TRST IN NJEGOVO NEPOSREDNO ZALEDJE V PRVIH TREH DESETLETJIH XVIII. STOLETJA JOŽE ŠORN 1. RAZVOJ TRSTA V BOLJ RAZGIBANO PRISTANIŠČE Čeprav je bilo mesto skozi ves srednji vek važno pristanišče za neposredno zaledje, ni tja do začetka XVIII. stoletja razvilo niti svojih lastnih večjih obrtniških in ma-nufak- turnih sil niti si ni ustvarilo velike morna- rice.i Znano je, da se je Trst že leta 1513 potegoval za svobodno plovbo po Jadranu,^ vendar se misel ni mogla iz raznih razlogov (ne nazadnje zaradi hude konkurence Be- netk) uresničiti." Šele pod vplivom merkan- tilističnih teženj se je izoblikovala v Trstu leta 1709 konkretna misel o tem, naj se me- sto proglasi za svobodno luko^^ (prvič celo že leta 1675^). Od takrat dalje je postajala ta želja vedno bolj živa. Nadaljnjo oporo je dobila v tem, da je bil še v času avstrijsko- tuirške vojne (1715—1718) objavljen 2. junija 1717 patent o svobodni plovbi po Jadranu.* Temu dogodku so hitro sledili novi: dne 18. marca 1719 sta bila določena po daljšem oklevanju in izbiranju med več pristanišči končno le Trst in Reka za svobodni luki;^ avstrijska Orientalna kompanija, ki je imela sedež na Dunaju, delovala pa je v Trstu, na Reki, v Bakru in drugje, je bila uteme- ljena 27. maja 1719;* z letom 1720 so pričeli vneteje popravljati ceste v zaledju Trsta. S tem so bile dane možnosti za uspešnejši raz- voj mesta; treba bi jih bilo samo temeljito izkoristiti. V tem času je imel Trst manj kot 7000 pre- bivalcev' (to je skoraj toliko kot sodobni Koper, Milje in Izola skupaj'^), medtem ko jih je imela Ljubljana morda že 7700,^ Reka ne še 4000;' nekako toliko tudi Maribor, Celje le okoli 2000.^° Mornarica je bila šibka: šele leta 1743 je imel Trst 60 večjih in manj- ših ladij.*' Tudi manufaktur je bilo malo; menda je bilo na tržaškem ozemlju še naj- bolj razvito svilarstvo. Leta 1744 so našteli 13 fornelov^^ (pečic za sviloprejko). Vsekakor je bil že nekaj stoletij glavni izvozni pred- met iz Trsta v zaledje — sol. V osemletju 1717—1725 je uvozila Kranjska iz obmorskih krajev okoli 3901 tono soli povprečno na leto, od tega približno 1547 ton iz Trsta, z Reke nekako 784 ton, soli iz Barlette skoraj 1260 ton, iz neikaterih manjših krajev še ca. 311 ton soli.*' Takoj moram opozoriti na dve dejstvi: kontrabant, ki je bil zlasti močan iz bene- čanskih istrskih mest v zaledje zaradi ce- nejše soli, količinsko ni znan in zato ni vštet v zgornji podatek; pred letom 1690, pred vpeljavo solnega apalta (zakupa), je bil iz- voz soli še večji. Še manj vemo o količini blagovnega pro- meta v tržaškem pristanišču. Šele za leto 1744 zvemo, da je bilo odpeljano iz Trsta v enem letu približno 6325 ton blaga." Poda- tek nam pove pravzaprav zelo malo. Ne ve- mo, ali je bilo blago odpeljano iz Trsta čez 148 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIK\ morje, ali iz Trsta v zaledje; nikakor si iiisino na jasnem, če je vSteta tu tudi sol ali drugi domači proizvodi. Morda vsebujejo številke res celotni blagovni promet (uvoz, izvoz, lastna proizvodnja). Na vsak način bomo morali dobiti Se več podatkov o prometu in za različna leta te dobe. 2. GOSl'ODAIiSKO STANJE ZALEDJA A. Mesta Ce bi bila mesta na Kranjskem takrat bo- lje razvita, bi bila njihova trgovinska oziro- ma gospodarska težnja, ki se je že stoletja kazala v tem, da bi si zaledje ekonomsko pomagalo k napredku, še močneje usmerjena na morje in bi učinkoviteje zaktivirala Trst. Toda ko podrobneje študiraš trgovinske sile teh mest, te preseneti njihovo siromaštvo. Če vrednotiš njihovo gospodarsko moč po tem, koliko davka so plačevala in kako so ga pla- čevala, dobiš porazno sliko. Nek izvleček dolgov iz konca leta 1722 pravi namreč za deželnoknežja mesta naslednje:'* ^ Preračunati to vsoto v današnjo valuto, je problem zase. Določeni predmeti in usluge so bile dražje, druge cenejše. V splošnem go- tovo ne pretiravam, če trdim, da je veljal takratni goldinar najmanj današnjih 1000 din. Potemtakem so dolgovala deželnoknežja me- sta gotovo okoli 170,000.000 din, kar je spričo takratnega skromnega narodnega dohodka na Kranjskem velikanska vsota. Številke, ki sem jih navedel zgoraj, bi se — če bi jih preračunali na eno leto — ne | ujemale s tistimi, ki jih bom sedaj navedel in j ki kažejo uradno letno davčno obremenitev j teh mest za čas okoli leta 1725:'" I Tako so na primer plačali Črnomelj, Lož ali Kostanjevica manj davka, kot je znašala letna plača stanovskega trobentača Čeha v Ljubljani (197 gld), Radovljica nekaj manj, kot je znašala v Ljubljani letna plača sta- novskega računskega uradnika Rozmana (320 gld). Ob neki priložnosti je zapisal stanovski knjigovodja, da morajo poslati zavoljo pobi- ranja davkov v Kostanjevico vojaško ekse- kvicijo, da pa kljub temu iztisnejo iz nje ko- maj 20 gld, in da so se v Krškem umaknili meščani iz mesta v vasi. Govorilo in pisalo se je, da ni imel v tem času Kamnik niti po- lovice toliko hiš kot nekdaj, da je v Kranju praznih do 200 hiš (po viru, ki se je gotovo zmotil; pravilneje bi bilo 20 hiš), da sta Lož in Kostanjevica že čisto razpadla, da Krško, propada in da so na isti poti tudi Višnja gora. Novo mesito in Metlika. Kočevje je imelo še leta 1749 samo 33 celih hiš, od tega 10 po- polnoma pustih.'' Na drugem mestu čitamo, da postajajo marsikje meščani kmetje, kmet- je pa meščani. Na posebni konferenci, ki je bila poleti 1733 v zgornjestajerskem Gradcu in je obrav- navala boj za kmečko trgovino in proti njej na Kranjskem,'* so se izjavila proti kmeč- kemu trgovanju mesta Ljubljana, Kranj, Kamnik, Novo mesto. Krško, Lož, niso mu pa nasprotovala Metlika, Črnomelj, Radov- ljica, Višnja gora in Kostanjevica. Torej je bila skoraj polovica deželnoknežjih »mest« indiferentna do vprašanj, ki so bila ali naj , 149 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bi bila zanje življenjskega pomena. Te ve- like, na pol vaške naselbine z nekaj štacn- narji, gostilničarji in rokodelci, ki so sicer imele vse mestne pravice, niso nikoli bile napreden element pri razvoju komercija in merkantilizma, začetnih oblik kapitalizma. B. Finance kranjskih deželnih sianov Nekaj kratkih desetletij po zmagi proti- reformacije in knežjega absolutizma je bila kranjska dežela prisiljena iz dvora ven k odplačevanju nenavadno velikih in nepred- videnih davkov." Stanovski dohodki so obstajali v glavnem iz treh delov: 1. »Redni dohodki« so bili posvečeni oskrbi granic; 2. »Izredni dohodki« so bili namenjeni dvoru ali tako imenovani kontribuciji; 3. Odvajanje obresti od davč- nega bremena in deželne potrebe so bile tretji del finančnega poslovanja.^" Za uspešno poslovanje bi bil potreben zelo sposoben finančnik. Prav kmalu se je izka- zalo, da niso niti stanovi kot kolektiv niti glavni blagajnik dobri finančniki ali vsaj sposobni organizatorji finančne administra- cije; že od leta 1633 dalje namreč čitamo pritožbe, da kontribucijski računi »vise v zraku«. Zaradi zaostajajočih prejemkov in iz leta v leto večjih izdatkov je bila sklicana v Gradcu leta 1674 posebna konferenca; vendar niso mogli priti do nobenega sklepa. Preračunavanje je bilo preloženo na neko drugo sejo. Končno so leta 1675 izdelali tako imenovani ekonomski statut za izboljšanje razmer. Ko so stanovi razpravljali na seji 15. junija 1694 o neznosnem davčnem bremenu — saj so morali plačati za preteklo leto samo kon- tribucije v višini 72.273 gld — so naročili glav- nemu blagajniku, naj nabije tržaškemu mit- ninskemu uradu v plačilo novih 20.000 gld davka, ljubljanskemu enako vsoto, kraškim in premskim mitnicam 13.000 gld (vrhovnih cesarskih mitninskih uradov je bilo v trža- škem zaledju pet: Vransko, Ljubljana, Go- rica, Reka, Trst). Primer jasno kaže, da se je nabralo največ mitnin na relaciji Trst— Ljubljana! Računski uradniki niso mogli spraviti v red svojih računov tja do leta 1697. Takrat so znašali stanovski dolgovi (brez dvornega dolga) že preko 1,000.000 gld, medtem ko so bili cesarjii dolžni preko 200.000 gld. Da bi stanovi kakorkoli prišli do denarja, so 26. avgusta 1698 sklenili privoliti v to, da je po- stal trgovec na velike razdalje Peter Anton Codelli član kranjskih deželnih stanov (da je dobil »deželanstvo«) proti posojilu 12.000 gld za 10 let po 5 "/o in s pogojem, da bo njegov bodoči dedič tudi deželan, in v to, da je dobil menjalec Jakob Schellenburg za posojilo 70.000 gld v zakup ali eksploatacijo vrhovni mitninski urad v Trstu.^' Kar tu naj opozo- rim na dva momenta: prvič, da je veljal urad v Trstu za najdonosnejšega (ali vsaj enega iizmed najdonosnejših), drugič, da je bilo zakupništvo mitnic zelo zanesljiv vir za akumulacijo kapitala. Ker se je kmalu nato Avstrija zapletla v vojno za špansko nasledstvo, je računsko delo zopet zagrnila anarhija; ni se delala nobena bilanca in uradniki se niso držali nobenih instrukcij. Tako je bil izdelan leta 1717 nov, drugi ekonomski statut. Iz računskih postavk naj bi črtali zlasti vse nepotrebne izdatke; nekateri plemiči so na primer prejemali nekdaj nagrade iz častnih razlogov, sedaj iz eksistenčne nuje.^- To je bilo precej po- dobno korupciji. Nas zanima gibanje deželnih prejemkov in izdatkov prav v času povečane merkanti- listične dejavnosti. Ce si ogledamo deželno gospodarjenje iz bližine, bomo zagledali na- slednjo porazno sliko: dne 30. aprila 1717, v trenutku proglasitve svobodne plovbe po Jadranu in uveljavitve ekonomskega statuta, so skupno znašali dolgovi 2,124.022 gld 53 kr 2,5 pf, potem pa so naraščali takole: v osemletju 1717—1725 porasli za nadaljnjih 57.715 gld 37 kr 3 pf v petletju 1725—1770 porasli za nadaljnjih M.238 gld 45 kr 2 pf v šestletju 1730—1736 porasli za nadaljnjih 211.330 gld 30 kr 1,5 pf Skupaj 1717—1736 533.282 gld 33 kr 2,5 pf Na ta način so znašali dolgovi na dan 30. aprila 1736 kar 2,457.305 gld 47 kr 1 pf.^a Največji je bil porast ravno po letu 1730, nekako 3,3-krat večji kot v petletju 1725 do 1730. Porast dolgov je vsekakor v zvezi s povečano merkantilistično dejavnostjo (stroški za popravilo cesta, mostov in rek, za stanovsko suknarno in podobno) in s pripra- vami na protiturško vojno (1736—1739). Na koncu naj še dodam, da so stanovi kaj radi dajali nekatere naklade, ki bi jih mo- rali sami pobirati, v zakup. Kmalu se je iz- kazalo, da so zakupi dovolj velika nevarnost za deželo, »ker se pobirajo prestrogo«. Za- kupniki so torej brezobzirno izkoriščali svoj vir dohodkov. Zato so sklenili stanovi dne 22. februarja 1706, da bodo pobirali mesni krajcar v lastni režiji, enako tobačni zakup. 3. TRGOVINA. Dasi je trgovanje kot gospodarska panoga enoten pojav, namreč menjavanje dobrin, je bilo za fevdalni družbeni sistem značilno. 150 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA da je ostro razlikoval med »kmečkim trgo- vanjem« in trgovanjem poklicnih mestnih trgovcev. Ze na prvi pogled vidimo, da ima razlikovanje med dvema podvrstama istega ekonomskega pojava globlje sociološke ko- renine, da je to karakteristikum trgovanja v fevdalni družbi. Zdi se mi primerneje, da najprej orišem razvoj ene izmed zelo starih oblik trgovanja in — specifično za nas — povezave zaledja s Trstom, Reko in drugimi pristanišči, raz- voj kmečkega trgovanja, in se šele pozneje dotaknem razvoja poklicne trgovine. A. Kmečka trgovina Borba za kmečko trgovanje in proti njemu je potekala skoraj tri stoletja: polovico XV., vse XVI. in XVII. ter več kot polovico XVIII. stoletja. Medtem ko se je trudila sredina XVI. stoletja, da bi reglementirala trgovanje s policijskim redom iz leta 1552, pa vnaša začetek XVIII. stoletja modernejše elemente: dvig komercija in vpeljavo manufaktur. S tem se prekinja tradicija in klasična srednje- veška manira, kmečka trgovina, se je znašla na začetku svojega konca. Okoli leta 1715 so nastopili namreč novi momenti: cesarski patenti iz let 1717 in 1719 so pospeševali v smislu merkantilizma ko- mercij, trgovanje. Kako sedaj tretirati kmeč- ko trgovanje? Trst in Reka sta kot svobodni pristanišči postala svobodni luki za vse trgovce, dosledno torej za poklicne mestne in »nepoklicne« kmečke. Ni dvoma, da je ta proglasitev Trsta in Reke ugodno vplivala na pospešitev trgovine v zaledju in z zaled- jem. Kazno je torej, da smo prav tu na pre- lomni dobi med starim in novim, med sta- novskim pojmovanjem trgovanja in moder- nim, ki uvaja svobodo trgovanja za vse. Toda staro tretiranje trgovanja je prevla- dovalo še nekaj desetletij, preden je dokonč- no zmagal gospodarski liberalizem. Da bi se bolje razvila trgovina mestnih trgovcev, je cesar velel na priporočilo kranj- skih mest, naj se razširi veljavnost štajer- skega patenta proti kmečki trgovini z dne 14. maja 1721 še na Kranjsko.^' Kmalu po uveljavitvi leta 1725 so ugotovili poznavalci razmer, da imajo mitnice letno najmanj za 12.000 gld nižje dohodke, »ker se platno ne prodaja več dobro«. V boju proti kmečki trgovini je izmed mest prednjačila prav Ljubljana, ker je imela najmočnejši in najbolj razvit trgovski stan. Ko je zasedala poleti 1733 v Gradcu posebna komisija zastran rešitve problema kmečke trgovine, sta zastopala kranjska mesta in trge ljubljanski trgovec in solastnik svilar- ske manufakture Ludvik Anton Reja ter ljubljanski župan in trgovec Matija Chri- stian; kranjske stanove in kmečko trgovino sta branila grofa Barbo in Strassoldo." Štiri leta po tej konferenci je bil objavljen patent, ki je dokaj važen dokument za na- čelni študij o razvoju trgovine. Priča nam o novih pojmovanjih te vrste gospodarske aktivnosti v navedeni prelomni dobi. V doku- mentu se energično zahteva, da zginejo iz dežele tuji prekupčevalci iu krošnjarji ter da se tedenski sejmi dovoljujejo samo me- stom; kmečko trgovanje naj opusti prekup- • čevanje in naj se omeji samo na trgovanje s kmečkim blagom. Poklicnim trgovcem se prepoveduje, da bi težili po pridobitvi mo- nopolov in propolov. Patent ni zadeval blaga, ki je šlo iz obeh svobodnih pristanišč skozi Kranjsko v druge predele Avstrije. V smislu tega patenta (in že drugih podobnih pred njim) je bilo vsakomur dovoljeno kupo- vati v svobodni luki v Trstu. S tem so se pravzaprav odprla vrata svobodni trgovini in konkurenci. Podložniki so novo nastali položaj dobro doumeli in se lotili prehodne trgovine, torej trgovine na velike daljave. Za ta in poznejša leta je dokazano,-^ da so pod- ložniki tovorili iz Trsta v Avstrijo in na Ogr- sko olje, riž, suho grozdje, limone; ribniški in kočevski podložniki so tovorili špecerijo iz Trsta na Dunaj in usnje iz Maribora v Trst — itd. Pozneje so oblasti večkrat izjavile, naj se vsi »krepko drže« patenta iz leta 1737. Toda vse zaman. Še naprej so obstajali monopoli, krošnjarjenje, kontrabant in trgovanje kmeč- kih trgovcev na velike daljave. S proglasit- vijo Trsta in Reke za svobodni luki in s for- siranjem komercija je trgovanje v tržaškem zaledju močno naraslo in je bilo znatno večje kot prej. Delitev na trgovanje kmečkih in mestnih trgovcev je bila le formalna stanov- ska delitev in z bistvom samim, s povečanjem trgovine v splošnem, ni imela dosti skupnega. Bližina svobodnih pristanišč in deklariranje svobodnega trgovanja je potencirano delo- vala na vse trgovce. Diferenciacija na vasi je zaradi tega potekala še hitreje. B. Poklicna trgovina V drugem desetletju XVIII. stoletja je na- stopila torej nova doba za poklicno trgova- nje. Merkantilizem kot nekakšna gospodar- ska »doktrina« tiste dobe je namreč trdil, da je komercij (torej trgovanje poklicnih trgov- cev oziroma menjavanje gospodarskih dobrin sploh) osiuova gospodarskega napredka in da so manufakture enako pomembna ustanova za povečanje narodnega dohodka. 151 KRONIKA e A S O P I S Z A S I, O V E N S K O K R A J E V N O Z G O D O V I N O Res je, da se je o komerciju in manufak- turali mnogo govorilo in pisalo nekako od leta 1715 dalje, vendar moram pripomniti, da to ni prvi datum za pojav obeh elementov v aiaših krajih. Prvo poročilo, da so stanovi na Kranjskem uradno obravnavali ta dva modernejša gospodarska elementa, datira v leto 1699: dne 20. maja so namreč obravna- vali na svoji seji poleg obtoka denarja tiidi dvig komercija. Večjo aktivnost v smeri dviga komercija in vpeljav manufaktur uvaja šele dvorna pisarna; tu so govorili o tem na seji dne 29. januarja 1714. S tem so spodbodli tudi visoke notranjeavstrijske urade v Gradcu in preko njega po deželah k temu, da bi se lokalne oblasti same močneje zanimale za ta dva zgodnjekapitalistična elementa in da bi jima olajšali zakoreninjenje v deželi. Vsi so vedeli, da je treba pospeševati ma- nufakture, ki jih do takrat skoraj ni bilo, toda največje preglavice je delal prav od- govor na vprašanje, kako in kje začeti z delom. V tem smislu so dne 22. januarja 1715 graški tajni svetniki zahtevali od kranjskih stanov poročilo o tem, kako in zakaj je ^za- šel komercij v tako slabo stanje in kako bi se temu odponioglo. Gradec je naprosil tudi Janža Adama Erberga in Petra Antona Co- dellija, naj povesta svoje mnenje o komerciju v notranjeavstrijskili deželah.^' Stanovsko in Erbergovo poročilo mi nista znani. Codelli pa je pokazal v svojem pismu z dne 28. februarja 1715 ves svoj široki go- spodarski horizont. Trdil je, da so za dober komercij potrebne tri stvari: 1. mir; 2. svo- boden uvoz in izvoz blaga z zmerno carino in mitnino; 3. ureditev dobrih cest. Prepričan je bil, da bi si trgovina zelo opomogla s pro- glasitvijo Trsta in Reke za svobodni prista- nišči z določenimi pogoji. Tuje ladje naj bi plačale ležarino le od prodanega, ne pa tudi od odpeljanega blaga. Nujno je, popraviti vse ceste, ki vodijo iz pristanišč v zaledje. V dveh mestih ob plovnih rekah, na primer v Pečuhu in Osijeku, naj se dovolita letno dva prosta sejma. Poudaril je, da morata vladati v trgovstvu zvestoba in zaupanje (= kredit) in da je treba zlorabe iztrebiti, če se hoče doseči kak napredek.*" In res je za začetek patent z dne 2. ju- nija 1717 jamčil za varno prosto navigacijo po Jadranu; obljubljal je tudi uvedbo trgov- skega in meničnega prava.'* Kot rezultat številnih takih impulzov je bila v Gradcu sredi julija 1717 seja glavne komerčne komisije, ki je imela zelo širok program: posvetovali so se o posebnem trgov- skem svetu, konzulatih, reparaciji cest, po- pisu gozdov, mitnini, tujih trgovcih, patentii za trgovanje; sprožili so vprašanje ustanovi- tve prvoinstančnih sodišč za menično pravo v Ljubljani in Celovcu zaradi dviga prometa in komercija. Bolj zaradi pritiska po uradni instanoni poti kot zaradi vzpodbud iz vrst grosistov so kmalu nato govorili tudi v Ljubljani o nujni vpeljavi meničnega sodišča zaradi ugodnega geografskega položaja tega mesta. Za člane sodišča so predlagali glavnega sta- novskega blagajnika Ivana Daniela grofa Gallenfelsa, dva menjalca, Franca Jakoba Schmidthofena in Petra Antona Codellija, dva trgovca, Lovra Tomšiča in Matijo War- nusa, ter Ivana Iseplia. Merkantilistično geslo »dvig komercija in vpeljava manufaktur«, o katerem so sedaj govorili tako rekoč vsak dan, je sprostilo še druge zahteve. Ko so stanovi razpravljali dne 18. januarja 1720 o manufakturah in nianufakturistili, so odgovorili dvoru, od ko- der je prišla iniciativa o tej debati, da so manufakturisti sicer zaželeni, da pa jim je treba prej dati svoboščine in ukiniti cehe.^'^ Morem trditi, da je bil s tem boj s cehi na- čelno že pričet, čeprav je potem trajal še nekaj desetletij. Nedvomno bi komercij hi- treje napredoval, če bi bilo dane več svo- bode in opore privatni iniciativi. Zaradi knežjeabsolutistične birokracije in centrali- zacije tudi trgovinske politike se je razvoj zaviral: privativni privilegiji so se dajali počasi in previdno, posojila in sploh zaščita manufakturistom, ki so se bolj in bolj mno- žili, so bila zelo redka. Marca 1721 je sklenila glavna komerčna komisija v Gradcu, da bo povabila s Kranj- ske za svojega člana Žigo grofa Wagensper- ga, da bo dalje organizirala prvoinstančna menična sodišča v Celovcu, Ljubljani, Trstu in na Reki.'' Dejansko so bila ustanovljena šele spomladi 1731 v Gorici, Gradiški, Trstu in na Reki, torej na sami meji med beneško republiko in avstrijskimi pokrajinami. Nedvomno je bil eden izmed najnapred- nejših kranjskih plemičev deželni glavar in tajni svetnik Wolf Weikard grof Gallenberg. Vso svojo mentaliteto je pokazal v odgovoru na cesarsko resolucijo iz zadnjih dni septem- bra 1722. Tu se mu naroča, naj izroči dvoru predlog o delovnem območju novega trgo- vinskega uradnika, tako imenovanega ko- mercialnega reprezentanta, ki bi bil potre- ben za dvig in rast trgovine v pristaniščih. Ta naj bi uvedel prosto trgovanje ter z na- sveti in dejanji pomagal negooiantom ter ma- nufakturistom. Prav Gallenberg naj bi izde- lal načrt za delo in avtoriteto komercialnega reprezentanta. V svojem odgovoru je pisal 132 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Zastava avstr. mornarice iz leta 1719 (Originalna risba v DAS, Lj.) Večina ipolja je rumene ba^rve, kvadrat v levem zgornjem kolu je rdeče barve, dvoglavi orel je črn in noisi na obeli glavah zlato ikromo; križajoči se obrezani veji sta bele barve. 1. decembra 1722, naj se, vsaj kar se tiče Kranjske, pazi na zboljšavo' cest, na zado- sten dovoz lesa iz zaledja v ladjedelnice ter da naj se uvede korespondenca z vsemi kom- panijami v Trstu, na Reki in v Bakru. Ko- mercialni reprezentant naj rešuje spore med trgovci; njemu naj bodo podložne tudi vse manufakture. Dopusti naj se popolnoma pro- sto trgovanje. Predlagal je ukinitev vseh mo- nopolov in cehov, češ da manufakture in trgovina ne bodo cveteli vse dotlej, dokler bodo obstajali cehovski mojstri s svojimi pri- vilegiji.ä^ Danes je težko ugotoviti, koliko je njego- vih in koliko tujih nazorov. Vemo to, da so imeli Gallenbergi veliko privatno knjižnico, kjer bi mogel najti množico merkantilističnih knjig, ter številne prijatelje med grosisti in negocianti sploh. To je gotovo vplivalo na samo Gallenbergovo mišljenje in delovanje. Sicer pa je postajal merkantilizem bolj in bolj »splošna lastnina«; vsi so bili merkan- tilisti: plemstvo, meščanstvo, kmečki trgovci. Vendar moram pripomniti, da so stanovi že 14 dni pred njegovim odgovorom obrav- navali vpeljavo manufaktur na seji 18. no- vembra 1722, ko so razpravljali o deželnem proračunu za leto 1723. Ugotovili so, da vpe- ljava ni odvisna od njih; komercij in ma- nufakture ne bodo cvetele toliko časa, dokler ne bo vzpostavljeno sploh svobodno trgova- nje in odpravljeni cehi. Nekako pol leta pozneje, dne 26. maja 1723, so stanovi zopet sejali in zopet govo- rili o vpeljavi manufaktur na Kranjskem. V primeri s prejšnjo debato se opazi se- daj znaten napredek: odbor je svetoval, naj se ustanovita na Kranjskem suknarna in platnarna; mogla bi se »introducirati« tudi preja svile in gojitev murv pri podložnikih.'* Zadeva s suknarno kranjskih deželnih sta- nov, največjo manufakturo tekstilne stroke na Kranjskem, je dobila resno oporo še na seji graške glavne komerčne komisije dne 9. julija 1723. Ko jo je glavar Gallenberg ome- nil, je takoj povzel besedo Kristijan Schu- bert, direktor avstrijske Orientalne kompa- nije, in zelo priporočal, naj se ustanovi, češ da gre v Benečijo za graničarsko sukiio letno preko 30.000 gld denarja. V debati so jo pri- poročili tudi drugi udeleženci; vsi so se ogre- vali še za osnovanje plataarne in svilogoj- stva na Kranjskem.^« Naslednjega leta so stanovi res organizirali suknarno; pričela je z delom leta 1725. Ta uspeh jim je dal polet: ko so obravnavali na seji 9. maja 1726 koncesijo za platnarno, ki je bila dana koroškim stanovom, so sklenili, da bodo zahtevali, naj se platnarna prepusti njim, kranjskim stanov-om, če je Korošci ne bodo postavili v dveh mesecih.'' — Do tega ni nikdar prišlo. Za vsoi to aktivnostjo' niso zaostajali niti poklicni trgovci. Le-ti so hoteli organizirati v Ljubljani po zgledu drugih mest trgovsko konipanijo in ji izposlovati cesarski privile- gij.V osnutku, hi je bil napisan 17. no- vembra 1726, se zahteva prepoved trgovanja in preprodajanja tujim kramarjem, češ da nosijo denar iz dežele in jo s tem slabe. Pre- poved naj bi zadela Karniele, Benečane, Sa- vojarde, Francoze, Milančane in kar je še drugih takih tujih kramarjev. Svoboda trgo- vanja se ne sme vzeti Furlanom, Tržačanom in Rečanom, torej domačinom. Kmečko trgo- vanje naj se seveda tudi prepove. Trgovska kompanija naj bi dobavljala surovine za ljubljansko suknarno (tu je že imel skoraj monopol Peter Anton Codelli) in trgovala s koroškim železom in jeklom (tu je imel po- doben položaj Michel Angelo Zois). Kompa- nija ni nikdar zaživela, ker se ni mogla in znala uveljaviti nekaj spričo raznih mono- polov in zato odpora glavnih grosistov, ki so videli v kompaniji nevarno konkurenco, ne- kaj zaradi tega, ker ni našla poti do organi- zacije in združitve posameznih teženj svojih članov v močno kolektivno silo. Medtem je gospodarska sila Trsta zložno, a neprekinjeno rasla. Pristanišče je bolj in bolj navezovalo nase trgovske sile zaledja in s tem zbujalo k delu do sedaj skrite gospo- darske sile. Za še večji dvig komercija je bila ustanovljena dne 26. maja 1731, torej v času, ko je bila avstrijska Orientalna kom- panija v zenitu svojega delovanja ali pa ga je morda celo' že prešla, in v času, ko je svo- bodni letni sejem v Trstu zbiral na svojem prostoru trgovce iz raznih dežel, pomembna Intendenza Commerciale. Vodil jo je capo 153 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOV P. \ S K O KRAJ F. V N O ZGODOVINO ali sopraintendente. Ustanovljena je bila za posredovanje trgovine med nemškimi in ita- lijanskimi deželami. Pospešila naj bi pomor- sko trgovino Fiirlanije, Goriške in Gradi- ščanske. Kranjske, Istre in Hrvatske preko Trsta, Reke. Bakra, Karlobaga in Senja. Pri- tegnili naj bi se trgovci vseh nacij, zlasti Nemci, Cehi, Italijani, Levantini; podpirali naj bi se domači trgovci, Judi pa ne ovirali.'' Poudarim naj, da so bili imenovani dne 19. junija 1731 za sopraintendenta glavar W. W. Gallenberg, za prvega asistenta ko- mornik grof Arrivabene, za drugega asistenta Franc Rakovec-Reigersfeld, — torej ljudje iz zaledja. To zveni tako, kot da Trst sam ali druga pomorska mesta niso imela dovolj spo- sobnih ljudi za organizacijo in vodstvo ko- mercija. Po drugi strani se vidi, da so takrat- ni merkantilisti pojmovali naštete zaledne pokrajine in pristanišča kot nekakšno go^ spodarsko zaključeno enoto. Tej dobi dajejo splošen pečat ponavlja- joči se napori, da bi izboljšali mitninski si- stem, izločili slab denar iz dežele, pritegnili trgovce vseh nacij, uvedli nove manufakture. V zvezi s Trstom in dvigom komercija cesto čitamo v virih geslo »mare duplicat sortem« — morje podvoji pridobitek. Sami fevdalni stanovi so večkrat, tudi dne 19. maja 1749, svečano deklarirali, da imajo svobodo trgo- vanja za bazo napredka in da se o svobodi govori takrat, kadar so prepovedani mono- poli in propoli. Monopoli seveda niso bili prepovedani in odpravljeni. Petra Antona Codellija in Mi- chel Angela Zoisa sem, ne da bi navajal druge, že omenil. Dodam naj samo še mono- pol za nakup in prodajo volov. Dne 11. avgu- sta 1702 je dobil Simo.n Millesi, beljaški trgo- vec z voimi. koncesijo ali apalto za nakup volov v vseh treh notranjeavstrijskih deželah. Naslednja pogodba je bila sklenjena 8. aprila 1724 z brati Matijo, Izidorjem in Simonom Millesijem za izvoz volov na štiriletni rok. Po tem terminu so jo podaljšali. Slo je za izvoz volov iz Notranje Avstrije razen Ko- loške, iz Ogrske, Moldavije in Valahije. Do- ločeno je bilo, da Ijodo bratje izvozili iz Spodnje Štajerske in Kranjske 1800 volov v Benečijo (cent po 7 gld). Pogodba z njimi je bila sklenjena še 26. novembra 1735 z do- ločbo, da smejo izključno sami izvoziti iz Zgornje Štajerske 650 volov, iz Spodnje Šta- jerske in Kranjske 1150, iz Koroške 1600 vo- lov. Izvažali bi preko Trbiža ali Gorice — torej bi se izognili Trstu.'" Končno naj navedem vzpon Franca To- maža Grošlja kot klasičen primer tega, kako je pritegoval Trst ljudi iz zaledja in omo- gočil nekaterim hiter in izdaten dvig. Rojen je bil v Kropi na Gorenjskem okoli leta 1700 in je izhajal iz rodu znanih fužinarjev Groš- Ijev. Kakih 23 let pozneje je prišel v Ljub- ljano. Tu je prejel mestne pravice dne 1. marca 1723 in postal trgovec in lastnik manjšega lokala na Bregu.''* Kmalu po letu 1730 je odšel v Trst.''^ Ze kot tamkajšnji trgovec je prosil junija 1740*' v družbi z Jeanom Godardom. po rodu iz Bruxellesa, in Vicenzom Belanom, rojenim Francozom, za izdajo patenta za plovbo (Schiff-Patent). I ik pred vložitvijo prošnje je namreč kupil od Angleža Viljema Godsalva manjšo ladjo tipa Chechia, ki je imela 70 ton nosilnosti in jo je imenoval »L'Aurora«. Bila je ena izmed 60 ladij tržaške mornarice. Navigacijo je izročil tržaškemu Sicilijancu Konradu Tor- resu, ki je imel patent za plovbo že nekaj let. Patente so navadno podeljevali za 2 do 3 leta proti plačilu 4 species dukatov. Grošelj je kmalu postal ugleden, če že ne vodilni trža- ški trgovec. Najpozneje leta 1744 je namreč že podpisoval skupaj s Friderikom öster- reicherjem spise za Corpo mercantile in Trieste. Oba sta se podpisovala skupaj kot Capi del Corpo mercantile.'*'' Zadnje poro- čilo o njem, ki mi je do sedaj znano, nosi datum: Ljubljana, 7. oktobra 1749. Tu piše, da je imel fužino za baker na Fužinah pod Ljubljano Franc Grošelj iz Trsta in da je dobival surovine zanjo iz Koroške. Sedaj (sc. 1749) da je fužina že minirana.''* O na- daljnji Grošljevi usodi mi ni nič znanega. Tudi Friderik Österreicher, ljubljanski trgovec,**^ je imel, seveda že kot tržaški trgo- vec, ladjo tipa chechia, in se je imenovala »Santa Anna«. Dne 28. septembra 1736 jo je prodal Dubrovčanu Antonu Despotu z vso opremo.'"'' Svojo ladjo je imel ljubljanski grosist in fužinar Michel Angelo Zois. Bila je tipa nava in se je imenovala »San Bonaventura et Ani- me del Purgatorio«. Dne 19. maja 1745 jo je prodal kapetanu Petru Tomaševiču s Pe- Iješca. V času prodaje je bila ladja zasidra- na v tržaški luki.*'''= Leta 1746 je prodal neko drugo svojo ladjo Davidu Luzzattu.''"'' 4. OKIE.XTALNA KOMPANIJA Že neki uradni dopis Dunaja Ljubljani z dne 2. marca 1717 govori o prosti navigaciji po Jadranu, o zaščiti »avstrijskih« ladij in o tem, naj le-te izobesijo cesarsko zastavo (glej sliko). Neki drug dopis iz Gradca z dne 12. no- vembra 1718 priporoča, naj se »za dvig ko- mercija« osnujejo v Gradcu in drugih mestih na Koroškem, Kranjskem in v avstrijski Furlaniji trgovske kompanije po vzoru raz- 154 ČASOPIS 7. k SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA iiih trgovskih mest tiijili držav."" Kako je ta akcija potekala v Ljubljani leta 1726, nam je že znano: iz vsega ni bilo nič. Pač pa je bila utemeljena na Dunaju 27. maja 1719 privi- legirana avstrijska Orientalna kompanija. O njej je pozneje praviP' direktor Kristijan Schubert, da so takoj po sklenitvi miru s Turki v Požarevcu leta 1718 predlagale obla- sti dunajskim trgovcem, naj bi izkoristili svoboščine, stipulirane v mirovni pogodbi, in ustanovili konipanijo za trgovanje z vzho- dom. S turškim komercijem naj bi stopili v stik po suhem in po rekah. Zato da je bilo oktdbra 1719 zgrajeno sikladišče v Beogradu in približno' ob istem času še v Carigradu. S tem komercijem naj bi se okoriščale zlasti dedne dežele, ne pa samo Benetke in še druge nacije. Kmalu je imela kompanija štiri ladje. Promet da je bil največji v desetletju 1720 do 1750. Potem je pričel padati. Nato je na- štel Schubert kompanijine manufakture in pomorske zveze z drugimi deželami ter kon- čal takole: »Iz tega sledi, 1. da je bila kom- panija zgolj dvorna institucija, 2. kar je ukrenila, se je zgodilo z vednostjo in privoli- tvijo dvorne komerčne komisije, 3. povzročila je samo stroške.« Te splošne, delno celo malodušiie Schubertove besede moram preci- zirati s konkretnimi navedbami. Sedem mesecev po utemeljitvi so bili odo- breni Orientalni kompaniji statuti. Po njih je bila kompanija organizirana kot delniška družba. Vsak delež te prve avstrijske delni- ške družbe"* je znašal 1000 gld. Pri občnih zborih je imelo do 9 delnic le en glas, od 10 do 19 delnic dva glasova, 20 delnic ali več tri glasove. Več kot toliko glasov ni mogel imeti noben delničar, pa naj je imel delnic kolikorkoli že. Družbo je vodil odbor 15 del- ničarjev; eden med njimi je bil direktor, dva pa asistenta. Cesar Karel VI. je bil supre- mus protector družbe."' Začetno navdušenje in protežiranje kom- panije je bilo znatno. Ze dne 29. avgusta 1721 so pričeli z loterijo, da bi se ji povečali denarni dohodki."" Dalje je na en sam dan, 20. maja 1722, prejela naslednje privilegije: 1. da sme graditi zase privativno dvajset let v Trstu, na Reki ali v Bakru preko 60 čev- ljev dolge ladje in postaviti obrate za iz- delavo jader, sider, smole in katrana, vrvi in železnih topov; 2. da sme postaviti v katerem koli pristanišču rafinerijo sladkorja; 3. da sme zgraditi obrat za izdelavo bakrene po- sode; 4. da sme privativno trgovati 15 let s Portugalsko in zahodnimi državami. Pravzaprav je bil prvi kompanijin obrat manufaktura sveč, organizirana leta 1721 na Reki. Ustavila pa je delo še pred letom 1730. Šele njej je sledila vrvarna, postavljena leta 1722 na Reki: obratovala ni prav dolgO'časa. Novembra 1722 je kupila kompanija veliko manufakturo volnenih izdelkov v Linzu. Končno je prejela januarja 1726 privilegij za napravo manufakture za barhent in koton v Schwechatu.*' Za gradnjo ladij so poklicali v primorje graditelja vojnih ladij iz tujine; pisal se je Focke Gerssen. V Ljubljano je prispel 5. ma- ja 1719, še pred utemeljitvijo Orientalne kompanije. Najprej je zastran primernega lesa pregledal gozdove na Kranjskem in Go- riškem,^^ potem pa se je lotil dela. Še tega leta je bila zgrajena prva kompanijina ladja »II Primogenito«. Njej so sledile samo še tri nove.'' Kar tu naj navedem, da se omenja leta 1739 graditelj ladij Matija Makovec,"" vendar je vprašanje, če je gradil ladje za po- morsiko plovbo; morda so to bili le večji čolni za rečno plovbo. Junija 1723 je kompanija prvič navezala stike s Portugalsko. S tremi kompanijinimi ladjami in dvema vojnima je tja odpotoval kot vodja flotilje Franc Rakovec-Reigersfeld. Med drugim je prodajal na Portugalskem tudi kranjsko platno (8 bal loškega platna).'' Kljub vsem naporom ni mogel komercij tako napredovati, kot bi bilo to želeti. Ko sta potovala skozi Ljubljano in se tu zadrže- vala v dneh od 21. do 23. novembra 1722 direktor Kristijan Schubert in inženir gene- ral Schmettau, so ju vodilni gospodarski kro- gi v Ljubljani spraševali o kompaniji in komerciju. Schubert se je pritoževal, da ni- kakor ne napreduje trgovina z lesom za gradnjo ladij (les so vozili iz zaledja v pri- stanišča kranjski podložniki), general pa je izjavil, da je sicer ugodna priložnost, po- večati negocij, da pa manjka dobrih nego- ciantov; ti, ki so, namreč ne znajo kaj več kot blago tehtati ali meriti na vatle. Oba sta tudi opozarjala na to, da je švedsko železo, ki nevarno vdira v Sredozemlje, znatno bolj- še od koroškega ali štajerskega in — tudi cenejše.'" Kmalu se je pojavila še nova kon- kurenca v Italiji — rusko in bosensko železo." Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da je kompanijino tranzitno trgovanje skozi naše kraje povečalo prevozniško in tovorniško dejavnost. Po specifikacijah, ki so ohranje- ne'* za čas od 1. februarja 1723 do 13. avgusta 1725 za mitninske urade Ljubljano, Trbiž, Koren in zgornještajerski Gradec, je raz- vidno, da je največ blaga tranzitiralo skozi Ljubljano, najmanj skozi Gradec. Kompanija je tovorila v tem času iz Trsta skozi Ljub- ljano 731 tovorov olja, 11 tovorov platna, svile, sladkorja, čaja itd., v nasprotni smeri 5124 tovorov železa in železnih izdelkov (v obe smeri skupaj torej nekako 985 ton), j 155 KRONIKA CAS OP IS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO skozi Gradec v istem času le 266 tovorov blaga, od tega 170 tovorov olja, 96 tovorov pa tkanin, bakra, mandljev in drugega.^" Pri tranzitiranju je uživala kompanija znaten popust pri plačilu mitnin (do ene tretjine). Izmed železa in železnih izdelkov, ki so šli skozi Ljubljano v pristanišča, je bilo več koroškega in manj kranjskega blaga, ker so Korošci proizvajali več železa kot Kranjci. Ko je Orientalna kompanija že prešla zenit svoje prosperitete, so nekako novembra 1732 Angleži in Holandoi predali na Dunaju osnutek načrta o prevzemu oziroma zakupu te kompanije s sledečimi pogoji: Orientalna kompanija naj odstopi vse svoje svoboščine in manufakture njim proti gotovini; novi družbi bi moralo' biti za deset let dovoljeno uvažati koton, barhent in druge tkanine ter rafinirati sladkor na Reki (to je bilo do- voljeno Holandcem leta 1750). Dalje naj bi smela sama žgati žganje na Ogrskem in Hrvatskem in ga izvažati preko morja. Del- nice nove družbe bi smel kupiti sleherni državljan v Avstriji. Spori bi se reševali samo pred kompanijino vrhovno direkcijo z izključitvijo vseh drugih sodišč. Angleška nacija naj bi smela svobodno izvajati svojo religijo. Za mitnino in drugo bi družba letno plačala državi 600.000 gld; za varnost oziro- ma jamstvo bi vložila v Dunajsko banko 4,000.000 gld."« Jasno je, da bi vstop anglo-holandske družbe v Avstrijo ne pomenil samo dvig ko- mercija, ampak že poskus zakoreninjenja kolonialne velesile v tem delu gospodarsko zaostale Evrope. Dunaj je kolonialistični po- skus odklonil. 5. CESTNO IN VODNO OMREŽJE Ena izmed osnovnih zahtev merkantilizma se je glasila: za pospešenje in povečanje komercija je potrebno zboljšano cestno in vodno omrežje, da se bo mogel odvijati pro- met hitreje in udobneje. Široko tržaško zaledje je dočakalo sredino XVI. stoletja z istim cestnim omrežjem in z isto kvaliteto cest, kot so jo imela pretekla stoletja."* Šele leta 1558 so z dvora ukazali vsem gosposkam, da je treba zboljšati ceste in jih razširiti na 4 navadne klaftre; pri raz- širjanju da naj se ne pazi na noben grunt ali lastno korist (sc. teh gruntov)."^ Popravljali so v glavnem s tlačansko de- lovno silo. Cestokrat slišimo pritožbe, da delo ni učinkovito in da poteka počasi zato, ker hodijo na cestno tlako večkrat pretežno žen- ske, starci in otroci, ki težkemu delu niso kos. Da delo ni bilo kaj prida učinkovito, sklepam iz dejstva, da so izdali za popravilo cest na Kranjskem v petnajstletju 1637—1652 skupaj le 4887 gld ali letno povprečno 326 gld (manj kot 1 gld dnevno)."' Dokaz o slabem popravljanju cest nam nudi patent za re- paracijo cest, izdan v Ljubljani 14. aprila 1684."* V njem se ugotavlja, da so ceste mar- sikje tako slabe, da se po njih ne more več voziti, ampak samo še tovoriti, in daso zopet druge življenjsko nevarne. Mostovi, ki so se zrušili, se vrsto let niso več popravili. Vsekakor so bile v središču pozornosti ceste, ki so vodile čez Kras v Trst. Njim so bili na- menjeni še posebni dekreti, eden med njimi dne 1. avgusta 1689."* Ta ne toliko zaradi sla- bega stanja, kolikor bolj zaradi velikega ozi- roma večajočega se prometa v smeri Ljub- ljana—Trst ali Ljubljana—Reka.«" Leta 1690 niso pozabili ukazati popravilo cest na Go- renjskem in Dolenjskem, še posebej spet na Krasu v smeri Preval—Reka. Novi obsežni, načrtni in sistematični pri- jemi za popravilo cest so se ukrenili šele leta 1713.«'' Ko so stanovi obravnavali 27. junija 1713 cestni projekt v deželi,«* so prvi patent za vso Kranjsko izdali že 21. julija tega leta, naslednjega 12. februarja 1714, tretjega 18. septembra 1714. Šele tem so sledile — tri leta po Martinuzzijevem pregledu cest od Ljub- ljane do Reke"« — tudi cesarske odredbe: 27. oktobra, 13. novembra in 18. decembra 1717 ter 25. septembra in 5. novembra 1718 — torej v glavnem po proglasitvi svobodne plovbe po Jadranu. V letu 1718 je Kranjska postavila za vodstvo cestnih del štiri komisarje. Za Kras je bil določen Franc Anton Steinberg, ki je izdelal kmalu nato, leta 1720, dosti pre- gleden in poučen zemljevid cest na svojem področju.'" Za eno izmed reparacijskih del, ki so potekala 21. marca 1719, se zahteva sekani smodnik. To je do sedaj prvi, meni znan podatek o tem, da so uporabljali učin- kovitejša in modernejša sredstva za planira- nje cestišč. Kako so napredovala cestna dela, kaže na- slednji stolpec: leta 1717 so potrošili..... 238 gld leta 1718 so potrošili..... 1.594 gld leta 1719 so potrošili..... 1.630 gld leta 1720 so potrošili..... 3.962 gld leta 1721 so potrošili..... 3.302 gld leta 1722 50 potrošili..... 5.2T3 gld leta 1723 so potrošili..... 7.422 gld leta 1724 so potrošili..... 6.515 gld leta 1725 so potrošili..... 3.539 gld leta 1726 so potrošili..... 2.400 gld leta 1727 so potrošili..... 3.230 gld leta 1728 «o potrošili..... 7.757 gld leta 1729 so potrošili..... 20.195 gld VidimO', da so pričeli intenzivneje poprav- ljati ceste po proglasitvi Trsta in Reke za 156 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Steinbergov zemljevid cest na Notranjskem iz leta 1?2!0 (Original v DAS, Lj.) 157] KRONIKA ČASOPIS ZA SLO VENSKO K 11 A JE V NO Z G ODO VINO svobodni Inki in da je bil višek dosežen ne- kako v času, ko je bila tudi aktivnost Orien- talne kompanije na višku. Dodani naj, da je deželna blagajna posebej vodila rubriko za popravilo^ mostov. Ta je precej zapletena: leta 17,24 so izdali...... 278 gld lota 1723 so izdali...... 23 gld lota il?26 so izdali...... 500 gld leta 1727 so izdali...... 23.632 gld leta 1728 so izdali...... 151 gld lota 1729 so izdali...... 23 gld Pred letom 1724 sploh niso vodili posebne rubrike za mostove. Presenečajo tudi zelo nizke.in neenakomerne vsote; izjema je leto 1727. Menim, da so vsote za mnoge mostove sikrite v stroških za ceste, da pa je za leto 1727 tako visoka morda zato, ker se je konec leta 1723 pričel graditi most čez Savo pri Črnučah blizu Ljubljane (do takrat je pre- važal brod). Most je moral biti za takratne čase tehnična posebnost, ker je bil dolg 165 klafter.'i Tako rekoč na dnevnem redu so bile pri- tožbe, da so ceste na mnogih krajih tako ozke, da se ne moreta srečati dva voza, če- prav so širino voza računali na 4 čevlje (= približno 130 cm). Konec decembra je za- to sporočil komisar Steinberg, da razširja ceste v svojem področju na 12 čevljev (= ne- kako 400 cm); za dva voza je računal 8 čev- ljev, 4 čevlje je bilo »hodnika« za voznike. Ko so bile ceste okrog leta 1723 za silo po- pravljene, so poročali, da vlečejo 4 konji se- daj toliko, kolikor prej 6 konj.'^ Marca 1726 je postal vrhovni direktor komornih cest z nalogo inšpekcije deželni glavar W. W. Gal- lenberg. Vodna pot je bila pravzaprav ena sama: Sava od Zagreba do Zaloga, Ljubljanica od Zaloga do Vrhnike. Savo so pričeli regulirati pozneje kot ceste. Sicer slišimo že leta 1715 glas, da more služiti za dvig komercija s Turčijo Sava, ki da je plovna od Ljubljane (!) do Beograda, vendar ni poročil, da se je reka tudi dejansko regulirala. Dalje so sta- novi govorili še 10. julija 1732 o plovnosti Save.'' O večjih vsotah beremo šele leta 1736. Takrat so dali za ta dela 20.000 gld, vendar dodaja pisec, da bi bila potrebna vsota 80.000 goldinarjev, da pa jo do takrat še niso »na- šli«.'* V splošnem lahko rečemo, da merkantili- zem ni zanemarjal cestnega problema. Da je vsota za regulacijo Save visoka, je vzrok ta- ko v tem, da so regulirali naenkrat, kot v tem, da je bilo za to potrebnega mnogo smod- nika in poklicnih delavcev. 5. V.^LUTNO VPRAŠANJE Ne da bi se tu historično in analitično po- drobneje spuščal v problematiko valutnih razmer sploh in v prvi polovici XVIII. sto- letja še posebej, naj na kratko poudarim, da so imeli vsi tisti predeli tržaškega zaledja, ki so mejili na ozemlje beneške republike, svojevrstne težave zaradii vdiranja njenega denarja na to ozemlje. Avstrijsko primorje (področje Ogleja, Trst s svojim distriktom. Reka s Trsatom, Kraljeviča, Karlobag in Senj s svojimi področji)," Goriška in Kranj- ska so bili v najožjih trgovskih zvezah z re- publiko že nekaj stoletij. Naši trgovci, ki so vozili blago tja, so prejemali izkupiček se- veda v beneški valuti. Ker ga niso na po- vratku nikjer menjali niti ni bilo na mejah učinkovite avstrijske finančne kontrole, so soldi zlahka poplavljali tržaško zaledje in postali sčasoma prav tako kuranten novec kot krajcarji in goldinarji. Kljub mnogim poskusom ni tja do druge polovice XVIII. stoletja uspelo izriniti iz zaledja tujo valuto. Benetke so bile gospodarsko pač superiornej- ša sila in so via facti vplivale na valutne razmere v gospodarsko inferiornejših obmej- nih avstrijskih pokrajinah. Že leta 1574 so bili na tej strani meje pre- pričani, da" vdira beneški denar sem zaradi visokega ikoiitrakta (zaradi ozkih zvez) do- mačih trgovcev s tujimi. Menili so, da bi bilo prav, če bi popolnoma ukinili ta visoki kon- trakt. Storili niso nič in problem je postajal vse bolj nevaren, ker so ljudje v zaledju pla- čevali že dnevne življenjske potrebščine med seboj v soldih.'" Stanovi so na zasedanju dne 22. novembra 1692 določili poseben odbor, ki naj bi na Kranjskem vpeljal nemško valuto in odpravil »domačo veljavo«, to je, tu krožeče beneške solde. Da bi jih izrinili, so sklenili, držati se programa, ki so si ga sestavili in je obsegal 9 točk. Ena izmed njih je naročala stanov- skemu blagajniku, naj dobavi za 4000 ali 5000 gld krajcarjev, cvajarjev (dvojač) in pfenigov" (se. da jih bo razpečal na Kranj- skem in tako spodrinil solde!). Intenzivneje so se ukvarjali z valutnim vprašanjem od leta 1725 dalje. O tem priča znatna množina privatnih in uradnih spisov, ki se nanašajo na valutne razmere, ne na- zadnje korespondenca o tem, kje naj se po- stavijo tako imenovana menjalna sodišča. Novčna iiistrukcija, objavljena 1. julija 1717, se bolj tiče kovanja, teže in izdelave kot pa enotnosti valute. Pač pa so kranjski stanovi napravili korak naprej, ko so na seji dne 5. aprila 1727 govorili o ukinitvi kranjske veljave'* na ta način, da bi na Kranjskem 158 ČASOPIS '/A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vzpostavili lastno menjalnico ali banko (Münzbank). Okoli leta 1750 je dala republika kovati nove srebrne novce po 5, 10, 15 in 50 soldov. Ti poslednji iso bili po zrnu za okoli 25*/o slabši kot cesarske sedemimjstice, vendar so cirkulirali po zaledju tako kot avstrijski novci (1 sedcmnajstica = 30 soldov). V Av- striji so hoteli leta 1735 zlo odpraviti na ta način, da so izkovali v Gradcu cesarske solde in jih poslali v pokrajine tržaškega zaledja v upanju, da bodo ti spotirinili beneške. To zmede ni odpravilo, ampak še povečalo. Šele terezijanski in zlasti Jožefinski čas s svojimi reformami sta vnesla v te nezdrave valutne razmere več preglednosti in izboljšav. Nedvomno niso šle take razmere v prid dvigu komercija. Prav neurejene valutne raz- mere pojmujem kot eno izmed šibkih točk takratnega merkantilizma in vseh njegovih finančnih teorij. Poleg tega se praktično ne da izračunati, koliko škode, izražene v gol- dinarjih, je utrpelo zaledje in z njim vsa Avstrija zaradi ažiotaže v škodo avstrijske valute. 6. MERKANTILISTI - TEORETIKI Ce bi pregledali knjižnice naših plemičev in meščanov, ki so živeli proti koncu XVII. in v prvi polovici XVIII. stoletja, bi na mar- sikateri knjižni polici našli merkantilistično literaturo. Tako bi našli poleg drugih del, ki so jih napisali Hugo Grotius (1583—1645), Jean Barbeyrak (1677—1744; Discours du pouvoir des souverains), Samuel baron Pu- fendorf (1632—1694; jurist in zgodovinar; Le droit de la nature. De statu imperii ger- manici), Benedikt Carpzov (1595—1666; pravnik), Jožef baron Sonnenfels (1732 do 1817; pravnik; Politische Abhandlungen) in drugi, še naslednje knjige: Frankreich über alles, wenn es nur könnte; Österreich über alles, wenn es nur will (Hörnigk, 1684); Be- cher (1635—1682), Politischer Diskurs; Jac- ques Savary (1622—1690), Le parfait nego- ciant (1675); njegov sin Jacques, imenovan Savary des Brülons (1657—1716), Diction- naire universel de commerce (1723); Von Ma- nufacturn und Commercien (brez avtorja); Zinken, Cammer- und Finanzwissenschaft, Cammeralisten Bibliothec, Economisches Le- xicon; Francisci Phillipi Florini Economus prudens et legalis (1701); zelo dobro je bil zastopan Johann Heinrich Gottlob von Justi (1720—1771) in to z naslednjimi deli: Finanz- system, ökonomische Schriften, Politische und Finanzschriften, Grundriss einer guten Regierung, Der handelnde Adel, Abhand- lung von den Manufakturen und Fabriken, Ergänzung zur Manufakturen, Grundsätze der Polizeiwissenschaft; končno naj še na- vedem J. Hubner, Handlungslexicon'* in pa Tyrolisches Münzgespräch ... Anno 1736.™ Knjižnice so dokaz, da so sodobniki kazali zanimanje za merkantilizem in da so ga do- kaj dobro poznali. Od teoretičnega znanja do praktične dejavnosti je sicer še dokaj velik korak, toda znanje je le postajalo mno- žično in s tem ustvarjalo pogoje za splošen napredek. Problemi, nesoglasja in nesorazmerja, ki so nastajala in rasla v zvezi z nesomemim razvojem merkantilističnih maksim v praksi, so izzvala nekaj ljudi k manj ali bolj globo- kim razglabljanjem. Nedvomno je naš naj- večji merkantilist-teoretik znani praktik Franc Rakovec-Reigersfeld (1697—1760). Na nekem drugem mestu sem povedal,*' da je pričel pomorsko-trgovsko kariero z lastno ladjo na Reki v letih 1719—1720, jo nadalje- val pri avstrijski Orientalni kompaniji, se po nekajletni odsotnosti iz Trsta spet vrnil tja leta 1731 kot asistent komercialne intendance in se končno po vnovični prekinitvi še za- poslil v Trstu, kjer je dolgo časa opravljal razne pomorske in trgovske posle. Imel je široko znanje, velik ugled in znaten vpliv med številnimi prijatelji in v družbi, kjer se je sukal. Kot praktik, ki je dobro spoznal vrednost morja in mornarice, se je zelo tru- dil, da bi Avstrija bolje razvila svojo po- morsko trgovino. V tem smislu je poleg dru- gega predlagal tudi to, naj bi iz zaledja, iz Kranjske, prišlo služit za mornarje več mla- dine. Koliko učinka je imel ta njegov pred- log, se ne da ugotoviti. Kot teoretiku so mu bili napredek komercija, dobro urejene fi- nance in policija vir blagostanja. Sam na- vaja, da je bral v originalu razna francoska dela, preštudiral pa je tudi Schröderja, Be- cherja, Hörnigka in druge. Njegov sodobnik je bil Filip grof Rosen- berg, merkantilist finančne smeri. Rosen- berg! so bili koroški grofje, ki so se oglasili že leta 1652, da bi radi postali kranjski deže- lani.*' Imeli so posestva tudi na slovenskem etničnem ozemlju v zgornjem Rožu in okoli Železne Kaple. Eden izmed Rosenbergov, Wolf Andrej, je prodal leta 1681 imenje Hagenegg pri trgu Kapli fužinarju Mazzu- gonu. Pozneje, leta 1772, je neki drug Rosen- berg, grof Orsini, obnovil propadle fužine v zgornjem Rožu, ki so bile znane po tem, da so proizvajale specialno jeklo za novce, ki so ga pošiljali posebno v Salzburg. O merkantilistu Filipu grofu Rosenbergu je veliko vprašanje, če je sestavil svoj spis v kakršni koli zvezi s problemi, ki jih ob- delujem v tej razpravi. Z veliko verjetnostjo domnevam, da ga je sestavil na Dunaju, ne 159 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pa kje na Koroškem in da ga moramo pri- števati mod »koroške« merkantiliste kvečje- mu po poreklu. Svoj obsežni rokopis (96 stra- ni), ki ga je sestavil leta 1726, je naslovil »Cammeral Systema«. Spisal ga je samo v deset izvodih in jih poklonil cesarju Karlu VI., Evgenu princu Savojskemu, kanclerju grolu Sinzendorfu in drugim voditeljem države.*" Izvod, ki je ohranjen pri nas, je po vsej verjetnosti prepis. Ce sta bila Rako- vec in Rosenberg osebna prijatelja, je še odprto vprašanje. Kratka vsebina spisa, ki ima tri dele, je naslednja: v prvem delu se kritizira slabo gospodarjenje države, v drugem se razprav- lja o načinih varčevanja in o reformi izdat- kov. Tretji del je najvažnejši, je bistvo spisa. Za kovanje novcev, pravi avtor, je najpri- mernejše srebro. Toda njegova vrednost se spreminja sorazmerno s količino v državi. Zato predlaga, da bi se izdajal papirnat denar, bankovci, ki bi imeli hipotečno kritje, kajti zemlja ima, po njegovem, konstantno vrednost, da, celo veča se, ker se zemljišča stalna zboljšujejo. Spis je močno zanimiv in zelo važen zlasti zato, ker je poln merkan- tilističnih misli in maksim ter prikazovanja gospodarskega stanja v državi. Njegove misli sicer niso originalne, toda bralec se more prav dobro poučiti iz njih o takratnih dosež- kih avstrijske merkantilistične teorije, zlasti kar se tiče pojmovanja denarja. Kot odgovor na izvajanja v Cammeral System! je bil nekaj pozneje sestavljen kraj- ši rokopis nekega drugega neznanega avtor- ja, -ki podaja odgovore in pojasnila k Rosen- bergovemu sistemu. Naslednji pomembnejši merkantilist iz tržaškega zaledja je bil Tomaso de Gerardi.*' O njem vem za sedaj samo to, da je sestavil leta 1735 ali 1736 spis na 160 straneh z na- slovom Progetto di Commeroio. V njem pro- pagira komercij, mornarico ter pomorsko trgovino. Obravnava vse zahodnoevropske orientalne kompanije in njihovo aktivnost od XVI. stoletja dalje. Po vsem videzu sodeč bi mogel biti Gerardi celo Tržačan. Kot poslednjega merkantilista tega časa, čeprav ne zadnjega, navajam barona Egger- sperga in njegov manjši spis »Guttachten in materia des Münzwesen«. Kot že naslov pove, se pisec ukvarja izključno z novčnimi in valutnimi zadevami. Rokopis je iz let okoli 1740.8« OPOMBE Kratice: SSA — Starejši stanovski arhiv; RS — Reigers- feldovi spisi; GS — Gallenbergovi spisi; KR — Kamera in reprezentanca; B-S — Breckerfeidovi spisi; Zap. inv. — Zapu- ščinski inventarji; Cam. pragm. — Carl Seyfrid von Periz- hoffen, Camioliae pragmatica (v dveh knjigah). Vse te fonde hrani DAS {Državni arhiv LR Slov enije, Ljubljana). — Mali — Mestni arhiv ljubljanski. 1. Elio Apih, La societä triestina nel secolo XVIII. Ed. Einaudi, 1957, str. 55 (Studi e ricerche, 6). — 2. Zgodovina narodov Jugoslavije, 11, Ljubljana 1959, str. 775 auszulasseni; mor- da je odšel v Trst že tega ali pa najpozneje naslednjega leta. — 47. RS, fasc. V. — 44. Ibidem. — 45. KR, Commerc. Comission 1747—1765. — 45a. SSA, fasc. 525; v aktu z dne 1. avgusta 1740 piše. da vozi papir iz Benetk v Ljubljano ljubljanski trgovec Friderik Österreicher. Iz tega se more sklepati, da je tudi ta prodal ladjo in prišel v Ljubljano za trgovca (če je seveda to isti Österreicher). — 45b. Josip Luetic, O pomorstvu Hrvatskog Primorja i Istre u XVIII. stolječu -(Jadranski zbornik. I, Rijeka—I^ula 1956, str. 246). — 45c Ib., str. 251. — 45d, Žontar, op. cit., str. 50. — 46. SSA, fasc. 29. — 47. RS, fasc. XXVII. — 48. Valenčič, Sladk. industrija v Ljubljani, Lj. 1957, str. 49 (Knjižnica Kro- nike, 3). — 49. Fr. M. Mayer, -Die Anfänge des Handels und der Industrie in Oesterreich und die orientalische Com- pagnie, Innsbruck 1882, str. 41—42. — Emporio e porto- franco di Trieste navaja na strani 142, da je bil glavni direktor kompanije Schubert na Dunaju, njeui agenti pa CoJomb, Orlando (isc. trgovska hiša na Reki), naš znanec Reigersfeld, Österreicher (tržaški trgovec?), Falch, Ghersen (graditelj ladij?). — 50. Mayer, op. cit., str. 45. — 51. SSA, fasc. 29 in Mayer, op. cit., str. 47^9, 59. — 52. SSA, fasc. 537 b in 585. — 53. Mayer, op. cit., str. 75. — Em- porio e portofranco di Trieste, navaja na str. 138, da je bil imenovan leta 1722 Girolamo Davanzo za kraljevega kon- struktorja ladij (Gerssena ne pozna, razen v zvezi, ki jo navajam v opombi 49 na koncu). — 54. Carn. pragm., II, 46/432. — 35. RS, fasc. V. — 56. SSA, fasc. 29. — 57. Her- mann Wiessner, Geschichte des Kärntner Bergbaues, III. Teil, Kärntner Eisen (Archiv . . ., 41. und 42. Band), Klagen- furt 1933, Str. 88. — 58. SSA, fasc. 29. — 59. En tovor = 5 cente ali okoli 168 kg. Železo in železne izdelke so zelo radi računali tudi v >raeilerjih<; en >meiler« = 5 tovore ali okoli 9 centov (po podatkih prof. Ferda Gestrina, ki mi jih je ;sam posredoval). — Torej je pasiralo Ljubljano kompa- nijinega blaga v času, navedenem v tekstu, nekako 985 ton. — 60. RS, fasc. XXIV. — 61. Ludovik Modest Golia, Razvoj cestnega omrežja na Kranjskem in Primorskem v 16. in 17. stoletju i(ZC VI-VII, 1952-53, str. 612—617). — 62. SSA, fasc. 527. — 63. Ibidem. — 64. Ibidem. — 65. Ibidem. — 66. Za trgovanje Zagrebčanov preko Trsta prim. Rudolf Bičanič. Važnost Rijeke u ekonomskom životu Hrvatske (Rijeka, 160 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Zbornik Matice Hrvatske, I. Zagreb 1953, str. 123). — 67. SSA, fasc, 52"a. — 6S. Cam. pragm., I, 43/31. — 69. Miro- ■ slava Despot, Historijat trgovačkih putova izniedu Rijeke i ! zaleda u XVIII. i XLX. stolječu (Rjjeka, Zbornik Mal. Hrv., ■ I, Zgb 1953, str. 123). — 70. SSA, fasc. 327a. — Steinberg ; računa 5883 korakov za eno miljo in 14.708 korakov za pol- i tretjo miljo. — 71. SSA, fasc. 527d. — 72. SSA, fasc. 52Tb. i — 73. Cam. pragm.. I, 44/145. — 7i. Carn. II, 47/28. — ?5. i BS, fasc. V. — 76. Carn. pragm., 1, 2/3. — 77. Ibid., 33/35. - j ?S. Ibidem, 44/73. — 79. Za knjižnice; Zaip. inv., fasc. XIII, št. 10; fasc. III, št. 65; fasc. IV, št. 73 in 100 itd. ~ 80. RS, fasc. I. — Si. Prim, moj članek Merkantilist Franc Ra- kovec-Reigersfeld (1697—1760), Kronika 1955, II1/2, str. 81—87. — 82. RS, fasc. XXIV. — Tu navaja Rakovcc, da je bral tudi neko knjigo, ki jo je izdal na Dnnaju leta 1705 Hein- rich Boden. Nisem mogel ugotoviti, kdo tc avtor in kaj je vsebina kniige. — 83. Carn. pragm.. I, 16/5. — 8<. RS, fasc. I. - 85. RS. fasc. 111. - 86. RS, fu.sc. V. \ 161!