St. 67 MMu nratuieii Onti tintitcmli *&)
v Trstu, v petak. t*. marca 1926.
Posamezna Številka 25 stot.
Letnik L?
I iit izhaja v s? 3 mesece L f L 650 voč. -i v iirokosti
osmrtnice,
ponedeljka. Naročata*; za 1 ines»- L 8. —, leto L 70.—, v	cseCno
Ogla.-' T^	-
^esedo,	- s.
DINOST
Uredništvo in upravnišlvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Asstsi 30. Telefon 11-57. Dopisi nai se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rtki.*-n.acik in denar pa upravnišlvu. Rokopisi se nc vračajo. Nefrankirana pisma se ne »prejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne ,,Edinost-Poduredni*tvo ▼ Oorlci: ulica Glosue Carducci št. 7, I. u. — Telef. >t. 327.
Glavni in odgovorni urednik : prof. Hlip Pertc.
Prasn nekdaj in sela]
PRAGA, v marcu 1926.
Pravil, ki jo iz mnogo razlogov imenujejo «srce Evrope», je preživela \ reku zadnjih desetletij nekoliko sprememb. Vsi literarni in zgodovinski dokumenti iz prve in začetka druge polovic«' prejšnjega stoletja pričajo, da je Praga živela tedaj tiho in mirno staro-svet-sko življenje, brez izgledov in živahnosti modernega velemesta. V 80tih in 90tih letih je preživljalo glavno me-sto Češke veliko vnanjo in notranjo > I; j ■ ■1 m o m ho. V poslednjem Času svojega življenja je preživel to spremembo i udi oče naroda, Frani išek Palack>\ ki jo je izčrpno označil v nekih svojih usmili. Pravi, tla je staromodna, prevzetna. samozaupna in pri tem vendar skromnu dama zamenila svojo staromodno divno težko nošnjo z moderno, lahko haljino. Lahkotno in resno življenje se je v teku kratkih let spremenilo v razburjeno in naglo kretanje, število praškega prebivalstva se je po-večavalo. Dočim so se Pražani prej medsebojno poznavali, se pozdravljali «.{ daleč, se ustavljali na ulicah, tla s -rrnhu nasmehom priobčijo drug dinge-mu svoje novosti, so si hitro postali tuji in hitijo drug mimo drugega, vsak /m svojim ciljem in se ne zanimajo več Jiug za drugega. Poprej res ni bilo velemestne živosti, ni hilo tramvaja in drugih izumov moderne tehnike, toda ni bii<> tudi nervoznih čemernih pasan-tov, ki godrnjajo med zobmi primetbe o ulicah.
Z državnim prevratom je nastala za Prago nova epoha. Iz provincijalnoga mesta, ki je imelo že poprej mnogo prednosti v naravnih in gradbenih lepotah, je postala glavno mesto nove moderne države. Stari češki dvor, delo in zapuščina očeta domovine, Karla 1\ je postal sedež demokratskega borca, prvega presidenta, ki ga hvaležni narod imenuje « Osvobodil ca», ali, zaupljivo Tatiček». Po mnogih letih se vnovič razsvetljujejo s sijajno lučjo visoka . kna veličastvene in edinstveno lepe španske dvorane« na čeških Ilradča-nih, kjer T. G. Masarvk sprejema in pozdravlja svoje goste. Po mnogih letih naznanja zopet čehoslovaška državna zastava prisotnost predsednika v visokem «llradu», kjer dobiva volja naroda poslednjo sankcijo.
Mesto se razvija na vse strani. Zgrad-i e rastejo in napredujejo z nenavadno naglico. Vsa predmestja zadobivajo nove, visoke moderne stavbe. In tako dobiva Praga postopno lice modernega mesta, ohranjajoč pri tem vse spomine iz starih časov. Ta dualizem Prage je posebno značilen. Na eni strani nizka poslopja v praškem Starem mestu in Mali strani, tvoreča v eksotičnih skupinah majhne ulice — na dru-gi pa široke ulice, visoke zgradbe, velik promet, trgovine, banke, velike in posebno kričeče reklame in vse, kar >pada k življenju velikega mesta \\. stoletja.
Družabno in kulturno se je Praga hitro prilagodila novim razmeram. Poleg rednega in koncertnega življenja ima Praga veliko vrsto atrakcij v malih gledališčih kabaretskega značaja in \ hioskopih. Tako ima na pr. bioskop
\dria», bioskop «Passage» in druge, ki so prave znamenitosti. Dočim so do sedaj prevladovali filmi z eksotično vsebino, ki so prihajali iz inozemstva, pa so v zadnjem času prevladali filmi češkega izvora. Posebno pažnjo zaslu-žujejo češki zgodovinski filmi iz polovic«' XIX. stoletja. Tako na pr. film Kde domu v muj» in »Življenje Josefa Kajetana Tyla». Ta dva komada nudita živo sliko iz časov borbe za narodni preporod. Današnji svobodni Čehoslo-vaki, ki imajo že svojstveno in samostalno kulturo, so videli, kako težko so se ustvarjali začetki te kulture in narodnega življenja! (To ugotovitev pod-'rtujemo tudi našemu mlademu rodu v pouk. Ured.) Videli so, kake žrtve na jbol jših sinov so bile potrebne, da so -e izpolnile besede učitelja naroda, lana Amosa Komenskega o povratku vlade narodnih stvari v loke češkega naroda. Videli so začetke Češkega gle-iališča in velike težave, ki so jih imeli <":elii pred 100 leti za ustvarjanje literarnega jezika. Svobodni Pražani so si mogli iz filmskih prizorov ustvariti živo sliko d boVbenem in žalostnem letu lSis in o vseh njegovih posledi-< ah. V filmu so videli skladatelja I rantiška Skroupa in libretista J. Iv. Tyla prve češke opere < Dritar,>, kako ust val jata pesem polno žalosti in melanholije «Kde doinuv muj?», ki je postala narodna, a kasneje državna himna. Žalostna usoda življenja kaže večne sledove \ njunem delu. Pesem Kde domu v muj» je najvernejši dokaz te žalosti.
/a društveno življenje ima Praga več prikladnih prostorov. Takt) prostrane dvorane reprezentacijskega doma, glavnega mesta Prage, ki popolnoma zadostujejo potrebam za moderne družabne akcije. V zadnjih letih je
dobila Praga za take prireditve prostore v dvorani palače «Lucerna» in v dvorani TyrŠovega doma, kjer se tudi vršijo različne zabavne in kulturne akcije dijaških in drugih društev in korporacij. V dvorani «Lucerna» se je vršil maskaradni ples z. geslom: «od prababic do vnukov«. Tu se je nudila gledalcem slika socijalne Prage iz polovice prejšnjega stoletja in drugih zgodovinskih podrobnosti, da so na ta originalni način zadobili sliko o življe-
nju svojih očetov. Predstavljeni so bili tudi aristokratje, ki so se udeležili prvega plesa. Na plesu leta 1926. pa te aristokracije — ni bilo. Vendar so udeležniki ugotovili, da radi tega ni ples nič izgubil na sijaju prvovrstnega soeijalnega dogodka. Demokratska družba v čehoslovaski ne potrebuje aristokracije. Ples je dobil poseben sijaj s tem, da je prevzela protektorat vrsta Odličnih oseb z ministrom za vnanje stvari dr.jem Benešem na Čelu. _
Nadaljevanje MatteottiJevega procesa
C1IIETI, 18. Današnji razpravi je prisostvovalo zelo mnogo občinstva. Predsednik je prečita! brzojavko socialističnega poslanca on. Caasinellija, ki se opravičuje, da ne more priti* v Chieti. Prosi, da predsednik prečita njegove izpovedi na razpravi. On. Farinacci je zahteval, da se Cassinelli ponovno pozove na razpravo. Nato se je pričelo zasliševanje prič. Glavni komisar policijskega oddelka kolodvora Termini Intaffi Michele je izpovedal, kako se je po nalogu generala De Bono izvršila aretacija Duminija. Predno je bil Du-mini odveden v zapore Regina C.oeli, je imel na kolodvoru Termini razgovor z generalom Bono. Priča Intaffi Michele je pripomnil, da so bili Duminijevi kovčegi odprti na Viminalu in sicer je prisostvoval temu delu tudi Dumini. Brat brigadirja, ki je našel Matteotti-jevo truplo, Caratelli Dante, je izpovedal nekaj brezpomembnih podatkov glede najdbe tega trupla. Postajena-čelnik iz Sorofana Serata Mariano je rekel, da so mu 12. avgusta prinesli s krvjo oškropljeni suknjič, ki ga je nato izročil karabinerjem. * Karabinerski maršal Fazzi Angelo je povedal, da je dne 10. junija ob 11. uii zvečer opazil prihod avtomobila na Viminal. V njem je sedel Dumini v spremstvu dveh in-dividuvov.
Karabinerski podbrigadir Divo Gio-vanni je potrdil Fazzijeve izpovedi ter podal kratek opis avtomobila, s katerim se je pripeljal Dumini na Viminale. Za Divom je bil zaslišan kabinetni načelnik rimskega kvestorja Jaino Gaeta-no. Hekel je, da se je 8. junija zglasil v njegovem uradu Dumini ter zahteval štiri dovoljenja zu noSnjo orožja. Na stavljeno vprašanje je odgovoril Jaino, da bi kvestura nadzorovala Matteottija, tudi če bi ne bil poslanec. Nadzorovala bi ga radi njegovega prevratu i Škega delovanja.
Policijski komisar Pennetta Epifauio je zatrjeval, da je Matteotti pred vojno, med vojno in po vojni vršil protidržav-no propagando. Enako je delal kot poslanec.
Razprava je bila zaključena ob poldne ter se je nadaljevala ob li. Priča Saino Francesco, čuvaj sodnih zaporov v Rimu, je izpovedal, da mu je Filip-pelli zaupal, da je Dumini ubil poslanca Matteottija. Šofer Mazzoli Averando iz Firenze je pričal, da ga je Dumini dne 22. maja povabil v Rim. Od tam je odpotoval 8. junija, ker so Dumini in nje-
govi tovariši govorili proti njegovemu prijatelju Meoniju. Na Farinacci j evo vprašanje je Mazzoli odgovoril, da je ' Dumini znal prav dobro voditi avtomo-1 bil. Uradnik tovarne za izdelovanje j orožja Nardi Publio je pričal, da je na dan zločina videl na cesti Flaininia av-j tomobil z zločinci. Avtomobil je naglo j vozil proti mostu Milbio. Predsednik je nato prečita! izpovedi odsotnih prič in razprava se je prekinila za \yo\ ure.
Priča Putato Aldo je rekel, da je zvedel od Panserija že 10. junija zvečer za zločin. Poveromo je namreč še isti večer povedal Panseriju, da se je udeležil napada na Matteottija, ki je umrl tekom prevoza v avtomobilu. Putato je zanikal, da bi bil izpovedal preiskovalnemu sodniku, da je bil Matteotti te-: kom prevoza umorjen. Predsednik je | pripomnil, da je Putato v svoji sporne-j niči govoril o zločinu in ne o smrti.
Farinacci je naprosil predsednika, da prečita Duminijevo pismo, ki je bilo pisano, ko ni Dumini imel še nikakih ; stikov z branitelji. V istem je Dumini protestiral proti postopanju preiskovalnega sodnika. Proti tem Farinacci-jevim izvajanjem je predsednik protestiral ter naglašal, da se morajo v tem slučaju upoštevati izpovedi priče Putato. Farinacci je odgovarjal, da je prieskovalni sodnik pri zasliševanju teroriziral obtožence.
i Priča Volpini Cesare, karabinerski j kaplar, je zvedel od nekega natakarja gostilne Brecche, da so obtoženci, več-I krat govorili, da nameravajo kaznovati nekega nadležnega nasprotnika.
Karabinerski brigadir Marciano Giu-seppe je pripovedoval, kako je priča Giuncheti sodeloval pri aretaciji Viole.
Priča Valeriano Giuncheti se je skliceval na svoje izjave, ki jih je podal preiskovalnemu sodniku in v katerih je orisal svoje prizadevanje, da se aretira Viola.
Ko ga je vprašal predsednik, če mu je bilo znano, da je bilo Matteottijevo truplo najdeno v Quartarelli, je priča silno razburjen skočil na noge in pričel vpiti proti predsedniku: — Sem vojni pohabljenec. Imam drobce krogle v mesu! — Pri tem je pokazal na svoje rane. V stanju velike razdraženosti je bil odstranjen z razpravne dvorane. Farinacci je pripomnil, da je priča Quincheti abnormalen in da je skušal krasti denar fašijev.
Razprava je bila zaključena ob 10.30.
Predsednik liberalne stranke
predal fašistom «Giornale d'Italia«
RIM, 18. <LTnf orma tore della Štampa« javlja, da se bo v kratkem sestalo vodstvo italijanske liberalne stranke. Proučevalo bo strankin položaj, ker je predsednik Borzino te dni definitivno odstopil fašistovskim eksponentom lastništvo dnevnika «Giornale d T tal i a». Mnoge sekcije so strankinemu vodstvu predlagale, da se Borzino izključi za vedno iz liberalne stranke.
Ugo Ojetti prevzel ravnatelj stro lista •Corriere della Sera«
MILANO, 18. Ravnateljstvo lista «Coiriere della Sera« je danes prešlo v loke Ugo Ojettija, ker je moral dosedanji ravnatelj Pietro Croci iz zdravstvenih ozirov odložiti svojo službo.
Grški prometni minister Tavularis postal fašist
RIM, 18. Pred svojim odhodom v Atene se je grški prometni minister Ta-vularis v Brindisiju vpisal v fašistovsko
stranko.	_
P/ornčun ministrstvo za Sume in rade sprejet
na včerajšnji seji jugoslovanske narodne skupščina
BEOGRAD, 18. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine se je nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za šume in rude. Zanimanje za sejo ni bilo veliko, ker je mnogo poslancev odpotovalo iz Beograda.
Hrvatski federalist dr. Žanič je pobijal proračun in trdil, da vodi vlada gospodarska podjetja neracijonalno. Ra-dikalski poslanec C.irković iz Južne Srbije je stavil predlog za izboljšanje gozdarstva in lesne industrije v Južni Srbiji. Davidovičevec Hafajiovič je najprej zagovarjal' svoje delovanje kot bivši minister za šume in rude ter je nato dokazoval, da dr. Nikić, ker ni
1 strokovnjak, vodi svoj resori brez vsa-Ikega pravega načrta.
] Na popoldanski seji je kot prvi govo-;ril socijalni demokrat Tadič, ki je de-i jal, da predvideva dr. Nikič v prodlože-! nem proračunu veliko večje dohodke državnih rudnikov kakor lani. Govoril je nato o zadržanju ministra Nikića glede imovinskih občin, ki da jih je i minister oškodoval in s tem kršil obstoječe zakonske predpise. Napal je ministra Nikića, češ da podpira inozemske tvrdke na škodo domačih in razpravljal končno o preganjanju državnih nameščencev. Tekom njegovega govora so ga radičevski poslanci večkrat prekinjali z medklici.
Zemljeradnik Kokanović je napadal ministra Nikića, ker da favorizira žide in govoril o zadevi Steimveissovega podjetja v Bosni.
Končno je povzel besedo minister Nikić, ki je zavračal trditve in očitke opozicije, nakar je narodna skupščina sprejela proračun ministra za šume in rude.
Na dnevnem redu jutrišnje seje je razprava o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo:
Seja ministrskega sveta
BEOGRAD, 18. (Izv.) Med večerno sejo narodne skupščine so ministri imeli v ministrski sobi narodne skupščine kratko sejo, na kateri so razpravljali o vprašanju naknadnih kreditov. Po seji je dr. Srskić fejavil novinarjem, da vlada v vladnih krogih popolno soglasje glede teh kreditov. . Po seji je finančni minister dr. Stoja-dinović odšel na dvor, kjer ga je kralj sprejel v avdijenci.
Kazenski zakon
BEOGRAD, 18. (Izv.) Tekom današnjega popoldneva se je zakonodajni od-bor sestal k seji. Predsednik Radonjič je sporočil, da je vlada predložila načrt za kazenski zakon.
NinČić dospel v Pariz
"BEOGRAD, 18. (Izv.) Semkaj je dospela vest, da je davi dospel iz Ženeve v Pariz jugoslovenski zunanji minister tir. Ninčić v spremstvu svojega poljskega tovariša, ministra Skrzinskega.
Po zapustitvi Ženeve
Korak naprej v francosko-nemškem sodelovanju
PARIZ, 18. Dopisnik lista « Pet it Pa-risien» v Ženevi poroča, tla je Briand po zadnji seji Družbe narodov, videvši kako je Stresemann stisnil na hodniku .palače, v.kateri so se vršila zborovanja, roko zastopniku Poljske grofu Skrzin-skemu, vzkliknil: «Ta gesta me je potolažila v mnogih stvareh in je mogoče najboljši uspeli tega zasedanja«.
V svojem pogovoru z nemškimi žur-naiisti je Stresemann izrazil svoje globoko zadoščenje radi Briandovih izjav na včerajšnjem zborovanju Družbe ria-j rodov. Te besede — je rekel — moramo mi vzeti dobro na znanje, ker pomenijo začetek nove dobe v odnošajih med Francijo in Nemčijo. Zadnja kriza v Ženevi ni v ničemer pokvarila politiko Locama in radi tega uspeha se moramo zahvaliti edinole osebni akciji glavnega zastopnika Francije«.
Kakor poroča «Petit Journal», bo poleg Nemčije dobila tudi Poljska mesto v komisiji, ki bo proučevala vprašanje razširjenja sveta Družbe narodov. Povodom nepričakovane zaključitve dela v Ženevi izraža «Matin» upanje, da se bodo sedanje ovire sporazuma v najkrajšem času odstranile, ter častita evropskim ministrom, da so znali ohraniti orodje miru, kateri so sami ustvarili.
Porazen odmev v Berlinu
BERLIN, 18. Vest o nenadnem preki-njenju pogajanj v Ženevi je vzbudila tu veliko osupnjenje. V prvem hipu so tukajšnji politični krogi začutili nekako olajšanje, ker je položaj končno razčiščen, a pri tem se zatrjuje, da je tudi državni predsednik llindenburg z obžalovanjem vzel izid pogajanj v Ženevi na znanje.
Nezadovoljnost s Chamberlainom v Angliji
LONDON, 18. «Manchester Guardian« pise, da je razpoloženje v dotjnji zbornici postalo po zaključit vi ženevskega zborovanja neugodno za Chamberlaina. Omenjeni list nieni, da, je izključno Chamberlainova zadeva, ako hoče on slavo, ki jo sedaj uživa, uničiti, nedopustno pa da je, da identificira svojo domovino z nizkotnimi triki, obljubami, prilizovanjem in egoizmom, ki so se že tako ukoreninili v Ženevi. Vse to da je naredil Chamherlain, ker misli, da more boljše tolmačiti mišljenje Anglije nego Anglija sama. Chamherlain da je pooblastilo, ki ga je užival, enostavno zlorabil.
Briand se povrnil v Pariz
PARIZ, 18. Davi se je povrnil semkaj ministrski predsednik Briand. Popoldne se bo vršila seja ministrskega sveta, na kateri se bode sestavila vladna deklaracija, s katero se bo nova vlada predstavila parlamentu v petek popoldne.
Izjave Skrzinskega
VARŠAVA, 18. Poljski zunanji minister je ženevskim dopisnikom varšavskih listov izjavil, da Poljska obžaluje, da ni imelo sedanje zborovanje Družbe narodov nobenega uspeha. Vendar je pa Poljska v moralnem pogledu mnogo pridobila, je izjavil Skrzinsky, kajti ves svet, tudi Nemčija, je moral priznati, da mora obenem z Nemčijo tudi Poljska vstopiti v Svet Družbe narodov.
Grško - turški razmejitveni spor pred Svetom Družbe narodov
ŽENEVA, 18. Pod predsedstvom japonskega zastopnika IŠija je Svet Družbe narodov imel danes dopoldne sejo. Svet je najprej razpravljal o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo saarske kotline in se je nato bavil z grško-turškim sporom glede razmejitve pri izlivu Malice. Grška vlada je prosila Svet, naj bi prašal mednarodni sodni dvor v Haagu za mnenje glede tolmačenja onih točk lausanneske pogodbe, ki se nanašajo na določitev meje. T«trška vlada pa se je temu predlogu uprla in izjavila, da je v tej stvari kompetentna samo mešana razmejitvena komisija. S to zadevo se je včeraj pečal poseben odbor pravnikov, ki je priznal, da je stališče Turčije utemeljeno. Radi tega je Svet sklenil, da ho spor rešila razmejitvena komisija.
Odgoditev konferenca za razorožitev na morju
PARIZ, 18. Iz VVashingtona poročajo, da je predsednik Coolidge sklenil prenesti na nedoločen čas konferenco za razorožitev na morju, katero je nameraval sklicati. Poleg tega namerava ameriška vlada objaviti v kratkem izjavo o ameriški politiki napram Evropi.
ČehosMka vlada dentisiionirala
DUNAJ, 18. Ministrski predsednik če-hoslovaške republike Svehla je predložil danes predsedniku .Masarvku demisijo celokupne vlade. .Javlja se. da se bo sestavila vlada strokovnjakov, katere predsednik bo postal najbrže -e-daaji načelnik pokrajinske upr; V Černy. Skoraj gotovo bo Beriešu pridržana listnica zunanjega ministra.
Vzrok demisije Švehlove vlade teži v nesporazumljenjih med čehoslovaškimi socijalisti in agrarno stranko, katere načelnik je t»aš .švelda, radi vprašanja žita in plae državnih uradnikov.
General Brusilov umrl
RIGA. ltf. General Brusilov, poveljnik ruske vojske v evropski vojni, je umrl včeraj v Moskvi na pljučnici. Pred kratkim so se mu obnovile bolečine na nogi radi rane, ki jo je dobil v novembru 1917 v dneh nastopa revolucionarjev v Moskvi. Tedaj se je general podal v inozemstvo radi zdravljenja. Pozneje se je vrnil v Moskvo ter se tam nadalje zdravil potom elektrike pi i nekem zdravniku. Pred kratkim je zopet začel trpeti, bolečinam se je pridružila se pljučnica, kateri je podlegel.
General Brusilov je poveljeval ob izbruhu evropske vojne enemu armadne-mu zboru na avstrijski fronti. Pozneje je bil imenovan za armad nega generala. \ juniju leta 1910 je vodil ofenzivo, ki je končala s splošnim umikom Avstrijcev v Galiciji. Radi tega uspeha je bil imenovan za poveljnika vseh oboroženih sil jugo-zapadne fronte ter ostal io do prihoda Kerenskega, ki ga je imenoval za načelnika glavnega slana in za generalissima. Tudi sovjetska vlada je priznala njegovo avtoriteto. Leta 1920 je Brusilov vodil kampanjo proti Poljski. Dosegel je starost 73 let.
Odvetniki na Romunskem štrajkajo
BUKAREŠT, 18. Ker je vlada predložila pailamentu kolkovni zakon, je Zveza odvetnikov proglasila stavko, ki se ima pričeti danes. Odvetniška zbornica v Bukarešto je sklenila, da se sedaj še ne bo pridružila stavka nju, ker upa, da bo zakonski načrt popravljen. Šest odvetniških kolegijev v pokrajini je sprejelo sklep Zveze in pričelo štrajkati.	_
Krvavi Izgredi v Pekingu
ker je vlada sprejela ultimatum
PEKING, 18. Kitajski minister za zunanje zadeve je dal zadovoljiv odgovor na ultimatum, ki so ga te dni predložile vlasti.
Ko se je po mestu razširila vest, d«i je vlada sprejela ultimatum, se j«, zbralo pred uradi zunanjega ministrstva kakih tisoč dijakov, ki so glasno protestirali proti zadržanju vlade. Vojaki, ki so s tražili preti ministrstvom, so streljali na demonstrante ter ubili 17 dijakov iti ranili 12.
PARIZ, 18. «New York Heraldu» poročajo iz Pekinga, da je poveljnik kitajske vojske sprejel brez pridržkov ultimatum, ki so ga predložile vlasti. Oblasti v Takuu bodo sporočile jutri to odločitev poveljnikom tujih ladij.
Politične vesti
PRED VOLITVAMI V ROMUNIJI
Nedavno smo opozorili, kako velikega pomena bodo bližnje politične volitve tudi in posebno še z ozirom na dejstvo, da je Romunija članica Male antante. Naglašali smo. da utegne izid volitev vplivati na razmerje te države napram drugima dvema članicama te meddržavne kombinacije: Jugoslaviji in Čehoslovaški. Opozarjali smo, tla je bila Romunija vedno nezanesljiv og«*l Male antante. Zlasti radi vprašanja Besa rabi je, oziroma stališča Čehoslo-vaške in Jugoslavije napram sovjetski Rusiji. Romunija je radi besarabskeira vprašanja v sporu z Rusijo in zelo verjetno je, da pride radi tega spora do velikih in nevarnih zapletljajev med obema državama. Neverjetno pa je, ker bi bilo nenaravno, da bi se dve slovanski državi hoteli v tem sporu dostavljati na stran neslovanske držav«*. Da s tem računajo tudi državniki llo-munije, kažejo znaki iz zadnjih časov. Romunija išče stikov z Madžari. Na to kaže že dejstvo, da je povodom nedavnih občinskih volitev romunska vlada sklenila pakt z madžarsko manjšino. Hotela bi imeti pri njih oporo \ svojem sporu z Rusijo radi ffesarabije. Jasno pa je, da Jugoslavija in Čehoslovaška že radi sebe in svoje državne varnosti ne moreta ostati v zvezi z državo, ki išče pomoči pri njiju dedni in uesprav« ljivi sovražnici.
V teh dejstvih je razlaga velike pomembnosti prihodnjih političnih volitev v Romuniji. Kajti računati je trebu z možnostjo ali celo kakor trdijo mnogi verjetnostjo, da pride na krmilo druga smer v romunski vnuuji politiki, ki ne bo hotela slediti obvezam, ki jih je sedanja vlada sprejela kot članica Male antante. Z tlrugo bo-sedo: ki zavzame napram Rusiji še bolj
< EDINOST«
V Trstu, dne 19. marca 1926.
eovražno stališče, kar bi moglo — kakor smo že gori označili — povzročiti razpad Male antanto v njo sedanji sestavi.
Predloženi novi volilni zakon, ki ga ima »prejeti romunski parlany*nt kot eadnji svoj čin, določa proporcijonalni volilni sistem. Senat je sprejel ta načrt, dočim bo opozicija v skupščini zahtevala razne spremembe. Pred vsem je nasprotna temu, da bi se glasovi oddani za poedine stranke, ne šteli po krajih, ampak skupno v vsej državi. Še hujše nasprotuje opozicija proti večinskemu zastopstvu, kakor ga predlaga
nitelj Gospodarska moč Evrope znaša še'in teiebnil na tla s tako silo, da si je zlo- boljših. Zlasti teko prijateljskih. To pri-1 priglasilo 2474 razstavljaloev. V prvi vrsti vedno 45% svetovnega gospodarstva, zagrnil par reber na desni strani prs. Nesrečni jateijstvo naj zlasti prepisujejo naša dru
vzema torej še vedno svojo predvojno pozicijo. Znak današnjega evropskega gospodarstva je pa v tem, da se tehnične možnosti tovarn in obratov ne morejo izrabljati, da se delavne mase nahajajo na nizki stopnji, da so mednarodni gospodarski odnošaji oslabljeni ter da je opažati postopno prodiranje ameriškega kapitala. Da se trajnemu slabljenju evropskega gospodarstva pride v okom, so voditelji gospodarstva zasnovali načrt mednarodne gospodarske konference. Na tej konferenci naj bi se določil program za go-spodrasko preosnovo Evrope, ki bi se mogel postaviti proti ameriški konkurenci.
vlada. Po vladni redakciji bi tisto Tu pa se odpirata dve poti: umstvenost v
stranka, ki je dobila polovico glasov, imela 90 od sto vseh mandatov. Če ne bi nobena stranka dosegla absolutne večine, bi dobila 70 od sto mandatov tista skupina, ki je dosegla, tretjino oddanih glasov. Opozicija je že toliko dosegla, da je vlada mnoge svoje že pripravljene popravke znatno spremenila. Po novih predlogih dobi stranka, ki je dosegla, največje število glasov — brez ozira na razmerje glasovnic, oddanih za kako stranko, napram vseskup-nemu Številu glasov — 50 od sto vseh mandatov. Ostalih 50 c<l sto mandatov se razdeli med ostale stranke po načelu proporcionalnega zastopstva, pri čemer pa je deležna tudi stranka, ki je z ozirom na svojo številčno moe že dobila polovico mandatov. Napram prvotnemu predlogu vlade pomeni ta sprememba za opozicijo precejšnje zboljšanje šans.
SOVJETSKA UNIJA IN EVROPSKA GOSPODARSKA KRIZA
evropskem gospodarstvu in strmtev posameznih evropskih držav. Domnevo, da v Evropi nista možna nikak napredek in nikako buržoazijsko racionaliziranje, o-znača Larin kot zmotno. V Evropi se opaža napredek. Nasproti programu racionaliziranja na buržoazijski podlagi, ki se ima po Larinovem mnenju formulirati na mednarodni gospodarski konferenci, mora sovjetska unija postaviti svoj lastni program. Sovjetska unija naj skuša ob tej priliki evropske delavske mase ločiti od buržoazije. Program sovjetske unije mora biti torej sprejemljiv za delavski razred, za buržoazijo pa nesprejemljiv. Sovjetska unija mora zahtevati razorožitev, večie obdačenje dohodkov in premoženj buržoazije, splošno pocenitev s pomočjo nacionaliziranja velepoaestev v Evropi in sploh ukreniti mere, ki morajo dovesti tlo nove razdelitve narodnega premoženja. To da bi bile v glavnih potezah zahteve, s katerimi bi sovjetska unija pristopila k mednarodni gospodarski .konferenci.
ŠTEVILO ŽIDOV V MOSKVI
Židovska sekcija pri centralnem odboru komunistične stranke je ugotovila, da v
bo tu zastopana kovinarska industrija, po-
______| tein lesna, električna, tekstilna, steklenim;
— Zelo"huda"nezgoda je doletela včeraj	-1--t in porcelan, živila, galanterija, graiične
predpoldne 16-letnega mehaniškega vajen- Šolska mladina v Brjah pri Rihembergu umetnosti in pisarniške potrebščine, potem ca Josipa K-emar, 'stanujočega na Opčinah. priredi dne 25. t. m., na praznik Marijine- industrija usnja, obleke, kemični izdelki, V mehanični delavnici Frana Sakside v ga oznanenja, veselico v Kasovljah. — igrače, umetnine, muzikalije, dragulji, ulici Udine je sekal z dletom kos železa, Vspored bogat in pester. To bo prva vese- predmeti iz zlata m srebra i. t. d. Razen te-kar mukoničat drobec, ki ga je komaj od- lira na?p šolske mladine.	ga se bodo priredile Se specijalne razstava
sekal, prileti v desno oko. Siromak se je zatekel v mestno bolnišnico, kjer je zdrav-
nik ugotovil, da je oko zelo nevarno poškodovano. Mladeniča so sprejeli v okulisti č ni oddelek.
lica naše šolske mladine.
IZ MIRNA Zvedeli smo žalostno vest, da je sin Ka-roline vd. Martinue p. Vižintin, dvajset let stari Milan uinrl v bolnici v Št. Vidu
kakor športna, hotelska, razstava pohištva in klavirjev, hišnega gospodarstva ter razstava reklam.
Obiskovalci razstave iz Italije si morejo predskrbeti tozadevno legitimacijo na čc-
ob Taljamentu. Imel je operacijo na glavi, hoslovaškem generalnem konsulatu v Tr-katere pa ni prenesel. Bil je v celi vasi sfu (vja|e Regina Elena 29) ali pa pri itali-zelo priljubljen. Bil je vrl dečko! Naj Tij jansko-čehoslovaški trgovski zbornici v bo lahka zemlja daleč od ljubljenega ti Trstu (Via Mazzini 35). Legitimacija stane
doma! Materi pa naše sožalje ob prebridki izgubi najdražjega.
OD IZVIRA SOČE
V Bavšici in gor. Trenti je imenoval šolski nadzornik Spazzapan na tamkajšnji
O tem predmetu je razpravljal nedavno Moskvi živi 300.900 Židov, od katerih se
znani komunistični vodja Larin v moskovski komunistični akademiji. On ne pripisuje Ameriki tolike pomembnosti glede gospodarskega podjarvnljenja Evrope, kakor na ]))•. Trocki. Po njegovem mnenju ie JSvropa še vedno mogočen gospodarski či-
neznaten odstotek bavi strijo in rokodelstvom, je zaposlenih na sovjetskih napravah, ali v Moskvi, ali v Moskovski gubevdji. 10.000 Židov v Moskvi dobiva podporo iz fonda za socijalno skrbstvo.
VNE VESTI
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
LJUDSKO GLEDIŠČE - TRGOVSKI DOM Fr. Moln&r - Skrbinftek: «VRAG» Jutri In ▼ nedeljo t Trgovskem domu. Igra je jako Uma satirična komedija in izvanredno priljubljena pri vsakem glediškem enorazrednici dve učiteljici Italijanki. Nič občinstva — prt najbolj razvejenem kot nismo radovedni kak uspeh bosta želi. pri najbolj tenkočutnem. Gotovo bo iela	LEVPA PRI AVČAH
JSi "J1?'1^	« Stanislavu Testenu je počila v rokah
Jf *	*	neka eksplozivna snov ki jt precej po-
Za kidSSi svita orkester Glasbene Ma- šk^ovala Se^j se zdravi ubogi otrok v tiče. Režijo vodi Keiuta in seenerijo je iz- goriški bolnišnici, delal Kozman.	^ J	- IZ ROVCA.
wiAnnu „	kfiHnflrni Dramatični krožek pevskega društva
fc^	«Rombon» v Bovcu ponovi na splošno željo
Vpis žensk v volivne imenike	v nedelj dne 21 t m burko v treh deja-
Rok za vlaganje prošenj za vpis žensk y ,.h ^lica 15» volivne imenike je sicer potekel 8. marca,
toda vse prefekture so sporočile občinam,!	RIHEMHERK.
da lahko sprejemajo tozadevne prošnje do Rihemberški dopisnik «Goriške Straže > 3. aprila, dneva ko začne poslovati voliv- se je v Iti. št. z dne 26. II. 20. spravil nad na komisija. Listine si lahko občinski u- našo «Kmetsko posojilnico) reg. za dr. z rad preskrbi uradnim potom.	i neoni, jamstvom, katera krasno uspeva.
Naše ženske — bodoče volilke — so mo- Hotel jo je z lažmi očrniti, da bi s tem dal rale pretrpeti razne vrste situacij na go- duška razočaranju, katero je doživel malo riškem županstu. Poslujočim uradnikom prej, ker so se izjalovili njegovi načrti, kani bilo prav sedaj eno sedaj drugo. Njiho- tere pa poznamo prav dobro, ve srečne volilne koleginje italijanske Nasprotno temu, kar trdi dopisnik, da s trgovino, indu-| narodnosti so pa kar gladko prišle naprej ni imejo namreč nadzorstvo nikake seje, Nad 96.000 Židov vložile brez vsakih sitnosti gole prošnje So bile v preteklem letu kar štiri s polno-, m- ' brez vsakih priloženih listin.	močnimi podpisi, (»članov načelništva in
Tekom enega tedna naj vložijo sedaj vse (j članov nadzorništva. nase ženske prošnjo za vpis v volilne ime- Nismo imeli izvanredega občnega zbora, nike. Za članice Splošnega Slovenskega katerega so zahtevali nekateri elementi Ženskega Udruženja v Gorici bo poskrbelo pred mesecem časa. V ta namen so prisilili za sestavo prošenj in vložitev na župan-j nekaj Članov, da so podpisali izjavo, ne
10 lir in nadomešča tudi vizum čehoslo-vaškega konsulata v potnem listu. Razen tega daja ta legitimacija pravico za sledeče popuste na železnicah: na italijanskih železnicah zo. 20%, na jugoslovenskih za 50% in na čehoslovaških železnicah za 33%.
Boracna poročila.
DEVIZE:
Trst, 18 uiatva AmaUtdam od — do lOoo.— Belgija «d 100.— do l-i2.— : Pari* n<) do i)J.-~ Lumion od 121.15 do 12.1.; Xew Vork od 24 85 do 24 ./5; Španija oJ — do 353.— ;	oi
473.M) da i.4).50; Ateuo od 3*.— do 35.—; Berlin od 3 »2.— do 5v<5.— ; Buk»r^-t od 10.2."> do 10.73 Pra^a od 73.00 do	Ogrska o-l IV1.U3 do
O.o.iM; Dne a j od —.350 do —.3^: Zagreb o I 43 »5 do 44.05.
BeiioAijske obrezale« 70 v<0.
MALI OGLASI
Vse one žene In dekletu,
ki bi se še rade prijavile za vpis v volilni imenik, naj se zglasijo danes in v nedeljo od 10 12, vse drage dni pa od 4— 6 pop. v uradu pol. dr. «Edinost» via S. Francesco št. 29 I. — Pripravljalni volilni odbor.
BUtiplinacija kapitala
Poleg dlsciplinacije dela hoče izvesti sedanja vlada tudi nekako disciplinacijo kapitala, kakor smo že poročali. V ta namen naj služi odlok o omejitvi zviševanja kapitala
Rudolf Bležič - Sela:
stvo Vodstvo Ženskega udruženja. Lahko se pa prijavi vsaka slov. žena pri političnem tajništvu «Edinosti» v ulici Carduc-Likvidirana Vam, c| 7; katero bo radevolje brezplačno se
je pokojnina osme kategorije z odlokom št. stavilo tozadevno prošnjo in jo vložilo na
«11QQ V	O 19 109^ Tnvarlttvi-tn L-nii5i<<a_______*
41133 z dne 9. 12. 1925. Tozadevna knjižica tudi je že izdana po plačilnem uradu dne 7. januarja t. L in v kratkem času boste prejel nakazilo.
J. T. - Cerkno: Vaš dopis nam je odstopila uprava «Edinosti». Za stvar se bomo zavzeli, v kolikor se tiče zastale pokojnine; odpravnina pa vdovi avstrijskega vojaka ne pritiče. Ta ugodnost velja sanio za vdove italijanskih vojakov.
_ Tajništvo.
PRAZNIK SV. JOŽEFA IN &OLE.
, , „ .	ri.J! . .	Danes na praznik sv. Jožefa se na sred-
de niskih družb. Zvišanje kapitala bo do- jjh golah nft uCiteljiMih in v ljudskih šo-
voljeno le s privoljenjem vlade v vseh onih '	'
slučajih, kjer ima znašati zvišanje več ne
lah ne bo vršil pouk.
go

Druiftvm« vtstl
11SKe	r^p«trtn	ThodrTda^lLjudje smatrajo ta ukrep za Čisto navad- do kupovali kart s precrtanim in zamaza-
nego vaja^^del3ski	„J vmešavanje posameznikov. Pozdravi in nim besedilom, je jasno. Trgovci smo radi
delniške glavnice in ako nista od zadnjega zvišanja pretekli vsaj dve leti,	~	.	,
izvzemši slučaje, kjer kapital delniške — -Ilirija*. Danes ob 2®. «r* generalna
družbe s poviškom vred ne znaša več —_ .. 5 milijonov lir.	nes manjkal, ne nastopijo. Tenorji prvi!!
Finančni minister je razposlal sedaj tri- Točnost. — Odbor. bunalom in trgovinskim zbornicam okrožnico, v kateri pojasnjuje pomen novega odloka. «Pri izvajanju tega odloka — pravi omenjena okrožnica — je treba imeti pred očmi, «Ia je vlada hotela poseči v stvar iz-
mapistrat.
Najkasneje tekom enega tedna naj vsaka naša Žena stori svojo dolžnost in se posluži dane ji pravice; vloži naj prošnjo sama na magistrat ali pa naj se posluži Splošnega Ženskega Udruženja v Gorici ter političnega tajništva «Edinosti», ki ji pojdeta brezplačno v tem oziru na roko.
Prepovedana prodafa razglednic s slovenskimi velikonočnimi voftČill. Goriška kvestnra je prepovedala vsem
vedoč, zakaj in čemu. Pač pa smo imeli v nedeljo 14. III. pop. XiX. redni občni zbor, katerega se je udeležila nad polovica Članov
MOTORNO KOLO 500, moderno skoraj novo, prvovrstna znamka, se proda po nizki ceni. Jurjevič, Via Slataper 10/IV.
IZKUŠENA babica sprejema uoseče. t;. Chiozza 50, pritličje.
I KOVAŠKI pomočnik išče mesta, v me*tu ali na deželi. Naslov jiri upravništvu.
SLUŽKINJA išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu.
PRODA se hiša z 1 oralom sadnega vrta in z 1 oralom gozda na lepem kraju Dolenjske, 20 minut od kolodvora. Cena 50.000 Din. Ponudbe na: Josip Vidmar, Ljubljana Sv. Jakoba trn 5.
anov in ki je bil naravnost impozantenJ ——— ■ — Po prečitanju revizijskega poročila in »"Lua, avionznana i odobritvi letnih računov se je videlo, Govo" slovensko. S
pri
da so se hranilne vloge preteklo leto znatno povečale, kar dokazuje, da uživa posojilnica popolno zaupanje, za kar gre vsa čast sedanjemu odboru, ki deluje nepristransko.
Dobro nam znanega dopisnika «Straže > pa naprošamo, da si v nadaljnih dopisih /poišče resničnih podatkov in ne «kvantu.
SOLKAN.
Te dneve so prišli varnostni organi v ne
iz- ko tukajšnjo prodajalno, dali so si pokaza-in ti razglednice, pregledali jih in trgovec je
trgovcem s razglednicami prodajo raz« glednle s slovenskimi velikonočnimi drug mi navadnimi izreki in vošSilL Tr-.tjnoral prečrtati pred njimi na dvojezičnih povci «rpe občutno ftkodo. Ker imajo veli- krajevnih razglednicah slovensko označbo ke zaloge takih razglednic.	kraja, na velikonočnih voščilnih kartah ^a
Nevolja ljudstva je precejšnja, ker ta «Srečne vesele praznike!» «Vesele veliko-ukrep zadeva nekaj čisto zasebnega. — nočne praznike!» Da naši odjemalci ne bo-
;prejema noseče. Havec, Via <iiulia 29, 290
POMLADNO ZDRAVLJENJE. Trpoški sok (Sciroppo di salsapai iglia delTAlabarda izdelan v lekarni Caste'lanovich, Ti-^t. via Giuliani 42, posebno priporočljiv /.;» starejše proti poapnnju žil, ker vsebuje joduro in je vsled toga izborno čistilno in krepilno sredstvo. Steklenica stane I 11. Dobiva se samo v lekarni Castellano vicli.	2*1
SS®:
Iz tržaškega življenja
Kako je blaznež končal svoje življenje.
V deželni bolnišnici za umobolne pri Sv.
voščila so čisto nekaj intimnega in radi tega zelo udarjeni! Kam naj vtaknemo svo tega se ne bodo morale omejevalne odred- je zaloge slovenskih velikonočnih razgled-be v tem oziru vzdržati.	; nic? Dobro bi bilo, da bi nam oblasti na-
znanile in povedale tozadevni odlok, saj
*	" izpolnimo
Nov komisar trgovsko-obrtne zbornice
Poročali nik Marij
KONCERT,
Orzan
stvoni. Toda predvčerajšnjim popoldne se :---rjem zb > rice g. Anton katerega bo izvajala v nedeljo zvečer je nesrečni mož, izrabivši trenotek, ko znani goriški veletrgovec. <IIiriia» nod vodstvom Milana Pertota pazniki niso pazili nanj, zaprl v stranišče, Koliko časa bo komisaril Orzan trgov-
J	*	irv	♦ rt V* CA AKaOI I 11 »1
obseg-a vseskozi poljtidne skladbe, lahko razumljive vsakemu. Gotovi smo, da ga bo naže občinstvo v čim največjem številu posetilo.
Iz urada Pol. dr/ „Edinas!" v Trsta
Anton šoc - Daiovlje: Vam je priznana vojna odškodnina 7. kategorije /. ministrskim odlokom 39848 z dne 20. okt. 1925. in tudi plačilni urad je že izdal knjižico dne IS. novembra 1925. Smatramo, da Vam bo knjižiea močena v najkrajšem času.
si spletel iz rjuhe zanjko ter se obesil na sko-obrtni zbornici, nam ni znano, kei cev vodne napeljave. Ko so pazniki, ki so bodo itak zbornice radi novih postav od-kmalu potem začeli pogrešati Tomšiča, pravljene in dodeljene takozvanim gospo-vlomili v stranišče, je bil nesrečnik že tlarskim svetom. Le podružnica bo baje Ravnateljstvo bolnišnice je uvedla o do- poslovala v Gorici.
godku preiskavo, da dožene eventuelno odgovornost nadzorovalnega osobja. Na lice mesta se ie podala tudi sodna komisija, ki je sestavila o dogodku zapisnik ter izdala nato dovoljenje za prevoz trupla na pokopališče.
Avtomobil proti tramvaju.
Ljudje, ki so se včeraj zjutraj ob 9.40 Frančiška vd. Milkovič - Bazovica: Vaša vozili s tramvajem št. 157 iz Rojana proti Športnega udruženja
prošnja se sedaj nahaja pri likvidacijskem niestu so	" * "----"
odboru za potrebne registracije, zatem pri- vznemirjenja de na plačilni urad, kjer bo izdana pokoj- zj| p0 ujjcj ninska knjižica in končno bo poslana na j)janCa nenadoma /.skladno delegacijo. V teku treh mesecev avtomobil s boste že dobila nakazilo.
Raza vd. Povh - Goče: Vam je likvidirana definitivna vojna pokojnina z ministrskim odlokom 35987 od 22. 0. 1925. Plačilni urad je izdal tozadevno knjižico 28. 7. 1925. Knjižica, prav gotovo leži sedaj na zakladni delegaciji v Vidmu.
M	—:	; mi se postavam ne upiramo in izpolnimo
i smo že, da je dobil znani odvet- vse> karkoli se zahteva od nas, čeprav se j Verzegnassi nezaupnico od fa- nam Z(li pOStopanje pri velikonočnih vošči-
Prijatelj iz Cerknega mi i tam zaplenili raz^led-besodilom, da so jili pa tem dovolili promet /
___________Cerknem dovoljeno, ne
mlajši, gme biti prepovedano v Solkanu.
IDRIJA.
Dne 8. t. m. je umrl v Idriji vsem dobro-znani uslužbenec kr. rudnika g. Josip Ogrič po kratki in mučni bolezni.
Pogreb blagega pokojnika se je vršil dne 10. t. m. ob 5. uri popoldne ob obilni vde-ležbi občinstva in njegovih stanovskih tovarišev.
Za izkazano sožalje in zadnjo čast pokojniku se domači tem potom najiskrenej-še zahvaljujejo.
XII VZORČNI VELESEJM V PRAGI.
vato na zastaia ne- se bo vršila od 21. do marca t. I. Veliki
■JBfB-V
Zobozdravnik
w
Med. II. dr. D. Scrđoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16, L (prej ViaGiimi)
od 9-12 in od 3-7 321 fr» ■] --:«
KRONE
po L. 2.10 komad
Ml briljante. piaiin. ZS-kronste zlate komad?
kupuje In plačuje po najvišjih cenah
Albert Povh — urar &
truli Via Mazzin! 46 iio
m
DRUŠTVA — Zvezin zbor - Goriški krožek. V nedeljo 21. t. m. vaja ob 9 v navadnem prostoru točni in vsi!
ŠPORT V NAŠIH DRUŠTVIH.
Poslednji čas vzbujajo šlroni naše dežele splošno zanimanje prvenstvene tekme
vodil 25-letni šofer Fran Bjeker, stanujoč odsek. Zlasti^ se odlikuje pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št. 20. Uvidev-ši. da. ne utegne preko tira, je šofer naglo stisnil zavore in zavil v stran; tramvajski uslužbenec, 32-letni Nazaro Pellasehial-ler, stanujoč v uliti Madonnina št. 4, je pa o'» svoie strani skušal ustaviti tramvaj
Anton Uršic -Štorje: Z odlokom st. 38912 Totla razdalja je bila premajhna in radi / dne 2o. 9. 192o Vam je priznana provizo- . llcta sta vozili trčili / velikim ropotom rima vojna pokojnina osme kategorije. firugo ob drugo. Sunek je bil precej močan, Provizončna zato ker niso se dospele za- a k sreči „i imel za potnike hudih posle-Utevane listine. Plačilni urad je ukrenil di(. i>iestrasili so se precej. Tudi škode vse, kar je v njegovi kompetenci, 16. 10. ni J>ilo (iosti; pri tramvaju se je razletelo ]\\Zo. Pospešite pri zakladni delegaciji. ;par šipj pri avtomobilu pa so se nekoliko Josip Vouk - zigante - boka: Na mini- p0mečkali manj trdni deli. Radi nezgode je strstvu ni »..kako Vase prošnje za pokoj- promet na tisti progi obtičal približno 20 nitio.	.	j minut. Ni še ugotovljeno, kdo je odgovo-
Anlon Maršic - Zabavi}«: \ am je bil do- rcn za ne/jgodor kajti tolikor šofer kolikor stavljen odklonilen odlok st. 28509 z dne tramvajski uslužbenec se izgovarjata, da
12. 11. 1924.	...	„ . sta pravočasno oddala alarmne signale.
Zakaj niste vložili priziva na računski > dvor? Odklonitev je bila motivirana, da sj	Razne nezgode,
smrtjo sina Vam niso zmanjkala sredstva i 44-letni težak Karel Russian, stanujoč v za vzdrževanje! (Dohodek in drugi štirje ulici Udine št. 24, je včeraj predpoldne v sinovi; od katerih trije živijo v skupnem družbi drugih delavcev nakladal bale to-gospodarstvu).	! baka na voz v prosti luki V. E. III. Nesre-
Anton Poropat - Vodice. Z dnem 12. 8. ča je hotela, da se je ena bala, težka okoli J924 je bilo ukinjeno plačevanje podpore, 50 kg, tekom nakladanja prevrnila in pad-ker ni imel prizadeti bivališče v i nožem- la Russianu na levo nogo; zadela ga je ta-stvu in še do danes ni pojasnjena njegova ko hudo, da mu je zlomila kost v gležnju, državljanska pripadnost.	! Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od
Karel Primožič - Novel: Likvidacijski zdravnika rešilne postaje, nakar je bil pre-uradi ministrstva so rešili Vašo zadevo že peljan v mestno bolnišnico. Ležati bo mo-aprila 1925. Urgirajte pri zakladni delega- ral najmanj tri tedne.
dran v Vrtojbi, ki nastopa skoro vsako ne- razstavljalcev in široka udeležba raznih delio v kaki novi tekmi.	.	držav s kolektivnimi razstavami ter ob-
Tako je ta Jadran igral preteklo nedeljo sežno razstavišče dokazujejo veliKansKi z nogometnim odsekom društva Ipave v pomen praške razstave kot mednarodnega
medsebojnega boja------------. ■ ..	.
dent Edini gol v dobro Jadrana je zabil Ameriške industrije bodo imele na tej ia/.-
kapetan Jadranove čete tov. Nardin.	stavi poseben paviljon.
Želeti je takih tekem vedno več in vedno Za predstoječo razstavo v 1 ragi se je že
O priliki velikonočnih praznikov ne pozabite obiskati znano prodajalno
M Ensinnd"
Trst. Corso U. E. 111,26
nasproti zastavljalnici
kjer dobite najnovejše blago, izdelane obleke, površnike lu- in ino-zem>kih tvrdk 30"» po najugodnejših cenah.
Govori se slovensl:o
PODLISTEK
JULES VERNE:
(2^
etii. Odlok 1925.
nosi Številko 29484 z dne 26. 2.
Pri de»u v tovarni «Jutificio Triesti-no» pri Sv. Andreju se je včeraj popoldne
Anton šnligoj - Trst: Likvidirana Vam ponesrečil 5C-!etni težak Josip Milič, staje pokojnina osme kategorije z odlokom št. nujoč na Pendice di Scorcola št. 417. Ko je 39340 z dne 5. 10. 1925. Tudi plačilni urad z nekim tovarišem dvigal težko balo jute, je že izdal tozadevno knjižico in v kratkem mu je kavelj, s katerim je držal balo, spo-boste prejel nakazilo.	1 drsnil, radi česar je mož zgubil ravnotežje
Skrivnostni otok
Dolgo je iskal, toda brez uspeha. Človeška noga ni še prestopila tega pustega obrežja, vsaj tako se je zdelo. Školjke, ki jih valovje ni moglo več doseči in ki so ležale v niiijonih po tleh izven vodnega območja, so bile nedotaknjene. Niti ena ni bila poteptana. Na daljavo kakih dvesto jardov*) ni bilo nobenega sledu o kakšnem daljnjem ali bližnjem izkrcanju.
Zato je Nab sklenil, da pojde še nekaj milj naprej ob bregu. Mogoče je morski tok zanesel truplo bolj daleč. Mrliško truplo, ki plava blizu plitvega obrežja, voda skoraj vedno vrže na suho. To je Nab vedel in moral je še zadnjikrat videti svojega gospoda.
•) Amerikanski jard meri 914 mm.
«Dve milji daleč sem že prehodil, pre-iskal sem ob času oseke vso vrsto pleči, a ob plimi vso obalo; že sem popolnoma obupal, da bom sploh kaj našel, ko sem včeraj popoldne okrog petih zagledal sledove stopinj.
—	Človeških stopinj? ga je prekinil Pen-croff.
—	«Đa, je pritrdil Nab.
—	In ta sled se je začela pri klečeh? j«' vprašal poročevalec.
—	Ne, je odgovoril Nab, ampak šefe na meji plinskega dotoka, zakaj vtiski med to mejo in klečmi so morali biti zabrisani.
—	Nadaljuj, Nab, je dejal Gedeon Spi-lett.
—	Ko sem zasledoval te odtiske, sem bil kakor iz sebe od veselja. Bilo Jih j* spoznati in izgubili so se v sfpine. Naglo, toda previdno, da jih ne bi zabrisal, sem jim sledil kake četrt milje naprej. Crez pet minut, polagoma se je že mračilo, sem zaslišal pasje lajanje. Bil je Top, in Top me je končno pripeljal semkaj k mojemu gospodu!»
Nab je zaključil svoje poročilo z opisom svoje bolesti, ko je našel truplo svojega
gospoda. Najprej se je hotel prepričati, če je v njem še iskrita življenja. Našel ga je mrtvega in ga je hotH oživiti. Toda zaman se je trudil, i^i mu ostalo drugega, kakor da izkaže še zadnjo čiist možu, ki ga je ljubil nad vse.
Šele tedaj se je Nab spomnil svojih tovarišev. Tudi oni bodo hotoli še enkrat videti mrtvega ponesrečenca. In tu je prišel v postov Top. Zakaj ne bi izrabil razumnosti te živali? Nab je večkrat na glas ponovil poročevalčevo ime, ki ga jo Top meti ostalimi tovariši najbolje poznal, nato jo pokazal proti jugu na obalo i u pes je naglo oddirjal v tisto smer.
Videli smo, kako je Top, ki ^a je vodil skoraj nadnaravni nagon, prišel medtem h lahko kaminom.
Nabovi tovariši so poslušali to poročilo s sočutnim zanimanjem. Niso si pa mogli razložiti, kako je Ciru Smithu posrečilo prebiti se skozi valove, ne da bi so na njeni poznala najmanjša praska toga boja. š< manj razumljivo jo bilo to, kako jo prišel inženir v to skrito jamo, ki je lo/.ala sredi med sipinami, in ki je bila oddaljena od brega dobro miljo.