GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. e S-b&sT-. 95. 1ST O \A/ 28. novejn Tpjra, 1900. ii0t}0 VIII, Dereče vode. Prauzročile v Pannsylvaniji veliko opustošenje. Pittsburg, Pa., 27. nov. Hudo deževanje minolih treh dni je pro uzroftilo opustujoče povod nji. Reke iti potoki bo izstopile iz svojih strug in njihovo vodovje je prouzroftilo velikansko Škodo. Povodenj Monon, gahele in Alleghany je uničila po ■eatva v vreduosti mnogo stotiBOČ dolarjev. V tovarne ob omenjenih rekah je udrla voda vsled česar so bili primorani delo ustaviti in tisoče tovarniških delavcev je primo-ranih praznovati. Več stotin družin je vsied povodnji izgubilo streho in vse svoje imetje. Po dosedajnih nepopolnih poročilih so ponesrečile tri osobe. V Alleghany sta utonila dva tovarniška delavca, ko sta se hotela v malem čolnu prepeljati čez reko. Tretji je utonil, ko je poskušal rešiti dragocenejše stvari iz svoje že od povodnji obdaue hiše. Meseca novembra so povodnji ob rekah v Pennsylvaniji kaj navadnega, toda sedaj je bila nevarnost veliko večja in je nezgoda prebivalce veliko hujše zadela. Razuu tega je povodeuj uničila mnogo več imetja tomošujih prebivalcev, nego pri jednakih nezgodah prejšnjih let. Rockefeller — Carnegie. Sedaj ko delniška borza najbolj procvita in postajajo „papirjiu vedno dražji, si ljudje belijo glave kc-liko milijonov znaša John Rocke-fellerovo in Camegievo premoženje. Vreduosti delnic povzete po tržni ceni samoumevno niso stalne, ter bo sedaj višje, sedaj nižje po velikosti dividend, ktere dajejo. Bogastvo, ktero se na to upira se zna v malo dnevih, da v eoi noči ra/sto-piti kakor snežena gora. Toda vzemimo stanje deluic radi izgleda, da določimo bogastvo John D. Rockefellerja. Delnice Standard Oil Company so veljale due 24. novembra 1899. $454 komad in m i nolo soboto so jih prodajali po $739. Ker ima Rockefeller 31 odstotkov VBeh delnic, je njegovo bogastvo toraj tekom jedncga leta samo kar se tiče delnic Standard Oil Company na-rastlo za $95,000,000. Ker pa ceua delnic še vedno raste, kajti plačali bo letos 48 odstotkov dividend, mislijo, da bode poskočila na $800, kar znaša za Rockefellerja svoto $260,000,000. Kot kralj Standard Oil Companyje dobiva na leto samo obrestij več nego $16,C00,000. Toda Rockefeller spravi veliko več v svoj žep. Ta bogataš ima na velikih jezerih celo brodovje paruikov in deluice od jednajst največjih železnic dežele. Dalje ima veČino delnic velikega števila največjih bank, truetov, rudokopov itd. Koliko znašajo njegovi dohodki na leto, ne vč nihče, ker je preveč premeten, da bi objavil svoje ple-neaje. Drugi milijonar in veliki ožema-lec v naši deželi jo Andrew Carue* gie, kt«ri poseduje 58 odstotkov delnic Caruegie Company. S*daj stane deluica omenjene družbe 1600 dolarjev, kar bi znašalo za Carne gieja svoto $129,568,500. Pa tudi po $1100 računano, ktera cena se je kot stalna pokazala, bi spadalo na Carnegieja še vedno $95,616,900. Razun t»g& poseduje mu« go delnic druzih zadrug. Kadar bode delavski razred •pozna), da sta njihov pot in njihova kri nakopičila to bogastvo, in da je to pridelek njihovega neplačanega dela, kar ai pa kapitali-Bti tako vestno prisvojajo, potem bodo najbrie te delnice v kratkem času spremenili v ničvredni papir. Otvoritev nove centralne pivovarne v New Yorku. ,,Central Brewing Co.'4 je dne 26 t. m. otvorila novo pivovarno na 68 cesti v New Yorku. Svečanosti udeležilo se je na tisoče ljudi, kteri so bili v velicib dvoranah, kletih in skladiščih pogoščeni. Ni potrebno še posebej omenjati, da ob tej priliki tudi pive ni manjkalo, kajti razun v omenjenih prostorih točilo se je pivo tudi na dvorišču, na mostovžih, v pisarnah in celo na cesti, sploh kamor je človek pogledal, povaodi je vladalo veselje in radost. Centralua pivovarna je unijsko podjetje, kt^-r^ga vodstvo je z unijo pivovarskih delavcev sklenilo pogodbo, vslud ktere bodo v novem podjetju nameščeni izključno le uuijski delavci. Pivovarna j-- last 6'10 newyorških gostilničarjev in je opremljena z uajmodernejimi stroji in napravami. Pivovarno so zgradili vsled vojnega davka, kterega posestniki že obstoječih pivovarn niso hoteli plačevati, temveč bo jednostavuo zvišali ceno pive za $1 sodček, pre-pustivši tim načinom plačevanje davka odjemalcem. Pivovarna za-more izdelati 300 000 sodov pive na leto in je začela s prodajanjem pive dne 28. t. m. Siromake zaprli. Več siromaKov, kteri so v noči od ponedeljka na torek iskali pre-uočišča v n» \vyorškem prenočišču, so Btali danes pred sodnikom. Med nesrečniki je bil tudi Edvard Kennedy, 30 let star io k.ijigovodia p'"> poklicu. Pripovedopal je, da je bii njegov oče John Kennedy nekdaj policijski načelnik v New Yorku in njegov svak Bru«h, na izornik v Sing Singu Vse vjetnike bo poslali za tri mesece v zip>r na ot<>k. Kdo je streljal? V Andrew Braiovi gostilni v New Yorku seje pripetilo tedni streljanje, ktero bode im^lo najnrževpo-Bledici smrt jednega udeleženca. Kolikor dosedaj znano, je prišel Richard Bennett z več tovariši v omenjeno g >stilno, v kteri je bilo razuu 23lwtmga natakarja George Deeante še več druzih mož. Bennett je zahteval najprvo od natakarja in pntem od navzočih gostov naj mu plačajo pijačo. Noben navzočih se ni brigal za nove prišlece, kar je Bennetta tako razkačilo, da je pretil s silo, ako ne pokažejo takoj denar. S svojimi tovariši se je bližal mizi, pri kteri so sedeli možje, toda predno so se za mogli sprejeti je jedeu gostov potegnil rovolver in trikrat ustrelil. Prva krogla je prodrla steklena vrata in porušila okno prodajalnice nasproti ceete. Druga krogjla je zadela Benneuta v vrat in tretja v njpgovo glavo. Ko se je Bennett zvruil na tla, zbežali so VBi gostje samo natakr.r je ostal na prostoru. Stal je ob koncu točilne mize z revolverjem v roki, ko je uek policaj planil v gostilni-co. Policaj je pozval ambulanco, ktera je smrte o ranjenega odvedla v bolnišnico. Jeden Bennettovih tovarišev je pozueje trdil, da je natakar streljal, kar pa ni verojetno, ker iz njegovega revolverja ni bila iztreljena nobena kreglja. Mačka v velikem kolesu. Sheboygan, Wis , 25. nov. V poslopju tvrdke Plymouth R-fngera-tor Co. je skočila včeraj malteška mačka v veliko, 12 čevljev visoko kolo, ktero se 87krat zavrti v minuti. Ker strojevodju ni bilo mo goče stroj ustaviri morala je mačka ostati ure v kolesu. Ak ravnost je žival v tem času pr*-vrtela 120 milj, bila je še pri življenju in kakor je bilo videti jej vrtenje ni škodilo. Umori in samomori. Dne 25. novembra je \Vm. Lem-berg 63 let star je v svojem stanovanju v Brooklyuu ustrelil svojo53 let staro ženo Katarino in potem na isti način Btoril konec tudi svojemu življenju. Pred šestimi leti je Lemberg delal v neki tovarni in bil potem odpuščen kakor vsi stari delavci, ktere lahko nadomestijo z mlajšimi močmi. Stari možje bil potem več let svoji družini v nadlego, dokler ui konečno našel k6t v nekem zavodu za Btare ljudi. Njegova žena se je med tem časom preživela s šivanjem in opravljanjem raznih del v sososčini, razun tega pa stajo podpirala odrasli sin in hčer. Pred nekaj časom so Bpustili moža izza voda na dopust. Da je bil Btari mož po povratu iz zavoda svoji družini v nadlege, tega ni vedel nihče bolje nego on sam. Toda neznoBna je bila zanj misel se ločiti od žeue in svoje družine, ter samotno preživeti še ostale dneve Bvojega življenja. Pred nekterimi dnevi je tudi izrazil svoje misli, da bi bil rajše mrtev, nego ■se ločil od svoje družine. V takem položaju je v starem možu konečno dozoiela nesrečna misel vsej bedi storiti posilni toda hitri konec. Portland, Ore., 26. nov V selu Jacksonville, Ore., je G. W. Tray-nor umoril zaročenca svoje svakinje in potem tudi sam sebi pogual Rvinčenko v glavo. Gospodičina Sara L. B^sson, sestra Traynorjeve gospe je bila z J. Hardenbrookom zaročena, njen svak pa je imel proti možu nerazumljivo mrzeuje in ope-tovano pretil ga usmrtiti, da pre preči zakon. Hardenbrook pa se radi tega ni dal vgnati v kozji rog. Včeraj večerje z<>pet obiskal svojo nevesto v hiši njene aestre. Ko je sedel ž njo v sobi je nakrat zagrmel strel skozi okno in Hardenbrook se je v glavo zadet zvrnil mrtev na tla. Takoj potem bo čuli na dvorišču dva strela; morilec se je sam sodil. Našli so Traynorja z dvema ranama v glavi mrtvega na tleh. Nesrečna strast za sestro svoje žene ga je pripeljala tako daleč, daje postal morilec in samomorilec. Lopova ustrelila delovodjo. Chicaga, 24. nov. Dva lopova sta daues zjutraj ustrelila delovodja Ilarry Faressa, ko je šel na delo v tovarno. Faressje šel z dvema dru» gima delavcema, ktera sta delala v isti tovarni, ko sta dva nepoznana moža stopila proti njemu, zgrabila delovodjo za ramena in istočasuo ustrelila nanj. Padel je od dveh krogelj zadet nezavesten na tlak in bil nekaj minut pozueje mrtev. Prednosta Be njegova spremljevalca prav zavedela kaj se je pripetilo, sta morilca ušla. Policija trdi, da je štrajk Woodworkers unije s tem umorom v zvezi. limor v Cobleskill. Cobleskill, N. Y., 27. nov Tolpa lopovov napadla je danes po noči krog2 ure čuvajaMath«-w\Vilsona, kterega so po dolgem obojestranskem streljanju ustrelili. Ko so prestrašeni Bosedje prihiteli slednjemu na pomoč, bil je že mrtev. Preiskava je dokazala, da bo ne-^•rečuika zadele štiri kroglje in sicer vse smrtno. Krajevne oblasti razpisale so $500 nagrade onemu, kteri zasledi lopovske morilce. Umorjeni ostavil je bolno vdovo in nedoletno hčer. TIKET ZA PAROUKOD ali ŽELEZNI .O je najbolje kupiti pri FkANK S V KSERJU o Greenwich Str., New York. Na kolodvor te prid j iskat, sprem na parnik ; preskrbi CENO i i snažno Bi vALIŠ E. Vse prednosti so ilchiti pri njem. Zi.*o naj se vsak Slovenec in Sloven a na njega jSrne. Brzojavke k xlaj in na kteri kolodvor pi idete v New York, ali ga pa pokličite na telefon 3795 Cortland t in poten •lvrensko govorite. Iz delavskih krogov. Štrajk v Kentuckyju. Indianapolis, lad., 23. nov. Pred-seduištvo „United Mine Workers of America" dovolilo je 2000 rudarjem v Hopkins Conntyjn Ky., jutri s štrajkom pričeti. Delavci so popolno organizacirani in zahtevajr povišanje plače. Baje se bodo tudi radarji West Virginije pridružil; štrajkarjem Kentuckyja. Earlington, Ky., 26. nov. V Kop-kins countyju v zapadnem deln države se 600 premogarjev npira štrajkati in pridružiti drugim štraj karjem. To so neunijski delavci, kteri so b svojimi plačami zadovoljni. Štrajkarji so vprizorili običajno »korakanje", da bi ustavili delo v premogokopih, kjer delajo neunijski premogarji. Toda Serif Hopkins countyja je izdal razglas, s kterim premogarje sosednih couotyjev svari pred korakanjem v ta namen, da bi pregnali delavce iz premogo kopov, ker bode za ta slučaj dobro pripravljen. Mestna mayorja v Ma« disonville in Earlington Bta izdala jednake razglase. Vkljub temu mislijo, da to štrajkarje ne bode opla-šilo poskusiti tudi v onem countyju vpeljati štrajk. Scranton, Pa., 26. nov. DaueB Be je vršilo tu tajno zborovanje uradnikov premogarske unije do pozne noči. Zborovanja se je udeležilo več velezuanih mož. Akoravno udeleženi glede obravnave, niso hoteli nič izjaviti, se je vendar izvedelo, da so pri zborovanju debatirali o sumničenju nekega krajevnega časopisa. Isti je namreč trdil, da so voaje prfemogarskega štrajka podkupljeni, da bi zadnji Štrajk tako vodili kakor bo storili. Ako so sklenili proti tem časopisu postopati, ni bilo mogoče izvedeti. Skoraj VBi podjetniki v okraju trdega premoga so pri volji vpeljati polmesečni plačilni dan. Joliet, 111., 27. nov. Dne 26. t. m. bode 300 štrajkujočih delavcev Illinois Steel Co. zopet z delom pričelo. Dva oddelka delavcev imenovane družbe bodeta še nadalje vztrajala s praznovanjem. Illinois Steel Co. namerava baje napraviti v Joliet veliko žično tovarno. Največjega sleparja zaprli. Minolo Boboto po noči so zaprli Henry Seeliga, kteri je zatožen, da je osleparil več tovarnarjev za skupno svoto $1,000,000. Leta 1896. so Seeliga zaprli toda ga pod $5000 poroštva pustili ua prostih nogah. On kakor tudi njegovi pozneje zaprti zavezniki Franc Seelig, njegov brat in Viljem Malzner, njegov svak, so pustili poroštvo in pobegnili. Poskušal governerja podkupiti. Jackson, Miss., 24. nov. Danes je vladalo tu veliko ogorčenje, ko seje izvedelo, da je nek tujec B.E. Gibson iz Logansporta, Ind., ponudil governerju Longinu veliko svoto, ako mu ogomoči, da. bode dobil pogodbo za gradenje novega kapitola, kteri bode veljal milijon dolarjev. Ponudbe se morajo namreč predložiti governerju, kteri je objednem predsednik odbora za gradenje. Gibson je baje governerja prosil, naj v nodeljo ponudbe skrivaj odpre in mu potem naznani VBebino, po kteri je hotel potem ravnati svojo ponudbo. Rekel je nadalje, da so se v Chicagi in 8t. Louibu osnovale zadruge, pri kterih je Link zelo udeležen vsled česar mu tudi tam ubranili pristop. Zaradi tega bi rad dobil pogodbo in je tudi pri volji sa to plačati večjo svoto. Danes je bil pripravljen plačati governerju $15.000 v gotovini in podpisati pogodbo, s ktero bi mu odstopil polovico dobička. Nesreče. Vlak obglavil staro žensko. Blizu Hawlpya, N. Y., so našli minoli petek popoludne truplo 70 let Btare Annie Haley, ktera je stanovala v bližini. Truplo je ležalo na tiru Erie železnice in bilo brez glave. Pred tremi leti je umrl brat stare žpne, ktera je od tistega časa živela samotno. Njeuo glavno dnlo je btlo v tem, da je podila svoje kokoši raz železnični tir in mislijo, da je p, i tem ponesrečila. Njr no glavo so našli nekaj korakov od trupla oddaljei o. Razstrelba. Wheeling, W. Va , 27. nov. Na bregu reke Ohio kraj aela Leasers-ville zabavalo se je 20 dečkov, kterj bo zakuri i ogmjj ter se greli. 0§oda je hotela, da so d^čki našli v bii žiui re'te tudi posodo napolnjeno z uitroglicerinom, ktero nevedoč o vsebini. so vrgli vogenj. Parsekui.d kasneje razletf-la se je po-»"da s strašnim pokom ; trije dečki bili so na mpstu usmrteni, 14 t'-žko raujeuih. Dečki dinamitarji. Wilkesbarre, Pa , 25. nov. Danes so zaprli šest dečkov pod za-tožbo, da bo iz železniške delavnice, kjer izvršujejo poprave, ukradli več kosov dinamita. Slednjega so raz-tresli po Wood cesti, ter s tem uamernvali, da bodo čez dinamit vozeči vozovi prr.uzročili razstrelbo, in dečki im^li pri tem Bvojo zabavo. K sreči bo ta ,,špas" pravočasno preprečili in mladostni dinamitarji se bodo morali zagovarjati pred sodnikom. Milijonar v blaznici. Milijonarji* in živinorejca F. W. Mellicka v Idah i je njegov oče P. W. Mellick iz Germantowna, N. J., ■ pravil v blaznico v Morris Plains. Se pred kratki u so prištevali Mel-licka k odličnim meščan vldahi. Bil je predsednik Pocadeller National banke, veliki živinorejec oH> Snake Riverju, član Montana Cattle sindikata in razun tega tudi delničar mongih rudokopov. Pred desetimi dnevi se je Mellick podal v Cnicago, kj^r je prodal svojo živino in se podal potem na razvedmva-nje. Mislijo, da j^ padel m^d tolovaje, kteri so ga na tla pobili in oropali. Svalčice v lowi prepovedane. Dubuque, Ia., 24. nov. Tal>ačni trust j« uredil, da se v državi Iowa ustavi prodaja BvalČic in papirja za svalčice. Vbo zal« go svalčic in papirja mrrajo poslati izven države. Pred tremi leti je po-BtavodajalBtvo država Bprejelo zakon, kteri določuje, da prodajalci svalčic na drobno morajo plakati na leto $300 davka. Državno sodišče je odločilo ta zakon neustavnim, ker je 10 svalčic skupaj zavitih smatrati origiuelnem zavitku, toraj spadajo pod meddržavno trgovinsko poBtavo. Zvezno višje sodišče je sedaj odloČilo, da zavitki z 10 svalčicami niso nikaki originalni zavitki. Ker trust t^ga davka neče plačati, prodajalci pa istega plačati ne morejo, ustaviti bo prodajo svalčic v vsej državi. Najbrže bodo poskušali iztirjati zaostali davek. Ne čitajte tega ako ste zdravi, ampak ako bolehate za ktero-koli boleznijo želodca, jeter in ledvic; bodite prepričani, da ni zanesljiyejega in prijazne-jega zdravila proti tem boleznim, kakor je Trinerjevo zdravilno grenko vino. To je edino zdravilno vino, ktero priporočajo zdravniki, posebno proti slabem prebavanjn, kataru, gosti krvi itd., za vsako tftarost in spol, ktero se je v tisoč slučajih dobro obneslo. Dobite ga v lekarnah; toda zahtevajte samo 1 rinerjevo vino. Cenik do-pošlje izdeiovatelj: Jos. Trinkr, 437 W. 18th St., Chicago, 111. Bite njemu I Snežni viharji in povodnji. Malone, N. Y., 25. nov. Minolo soboto zvečer pričelo je snežiti. Močan severozapadni veter preuzro-čil je nevihto. Snega je že G palcev, sneži še neprestano. Pittsburgh, N. Y., 25. nov. Daues zjutraj pričelo je tu in v okolici snežiti. Sneg zapade) je že čevelj viBoko, sneži še veduo, ne da bi se siifjg topil. Vožnja na saneh pričela se bode v kratkem. V Adirondack-g »vorju pričeli so Bekati drevje. Valed mnoz^ga snega imeli bo VBi iz severa prihajajoči vlak i 3 4 urn o zamudo. Cincinnati, O., 25. nov. Iz vseh krajev hijske dolineee poroča o povodnjih. S^stdniže neprestano dežuje. Škoda VBled povodnji je velika. Licking, River je naohiski strani stopila iz struge ter preplavila vse nižave. Most m^d Cowingtonom in N-wportom je voda odnesla. Reka Ohio je tekom zadnjih 24 ur za S čevljev narasla ter še vedno narašča. Milica zabranila linčanje. Ottumwa, Ia., 24. nov. Včeraj so poslali v Albio oddelek državne milieu, da varuje zamorca A Iva Booker pred liučanjecr. Zairorec je baje dne 30. oktobra napadel gospo Saro Hovel in bil od on^ga časa v zaporu v Fort Madisonu. Včeraj ho ga pripeljali v Albio radi zopet-uega zaslišanja in tamošnji meščani bo ga nestrpno pričakovali na železniški postaji. 1'uda ko je dospela milica in z nasajenimi bodali obdala zamorca, pomirila s^ je krvi-ž^ljna množica. Indijanci in divjačina. R tie, Colo., 26. nov. Kcmif-ar Johnson in n j eg. »vi pomočniki so se p' dali danes v Meeker, da bi Indijance, 1 teri razsajajo med divjačino v Coloradi, pognali nazaj na njihovo rezervacijo. Den ver, Colo., 26. nov. Glavni pribočnik Overmeyer je danes brzojavno poslal povelje oddelku ,,A" konjiče biti pripravljenim odriniti vsak čas. ako bi komisar Johnson in njegovi ljudje ne bili kos Indijancem, kteri love divjačino v White River okraju. V glavnem mestu Be boje, da bode Johnson zad^l na veliko število drznih md»-čekožcev. ^Ltffllft—.1 ..Ji. SLOVENSKA PRATIKA za leto 1901 je nam te dni dnšla in velja posamezni komad 10 centov s pošto vred; prekupcem damo 100 koma-dov za $6. „GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York. 'ISS'Hlf!!**.,. Seveda... misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda ... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN. - - - SICE. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. Entered aa second class matter at the Niw York. N. Y. Post office October 2. 1893. „GLAS i.MM". f.ist slovenskih a. > lovcev v Ameriki. Izdajatelj in uredni* : Published by F. SAKSER. 109 Greenwich 8t. New York City. Ni leto velja list za Ameriko $3.*—, ca pol leta..............$1.50, Za Kvroii/, vse leto . . . gld. 7.—, „ ,, ,. pol leta . . . . „ 3.50, , „ čatrt leta.....1.75. 4 Evrope pošiljamo list skupno dve Številki ,Glas is uvoda4' in ithaja vsako s^do BOi.. • G A3 NARODA" („ \olCJ£ OF THE PkOPLE" ) Will be su.id every Wednesday u.id Saturday. Subbciiption yearly $3. Advertisements en agreement. nega prebivalstva Arizone deveta briga. V kolikor zamoremo posneti iz zgodovinskih podatkov, niso ni Pima ni Maricopa Indijanci gojili rokodelstva, niti poljedelstva, kajti predao je takozvana ,,kultura" uničila naše gozde in ž njimi tudi živali, ktere so dajale priprostim •iinovom pustiuje vse kar so potrebovali, so slednji živeli v blagostanju, kterega zamoremo označiti: Sc-et dni počivati iu sedmi dan nič delati. Narava jim je nudila vse, zlato ni imelo za nje večje vredno sti kot navadno kamenje, obleke •Bto nieio mnogo potrebovali, še le helopoltua ,,kultur.i" jih je prisilila omisliti si „mode du Paris". Kakor iro se je pojavila iztočna kultura v samotnej Arizoni, pričelo se /o tudi evropejsko suženjstvo, brez uzrokov so zapirali Indijance v ječe, kteri so se spočetka temu zločinstvu upirali, a kasneje, ko jim pustinja ni niti hrane več mogla dajat:, pričeli so tudi Indijanci drugo taktiko. Vsakdo, kedur je le mogel, je kaj zakrivil, samo da je prišel v ječo, kjer je dobil dovolj Za oglase do 10 vrstic §e plaea'hraue, jnče bile so vedno polne. 30 centov. t Niti Pima niti Maricopa ne bodo Dopisi brez podpisa in osobnosti potrebovali kanalizacije, kajti oni nb n« natisnejo. pjtrebujejo vodo edino le za piti,— lk . , , ,. , . „ umivati se, ali prati svoje perilo jim Dci.ai'naj se blagovoli poslati po * 1 ,1 1 , , .. t niti na um ne pride, ako se pa kedo Mu.i y Order. . . , , , , , hoče kopati, pa to tudi lahko stori P, ■ spremembi kraja naročnikov y Rjo Gi[a da ^ ludijanci aros.mo.da se nam tudi prejšnje krog 8Vuj]h ))Uigwam_ov« potem hšfce naznani, da hitreje najde- , , . i- - * J 1 sadili salato in zelje, je naravnost smešna, kar člaui kongresa tudi sami pripoztiajo. Potomci staro-slavnih Aztekov niti v sanjah ne misiijo ponoviti nekdajue kitajsko-indijanske kulture, temveč prepu-stivši potrebna opravila svojim ženam, premišljujejo v svojih šotorih ; o minolej Blavi svojih očetov. Ne, milijone, ktere nameravajo naši podjetniki državljanom vseh naših držav v podobi davkov odvzeti, niso namenjeni za uboge Indijance, temveč edino le za belo-poltne kongresne glavarje, koji iščejo danes v Ariz ni, a jutri v Ala-ski svoj dobiček Mi živimo sedaj v srečni dobi državnih podpor in ni toraj čudo, da posnema tudi naš jugozapad glede podkupovanja iztočne država, kterih očetovske" podpore se stt kajo le v žepe posameznikov. Naš'i ljudstvo živi v dobrem gmotnem stanju, da si zamore samo pomagati, a kongres bode le tedaj vršil pravilno svojo nalogo, kadar bode slušal ljudstvo in odpravil grabežljivost n e k t e r i h, koja za-ista že vsakomur preseda. o. naslovnika. Uopibom in pošiljatvam naredite lovom: „Glas Naroda 1J9 Greenwich St. New Y i City. Telefon 3795 Cortlaoot. Nakane kapitalistov. Kakor znano vsled neprestane suše, ki vlada na skrajnem jugo-zapadu, oaobito pa v teritoriju Arizoni se rasLlinstvo kljub dobrej zemlji razviti ne more. Z umetnini dovodom vode, ali kanalizacijo spremenilo bi se tisoče in tisoče akrov takozvanega aikali-ozemlja, ktero je sedaj slično nepregledni puščavi, v rodovitna tla. Vhb ome-njeno je jako lepo in bode o svojem času gotovo koristno, toda že po-vršui pogled na zemljevid naše republike nas zadostno poduki, da kanalizacija sedaj nikakor še ni potrebna, kajti uji vseh krajih Zje-dinjenih držav imamo še na tisoč«, in tisoče akrov neobdelanega sveta, kteri glede na rodovitnost in klima-tično sposobnost za poljedelstvo, nikakor ne zaoetajo za francosko pokrajino Champagne, niti za ogrskim Banatom. V teh pokrajinah je kanalizacija popolnoma nepotrebna, treba je le marljivih nasel-nikov in kjer je danes pustinja in pragozd, zamore biti v primerni kratkem času središče poljedelstva dotičue države. Toda kaj vse to briga naše kapitaliste, ako je njihov načrt za ože-manje ljudstva izdelan in od kongresa kljub vojnim davkom in dru-g.m nakladam potrjen 1 Petsto milijonov dolarjev v obrokih naj Kongres dovoli v svrho kanalizacije teritorija Arizone! D* siravno se to še ni zgodilo, vendar bode kongres to brez najmanjega ugovora dovolil, saj so vendar člani kongresa oni kapitalisti, kterim bode nudila pu-stžnjska Arizona na račun državljanov ogromeu dobiček. Pospeševanje poljedelstva tu nikakor ne pride v poštev, temveč edino le osobne sebične nakai e. Glavni načrt naših kongresnih Špekulantov obstoji v tem, da napravi vlada na Btroške ljudstva velikanski rezervar ob reki Gils V Arizoni, da se s tom ,,človekoljubnim" činom pomore ondašnjim, nekdaj v blagostanju, a sedaj v siromaštvu živečim Pima in Maricopa Indijancem, a v resnici, da dobe ondofinji belopoltni podjetniki vodno silo. Hvale in posnemanja vredni bi bili načrti in skrb belopolt nega prebivalstva za naše borne Indijance, kterim edino pravim Amerikancem bo itak vse imetje in slobodo odvzeli, ako bi iz teh načrtov iti navideznega človekoljubja ne odsevala nesramna sebičnost nekterih, kterim je baš agostanje rudečega- ali belopolt- □o le v mrzlem podn< bju mogoče. Označeni dve dejstvi, namreč staro* davnost našega gocijalneg* in iz-bornost našega fizičnega življenja uapotili sta nas do Budovih na« ukov, kteri obstoje iz pravičnosti in ljubavi. Kralj ljubi svoje podanike, a podaniki ljubijo svojega kralja. Pravica je VBem jamčena in vsi spoštujejo vladarja. Seveda je kralj neomejeni gospodar, toda ako sreča prosjak kralja s spremstvom ua svojem potu, razjaše vladar svojega slona ali konja, ali pa Btopi iz kočijp, da pozdravi proajaka, kteri je človek iste krvi kot vladar. Ev-ropejske vladarje čuva naje o vojaštvo, ker oni se boje svojega lastnega ljudstva, v kterega očeh so vladarji in njihovo sorodstvo tirani, ^revzetneži, kteri živč edino le v nesrečo robskega naroda. In konečno mora biti povsodi red, tudi peta zvezd so urejena. Baš tako je tudi pri nas, v naši deželi reda, miroljubnosti in blagostanja, kar vse nam hečete vi odvzeti. Iled jamči vsem srečo, a nered prouzroča povsodi nesrečo. Kjer vlada nered, tudi za pravico in ljubezen, kar je postava Bude, ni več mesta, in to nam h- čete vzeti. Ta postava nare_ila je iz naše države jedno samo veliko obitelj, kterej je kialj oče, vsakdo kedor potuje po naši rodni zemlji pripozna, da smo jedini in srečni. Seveda so tudi pri nas napake, toda kje na zemlji vlada popolnost, kje na svetu ni napak ? Mogoče pri vaB v Franciji, ali v Angliji, Nemčiji? Ako čitamo vi še narodop se bi konečno to verjeli I Toda ta vero dostojnost takoj izgiue, kakor hitro vidimo vaše nesrečne dežele. Naše socijalue naredbe, ktere značaju našega ljudstva, našej deželi in p dnebju pristojajo, store nas od najzadujepa kmeta do prvega kralje viča srečne in zadovoljne. Jaz ne verujem more li kedo iz med vas o vašem ljudstvu tako govoriti. Pri nas je, ali boljše, bilo je življenje lahko, zahtevalo je le malo truda in muke. Pri vas je ravuo nasprotno, kajti vaš) geslo je, da mora vjeli več boxer je v, ktere so zasačili ' orožjem v roki, toda d« sedaj ji h še niso postavili pred vojno sodišče. Konferenca v Pekingu končana. Peking, 24. nov. Danes so imeli poslanci zopet konfereuco, v kteri so najprvo določili meje z-mljišč poslanstev. Ta zadeva pa mora biti še od vojne oblasti potrjena, ktera ima določiti, ako od poslancev predlagane meje tudi omogočijo lahko branitev. Kitajsko prebivalstvo bode zanaprej moralo stanovati med tartarskim ozidjem in ceBarskim mestom, ktero je miljo dolgo in tretjino milje široko. Sedaj so poslanci Bumarij svojih zahtev poslali Bvojim vladam, in ako te ne zavlečejo zopet zakonitega potrdila, potem bodo zamogli ko-uečno vročiti skupno noto kitajskima mirovnima pooblaščencema Li Hung Changu in princ Chingu. 3000 boxerjev bežalo. London, 26. nov. Kakor sh iz P« -kinga Irzojavlja je polkovnik York dosegel Kalgan dne 18. nov. Ob njegovem prihodu ^e 3000 boxerjev bežalo proti Shanghaju. Bataljo n kitajskih vojakov, kteri je ostal v mestu, so Yorkovi vojaki razorožili. kj&tsh sodbi o erropejski kulturi. Prestolonaslednik francoskega vazalnega kraljestva Kambodže v Aziji, kraljevič Jukantor, ki je obiskal svetovno razstavo v Parizu je posestniku lista ,.Figaro" kaj značilno povedal svoje mišljenje o ev-ropejski kulturi, ktero je popolno ma urnost jO, kajti v njem je v kratkem zapop&dena evropejska kultura v pravi luči. Kraljevič kritikuje pred vsem francoske uradnike, 1 druz^ga namena, nego Castellanove upnike prekaniti Zgo raj omenjena toži.a pa namerava to prekanjenje preprečiti. Ana Gould dobiva jeden milijon dolarjev na leto kot del^ž od dobička Gould o ve zapuščine, malenkost, kt'-ra grofovski dvojici nina-£"r ne zadostuje. To je umevno ako pomišljujemo blazno zapravljivost gmfovske družine, »ta je sedaj feot pomizek za sv<»je g-iste vpeljala zelo redko sadjM. J^duako kakor na Jy-ponskMni tudi na Francoskem g"je v rastlinjakih mala drevesa. M^d drugimi sadnimi drevesi čr^šnje, ktere v dragocenih vazah stoje, iia mizi obložene z zrebmi črešnjami. To drevo potem premikajo od gosta do gMsta, kt^ri obirajo črešnje kakor se jim poljubi. Za zadnje drevesce, ua kterem je bilo 100 črešenj bo plačali CHstellani 8400, toraj je veljala vsaka črešnja 84- Ako deli-kateea jedne pojedine toliko stanfe, kalikor ainerikannki delavec celo leto zasluži pot^m umerao kako blaži a je zapravljivoet, ktero uga niajo Castellani na stroške ameri-kanskega delavca. Jedi pripravljene iz slavčevih jezikov za časa cesarja Luculla v starem Rimu, je Bprideni gospodujoči razreJ že davnej pre-kosil. Kranjsko slov. katol. podp. društvo sv. Barbare FOREST CITY, - - - PA ODBOR: Anton Ciar, podpredseduik ; John Telban, I. tajnik; Baktol Povkrk, II. tajnik; Martin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zai.ar, Ji kij Zupan Frank Sklbic, John Drašler Dopisi naj se pošiliajo I tajniku : J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. je pred durmi, ako rojaki pošiljate oovce svojcem v staro domovino, obrnite se na FRA K . AKSEK, 109 . ... , , , , -----Greenwich Str., New York, giavill dva ogleduna. Nemci bo kteri Vam to najceneje in najhitreje oskrbi. BOŽIČ Ljudovlada „Acre". Washington, 26. nov. Jutri bodn dospel sena zastopnik nove dos^daj i.epf^ztiane in tudi š -nepriznane Ijudovlad**. Henry \V. Phillips je ket zaatf-pnik ljudovlade ,,Acrek' p« slan v Washington, da bi dosegal pri poznanje svoje dežele. Ista je osamljena 2300 milj od attantiške-ga obredja ob gorenjem toku Rio Aniazoras, kjer so razprostirajo neizmerni gozd: gumovih drwves. Ž^ pr- d v.-Aimi l«ti je ,,Rubber Trust-' tam ustanovil naselbino, ktera je obstala iz delavcev in uradnikov trusta, da bi nabirali gumo v neizmernih gozdov:h in pripravljali tri transport. Vsa okolica šteje 50 000 pr«'bi valc^v. Ž j več let Be prepirati republiki Brazilija m Bolivija za to posestvo, ker je baje tam njih meja. Toda ,,Rubber Trust" je naredil temu prepiru hitro konec, ko je ustanovil tam ljudovlado ,,Acre'\ Ko je Brazilija to izvedela, poslala je tja topuifcarko, ktera je vsled u*ovora zopet odpijula. Potem je p jslala Bolivija svoje vojake, kteri s > premagali ,,armado" nove ljudovlade. Nato se je pripetilo nekaj, kar je ,,Rubber Trustu" prišlo kakor navlašft. ,.Wilmington", top-»ličarka Zjed. držav, je priplula nekega dne v republ i ko,, Acre". Ta dogodek su tolmačili tamošnji pre btvalci, kak'>r bi Zjed. flržave i*-pripoznale novo državo. Od tistega ča«a ni uiti brazilijauska niti boli-vijska armada nadlegovala novo državo ,,Acre'\ Glavno meeto nove dežele je Acreopolia, ktero o I »stoj i še večinoma iz praznih zeru:jiš6. Nove vrste linčanje. Lake City, Fla., 27. nov. Kakor vse stvari, tako tudi linčanje ne sme zaostdti za modernim napredkom. Do Bedaj so zamorce veči- Glaailo „Glas Naroda". • toma obešali, v Coloradu pričeli so žive peči itd., ker so pa to zastareli načini ljudske sodbe, pričeli bo naši sodržavljani na jugu 8 streljanjem, kar je po nekoliko tudi praktično. Včeraj prišel je iz Pensacole zamorec Spencer Williams; že zvečer dobila je policija nalog, da mora zamorca vsled pijanosti dati pod ključ. Toda zamorec je jednostavno oba redarja, ktera sta ga hotela aretirati, ustrelil. Takoj bo jeli meščani zamorca, ki je med zmešnjavo ušel zasledovati. Ou je b*žel na močvirje, meščani so ol-kolili označeni kraj ter ga oblegali do danes zjutraj. Danes zjutraj našli so zamorca in pričeli na njega streljati, „da je bilo veselje". Nad 200 k rogelj prodrlo je morilčevo truplo. Potem so privezali mrtveca za vrv in ga vlekli v mesto, kjer bo ga položili pred sodni-jo. Ves dan prihajali so ljudje iz okolica, da ogledajo truplo tako barbarično linčanega zann rca. Poročilo tajnika vojne mornarice. Washington, 20. nov. Iz danes objavljenega poročila tajnika vojne mornarice, posnameno, v. Kotterdamas 1025 26. nov. il Marseille s 523 ga- imajo: Kretanje parnikov. V New York dospeli: „Campania", 24 m»v |>otnilci. Lorraine potniki. ..Stalenilani", potniki. ,, Buryundia", potniki. „Cap Frio", 27. nov- iz Hamburga. Dospeti ,,\Verra" i/. Genove. „Noordland" iz Antwerpena. ,,Teutonic*4 i 1 I.iverpooia, „Weiinar" i z Bremena. ,, 1'atriiria" iz Bremena. ,,La Ciascogne" iz Havre. ,,Potsdam" iz Kotterdaina. Odpljuli so: ,,Kaiser Wilhelm der tirosse'% 2J. nov. » Bremen. ..Kensington", 28. nov. v Antwerpen. ,,Archiniede", 28. nov. v Genovo. ,,Aller"t 28, nov. v Genovo. ..Oceanic". 28. nov. v Liverpool. ,,išt. Paul", 28. nov. v Southampton. Odpljuli bodo. ..Bonn", 2Q. nov, v Bremen. ,,Mainz", 29. nov. v Bremen. ,,L* quitaine". 29. nov. v Havre. ,,VVerra", 1. dec. v Genovo. ,,Bolivia", 1. dec. v Marseille. ,,Tartar 1'rince" 1. dec. v Genoyo. ,,Astoria", t. dec. v Glasgow. ,,Cap h rio", I. dec. v Hamburg. ,,Campania", I. dec. v Liyerpfiol. ..Statendam", I. dec. v Rotterdam. ,,Montserrat", 3. dec. v Genoyo. ,,Noordland", 5. dec. v Antwerpen. ,,Pretoria", 5. dec. v Hamburg. ,,Teutonic", 5. dec.v Liverpool. ,,St. Louis", 5. dec. y Southampton. Pamilki lutki so dobit po i' . irnil cenah pri FK. SAKSER & CO. 109 Greenwich SU, Mew a or k. mmmaaoM - ■ - - ■ ■ :; -■ - ■ -....... ■ . - "" - ■ - ■ | I Jugoslovanska Katoliška Jednota. Ill Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: John Habja.n, Box 303, Ely, Minnesota; P dpredSodnik : Jos p P^zdirc, 1024 S >uth I3ch St., Oinaha. I. tajnik: Jožef Aoxift, Box 266, Ely, Minnesota ; II. ,, Štefan Baxovec, Box 1033, E'y, Mil -ii»aotr Pfimt«!j 33 lHt. ^ Društvo štfje i 74 udov. O:! a t o p i i od društva bv. Srca Jezusa št»>v. 2, Elv. Mnn :.Jož« Markovih. Suspendiran od istega društva za dva m^g^ca : Frank Mnjnrle. Izločena od istega društva: Ilija Deučelovič in Jakob IVtrich. Društvo šteje 170 od- v. Izločan od društva sv. Alojzija štev. 18, R ck Springs. Wvo : Urban Tauchar. Društvo šteje 35 udov. Jos A g u i t c h, I tainik. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika : Jo^ A g n i č. i5ox *^66, Ely, Minn., posvojeni zastopniku in «>ohenem drugam. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan GovŽe Box 105, Minu , in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". • Kruegerjev sprejem v Parizu. Pariz, 24. nov. Bivši predsednik Kriiger je danea dopoludne d< sp«l v Pariz Povsodi kaže njegov sprejem vedno bolj oticijelen značaj. V Marseille so ga oblasti izprva prezirale, dokler ni predsednik Lonbet zvečer prnd Krii^erjevim prihodom tamošnjemu pref^ktu brzojavil naj obišče starega boerskega predsednika. VT Avignonu so ga že pozdravljali francoski uradniki in v Dijonu j« bil njemu na čaBt javen sprejem. Š^ veliko slavnejši je bil sprejem v Parizu. Po cestah, po kterih se je peljal stari Krii^er, naredila je policija špalir in navdušena možica ga je burno in neprestano pozdravljala. Iz hotela bo spremili Kriiger-ja z vsemi vojaškimi častmi do Elysee, kjer je oficijeluo obiskal predsednika Loubeta, kar mu je ta pozneje vrnil. Berolin, 24. nov. Danes državnemu zboru predložeui proračun zahteva za leto 1901. v pokritja državnih stroškov 3,"240 947.301 mark to je 174,303.289 mark vpč nego za leto 1900. Evropejske in druge vesti. Petrograd, 24. nov. Dopisnik tukajšnjega združenega častuikar-stva poroča treh brzojavih, kteri prihajajo očividno od dvornega mi-nisterstva; iz teh brzojavov je kaj lahko razvideti, da merodajui uradniški krogi carevega spremstva ne pošiljajo istinita poročila o carevi bolezni. Vsled veUnih jednakih iz Livadije prihajajočih poročil zgubilo je ljudstvo dokaj nade o zopet dhui okrevanju vladarja. Logarju pridružilo b« je baje še vnetje mož. gan, kt^ro je pripisovati udarcu fanatičnega japonskega redarja za čaBa car^vega bivanja na japonskem ko je bil car še veliki vojvo da. Današnji buletin. Car prebil dau mirno, včeraj dopoludne od 3. uri toplota 103 stop., žila trepavica 88 udarcev v minuti. Ob 9. uri zvečer: toplota 102 st-trepavica 86. Nočno spanje dobro Današnje stanje moči in ohčuo st» nje povoljuo, toplota 99 5, trepavica 75. Livadia, 26 nov. C^r je včerajšuo uoA dobro prebil. Nekaj časa je mirno sp.il in se nekoliko potil Ob 2. uri popoludne jn bila toplota njegovega života 99 3 Btopiuj ; njt-g iva žila je bila 72krat na minu to. Min« lo uoč je bil cir še dovolj miren, akoravno se je hudo potil. Danes zjutraj *e j« Kotnik še precej dobro počutil. Oii 9 uri je znašala toplota 96.Os stopinj it, žila je bita Okrat na minuto. V oh^n ie v bolezni spoznati odločno boljšanje. Berolin, 26. n.v. Veliko sen racijo je prouzročila danes v državnem zboru izjava tajnika državnega zaklada barona Thielnoana, s ktero *e je upiral predložiti proračun za pokojnino armade. Thielmau se je zgovarjal, da je zaklad za preskrb-Ijenje v starosti bauknot in radi tacega ugleda bi tnkošen predlog ne bil na m stil Pred tremi leti je zkazal zaklad 65,(KX),0iXJ murk preostanka, da.jHs pa ima 17,000,000 primanjklaja. Kot drugo presenetenje je urad iržavne mornarice poslal državnemu zboru zemljevide m statistične podatke, iz kterih je razviden naraščaj ruske, britiške, francoske iu amerikau ;ke vojne mornarice, kakor tudi moč b rod o .j a druzih dežel v iztočnih vodah. Brezdvomno b<> to sumljiva znamenja, iz kterih se da sklepati, ia bode kmalu zopet kak predlog za pomnoženje nemškega brodovja na vladinem vs pored u. Drobnosti. Umrl je v Celovcu čast. gospod župnik I. Pichler, jako vnet in blag luhovnik. * * « Letošnja vinska letina je bila v uekterih krajih prav dobra; pri-lelato se je inn' go m dobrt ga vina. Po Vipavskem se govori, da take letine, kar se množine tiče, ni bilo od leta 1873 , glede kvalitete pa od leta 1883. Posamezni mošti bo ira°li 17 do 26% sladkorja. Pa tudi po Dolenjskem so bili ponekotprav zadovoljni s trgatvijo, h .bito v krajih, kjer imajo pravilno urejene in skrbno obdelovane nove nasade, m kjer bo pridno škr« pili in žveplali. Tudi na Štajerskem j« letos vinska letina prav ugnJi a, slabša pa je bila na Krasu in v Pnmorju. Trgovina z vinom bode torej brez dvojbe prav živahna, in se bode VBled tega menda tudi zmanjšal uvoz laškega vina. ♦ » Mlekarstvo. Ministerstvo je dovolilo mlekarskim zadrugam vP:a-niir, v Žiieh in v Hrušecju po 800 kron podpore, mlekarski zadrugi v Kočah 1000 kron in zadrugi v Tre-belnem 800 kron. Nadalje so dobili po 600 kron podpore gospodarska društva v Srednji vasi, v Starem trgu in * Poljanah, toda b pogojen , da se mlekarstvo popol« n n a loči od druzih kupčij teb društev. Kdo Be bo pa brigal za to, čh se ta pogoj tudi dejanski izpolni?! Medveda ustrelili bo dne 6. nov. 0 lovu na zajce in srne v lovskem okrožju dr. M. Neubergerja pri To 1 ložu. To je v kratkem ie drugi slučaj ter se baje po onem kraju klati šr; več teh kosmatinov, ktere so privabile droulje in hruške, ki so letos bogato obrodile. Medved tehta dva stota 62 funtov. * * Novo predilnico in tkalnico namerava zgraditi poseBtuik mlina v Kranju, g. Tomo Pavšlar. Tovarna bo stala ob Savi blizoOtoČ. Ko misijonalni ogled na licu mesta se bo vršil prihodnji m^sec. * * * Novo šolsko poslopje bodo zidali Toplicah Zagorju. V poslopju, ki bo veljalo 100 0< 0 K, bo prostora za štirirazredno deško in za štiriraz- redno dekliško šolo. * * * Požar. Dne 2. nov. je pogorelo Antonu Beja v Koških hribih, okraj Litija, hiša, vse že spravljeno žito, hišna oprava in 600 K denarja. Zg"reli so tudi svinjaki. Požar je nastal najbrže po nesreči y kuhinji, ko gospodarja in gospodinje ni bilo doma, ker sta šla v Zagorje na semenj iu sta še le zvečer prišedša domov, videla, kaka nesreča ju je zadala. Beja je bil zavarovan le za neznatno svot >. * * * Ubegel vojak. Domobranski novinec Fr. Rus iz Z ce pri Krki je 24. oktobra pobegnil iz Ljubljane ter ga e>e niso zasledili. * * * V blaznosti. I£ Gradca poročajo 8. nov. zjutraj so našli na levem bregu Mure pri Puntigamu štiri z vrvico zvezana ženska trupla: bile so mati in tri hčere. Obraz matere ie bil krvav in na nogah so bile krvave rane. Tudi otroci so bili vsi obtolčeni. Najmlajša hčerka je še v smrti objela svojo mater. Trupla so ležala vsaj že štiri tedne v vodi. Dognalo se je, da je mati neka Amalija Požuu, ki je zblazuela, ter zginila 8. oktobra z doma. * * * Mestna hranilnica v Novem mestn. V mesecu oktobru 1900 je 238 strank vložilo 49.335 K 35 vin. 142 strauk vzdignilo 39.585 K 27 vin., t .raj več vložilo 9750 K 80 vin., 10 strankam se je izplačalo posojil 14,-400 K, stanje vlog 1,488 981 K 24 vin., denarni promet 198 816 K 37 vin., * » * Premogov rudnik v Kočevji. Trboveljska rudniška družba hoče razširiti kopanje premoga v Kočevju. Vsled tega pomnoži številodelavcev. Večji oddelek delavcev je že prišel v Kočevje. Društvo je najelo Italijane iz Abruc ( ? 1) ter sezida zanje let< s štiri, prihodnje leto pa deset delavskih hiš. * * * Oba svoja sinova zgubil na en dan je posestnik Franc Lampič iz Zaloga pri Šmarju. Jeden je bil *tar 19 let, drugi pa je došel ravno od vojakov. Zbolela sta na tifusu ter umrla oba en dan. Na praznik vseli vsetuikov so oba na enkrat nesii v grob. * * t * Dvojni samomor. 9. nov. sta se v ulici del Ronca zastrupila s fenil-no kislino 20 letua Argia Bampolin iz ulice Ireueo št. 3 in 22-letni trgovski agent Hektor Davia iz iste hiše. Oba sta umrla. Trupli so spravili v uju stanovanji. * * * Huda nesreča. Iz Kozine pišejo 01 dne 7. uov. Danes zjutraj seje pripetila huda nesreča na železniški progi pri žel. čuvaluici v Kozini št. 6. Poštni vlak, ki vozi iz Pulja v Divačo, je namreč povozil dvoletnega dečka, siua žel. čuvaja Fr Teršarja pri št. 6. Dečku je odtrgalo desno roko ter ga tudi na glavo nekaj pobilo. Prepeljali so ga v bol nišuico v Trst. Vlak so UBtavili še le pot^m, ko bo dečka povozili. Ko iiko strahu bo stariši prjtjstali, to si more misliti vaakdo. Rop v cerkvi. V Terzu pri Čer-vinjaou bo 7. nov. nesuani zlikovci iz tamr šnje cerkve odnesli dragocenosti za 1200 kron in neko podobo Marijino. Redarstvo je na nogah, da zasledi lopove. • • m Načrt ea novo hiralnico r Idriji. Mestni urad Idrijski razpisuje v svrho nabave načrtov in proračuna za novo hiralnico javen konkurz. * * m Nesreča. Iz Rajhenburga se piše 7. nov. Danes zjutraj je povozil osobni vlak štev. 502 blizu uaše postaje Antonijo Blanca. H o teč iti po vodo k bližnji čuvajnici, prekoračila je železuično progo samovolj no na prepovedanem kraju. Bila je gosta megla iu nesrečnica najbrže ui niti videla, niti slišala bližajočega se vlaka, čegar parostroj jo j« podrl ter vlekel kacih 8 metrov daleč. Odtrgalo jej je desno roko ii lovo nogo. Bila je pri priči mrtva. Mrliča so prinesli v tukajšnjo mrtvašnico. ♦ » • Prijet požigalec. Dne 31. okt. je pogorelo pri Matiji Bukovcu » Blatniku, občina Crmošnjice. Isto noč je hotel pri istem posestniku nekdo ulomiti ter bo iz tega sklepali, da je bil tat in požigalec ens in ista oseba. Sum je letel na znanega uzmoviča Fr. Brinskelca ter je ta v preiskovalnem zaporu tudi priznal svoje dejauje. * * * Tepen častnik. Iz Premyala poročajo, da so 4. nov. ponoči na c«-Bt! delavci s palicami pretepli nekega častnika 58. pešpolka. To so storili delavci zategadelj, ker je neki kadet 58. pešpolka napadel urednika dra. Liehermai a, ki je v svojem socialističnem glasilu navel več slučajev, da bo Častniki 58. pešiolka mučili iu trpinčili vojaštvo. častniki so urednika pozvali, a Liebermana je dvoboj odklonil ter se skliceval na sodišče. Zato je bil tapen, a delavci bo maščevali svojega urednika na isti način. • • * Samomorilec na podnožjn Carno-tovega spomenika. Dne 4. nov. popoludne je zlezel menda blazen mož na podnožje pravkar odkritega Carnotovega spomenika, začel govoriti političen govor in ko se je zbralo okoli ujega mnogo občinstva, si je z bri^ijo prereza 1 vrat. Samomorilec je bil neki 42-letni brivec. * * * Blazen brivec. V Varšavi je med tem, ko je bril brivec nekega gospod uakrat zblaznel ter ga večkrat vre-zal po glavi. Komaj seje rešil hla-znika. Redarji so blazuika odvedli v bolnišnico. • * * 800 redarjev in ropar. Znani italijanski ropar Musolino je umoril zopet dva človeka. Ker ga županstva ne morejo — prav za prav nočejo — vjeti, je vlada v 16 pokrajinah nadomestila župane b policijskimi komisarji. Celi oddelki policistov love morilca in preiskali bo že nebroj hiš. Gotcvo lovi 800 re darjev Musoliua, a dobiti ga ne morejo. * * * Deželni odbor istrski.,,Edinosti', se poroča, da je premeščanje i str skega deželnega odbora iz PoreČa v Pulj že sklenjena stvar, in je tudi gotovo, da Campitelli po razpustu deželnega zbora ne postane več glavar, nego da stopi na njegovo me b to sedanji puljski župan dr. Mizzi. Filozof: „ČJemu imenujemo na smrt obsojene ljudji, uboge grešnike?" — Učenec: „Ker — ker bogati grešniki niso nikoli na smrt obBojeni I" P r i*m e r e n č a b. Sodnik (ie večkri t kaznovanemu prosjaku): „Kako Be predrznete med mašo po gostilnah prosjačiti?" — Prosj&k : „Veste gospod sodnik, med tem ča Bom bo goatilue vedno polueli( Potrpežlji v o a t. Žana ( s vo jemu možu): ,,Oče, ciganka, ki je včeraj v našem hlevu prenočevala, je odšla in puBtila pri nas svoje dete!" — Mož: ,,Tristo vragov 1 Zdaj nam ue preostaja nič druzega, nego po-glavca toliko časa ol>držati, da se bode naučil govoriti in if&m povedal ime svojih starišev in kje oni ' stanujej61" ZA BOŽIČNE PRAZNIKE pošiljajo rojaki kaj radi svojcem ^ DENARJE V STARO DOMOVINO. ^ Hrvatom to najceneje in najhitreje Slovencem preskrbi in FR. SAKSER, 109 Greenwich Street, New York. Listnica uredništva. R o i r k o m od p"šl jerr • «" dai 7? 820.45 100 kron -vsir veljave, prt ■iejati je še 20centov p štr !.'. r:\ ;ovoliju vsa pisma iti dopise j «>ši!j:iii :;. ^a društvenega tajnika: Stepi it'll y.*zoi ion, i'. o. bo\ 224, ki.v. m i Kje je? IL'KE M.MAN TČ d.-ma i/ Želel pri M iki, njegov brat že 9 !et ni nič o 11; n r... prosi rojake, ako kaj vedo o njeni. <:.! : blagovolili naznaniti: Ivan NVa i" . 10.7 rorenec Av.-.. S«.nth Chic; ^o, i >ri ni v Crested Hult«. « '■>!•> , kd-»r v,- .nj naslov naj ga blago\,i!l •■ , i,am;i: I 10; Ilarri-on A v«- . - ■ <".,:... r VABILO VESELICI S PLESOM, kter-» priredi Josip Prrko \ s\uji uoslilni. 1795 St C air Si., (Ji- v-ia - O; to Igrala bode domača goiiLa. ZaČCTKK 01; 7. flU ž1. V K čl. K. K tej veselici vabim v.s nje kakor tu
  • . rojak • ir> v« reg -! ji iti ti- >< eleštovaniL-ni Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMOD7E in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO Vse prodajam do nainižij ceni Ali si gluh? Vsak kdor je gluh ali slabo sliši se se-Iaj lahko ozdravi z našo novo iznajdbo, samo brezplačno, draviš sam doma z malimi stroški. Dr. Dalton's Aural Institute, 596 La Salle, Ave., Chicago, III. Svoji k svojim! Podpisani se priporu^am bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj sstlocm., v kt^r^m točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere iu prodajam Sne emodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SAIiOON, 564 Centre Ave.. Chicago. III., v kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske virzinke po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, 111. Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 dn 55 ct. aalona s posodo vrrd. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona s posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem posla'i. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem : Nik. Radovich, 702 VermontSt.,San Francisco,Cal Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon, v kterem vedno toč.va sveže pivOij Vino in whiskey, ter imava na razpolago fiiie smutke. Dalje se lahko na nas obrne vsak rojak v bližin i gle-d6pošiljanja denarjev v staro domovino in glede parobrodnih Jistkov, kar sva v zvezi s g. Fr. Sakserjem v Npw Yorku, lahko vsakemu cen in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata: Dalapicola in Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. I Jacob Stonich E. Madison St., Chicago, 111 D I i I i l i ft I l . ' 1 Slika predstavlja uro za dame z dv jnim pokrovom (Boss Caxe) in «o najboljši pokrovi sh zlatom pre-tegnjen' (Goldfield) in jamčim za-uje '20 let; kolesovje ie Elgin ali | Wi Itbam ter velja samo S31S- i DaniM, kt^re žele ur^ kupiti se ^ jim S" na za zabavo otrok, pri dru'tvih in vsakovrstnih družbenih zbirališčih. Izplača se v jedni noči, ko oskrbuje godbo pri plesu. Igra glasno in natančno. Pesi ii, koračnice, valčeke, iolke, p >'V.i m.izurke itd. kakor tudi najnovejše komade izvršuje l«>i;5i nego marsikteri godci. Otroci imajo i njo največje veselje. Omisli si jo za božič. Valček, kterega kaže slika ima jeklene zo')e, kteri dajejo glasove, ko so prvi vrsti. Tudi ponavlja vsako pesem ali ples brez ]>restr..ika. Ta povsem čudežni instrument stane samo $6 CO v lepi skrinjici z godbo. Agentje zaslužijo denar. Pošlji 2 ct. znamko za okrožnico glede tega in druzib instrumentov. Harmonike po $3-00 in vsakovrstne orgije pray po ceni. Najbolje storiš, ako pošlješ S2 in dobiš takoj domačo godl>eno skrinjico, ostalo pa pla-SaS ob sprejemu instrumenta. Standard Manufacturing Čb>? Dept No. 45 Vesey St, New York, P. 0. Box 2853. TjdjstoHs:- Mrtvi molčijo. (Dalje.) Zvonimir jej nudi roko, ter ukuža kočjažu pofcaBuo za njima voliti. Šutala bta počasi dalje po mostu. Skoro do sredi mosta, nista ničesar govorila, ko je bilo čuti šumečo vodu pod mostom postala sta za treuotek, ueprodorna tema vladala je krog mostu. Mogočni veletok čumel je velečasno, zgubljajoč se daleč v sivej megli, le par malih luči bilo je videti v daljini, koje •o odseval* v globoki vodi; iste na bregu, kterega sta ravnokar osta-vila gori Se nekaj svetilnic, dočim je erugi brig popolnoma temen. V daljiui Be čuje- zamolklo gro-menje; nehote gledata oba v stran, od kjer je bilo čuti mogočni g!ae narave, rudeče luči pomikajo se brzo za železuo ograjo, kRkor da so vzrasle iz nočne tmine; železnični vlr.ki vozili so hitro v bližini. Grom je ponehal, vse je bilo tiho; eamc veter j ) tu pa tam Šumel ob bre-govju Donave. Po dolgem molku nagovori Zvouimir E no: ,,Midva morava proč od tukaj.4' ,,Naravno,'4 odgovori Ema šepetaj«. ,,Midva " oraino proč od tukaj,'4 odvrne Zvouimir razburjen, ,,namreč proč za ved'iO.44.. .. „To ni mogoče." Ker sVa bojazljiva, Ema; radi tega j« ueioogv.de." , A Otroki ,,On ti g-, bode pustil, jaz sem propričnn." ,A k :L ?" š*p.»ee ona . ,,1'teči, v m*"»leui '.oči?*' r. To je vendar jako ade a, ti mu j^ dn -•ia ne moreš i njim ljubiš druzrga 44 , Zv^nimir?" — mu tudi iaz lahko Zvouimir." )jene oči, okrenil« v, nfk malo UJtOal ■ . u &ta\ o io r^«'* vec i i veti, ii-r c n1 e ti m e&a, „A ko h to pj v. m." „T eg i nf > bori drugi strani, iaj času, potem Ne boj se Ema, drugemu bregu to?" povpraša odvrne JNjimft Uf!8£ luč, kt'sra s* pomika; vid( svetilka priti'i VSflf ti je malo jočastio proti njima a etu, da je mala na na nek m knvt- skem vozu t da b > li ljud^ na ojem nista m zia razio«" iti; sledila sta ie drut{a dva v> i >vu. Na ziidujem spoznala st:i v kmet^ki oblaki oble-6»np<;i niuža, ki je ravno prižigal svojo malo pipo. Vozovi so počasno sledili memo Zvonimira in Eme, ter s«? ztrubili v temi. Zopet je bilo vpe tiho, 1r rahli ropot 20 korak, v za njima v.;z^čtg*\ izvi &č'ka bilo je čuti. Most nagnil s« je proti drugemu bre^u, videla sta kako se vije na drngej strani cesta dalje med drevjem v neprodorno temo. Ne desno in levo razprostirajo se razne livade, ktere so v temi siične propadom. Po dol gem molčanju pregovori Zvouimir: ,,Toraj zadnjikrat-----' ,,Kaj?" vpraša Ema. — Sva danee skupaj. Oatani pri njemu. Jaz ti velim. „Z Bogom".'4 „Gcvoriš reBno?4' ,,Povsom resno?" ,,Vidiš Zvonimir, da nama edino ti pokvariš one ur;ce, ki je skupno prebijeva nikakor pa jaz!" „Da, da ti imt.š pravo," odgovori Zvonimir, „p jdi peljati, se hočeva nazaj." Okleuila se je trdneje njegov*1 roke. „Ne,4! odvrne Ema nežnim glasom, „«edaj bpš nečem iti nazaj, k&jli kar tako me ne bodeš od-■lovil." Objela g* je krog vratu in srčno pc.jubila. „Ivam bi prišli, ako bi ■e vedno tu drli« polja.i?" „V pruvo v Prago." „Ne tako daleč," odvrne Ema ■mekljaj ft „toda pojdimo še malo po tfcj Cesti.44 „Hej, kočjaž!" zakriči Zvouimir, ali kočjaž ničesar ne čuje. Zvonimir opetuje svoj klic:, .Stojte vendar I" toda voz se ne vBtavi. Zvonimir teče za vozom ter zbudi kočjaža. „Peljite nas dalje, po tej cesti, razumite?" dobro, miloetljivi gospod. " Ema je vstop'la v voz, njej sledi Zvouimir. Kočjaž požene konje v tek koji divjajo po mehki ceBti. Toda ljubljenca se ne zmenita za skakanje voza. ,,Je li, da je življenje krasno?" šepeče Ema v njpgovi bližiui. V tem trenotku zdelo se jej je, l^akor da se je vzdignil voz v višino, zdelo se jej jo, da je zletela visoko, Dot^m padla globoko, hotela se je prijeti za kako trdno stvar, ali prijela je v zrak, vse krog nje 8e je vrtelo, nehote je zaprla oči — in •'•utiia je, da leži na tleh; zavladala je tišina, Emi se je dozdevalo, da e ločena od vsega sveta. Nato je eni a zmes raznih glasov, prihaja« jočih od konjskih kopit, koja so V njenej bližini ropotala po vlažni zemlji, a kraj nječula jeneke vzdihe in tih d stokanje. Ema se prestraši ter prične kričati; njen strah se >oveča, knjti ona niti svojega lastnega glasu ni čula. H krati se jej je zjasnilo v glavi: voz bp je naj-brže zal tel ob kteri obcestni kamen, -p prevrnil in ona je padla iz voza. A kje je Zvouimir? bila je njena »rva misel, iu klicala ga je po menu, ('•ula je klicati svoje ime, toda le tiho — ali vendar je čula. Skušala je vstati; posrečilo se jej > v t liko, da seje v sedla na zemljo, in ko je iskala krog sebe z rokami, čutila je kraj sebe človeško truplo. Konečno zamogla je tudi v iočni temi nekoliko kreg sebe vi-it«ti. Zvonimir ležal je kraj nje -premično, v nezavesti. Prijela - z desnico njegov ohra*,, čutila je kaj mokrega, toplega na njego-em obrazu. Niti dihati si ne upa. Ivri. . . . ? Kaj se je zgodilo? Zvo-) mir ranjen, nezavesten? In koč-•fii—kje je on? Ema jame klicati. Vse tiho. Ona še vedno sedi na zemlji. Vae tihe. Meni se ni nič igodilo, dagiravno čutim bolečine no vs^h udih. Kaj naj storim ... . ■neni se ni nič zgodilo, gnislila je sama pri sebi. ,,Zvoni mir!" klicala je Ema. Kje ste miloetljiva gospica, a kje je gospod? saj se vendar ni nič Turiga zgodilo! Potrpite trenotje spica, da vžgem svetilko, potein -a kaj vidimo, jaz ne vem kaj ima-o daiirs moji konji, jaz nisem kriv, la B ga, jaz ne, konji so samovoljno za vozili v stran. " Kljub temu, d;i seje na vseh udih tresla, imela je Ema toliko moči, da je zam< gla vstati, ker se tudi . ž.epl like. Nestrpno j^ čakala luči. Ni s* upala še enkrat detak-,iti Zvonimira, ki je pred njo na vlažni zemlji ležal, mislila je: ako 83 nič ne vidi, dozdeva se človeku v-e strašneje; gotovo je že odprl oči.... saj vendar ni.... Svetilka je zagorela, njena luč razsvetljuje le na pol temno okolico bula vendar, da je Ema zamogla videti v bližini kočijo, ktera v njeno začudenje ni ležala ua cesti temveč slonela je ob pouličnem kamenu kakor da se je zdrobilo jedno kolo. Konji stali bo povsem mirno. Iz-vošček prihajal je s svetilko bližje, njena svetloba razsvetlila je jamo kraj kamenja, že so žarki na uogah Zvonimira — tudi njegovo truplo se vidi — konečno njegov obraz. Kočjaž postavil je svetilko ns zemljo, baš kraj glave Zvonimira. Ema poklekne, njeno srce prestalo je tolči, ko ugledala obraz ljubljeuca, ki je mirno l^žal, njegov obraz je bled, oči na pol odprte.... iz desnega senca preko lice kapljala je kri zgubljajoča se za ovratnikom, njegovi zobje so krčevito držali doljnjo ustno. ,,Za božjo voljo, saj vendar ni mogoče 1" vzdihne Ema. (Dalje prihodnjič.) Premeraba poklica. Tat, (ki se je brezv6pešno trudil odpreti blagajno) : „Ako ključavničarske moderne iznajdbe kmalu ne ponehajo, poslovil se bodem od svojega poklica, iu bodem postal blagajnik." Slovenske knjige. V zalogi imam knjige raznih založnikov in so zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, 8e priporočam cenjenim rojakom za daljna naroročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. Slovenska Pratika za leto 1901 po 10 centov. Velika Pratika po 15 centov. V zalogi imam tudi podobice za jaslice in sicer pastirčeke, Jezusovo rojstvo itd., list po 5 centov, 6 listov za 25 centov. Mali zneski se mi lahko pošljejo v poštnih znamkah. MATH. POGORELO, 920 N. Chicago Street, Joliet, 111. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih MiBsiBsippia, ArkanBasa, Tenessee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Comer Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem BLAŽ. TURK. JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, III., izdelujem KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............. .818 do 40; oena 3 glasnim........$25 do 80; cena 4 glasnim.... od $55 do $ 100; cena 5 glasnim.... od $80 do $ 150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor Bi kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po yolji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nade]al tacih. Res me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za $100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav aobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti. Leadville, Colo., A. Križman. Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane. Bienville, La-, Jakob Škrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen ž njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., M. Sodja. PAUL SCHNELLER, Notary Public IZVRSTNE SMODKE! Vržinke z slamo, $20 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepot«) , . »i. , i $20 tisoč komadov. V ualumeiu, — micn.f Seed Cigars $14 tisoč komadov, naznanja, da je pričel poslovauje, ; Dobiti bo pri meni tudi fine Bmod-ter se Slovencem in Hrvatom pri- ke od $14 do $40 tisoč. poroča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St., New York. Bremen Bahnhofgasse štv. 29 Bremen. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko "^g samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo ee oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zme-njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj za vozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 Willian Street. Prodaja in pošilja na vso dele sveta denarne lakasaice. »eniif*, ;Ti dolžna pisma. Izposlnje in izterjajo zapuščine in dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik IDm. Gr- lAT^JIšr POHEK, sedaj nastanjeni zdravnik na So. East Cor. loth & Walnut Str., in N. W. Central & Park St., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedea najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjem ljudstvu. IDR. G. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih boleznij. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega*v"zdravljenju žensk in otrok ; v tem je nedosegljiv. -VSI ONI- kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, is on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Za mnogoštevilne narofibe » uljtidno priporoča: F. A. DUSHEK, uipnujr 1 Office: 1323 2nd Ave., New York Compapie Oaiierals Transailantique. Frar^oska parcbrodna družba. 1 i-i I'iV.YVT -JI: & J^: mi Tj*" DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS ŠVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI P AKNI KI SO: ,,T.a I.orraiue", na dva vijaka................... .,La Savuie", ,, ,, ,, ................... ' 2.000 ton, 12.000 ,, 10 000 ,, 25.000 konjskih moči. 25.000 ,, 1, 12.000 ,, ,, 10.000 ,, 16.000 ., ,, 9000 ,, ,, 9 00 „ ,, 9o ,, GastD^ne" _______________________________ 8o«>o ,, Parniki odpljujejo cd sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri depoludne. Parniki ^dpljuj^jo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Lorraine La Gascogne La Bretagne La Champagne 29. nov. 1900. | La Lorraine 6. dec. 1900. L'Aquitaine 13. ,, 1900. La Bretagne 20". „ 1900.; 27. dec. 3900. 3. jan. 1901. 10. „ 1901. GI a vna agencija: 3-2 BROADWAY, NEW YORK. JRBD STA.R LINE (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") New Yorka v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen vozi naravnost iz prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POIIEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Cenjeni zdravnik : — Osloboiiili ste me iz hude bolezni in lepo se Vam zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. LAVRIČ, Joliet, IU Spoštovani gospod : — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala. L. GLAVINIČ, Lead City, S. D. Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. M. BANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste m« dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. P. GOLDASIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja Jena sedaj hvala Bogu in VaS prfmoČi povsem zdrava in vesela." 5