Kakovostna starost REVIJA ZA GERONTOLOGIJO IN MEDGENERACIJSKO SOŽITJE LETNIK 15 (2012), ŠTEVILKA 2 INŠTITUT ANTONA TRSTENJAKA KAKOVOSTNA STAROST letnik 15, številka 2, junij 2012 KAZALO UVODNIK (INTRODUCTORY) 1 Jože Ramovš ZNANSTVENI IN STROKOVNI ČLANKI (SCIENTIFIC AND EXPERT ARTICLES) 3 Francois Höpfinger: Staranje in generacijske spremembe - novo staranje novih generacij 13 Mojca Petrič, Maja Zupančič: Ukvarjanje s prostočasnimi dejavnostmi v pozni odraslosti 28 Ksenija Saražin Klemenčič: Izpostavljenost revščini med starejšimi ženskami v Sloveniji 35 Mateja Berčan: Staranje prebivalstva in patronažno zdravstveno varstvo IZ GERONTOLOŠKE LITERATURE (REVIEW OF GERONTOLOGICAL LITERATURE) 39 Preprečimo osteoporozo (Tina Lipar) 41 Švicarsko poročilo o generacijah (Tanja Pihlar) 46 Zdravje doda letom življenje (Tina Lipar) 52 Življenjski nasveti starejših (Martina Starc) 60 Družinski oskrbovalci starejših ljudi z demenco (Tina Lipar) 63 Stari ljudje v razširjenih družinah marsikaj pogrešajo, ne počutijo pa se odveč (Jože Ramovš) 65 Starejši vozniki (Klemen Jerinc) 66 Drobci iz gerontološke literature (Klemen Jerinc, Tina Lipar, Ksenija Saražin Klemenčič) 70 Gerontološki dogodki (Mojca Slana) GERONTOLOŠKO IZRAZJE (glossary OF gerontology TERMS) 71 Dolgotrajna zdravstvena nega (Tina Lipar) 72 Kronične nenalezljive bolezni (Tina Lipar) 72 Gospod Peter, singleton - samovalec (Tomo Korošec) simpozoji, POSVETI (symposiums, WORKSHOPS) 75 Globalna konferenca o staranju (Ksenija Ramovš, Tina Lipar, Ksenija Saražin Klemenčič, Mojca Slana) 82 Konferenca o zdravju in dolgotrajni oskrbi (Božidar Voljč) 85 Poročilo o konferenci HOSPAGE v Berlinu (Božidar Voljč) 90 Medgeneracijski prenos zdravja - družbeno odgovorno spodbujanje aktivnega staranja (Ksenija Saražin Klemenčič) STAROSTI PRIJAZNA MESTA IN OBČINE (AGE-FRIENDLY CITIES AND RURAL COMMUNITIES) 92 Starosti prijazno mlado mesto (Alenka Lempl, Božidar Voljč) IZ MEDGENERACIJSKIH PROGRAMOV (REFLECTIONS FROM THE INTERGENERATIONAL PROGRAMMES) 95 Praznovanje 10 - letnice Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Ljubljana (Mateja Zabukovec) Slika na naslovnici: gospa Jelka Lapajne Med članki, prikazi iz svetovne literature in poročili, ki jih nudi ta številka, se v uvodniku ustavimo ob enem od prikazov in pri poročilih iz kongresov. Sredi revije je prikaz obsežne ameriške raziskave o življenjskih nasvetih starih ljudi na osnovi njihovih izkušenj. Avtor (Pillemer Karl A.) je njihove nasvete razporedil v šest področij: za srečen zakon, za uspešno poklicno pot, za starševstvo, za kakovostno staranje, za življenje brez obžalovanj ter za usmeritev v srečo. Iz življenjskih zgodb starih ljudi je za vsako od teh področij izluščil pet priporočil. Ob tem prikazu iz sodobne svetovne gerontološke literature se sprašujemo, kakšno vrednost imajo danes nasveti za življenje, ki so izluščeni iz življenjskih izkušenj starejših ljudi. Prvič v zgodovini se je namreč prenos znanja med generacijami obrnil: sodobno elektronsko-komunikacijsko tehnologijo, ki poganja današnji razvoj, obvladajo mladi ljudje veliko bolje kot starejši, v njej so mlajši učitelji starejšim. Tudi izkušnje starejših glede osebnostne rasti in sožitja niso briljantne za posnemanje. Sedanji starejša in srednja generacija sta vlagali večino svojih sil v razvoj znanja in tehnike za lažje materialno preživetje in večje udobje. V tem sta dosegli čudovit uspeh, ki se kaže v boljšem zdravju, daljšem življenju in miru, saj mlajši od 65 let niso doživeli svetovne vojne, medtem ko so stari in prastari starši v prvi polovici 20. stoletja doživeli v četrt stoletja kar dve. Ob današnji okoljski, energetski, ekonomski in demografski krizi pa je jasno, da je bila razvojna usmerjenost preteklih desetletij enostranska. Če je materialni napredek ena noga na razvojni poti posameznika in družbe, je druga noga celostni razvoj človeške osebnosti in medčloveškega sožitja; čim bolj je razvita ena noga in zakrnela druga, tem bolj človek šepa. Mladi danes samoumevno prevzemajo od starejših materialno udobje, ne kaže pa jim prevzemati enostranske usmerjenosti. Glede osebnostnih in socialnih vrednot je treba upoštevati, da se prenašajo iz roda v rod bolj s posnemanjem zgleda kot z besedami. Raziskovalni članek o srečnosti starejših v eni od prejšnjih številk je enoumno pokazal, kako močna je potreba starejših po prenosu svojih izkušenj in spoznanj mlajšim. Kakšna je torej v tej luči možnost, da življenjski nasveti, izkušnje in spoznanja starejših najdejo plodna tla pri mlajših? Pogoj je, da posredujejo o svojem osebnostnem razvoju in sožitju pristne izkušnje; če niso pristne, so ceneno moraliziranje. Življenjska izkušnja postane pristna, ko v starejšem človeku kritično dozori. To se zgodi, ko sam z veseljem sprejme tisti del svojih izkušenj, ki so se z leti njemu in okolici potrdile kot vredne, ter opravi popravni izpit pri samem sebi glede tistih svojih stališč in ravnanj, ki jih ne potrjujejo dolga leta njegovega življenja niti okolica niti ne čas, ko njega več ne bo. V zadnjem delu revije so tokrat kar štiri poročila iz pomembnih gerontološko-medgeneracijskih znanstvenih srečanj. Tovrstna poročila smo brali tudi v vsaki od zadnjih številk: iz gerontološkega kongresa v Avstraliji, iz kongresa o starosti prijaznih mestih na Irskem, iz evropskega gerontološko--geriatričnega kongresa v Bologni ... Čedalje več kvalitetnih strokovnih srečanj o staranju in sožitju med generacijami je dober znak, da svet zavestno sprejema probleme starajoče se družbe kot izziv za razvoj. Kje je pri tem Slovenija? Domače raziskave in evropska poročila ugotavljajo, da naša politika na področju sistemske skrbi za kakovostno staranje in dolgotrajno oskrbo onemoglih zaostaja za Evropo - nova spoznanja so ji ugodna spodbuda za ukrepanje. Z druge strani pa smo po svetu deležni priznanj, da so naše znanje in dobre izkušnje na evropski in svetovni ravni. Na nedavni globalni konferenci o staranju v Pragi je Inštitut Antona Trstenjaka za gerotologijo in medgeneracijsko sožitje - kot slovenska nacionalna znanstvena in razvojna ustanova - nastopal s štirimi opaznimi in lepo sprejetimi referati. Prav je, da se veselimo, ko svetovni javnosti predstavljamo slovenska gerontološka in medgeneracijska spoznanja ter se nanje z zanimanjem odzovejo vidni predstavniki tega področja iz najbolj razvitih držav in znanstvenih ustanov. To je zdrava hrana za strokovno spoštovanje sebe. Je tudi moralna spodbuda za znanstveno in razvojno delo v sedanjih ekonomsko hudih razmerah. J. Ramovš KAKOVOSTNA STAROST GOOD QUALITY OF OLD AGE Revija za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje Izdajatelj in založnik / Publisher Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje Resljeva 11, p.p. 4443, 1001 Ljubljana ISSN 1408 - 869X UDK: 364.65-053.9 Uredniški odbor / Editors dr. Jože Ramovš (urednik) dr. Božidar Voljč (za medicinsko gerontologijo) Tina Lipar Uredniški svet / Editorial Advisory Board prof. dr. Herman Berčič (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport) prof. dr. Vlado Dimovski (Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta) dr. Simona Hvalič Touzery (Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice) prof. dr. Zinka Kolarič (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede) prof. dr. Ana Krajnc (Univerza za tretje življenjsko obdobje) Vida Miloševič Arnold (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo) prof. dr. Vid Pečjak (psiholog in pisatelj) mag. Ksenija Ramovš (Inštitut Antona Trstenjaka) prof. dr. Jože Ramovš (Inštitut Antona Trstenjaka) dr. Božidar Voljč (Inštitut Antona Trstenjaka) Mednarodni uredniški svet / International Advisory Board prof. dr. Mladen Davidovič (Center for geriatrics, KBC Zvezdara, Beograd, Srbija) prof. dr. David Guttmann (Faculty of Welfare and Health Studies, School of Social Work, University of Haifa, Izrael) dr. Andreas Hoff (Oxford Institute of Ageing, VB) dr. Iva Holmerova (Centre of Gerontology, Češka) prof. dr. Ellen L. Idler (Institute for Health, Health Care Policy and Aging Research, Rutgers University, ZDA) dr. Giovanni Lamura (National Research Centre on Ageing - INRCA, Italija) Pregled besedila: Polona Marc Povzetki člankov so vključeni v naslednjih podatkovnih bazah: Sociological Abstracts, Social Services Abstracts, Cobiss, EBSCO, ProQuest. Oblikovanje in priprava za tisk: Salve d.o.o. Ljubljana, Rakovniška 6 Tisk: Itagraf d.o.o. Ljubljana Cena: letnik 20 €, posamezna številka 6€ Spletna stran: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/tisk-kakovostna-starost-arhiv.asp E-pošta: info@inst-antonatrstenjaka.si Revijo Kakovostna starost v letu 2012 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Francois Höpflinger Staranje in generacijske spremembe - novo staranje novih generacij* POVZETEK S staranjem novih generacij se hitro spreminjajo pozna življenjska obdobja. Z novimi modeli staranja se med mlajšimi generacijami starejših uveljavlja trend, da bi ostali mladi, kolikor je mogoče dolgo. Ta prispevek prikazuje nekaj socialnih kazalnikov mlajših starih ljudi (od 55 do 74 let), pri čemer primerja položaj v osmih izbranih evropskih državah. Analiza kaže na signifikantne razlike med osmimi državami, socialne razmere za aktivno staranje se razlikujejo po Evropi. Vsekakor so v vseh državah mlajši stari ljudje bolj usmerjeni k novim idejam in novim dejavnostim, kot velja to za starejše starostne skupine. Ključne besede: staranje, menjava generacij, mlajši stari ljudje AVTOR: Prof. dr. Francois Höpflinger, rojen leta 1948, je od leta 1994 izredni profesor sociologije na Univerzi Zürich. Glavna teme raziskovanja: demografsko staranje, socialni položaj starejših ljudi, mtdgt2tracijsko sožitje. Je avtor različnih knjižnih publikacij o staranju v Švici. ABSTRACT Ageing and generational change - new ageing of new generations The later stages of life are rapidly changing, as new generations enter old age. New models of ageing reinforce the trend among younger generations of the elderly to remain youthful' as long as possible. This contribution presents some social indicators regarding the 'young old' (55-74 years of age), comparing the situation in eight selected European countries. The analysis indicates significant differences between the eight countries, and the social conditions for an active ageing vary within Europe. Nevertheless, in all countries the 'young old' are more oriented towards new ideas and new activities than the older age-groups. Keywords: Ageing, generational change, the young old AUTHOR: Francois Höpflinger, Prof. Dr., born 1948, since 1994 associate professor of sociology at the University of Zurich. Main research topics: demographic ageing, social situation of the elderly, intergenerational relationships. Author of different book publications on ageing in Switzerland. 1. UVOD - DVOJNA DINAMIKA STARANJA PRI NOVI GENERACIJI Za pozna življenjska obdobja današnjih ljudi je značilno dvojno gibanje, v določeni meri lahko govorimo o dvojnih spremembah v starosti (prim. Höpflinger, 2008 in 2009): po eni strani so nove generacije starejših ljudi v marsičem drugačne od prejšnjih generacij upokojencev, ker so v svojih mladih letih in v dobi odraslosti izkusile drugačne družbene * Prevedla: Tanja Pihler razmere kot njihovi starši. Nove generacije starejših moških in žensk so npr. bolj izobražene od prejšnjih generacij upokojencev, s staranjem prve evropske generacije blaginje (baby boom generacija), ki jo je - vsaj v Zahodni Evropi - zaznamovalo obdobje razcveta v povojnih desetletjih, se tudi v poznem življenjskem obdobju pojavljajo nove vrednote in načini vedenja (prim. Perrig-Chiello, Höpflinger, 2009). V nekdanjem vzhodnem bloku - npr. na Poljskem in Madžarskem - so nove generacije starejših ljudi doživele izrazite socialne in gospodarske spremembe sistema, kar zaznamuje njihovo starost. Po drugi strani je staranje podvrženo hitrim družbenim spremembam; naj bo to, ker so se prehodi v življenjsko obdobje po upokojitvi spremenili, ali pa, ker so z novimi gerontološki-mi modeli kompetenc nastale boljše možnosti za aktivno oblikovanje poznega življenjskega obdobja (prim. Erlinghagen, Hank, 2008). Medtem ko so nekoč staranje dojemali kot nekaj pasivnega, ga danes razumemo kot proces, ki ga je mogoče aktivno oblikovati. Tako kažejo gerontološki koncepti o plastičnosti staranja. Prav pri baby boom generaciji so procesi - kar lahko najprej opazimo pri generaciji mladih odraslih - individualizacije, pluralizacije in dinamiziranja življenjskih predstav ter poteka življenja vedno bolj izraziti tudi v poznih življenjskih obdobjih. Življenjske oblike in oblike bivanja po upokojitvi dobijo s tem večjo dinamiko in načini vedenja - kot so seksualnost, učenje, prometna mobilnost in menjavanje bivališč -, ki so bili prej značilni le za mlade odrasle, sodijo h ključnim predpostavkam uspešnega staranja. V skladu s tem ljudje drugo polovico življenja bolj aktivno oblikujejo, kot je bilo običajno prej (prim. Backes, Amrhein, 2008). Kombinacija staranja socialno in kulturno bolj mobilnih generacij (baby boom generacija) z novimi modeli aktivnega staranja, naravnanega h kompetentnosti, vodi k večji dinamiki v poznem življenjskem obdobju, ki je zgodovinsko gledano novo. V skladu s tem je po celotni Evropi prišlo do demografskega staranja prebivalstva - po eni strani zaradi nizke rodnosti (demografsko staranje od spodaj), po drugi pa z daljšo življenjsko dobo starejših žensk in moških (demografsko staranje od zgoraj). Vendar demografsko staranje ni povezano z družbenim staranjem družbe. Čeprav ne pri vseh, pa pri vedno večji skupini starejših žensk in moških novi modeli vodijo k pomembnemu novemu oblikovanju življenskega obdobja po upokojitvi (prim. Bühlmann, 2010). Novi modeli aktivnega, uspešnega, ustvarjalnega in plodnega staranja niso prispevali k temu, da bi izginila tradicionalna prepričanja o starosti kot izgubah. Ugotoviti je mogoče, da ne gre za večje sprejemanje staranja, ampak za spremembo v načinu vedenja starejših ljudi v smeri mladostnega vedenja. V tem okviru sta se tudi konec mladosti in začetek starosti pomaknila navzgor. Podatki ankete v Tabeli 1 kažejo, da v srednjeevropskih državah osebe, stare od 55 do 75 let, konec mladosti postavljajo po 40. letu (pri čemer v Sloveniji najpozneje določajo subjektivni konec mladosti). Vprašani začetek staranja - ki se spreminja glede na lastno starost in državo - določajo šele po 60. oz. 65. letu (pri čemer v Nemčiji, na Češkem in Madžarskem začetek starosti določajo nekoliko bolj zgodaj kot na Nizozemskem, v Švici in Sloveniji). Podaljšanje mladostnega načina vedenja daleč v drugo polovico življenja vodi k dvema nasprotnima trendoma. Po eni strani nastanejo s tem večje možnosti za nove usmeritve tudi v drugi polovici življenja. Upokojitev ne pomeni več mirovanje in umik, ampak je življenjsko obdobje z Tabela 1. Dojemanje konca mladosti in začetka starosti v mednarodni primerjavi 2008/09 konec mladosti (srednja vrednost) začetek starosti (srednja vrednost) 55-64 let 65-74 let 55-64 let 65-74 let Nemčija 45 let 50 let 62 let 66 let Francija 44 let 45 let 65 let 68 let Nizozemska 44 let 46 let 65 let 67 let Poljska 46 let 46 let 66 let 67 let Švica 43 let 45 let 67 let 69 let Slovenija 47 let 52 let 66 let 70 let Češka 42 let 45 let 61 let 63 let Madžarska 42 let 44 let 62 let 64 let Vir: European Social Survey, Round 4 (2008/09) ovrednoteni podatki raznolikimi in pestrimi možnostmi, v katerem se usmerimo k novim zanimanjem. Starost ni obdobje pomanjkanja in izgub, ampak je obdobje, v katerem obstajajo nove možnosti in v katerem se lahko lotimo doslej zanemarjenih dejavnosti - kar se tiče npr. socialnih stikov, dela na vrtu, izobraževanja ipd. Po drugi strani nastanejo s tem novi socialni pritiski, da se opazna telesna starost potlači ali da se bojuje proti njej. Vseživljenjsko učenje, čim daljša aktivnost, pa tudi čim daljše ohranjanje telesnega zdravja ter sposobnosti so postali nove normativne predstave uspešnega staranja. Anti-ageinggibanje - kot prizadevanje, da se telesno staranje zadrži ali se ga vsaj odloži - je okrepilo pritisk, da se je treba po možnosti čim dlje vesti kot mlad (prim. Stuckelberger, 2008). Večja dinamika v drugi polovici življenja vključuje večjo heterogenost procesov staranja. V dinamični družbi potekajo biološki, duševni in socialni procesi staranja različno, in temeljna značilnost današnjega staranja so izrazite razlike med ljudmi enake starosti. To ima po eni strani opraviti z ogromnimi materialnimi neenakostmi med starejšimi ljudmi. Trend aktivne in socio-kulturne pomlajene starosti je po drugi strani povečal razlike z duševnega in socialnega vidika: medtem ko nekateri aktivno skrbijo za oblikovanje in načrtovanje starosti, drugi doživljajo svojo starost kot neizogibno usodo. V skladu s svojimi dosedanjimi življenjskimi izkušnjami različno doživljajo svojo starost in glede na poklicne, družinske in socialne uspehe oz. neuspehe ima druga polovica življenje drugačen značaj. Ljudje s staranjem ne postajajo bolj enaki, ampak so neenaki - gre za trditev, ki jo diferencialna gerontologija že leta zagovarja (prim. Wahl, Heyl, 2004). V nadaljevanju bom analiziral nekatere kazalnike življenjskega položaja, počutja in vrednotenja nove generacije mlajših starih ljudi (od 55 do 74 let), ki sem jih primerjal v osmih srednjeevropskih državah. Starostna skupina od 55 do 64 let ustreza prvi povojni generaciji (1944/45 - 1953/54), starostna skupina od 65 do 74 let je bila rojena v času pred in med drugo svetovno vojno (letniki 1934/35 - 1943/44). Štiri od osmih izbranih držav (Francija, Nizozemska, Švica in večji del Nemčije) so v desetletjih po vojni doživele ogromen porast blaginje in močno modernizacijo izobraževanja, od česar je imela ogromno korist prav sedaj starajoča se povojna generacija (baby boom generacija). Ostale štiri srednjeevropske države - Poljska, Madžarska, Češka in Slovenija - so bile dlje odrezane od demokratičnega razvoja blaginje v Zahodni Evropi (življenjski položaj ljudi v teh državah, ki so danes stari od 55 do 74 let, se utegne razlikovati od položaja ljudi v drugih štirih državah). Treba bo raziskati, če se to odraža tudi v vrednostni usmeritvi mlajših starih ljudi. 2. OCENA ZDRAVSTVENEGA IN MATERIALNEGA POLOŽAJA TER ŽIVLJENJSKO ZADOVOLJSTVO PRI LJUDEH, STARIH OD 55 DO 74 LET V zadnjih desetletjih se v številnih evropskih državah ni povečala le povprečna življenjska doba, ampak so se podaljšala tudi leta zdravega življenja (prim. Jagger, Weston in drugi, 2011). Če starajočo se baby boom geneneracijo in mlade stare v tretjem življenjskem obdobju povprašamo po njihovi subjektivni oceni zdravja, so znotraj srednjeevropskih držav opazne jasne razlike: najmanjši delež oseb, starih od 55 do 74 let, ki se počutijo zdrave, je na Madžarskem in Poljskem. Nekoliko večje vrednosti imata Češka in Slovenija. Najboljša subjektivna ocena zdravja v tretjem življenjskem obdobju je v Švici, sledi Nizozemska. V Franciji in Nemčiji so te vrednosti spet nižje. Toda tudi v Nemčiji izsledki nemške raziskave o starejših (Alterssurvey) kažejo na to, da imajo »že pri razlikah med kohortami, med katerimi obstaja le šest razlik, mlajše kohorte manj bolezni v primerjavi s starejšimi« (Wurm, Tesch-Römer, 2006: 370). Tabela 2: Subjektivna ocena zdravja in omejitev, povezanih z zdravjem v vsakdanjem življenju 2008/09 subjektivno zdravje: % - zelo dobro/dobro omejitve v vsakdanjem življenju* % - ni nobenih zdravstvenih omejitev 55-64 let 65-74 let 55-64 let 65-74 let Nemčija 53% 46% 66% 57% Francija 57% 52% 74% 67% Nizozemska 73% 64% 68% 63% Poljska 33% 23% 59% 43% Švica 78% 75% 75% 72% Slovenija 40% 29% 58% 40% Češka 38% 23% 54% 43% Madžarska 28% 17% 58% 46% * Ali na Vaše vsakodnevne dejavnosti na kakršenkoli način vplivajo daljša bolezen ali invalidnost, tegobe ali duševna bolezen? Vir: European Value Survey, Round 4 (2008/09), ovrednoteni podatki Ker je subjektivno zdravje povezano s kulturnimi in zdravstvenimi pogoji in koncepti, specifičnimi za posamezno državo, se zdi, da je funkcionalno zdravje (ni nobenih omejitev, povezanih z zdravjem) veljaven kazalnik za funkcionalno samostojnost v starosti. Tudi tu so vrednosti za Švico najvišje, sledi ji Francija (kjer je funkcionalno zdravje v starosti višje od subjektivnega zdravja). Vrednosti za funkcionalno zdravje so za Poljsko, Slovenijo, Češko in Madžarsko višje od vrednosti za subjektivno zdravje. V Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem in v Švici večina - v nekaterih regijah celo substancialna večina - starejših ljudi (od 65 do 75 let) ne doživlja funkcionalnih omejitev, kar je ključna temeljna predpostavka za aktivno staranje po upokojitvi. V ostalih štirih državah jih je - z dobrima dvema petinama - manj, pri čemer je dobro vidno, da utegnejo imeti poznejše starostne skupine, ki bodo dosegle starost 65 let, večje funkcionalno zdravje. Zdravstveni položaj starejših ljudi je tesno povezan z gospodarskimi in socialno-poli-tičnimi okvirnimi razmerami, razširitev zdrave starosti po upokojitvi pogosto - četudi ne v vseh socialnih okoljih - v enaki meri poteka vzporedno z razširitvijo socialne in materialne varnosti v upokojitveni starosti. Mlajša in starejša starostna skupina - gledano v celoti - življenjski standard upokojencev podobno ocenjujeta, pri čemer se kažejo podobne razlike med državami, kot so pri oceni zdravja: dobre ocene življenjskega standarda upokojencev so v bogatejših državah (Švica, Nizozemska), nižje vrednosti so v Nemčiji, Franciji, na Češkem, Madžarskem in v Sloveniji, očitno najslabša ocena je na Poljskem. Razlike odražajo jasne razlike v ureditvi pokojninskih sistemov države blaginje. Podobne razlike med državami obstajajo tudi glede deleža vprašanih, ki svoj lastni materialni položaj ocenjujejo kot ugoden: izjemno nizke vrednosti so na Poljskem in Madžarskem, kjer le dobri štirje odstotki starejših oseb svoj gospodarski položaj ocenjujejo pozitivno. Tudi na Češkem ima relativno malo starejših oseb občutek, da so materialno dobro preskrbljeni. V Sloveniji in Nemčiji ima dobra tretjina oseb, starih od 55 do 64 let, občutek, da imajo ugoden materialni položaj. Razlika se pokaže šele pri naslednji starostni skupini oseb od 65 do 74 let, ki se v Nemčiji nekoliko bolj pogosto počutijo dobro preskrbljene kot v Sloveniji. V Nemčiji se kaže trend v smeri dvotretjinske družbe v starosti: tretjina v starosti živi udobno, dve tretjini pa se nahajata v manj ugodnem materialnem položaju. Relativno visoke vrednosti imata Nizozemska in Švica, kjer večina mlajših starih ljudi ocenjuje, da so materialno dobro preskrbljeni (tu starejše generacije v vedno večji meri sodijo k skupini potrošnikov, ki se jih močno vabi). Tabela 3: Dojemanje življenjskega standarda s strani upokojencev na splošno in dojemanje lastnih materialnih problemov 2008/09 Življenjski standard upokojencev na lestvici 0-10* Ocena lastnega materialnega položaja _kot udobnega_ 55-64 let 65-74 let 55-64 let 65-74 let Nemčija 5,5 5,5 34% 35% Francija 4,3 4,3 38% 37% Nizozemska 6,4 6,5 58% 51% Poljska 2,6 2,6 4% 4% Švica 6,4 6,4 57% 54% Slovenija 3,7 3,5 33% 25% Češka 4,1 3,6 12% 12% Madžarska 3,5 3,7 4% 4% * Ocenjevanje s pomočjo lestvice od 0 (zelo slabo) do 10 (zelo dobro) Vir: European Value Survey, Round 4 (2008/09), ovrednoteni podatki Evropska družboslovna raziskava (European Social Survey) 2008/09 je po eni strani ocenjevala splošno življenjsko zadovoljstvo s pomočjo lestvice od 0 do 10. Življenjsko zadovoljstvo - kot kognitivno-evalvacijska sestavina dobrega počutja - kot kazalnik ni vedno enoznačno, ker lahko z njim merimo tudi resignacijo (»zadovoljen sem, ker ni nobene alternative«). Po drugi strani je raziskava spraševala o občutku sreče, kar je povezano z vidiki duševnega počutja (prim. Mayring, 1991). Podatki v Tabeli 4 prav tako ponazarjajo razlike med državami, pri čemer so razlike, ki zadevajo splošno življenjsko zadovoljstvo, bolj izrazite od razlik, ki se nanašajo na splošen občutek sreče. Kazalci dobrega počutja se med državami manj spreminjajo kot objektivni socialni kazalci, kar je povezano tudi s tem, da pri določeni stopnji blaginje dodaten dohodek ne prispeva k večjemu občutku sreče (prim. Frey, Stutzer, 2000). Najvišje vrednosti se zopet kažejo na Nizozemskem in v Švici, sledita Nemčija in Slovenija (kjer so vrednosti zadovoljstva - in ne občutka sreče - višje kot npr. v Franciji). Najnižje življenjsko zadovoljstvo se kaže na Madžarskem, medtem ko so na Poljskem vrednosti višje. Zdravstveni in materialni življenjski položaj ter življenjsko zadovoljstvo v neki državi ne potekajo vedno vzporedno, ker institucionalni in socialni dejavniki (možnost neposrednega demokratičnega vpliva, socialne mreže) vplivajo tudi na dobro počutje v starosti. Pomenljivo je, da se življenjsko zadovoljstvo in občutek sreče po 65. letu pomembno ne zmanjšata. Kaže se bodisi vzorec kontinuitete ali - tako kot v Nemčiji in Sloveniji - trend večjega življenjskega zadovoljstva po upokojitvi. Tabela 4: Splošno življenjsko zadovoljstvo in občutek sreče pri osebah, starih med 55 in 74 let 2008/09 osebe v starosti 50-64 let osebe v starosti 65-74 let zadovoljstvo sreča zadovoljstvo sreča Nemčija 6,8 7,1 7,4 7,4 Francija 6,1 7,1 6,2 6,9 Nizozemska 7,6 7,8 7,8 7,8 Poljska 6,2 6,6 6,0 6,3 Švica 7,9 7,9 8,3 8,1 Slovenija 6,4 6,7 6,8 6,9 Češka 6,3 6,6 6,3 6,5 Madžarska 4,5 5,5 5,6 5,5 Življenjsko zadovoljstvo: Kako ste - na splošno - zadovoljni s svojim sedanjim življenjem? Občutek sreče: Gledano na splošno, koliko ste srečni? Vsakokrat lestvica od 0 (najmanj) do 10 (najbolj). Vir: European Value Survey, Round 4 (2008/09), ovrednoteni podatki 3. VREDNOTENJE - TRADICIONALNE NASPROTI POSTMODERNISTIČNIM ŽIVLJENJSKIM VREDNOTAM V nadaljevanju bomo raziskali, kako so pri starejših vprašanih iz osmih držav, vključenih v raziskavo, razširjene bolj tradicionalne ali bolj postmodernistične življenjske predstave. S tem lahko ugotovimo, ali so z ugodnejšimi zdravstvenimi in materialnimi razmerami, ki smo jih ugotovili v nekaterih državah, povezane moderne življenjske vrednote, usmerjene k aktivnosti, ali ne oz., ali se v državah s slabšim socialnim položajem pri mlajših starih ljudi kaže tradicionalna vrednostna usmerjenost. Na podlagi primerjave treh starostnih skupin (55-64, 64-75, 75+) smo raziskali, v kolikšni meri drži trditev, da mlajše generacije (povojne generacije) (tudi) v starosti zagovarjajo bolj moderne življenjske vrednote kot starejše. Iz celega niza vrednot, po katerih smo spraševali, smo izbrali dve (tradicija, poslušnost), ki sodita k bolj tradicionalnim vrednotam in dve (nove ideje, nove dejavnosti), ki predstavljata bolj postmodernistične vrednote. Izsledki analize so prikazani v Tabeli 5. Kažejo se tako razlike med državami kot tudi razlike med kohortami, pri čemer je mogoče tudi pri mlajših starostnih skupinah oz. mlajših letnikih pogosto opaziti hkraten obstoj tradicionalne in postmodernistične vrednostne usmeritve. V celoti postane očitno, da so starejše starostne skupine oz. starejše generacije bolj tradicionalno usmerjene, medtem ko je pri mlajših bolj močno razširjeno postmoder-nistično vrednotenje. Ker se vrednotenje v starosti malo spremeni, utegnejo opažene razlike med starostnimi skupinami odražati v prvi vrsti razlike med kohortami. Tabela 5: Identifikacija s tradicionalnimi nasproti postmodernističnim vrednotam 2008/09 Bolj tradicionalno vrednotenje: odstotni delež tistih, ki se identificirajo s temi vrednotami* upoštevanje tradicije upoštevanje pravil/poslušnost 55-64 65-74 75+ 55-64 65-74 75+ Nemčija 50% 60% 77% 32% 42% 55% Francija 37% 45% 58% 23% 33% 39% Nizozemska 56% 53% 69% 50% 54% 69% Poljska 80% 82% 78% 71% 70% 79% Švica 48% 59% 70% 30% 34% 45% Slovenija 63% 77% 77% 54% 57% 56% Češka 51% 54% 60% 43% 58% 70% Madžarska 69% 73% 84% 30% 33% 31% Bolj postmodernistično vrednotenje: odstotni delež tistih, ki se identificirajo s temi vrednotami* nove ideje/ustvarjalnost nove dejavnosti/sprememba 55-64 65-74 75+ 55-64 65-74 75+ Nemčija 58% 51% 45% 36% 34% 30% Francija 54% 54% 48% 44% 38% 33% Nizozemska 62% 50% 48% 44% 35% 37% Poljska 45% 34% 34% 47% 33% 32% Švica 62% 49% 46% 48% 31% 28% Slovenija 50% 48% 38% 50% 55% 36% Češka 55% 52% 37% 24% 25% 19% Madžarska 48% 46% 23% 36% 34% 16% * Možna odgovora: Vrednotenje mi ustreza / mi zelo ustreza. Tradicija: Tradicija mu/ji je pomembna. Poskuša se držati navad in običajev, ki jih je prevzel/a od svoje vere ali družine. Poslušnost: Prepričan/a je, da naj ljudje naredijo, kar se jim reče. Meni, da naj se ljudje vedno držijo pravil, tudi če jih nihče ne vidi. Nove ideje: Pomembno je razvijati nove ideje in biti ustvarjalen. Rad/a počne stvari na izviren način. Nove dejavnosti: Rad/a ima presenečenja in se vedno ozira za novimi dejavnostmi. Meni, da so v življenju pomembne spremembe. ESS 2008/09 (ovrednoteni podatki) V podrobnostih se kaže naslednji vzorec: a) Tradicionalna zavest (pomembno se je držati tradicije in običajev): z izjemo Poljske -kjer so mlajši in starejši vprašani še posebej kazali usmerjenost k tradiciji - se mlajše starostne skupine oz. letniki manj držijo tradicije kot pa starejše starostne skupine oz. letniki. Vendar je to pri starajoči se baby boom generaciji še naprej relativno pogosto (z najmanjšimi vrednostmi v Franciji, kjer je bilo žarišče mladinskega gibanja v poznih 60-ih letih). Dobra polovica nemških, švicarskih in čeških anketrirancev v najmlajši starostni skupini (od 55 do 64 let) se istoveti s tradicionalnimi vrednotami, kar odraža tudi socio--kulturne okoljske razlike v baby boom generaciji. Še močneje upoštevajo tradicijo baby boom generacija v Sloveniji, na Madžarskem in Poljskem. b) Usmerjenost k pravilom/poslušnost (pomembno je narediti to, kar komu rečejo in se držati pravil): tudi v tem oziru se večinoma kažejo jasne razlike glede na starost oz. razlike med generacijami, mlajše generacije - z izjemo Madžarske in Poljske - so videti manj usmerjene k pravilom in redu, kar utegne vplivati na vedenje v času pozne svobode po upokojitvi. Zlasti pogosto so se s to vrednostno usmeritvijo poistovetili vprašani na Poljskem. Relativno visoke vrednosti se kažejo tudi v Sloveniji in na Nizozemskem (kjer upoštevanje pravil sodi k civilnemu družbenemu vedenju). Najmanjšo usmerjenost k pravilom kažeta francoska in madžarska baby boom generacija. c) Nove ideje/ustvarjalnost (pomembno je slediti novim idejam in biti ustvarjalen): pri mlajših starostnih skupinah oz. letnikih jasno pridobiva na pomenu usmerjenost k ino-vativnosti tudi v poznem življenjskem obdobju. V Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem in v Švici je večina starajoče se baby boom generacije visoko ocenjevala vrednoti inovativ-nosti, ustvarjalnosti (medtem ko predvojne generacije manj pogosto poudarjajo sledenje novim idejam). Relativno visoko vrednotenje novih idej se kaže tudi pri osebah starih od 55 do 64 let na Češkem in v Sloveniji. Videti je, da se na Poljskem pri mlajših starih ljudi pogosto pojavljata skupaj usmerjenost k tradiciji in usmerjenost k inovativnosti. d) Nove dejavnosti/spremembe (pomembno je, da v življenju preizkusimo nove in raznolike stvari): kaže se vzorec, da si mlajše starostne skupine oz. letniki pripisujejo večje veselje do eksperimentiranja kot pa velja to za starejše. Vsekakor je treba upoštevati, da so lahko v visoki starosti (75 in več) poleg razlik v kohorti relevantni tudi učinki starosti, ker pri zdravstvenih omejitvah potrebujejo več moči oz. manj dobro obvladujejo stvari. Kljub temu je mogoče domnevati, da je za mlajše generacije pomembno, da tudi v drugi polovici življenja poskusijo nove stvari in drugače oblikujejo življenje. To se kaže pri vseh državah, vključenih v raziskavo, pri čemer imajo v tem pogledu vprašani v Sloveniji najvišje vrednosti, zlasti osebe, stare od 65 do 75let. Vrednosti pri vprašanih v Nemčiji so relativno nizke; podrobne analize vedenja v prostem času v starosti v Nemčiji dajo slutiti malo novih vzorcev, vendar obstaja očitna polarizacija na aktivne in neaktivne starejše osebe (prim. Künemund, 2007). 4. ZAKLJUČKI Primerjava socialnih kazalnikov (subjektivno zdravje, ocenjevanje materialnega položaja, življenjsko zadovoljstvo ipd.) osvetljuje jasne razlike med državami. Socialne in materialne predpostavke za aktivno staranje - kot to postulirajo moderni gerontološki modeli kompe-tenc in družbene idealne predstave zdrave starosti ter aktivnega oblikovanja življenjskega obdobja po upokojitvi - so tudi v Srednji Evropi različne. V nekaterih državah - v Nemčiji, Franciji, pa tudi v Sloveniji - velja to samo za nekatere, četudi ne za nepomembno manjšino, medtem ko npr. na Poljskem in Madžarskem jasna večina mlajših starih ljudi doživlja zdravstvene in gospodarske omejitve. Samo v Švici in na Nizozemskem ima večina ljudi socialne predpostavke za aktivno staranje v modernem smislu. Dodatno je opazno, da se v preučevanih osmih državah mlajše starostne skupine oz. letniki manj držijo tradicije in so močneje usmerjeni k inovativnosti kot starejše starostne skupine oz. letniki. V poznih letih se krepita tudi usmeritev k novim idejam in k novim aktivnostim (pri baby boom generaciji postmodernistične in tradicionalne življenjske vrednote obstajajo druga poleg druge). Trend aktivnega staranja se krepi, vendar tudi v Srednji Evropi ni enak za vse socialne skupine. Številne regije v Srednji Evropi utegne v bližnji prihodnosti zaznamovati okrepljena polarizacija med (hiper)aktivnimi in z viri bogatimi upokojenkami in upokojenci ter osebami, ki svojo starost doživljajo pasivno (s čimer se utegne še bolj okrepiti socialna heterogenost v starosti). LITERATURA Backes G. M., Amrhein L. (2008). Potenziale und Ressourcen des Alter(n)s im Kontext von sozialer Ungleichheit und Langlebigkeit. V: Künemund H., Schroeter K. R. (ured.). Soziale Ungleichheiten und kulturelle Unterschiede in Lebenslauf und Alter. Fakten, Prognosen und Visionen. Wiesbaden: VS Verlag für Sozialwissenschaften, str. 71-84. Bühlmann B. (ured.) (2010). Die andere Karriere. Gesellschaftliches Engagement in der zweiten Lebenshälfte - am Beispiel von Innovage. Luzern: Interact/Hochschule Luzern. Erlinghagen M., Hank K. (ured.) (2008). Produktives Altern und informelle Arbeit in modernen Gesellschaften. Theoretische Perspektiven und empirische Befunde. Wiesbaden: VS Verlag für Sozialwissenschaften. Frey B. S., Stutzer, A. (2000). Happiness, Economy and Institution. V: The Economic Journal, št. 110, str. 918-938. Höpflinger F. (2008). Generationenwandel des dritten Lebensalters - sozio-kulturelle Verjüngung in einer demografisch alternden Gesellschaft. V: Psychotherapie im Alter, letnik 5, št. 20, zvezek 4, str. 401-412. Höpflinger F. (2009). Sozialgerontologie: Alter im gesellschaftlichen Wandel und neue soziale Normvorstellungen zu späteren Lebensjahren. V: Klie T., Kumlehn M., Kunz R. (ured.). Praktische Theologie des Alterns. Berlin: Walter de Gruyter, str. 55-73. Jagger C., Weston C., Cambois E. in sodelavci (2011). Inequalities in health expectancies at older ages in the European Union: Findings from the Survey of Health and Retirement in Europe (SHARE). V: J Epidemol Community Health (datum objave na spletu 6. 4. 2011). Künemund H. (2007). Freizeit und Lebensstile älterer Frauen und Männer - Überlegungen zur Gegenwart und Zukunft gesellschaftlicher Partizipation im Ruhestand. V: Pasero U., Backes G. M., Schroeter K. R. (ured.). Altern in Gesellschaft. Ageing - Diversity - Inclusion. Wiesbaden (VS Verlag für Sozialwissenschaften), str. 231-240. Mayring, P. (1991). Psychologie des Glücks. Stuttgart: Kohlhammer. Perrig-Chiello P., Höpflinger F. (2009). Die Babyboomer. Eine Generation revolutioniert das Alter. Zürich: Verlag Neue Zürcher Zeitung. Stuckelberger A. (2008). Anti-Ageing Medicine: Myths and Chances. Zürich: vdf Hochschulverlag. Wahl H.-W., Heyl V. (2004). Gerontologie - Einführung und Geschichte. Grundriss Gerontologie. Zvezek 1, Stuttgart: Verlag W. Kohlhammer. Wurm S., Tesch-Römer C. (2006). Gesundheit, Hilfebedarf und Versorgung. V: Tesch-Römer C., H Engstler, Wurm S. (ured.). Altwerden in Deutschland. Sozialer Wandel und individuelle Entwicklung in der zweiten Lebenshälfte. Wiesbaden: VS Verlag für Sozialwissenschaften, str. 329-383. Dodatek: Število vprašanih (N) po starostnih skupinah in državah, vključenih v raziskavo 55-64 let 65-74 let 75 in več let Nemčija 420 407 195 Francija 322 200 159 Nizozemska 289 180 121 Poljska 239 152 126 Švica 259 192 136 Slovenija 177 168 107 Češka 315 173 77 Madžarska 232 192 147 European Sorial Survey 2008/09 (ovrednoteni podatki). Kontaktne informacije: dr. Francois Höpflinger Soziologisches Institut Andreasstr. 15, CH-8050 Zürich-Oerlikon e-naslov: hoepflinger@bluemail.ch Mojca Petrič, Maja Zupančič Ukvarjanje s prostočasnimi dejavnostmi v pozni odraslosti POVZETEK Dejaven življenjski slog je eden izmed ključnih napovednikov kakovostnega staranja. Pomen ukvarjanja s prostočasnimi dejavnostmi za različne pozitivne biopsihosocialne izide v pozni odraslosti podpirajo tako teoretski modeli (npr. teorija dejavnosti) kot tudi rezultati številnih empiričnih raziskav. V prispevku predstavljava ugotovitve slovenske raziskave o ukvarjanju s prostočasnimi dejavnostmi v pozni odraslosti, v kateri je sodelovalo 243 starejših oseb (65 let ali več). Preučili sva njihovo splošno raven dejavnosti, raznolikost prostočasnih dejavnosti, v katere se vključujejo, ter ukvarjanje z desetimi različnimi vrstami dejavnosti, in sicer glede na spol, starost, izobrazbo ter stan sodelujočih. Ugotavljava, da se starejši odrasli v povprečju ukvarjajo s 30 izmed 55 prostočasnih dejavnosti, ki jih zajema Vprašalnik prostočasnih dejavnosti. Pri tem se jih največ in tudi najpogosteje udejstvuje v dejavnostih z ožjimi socialnimi partnerji, fizičnih delih ter miselnih dejavnostih, najmanj in tudi najmanj pogosto pa v povprečju uporabljajo sodobno tehnologijo. Višja starost in nižja raven dosežene izobrazbe se najbolj dosledno povezujeta z manj dejavnim življenjskim slogom starejših. Na splošno pa rezultati kažejo, da so starejši odrasli v povprečju razmeroma dejavni in meniva, da bi bilo potrebno k vključevanju v raznolike prostočasne dejavnostmi spodbuditi predvsem posameznike, ki o manj dejavni, bodisi zaradi starostnih stereotipov, zmotnih prepričanj o lastnem psihosocialnem delovanju, bodisi zaradi drugih dejavnikov, ki jih ovirajo pri vzpostavljanju bolj dejavnega življenjskega sloga. Ključne besede: kakovostno staranje, pozna odraslost, prostočasne dejavnosti AVTORICI: Mojca Petrič je univerzitetna diplomirana psihologinja, asistentka ša psihologijo in slušateljira Interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Humanistika in družboslovje, smer Razvojnopsihološke študije. V svoji doktorski nalogi se ukvarja s proučevanjem duševnega zdravja, ki temelji na pokazateljih subjektivnega blagostanja, ter napovednikov duševnega zdravja v pozni odraslosti. Zaposlena je kot asistentka za področje psihologije na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Dr. Maja Zupančič je redna profesorica za razvojno psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je vodja nacionalne programske skupine Uporabna razvojna psihologija in vodja bilateralnih raziskovalnih projektov z Avstrijo in ZDA. Raziskovalno sodeluje tudi z Univerzo v Permu in Sibirskim oddelkom ruske akademije medicinskih znanosti. Pretežno preučuje osebnostne poteze v vseživljenjskem razvoju in njihovo vlogo v pomembnih razvojnih izidih. ABSTRACT Occupation with leisure activity in late adulthood An active and engaged lifestyle has long been thought to be related to successful aging. The role of leisure time activities as predictors of positive biopsychosocial outcomes has been emphasized by theoretical models (e.g., the activity theory) and empirical evidence. This paper presents results of the Slovene empirical study about engagement in leisure time activities in a sample of 243 elderly adults. We examined the number of activities individuals were engaged in over the past year, the overall activity level, measured by the investment of time in 55 activities, and engagement in 10 broad-band activity categories. These characteristics were further explored in regard to the participants' age, gender, marital status, and education. The results indicate that the elderly adults are, in average, engaged in 30 of 55 different activities as measured by the Activity questionnaire. Most of the respondents reported engagement in private social activities, physical work and mental activities. The time investment in these activities was also the greatest. A small number of the elderly reported on using technology. Among the demographic variables under our investigation, an older age and a lower level of education were the most consistently related to a less active lifestyle. In general, our findings suggest that the elderly Slovenes appear relatively active and that the positive outcomes of an engaged lifestyle should be enhanced in participants who report about low levels of leisure activities, either because of aging stereotypes, aging self-perceptions or because of other factors that hinder their activity level. Key words: successful aging, late adulthood, leisure time activities AUTHORS: Mojca Petrič has a degree in psychology, a position of an assistant of psychology and is currently also a doctoral student of the Interdisciplinary doctoral program in the Humanities and Social Sciences, field Studies in Developmental Psychology. In her doctoral thesis she is focusing on Keyes model of mental health in older adults and its predictors. She is employed at the Faculty of Education, University of Primorska. Maja Zupančič, Ph.D. is a full professor of developmental psychology at the Faculty of Arts at the University of Ljubljana. She is the principal investigator of the national research program Applied Developmental psychology and the principal investigator of bilateral projects with Austria and the USA. She also collaborates with the University of Perm and the Siberian Branch of the Russian Academy of Medical Sciences. Her research is mainly focused on lifespan development of personality traits and their role in significant developmental outcomes. 1. UVOD V prispevku predstavljava del rezultatov slovenske empirične raziskave o napovednikih blagostanja v obdobju pozne odraslosti, pri čemer se osredotočava na ukvarjanje starejših odraslih z različnimi prostočasnimi dejavnostmi. Dejaven življenjski slog je namreč eden izmed ključnih dejavnikov pozitivnega psihološkega razvoja ter eden izmed osrednjih kon-struktov v teorijah uspešnega staranja (Jopp in Hertzog, 2007). Rowe in Kahn (1987, 1997, 1998, v: Dillawayin Byrnes, 2009) kot dva izmed najpomembnejših teoretikov s tega področja zagovarjata tezo, da se posamezniki uspešno starajo v primeru odsotnosti bolezni, dobrega telesnega in spoznavnega delovanja ter dejavnega življenjskega sloga. Slednjega utemeljujeta z vidika udeležbe v različnih produktivnih dejavnostih (plačanih) oz. pri starejših odraslih, z večjo verjetnostjo neplačanih dejavnosti, ki ustvarjajo družbeno vrednost (npr. prostovoljno delo) - ter dejavnosti, s katerimi ohranjajo medosebne odnose (Menec, 2003). S teoretskega vidika so se z znanstvenim konstruktom dejavnosti ukvarjali že Havighurst in sodelavci v 50. letih 20. stoletja (npr. Cavan, Burgess, Havighurst in Goldhammer, 1949; Havighurst in Albrecht, 1953, v: Knapp, 1977), teorijo dejavnosti oz. teorijo dejavnega staranja pa so dokončno oblikovali Lemon, Bengston in Peterson (1972, v: Knapp, 1977; Menec, 2003). Ta teorija predpostavlja pozitiven odnos med posameznikovo udeležbo v dejavnostih in njegovim zadovoljstvom z življenjem v pozni odraslosti, pri čemer je pomembna tako raven vključenosti v dejavnosti (število različnih dejavnosti) kot raven vključevanja v dejavnosti z drugimi osebami. Pri tem naj bi imele najmanjši, a pozitivni učinek na zadovoljstvo z življenjem samostojne dejavnosti, nekoliko večji učinek tiste, ki jih izvajamo s formalnimi socialnimi partnerji, največji učinek pa dejavnosti z ožjimi socialnimi partnerji. Z naraščajočo starostjo namreč starejše osebe izgubljajo nekatere socialne vloge, bodisi zaradi socialnih norm, fiziološkega upada, lahko pa tudi smrti partnerja ali prijateljev, medtem ko ostajajo njihove psihološke potrebe iz srednje v pozno odraslost razmeroma stalne (npr. težnja po socialnih stikih, vključevanju v družbo in prispevanju k družbi). Knapp (1977) poudarja, da številne dejavnosti ljudem zagotavljajo podporne, nadomestne vloge ob izgubi prvotnih vlog. Te nadomestne vloge pa so pomembne za ponovno opredeljevanje posameznikovega pojma o sebi. Pri tem zlasti ohranjanje pozitivnega pojma o sebi prispeva k zadovoljstvu z življenjem v pozni odraslosti. Glede na teorijo dejavnosti torej k pozitivnim izidom v pozni odraslosti ne prispevajo le produktivne dejavnosti, kot sta to opredelila Rowe in Kahn, temveč tudi raven ukvarjanja z dejavnostmi ter vključenost v (ne)formalne socialne dejavnosti. Rezultati empiričnih raziskav večinoma podpirajo predpostavko o pozitivni povezavi med ravnjo vključenosti v dejavnosti, ki je opredeljena bodisi kot število raznolikih dejavnosti bodisi kot pogostost udeležbe v dejavnostih, ter blagostanjem pri starejših osebah (npr. Baker, Caha-lin, Gerst in Burr, 2005; Herzog, Franks, Markus in Holmberg, 1998; Lampinen, Heikkinen, Kauppinen in Heikkinen, 2006; Menec, 2003). Kot blagostanje nekateri avtorji opredeljujejo zadovoljstvo z življenjem (npr. Menec, 2003), drugi kot odsotnost depresivnih simptomov in pozitivno samooceno zdravja ter malo ali nič omejitev v vsakodnevnem delovanju (npr. Herzog idr., 1998), Lampinen in sodelavci (2006) pa kot odsotnost depresivnih simptomov, anksioznosti, osamljenosti, posameznikovo zaznavanje smisla v življenju in visoke duševne vitalnosti. Rezultati vzdolžnih študij kažejo, da raven vključevanja v dejavnosti ob začetku študije pomembno napoveduje stopnjo umrljivosti (povezava je negativna) ter zmožnost opravljanja vsakdanjih dejavnosti (Menec, 2003), učinkovitejše spoznavno delovanje v pozni odraslosti, nižji spoznavni upad (pregled v: Jopp in Hertzog, 2007) ter manjše tveganje za razvoj demence, tako Alzheimerjeve bolezni kot vaskularne demence (Verghese idr., 2003). Smiselno je poudariti, da so mere dejavnosti, ki jih avtorji uporabljajo v raziskavah, različne. Čeprav niti v dveh izmed že navedenih raziskav niso uporabili enake mere vključenosti v dejavnosti, rezultati vseh podpirajo povezanost le-te z različnimi pozitivnimi izidi v pozni odraslosti. Hkrati pa nedoslednost uporabljenih mer dejavnosti ne omogoča primerjave ugotovitev različnih študij z vidika učinka vrste dejavnosti na pokazatelje kakovostnega staranja. Izmed vrst (kategorij) dejavnosti avtorji v okviru teorije dejavnosti (Lemon, Bengston in Petersen, 1972) in uspešnega staranja (Rowe in Kahn, 1989) preverjajo učinek samostojnih, neformalnih in formalnih socialnih dejavnosti na blagostanje starejših oseb ter učinek produktivnih dejavnosti na različne izide. Raziskovalci pogosto preučujejo tudi vlogo telesnih dejavnosti oz. vadbe, spoznavnih dejavnosti in vaje spoznavnih sposobnosti ter prostočasnih dejavnosti v uspešnem staranju. Opredelitve vrst dejavnosti se med raziskavami v veliki meri prekrivajo, čeprav zasledimo tudi nekatere razlike. Tako nekateri (pregled v: Menec, 2003) kot nesocialne, individualne dejavnosti opredeljujejo gledanje televizije in branje, drugi pa vključujejo tudi vrtnarjenje. Spet drugi raziskovalci vrtnarjenje uvrščajo med produktivne dejavnosti. Baker in sodelavci (2005) so npr. kot produktivne dejavnosti opredelili tiste, ki ustvarjajo produkte ali nudijo storitve, ne glede na to, ali so plačane ali ne, imajo socialno sestavino in jih posameznik ocenjuje kot smiselne. Razdelili so jih v 5 kategorij: plačano delo, formalno prostovoljsko delo, nega družinskega člana, neformalna pomoč drugim (npr. nudenje prevoza) ter »naredi si sam« dejavnosti (npr. hišna popravila, delo na vrtu). Jopp in Hertzog (2010) pa del produktivnih dejavnosti, ki jih navajajo Baker in sodelavci (2005), ter del (ne)socialnih dejavnosti uvrščata med prostočasne dejavnosti (npr. hišna popravila, prostovoljsko delo, vrtnarjenje, branje in gledanje televizije ter druženje s prijatelji). V nadaljevanju se osredotočava le na predstavitev učinkov nekaterih vrst dejavnosti na pomembne psihološke izide pri starejših osebah. Baker in sodelavci (2002) ugotavljajo, da ukvarjanje s produktivnimi dejavnostmi v pozni odraslosti pomembno prispeva k višji stopnji blagostanja. Ena izmed produktivnih dejavnosti, prostovoljsko delo, pomembno prispeva k boljšemu telesnemu in duševnemu zdravju. Pri tem je učinek večji v primeru zmerne do visoke stopnje udejstvovanja v prostovoljskih dejavnostih in predvsem pri tistih starejših, ki poročajo o manj pogostih neformalnih socialnih interakcijah, in pri tistih, ki opravljajo prostovoljsko delo za verske organizacije (Wilson, 2002). Manj dosledni so rezultati raziskav o povezanosti med udeležbo starejših v nesocialnih, formalnih in neformalnih socialnih dejavnostih ter blagostanjem. Večinoma se sicer kaže pozitivna povezava med udeležbo posameznikov v socialnih dejavnostih in blagostanjem, manjše število raziskav pa podpira predpostavko, da neformalne dejavnosti bolj prispevajo k blagostanju kot formalne. Avtorji nekaterih raziskav poročajo o pozitivnem odnosu med nesocialnimi dejavnostmi in blagostanjem, drugi pa teh povezav niso odkrili (pregled v: Menec, 2003). V. H. Menec (2003) je v svoji vzdolžni študiji, poleg ravni vključenosti starejših oseb v dejavnosti, proučevala tudi vlogo ukvarjanja z različnimi dejavnostmi v doživljanju sreče, vsakdanji kompetentnosti ter stopnji umrljivosti. Udeležba v socialnih in produktivnih dejavnostih se je povezovala z vsemi tremi izidi 6 let kasneje (s stopnjo umrljivosti negativno), medtem ko so se nesocialne, samostojne dejavnosti (npr. branje) povezovale le z izkušnjami sreče. Socialne in produktivne dejavnosti naj bi tako imele večjo vlogo v učinkovitosti vsakdanjega delovanja, nesocialne dejavnosti pa naj bi bolj prispevale k pozitivnim psihološkim izidom, tj. k zaznavi starejših odraslih, da so še vedno zmožni dejavnega udejstvovanja. Ukvarjanje s telesnimi, socialnimi in spoznavnimi dejavnostmi se pozitivno povezuje tudi z ohranjanjem ali izboljšanjem spoznavnega delovanja (npr. Colcombe in Kramer, 2003; Jopp in Hertzog, 2007; Schaie, 2005, Seeman, Lusignolo, Albert in Berkman, 2001). Colcombe in Kramer (2003) sta v meta-analizi vzdolžnih raziskav pri starejših odraslih (nad 55 let), v kateri sta preverjala učinek organiziranih telesnih dejavnosti (aerobne vadbe in vadbe za mišično moč) na spoznavne sposobnosti, ugotovila, da ima telesna dejavnost pomemben učinek na izboljšanje spoznavnih sposobnosti. Učinek je bil večji v primeru kombinirane telesne vadbe (aerobna vadba in vaje za mišično moč). Z vidika trajanja programov so bili pomembni tako kratkotrajni (1-3 mesece), srednje dolgi (4-6 mesecev) kot tudi dolgotrajni programi vadbe (več kot 6 mesecev), slednji so imeli celo večji učinek kot prva dva. Največji učinek nadzorovane vadbe so ugotovili pri odraslih, starih od 66 do 70 let, ena vadba pa je morala kontinuirano trajati vsaj 30 minut. Rezultati raziskav dalje kažejo, da je lahko učinek vpletanja starejših v dejavnosti razmeroma splošen, lahko pa je tudi specifičen, in sicer glede na vrsto dejavnosti in funkcije, ki jih te dejavnosti zahtevajo od posameznika. Zato je v raziskavah, ki se nanašajo na preučevanje dejavnosti, pomembno razlikovalno obravnavati učinke splošnega dejavnega življenjskega sloga ter učinke specifičnih dejavnosti na različne biopsihosocialne izide (Jopp in Hertzog, 2010), hkrati pa je potrebno razmeroma enoznačno opredeliti vrste dejavnosti. Tako v nadaljevanju prispevka prikazujeva udeležbo starejših slovenskih oseb v različnih prostočasnih dejavnostih. Izhajali sva iz njihovih odgovorov pri Vprašalniku prostočasnih dejavnosti D. S. Jopp in Hertzoga (2010). Le-ta naj bi omogočil primerjavo rezultatov preko študij, saj je bil oblikovan z namenom preučevanja dejavnosti v celotnem obdobju odraslosti, pa tudi oceno splošnega dejavnega življenjskega sloga in oceno udeležbe posameznikov v posameznih dejavnostih. Te dejavnosti so opredeljene podobno kot v predhodnih raziskavah (npr. Menec, 2003; Jopp in Hertzog, 2007), le da je njihovo število večje, npr. miselne dejavnosti, telesne dejavnosti, formalne in neformalne socialne dejavnosti, individualne, verske dejavnosti in nekatere produktivne dejavnosti, vse pa so poimenovane kot prostočasne dejavnosti. Cilj pričujoče študije je bil pridobiti splošno oceno dejavnega življenjskega sloga pri starejših osebah v Sloveniji, ocenjeno preko raznolikosti in pogostosti dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, in sicer glede na njihov spol, starost, stan ter raven dosežene izobrazbe. Poleg tega sva želeli ugotoviti, ali lahko strukturo specifičnih dejavnosti, kot sta jo na podlagi faktorske analize prepoznala D. S. Jopp in Hertzog (2010), ponoviva tudi pri slovenskem vzorcu starejših odraslih, ter preveriti, ali se udeležba Slovencev v posameznih dejavnostih razlikuje glede na njihove demografske značilnosti. Večina raziskovalcev, usmerjenih v proučevanje dejavnosti starejših, je le-te namreč proučevala z vidika povezav s pozitivnimi izidi, le redke pa so pri tem upoštevale tudi razlike med posamezniki v njihovih sociodemografskih značilnostih. 2. METODA UDELEŽENCI V raziskavi je sodelovalo 243 starejših ljudi (76,5 % žensk), starih od 65 do 91 let. Njihova povprečna starost je bila 72,60 let (SD = 6,16). Udeleženci živijo neodvisno življenje (niso institucionalizirani) v različnih slovenskih krajih. Pri 185 posameznikih sva pridobili tudi podatke o stanu in izobrazbi: 100 udeležencev (54,1 %) je poročenih ali v izvenzakonski zvezi, 63 (34,1 %) vdovelih, 11 (5,9 %) ločenih in 8 (4,3 %) samskih, trije (1,6 %) pa niso želeli podati odgovora. Glede na stopnjo izobrazbe sva udeležence razdelili v 8 kategorij. Struktura vzorca po stopnji dosežene izobrazbe je prikazana v Tabeli 1. Zaradi majhnega odstotka udeležencev z najnižjo in najvišjo izobrazbo sva pri statistični obdelavi podatkov združili 1. in 2. kategorijo (nedokončana osnovna šola) ter 7. in 8. kategorijo (visoka šola, univerzitetna izobrazba, magisterij/doktorat). V skupine sva razvrstili Tabela 1. Struktura vzorca udeležencev po stopnji dosežene izobrazbe (N = 185). Stopnja izobrazbe N % 1 - 3 razredi osnovne šole (OŠ) 1 0,5 4 - 7 razredov OŠ 21 11,4 Končana OŠ 22 11,9 Poklicna šola, poslovodska, delovodska šola 40 21,6 4-letna srednja šola 52 28,1 Višja šola 35 18,9 Visoka šola ali fakulteta 13 7,0 Magisterij, doktorat 1 0,5 udeležence tudi glede na starost. V 1. starostno skupino sva vključili udeležence, stare od 65 do 74 let (N = 155), v 2. starostno skupino udeležence, stare od 75 do 84 let (N = 76), v 3. pa udeležence nad 85 let (N = 12). Podobno razdelitev v starostne skupine zasledimo tudi v predhodnih raziskavah (npr. Statistični urad Republike Slovenije, 2010). MERSKI PRIPOMOČEK Uporabili sva prirejen Vprašalnik prostočasnih dejavnosti (Jopp in Hertzog, 2010), ki vsebuje 54 kratkih opisov dejavnosti. Slednje se združujejo v 11 dimenzij: dejavnosti z ožjimi socialnimi partnerji, formalne družabne dejavnosti, verske dejavnosti, tehnične dejavnosti, igranje iger, gledanje televizije, potovanje in uporaba tehnologije, le-te pa tvorijo skupni, nadredni faktor prostočasnih dejavnosti. Udeleženci na 9-stopenjski lestvici označijo, kako pogosto se ukvarjajo z določeno dejavnostjo (0 - nikoli; 1 - manj kot enkrat na leto, 2 - približno enkrat na leto, 3 - dva- do trikrat na leto, 4 - približno enkrat na mesec, 5 - dva- do trikrat na mesec, 6 - približno enkrat na teden, 7 - dva- do trikrat na teden, 8 - dnevno). Zaradi neustreznosti vsebine postavk za obdobje pozne odraslosti oz. za slovensko okolje sva izločili naslednje postavke: delo, ki ni povezano s službo, potovanje v drugo zvezno državo, branje literature, ki se nanaša na službo, usposabljanje na delovnem mestu, priprava dohodninske napovedi. Dodali sva naslednje postavke: obisk kulturne prireditve, sodelovanje v skupini (npr. pevski zbor, folklora), uporabo računalnika sva razdelili na brskanje po spletu, pošiljanje elektronske pošte, pisanje besedil, udeleženci pa so lahko tudi prosto dopisali dejavnosti, ki jih izvajajo z računalnikom. Pri gledanju televizije sva vključili ločeni postavki gledanje filmov in gledanje nadaljevank ter dodali še gledanje informativnih oddaj. Poenostavili sva tudi ocenjevalno lestvico in prilagodili navodilo. Tako so udeleženci na 5-stopenjski lestvici (0 - nikoli, 1 - nekajkrat na leto, 2 - nekajkrat na mesec, 3 - nekajkrat na teden, 4 - dnevno) obkrožili odgovor, ki najbolje opisuje pogostost njihovega ukvarjanja s posameznimi dejavnostmi. POSTOPEK Udeležence sva vzorčili na način snežene kepe, hkrati pa sva se za sodelovanje v raziskavi dogovorili s Centrom dnevnih aktivnosti Koper, Hišo generacij Laško, Društvom upokojencev Vrhnika in Črna na Koroškem ter Dnevnimi centri aktivnosti za starejše v Ljubljani. Večina (186) udeležencev je izpolnila vprašalnik v okviru obsežnejše raziskave Napovedniki Keyesovega modela duševnega zdravja pri starostnikih, 57 udeležencev pa je vprašalnike izpolnilo skupaj s študenti psihologije, ki so delo s starejšimi izvajali v okviru svojih študijskih obveznosti. Izpolnjevanje vprašalnikov je bilo anonimno (vprašalniki so vodeni pod šifro). Navedene ustanove in posamezni udeleženci so predhodno soglašali z udeležbo, s sodelovanjem bi lahko kadarkoli prekinili, vendar takih primerov ni bilo. Skupni rezultati jim bodo (ali so jim že bili) posredovani v okviru dogovorjenih srečanj. 3. REZULTATI IN RAZPRAVA Najprej predstavljava kratek opis rezultatov analize glavnih komponent Vprašalnika prostočasnih dejavnosti (VPD), na katerega so odgovarjali starejši odrasli Slovenci, in prikazujeva zanesljivost posameznih lestvic tega vprašalnika. Sledi prikaz rezultatov ravni vključenosti starejših v prostočasne dejavnosti, tako z vidika števila dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, kot z vidika časa, posvečenega tem dejavnostim. Na koncu prikazujeva še odstotke oseb, ki se ukvarjajo s posameznimi vrstami dejavnosti, ter pogostost njihove udeležbe v teh dejavnostih. ANALIZA GLAVNIH KOMPONENT IN ANALIZA ZANESLJIVOSTI Ker sva izvirni VPD priredili, sva namesto konfirmatorne faktorske analize, s katero potrjujemo obstoj vnaprej predvidene faktorske strukture, izvedli analizo glavnih komponent. Le-ta omogoča združitev večjega števila spremenljivk v glavne komponente oz. lestvice, s katerimi pojasnimo največ razpršenosti opazovanih spremenljivk (Sočan, 2004). V prvem koraku sva izločili postavke, ki so se nizko povezovale z drugimi postavkami (r < 0,30), tj. manj aktivno gibanje na prostem, družabni športi, zbirateljstvo, ročna dela, obisk kina ter spremljanje dnevnih poročil. Preostale postavke sva vključili v analizo in z namenom izboljšanja interpretabilnosti rešitve izvedli poševnokotno rotacijo oblimin, saj le-ta dopušča povezanost med faktorji. Korelacije med postavkami sta pri določanju faktorske strukture VDP dopustila tudi Jopp in Hertzog (2007). Analiza glavnih komponent je pokazala 14 vsebinsko ustreznih faktorjev: • Formalne družabne dejavnosti (nastop v javnosti, družabna srečanja, sestanki v društvu, sodelovanje v skupini, ukvarjanje s političnimi dejavnostmi, prostovoljsko delo, kulturne prireditve, pisanje pisma). • Uporaba tehnologije (pošiljanje elektronske pošte, brskanje po spletu, pisanje besedil na računalniku, fotografiranje). • Gledanje televizije in branje časopisa (glednje filmov, gledanje nadaljevank, branje časopisa). • Fizična dela (vaje za mišično moč, vrtnarjenje). • Miselne dejavnosti (reševanje križank, reševanje kvizov in ugank, branje za sproščanje). • Tehnične dejavnosti (obdelovanje lesa ali izdelovanje lesenih izdelkov, nakup stvari, ki jih je potrebno sestaviti, hišna popravila). • Telesna vadba in obisk knjižnice (vaje za gibljivost, fitnes oz. aerobika, obisk knjižnice). • Verske dejavnosti (obredi, molitev ali meditacija). • Razvedrilne igre (namizne igre, sestavljanke, kartanje). • Dejavnost v širši okolici (izlet, potovanje v drugo državo, obisk restavracije). • Računske dejavnosti (uporaba žepnega računala, reševanje računskih nalog). • Gledanje televizijskih oddaj (informativne, dokumentarne in razvedrilne oddaje). • Izobraževanje (učenje tujega jezika, obisk tečaja, udeležba na predavanju). • Dejavnosti z ožjimi socialnimi partnerji (obisk prijateljev ali sorodnikov, pogovarjanje s prijatelji po telefonu, praznovanje, priprava kosila za prijatelje, izhod s prijatelji, individualni rekreacijski športi). Notranja zanesljivost večine faktorjev je ustrezna, torej enaka ali višja od 0,60 (Bucik, 1997). Nezanesljivi so naslednji faktorji: gledanje televizije in branje časopisa (3), telesna vadba in obisk knjižnice (7), dejavnost v širši okolici (10) ter gledanje televizijskih oddaj (11), zato teh pri nadaljnjih analizah nisva upoštevali. Hkrati sva pri faktorjih tehnične dejavnosti izločili postavko hišna popravila, pri razvedrilnih igrah pa kartanje, ki sta pomembno znižali notranjo zanesljivost ustreznih faktorjev. V nadaljevanju tako prikazujeva rezultate pri 10 vrstah (faktorjih) prostočasnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo starejši Slovenci. RAZNOLIKOST PROSTOČASNIH DEJAVNOSTI PRI STAREJŠIH Raznolikost dejavnosti sva opredelili kot število različnih dejavnosti, s katerimi se posameznik ukvarja. Izmed 55 dejavnosti, vključenih v analizo, se starejši odrasli v povprečju ukvarjajo s približno 30 različnimi dejavnostmi (M = 30,42; SD = 8,36). Število teh dejavnosti sva primerjali glede na spol in izobrazbo udeležencev. Moški se v povprečju ukvarjajo s približno 32 različnimi dejavnostmi (M = 31,95; SD = 7,83), ženske pa s 30 (M = 29,92; SD = 8,48), vendar razlike med spoloma niso statistične pomembne (t = 1,60; df = 240; p > 0,05). V. Menec (2003) je v neskladju s to ugotovitvijo poročala, da so se starejše ženske ukvarjale z več različnimi dejavnostmi kot moški. V pričujoči študiji pa se je raznolikost dejavnosti značilno povezovala z izobrazbo udeležencev (F (5, 179) = 13,69, p < 0,01). Post - hoc test (primerjava med po dvema različno izobraženima skupinama) je pokazal, da med tistimi z nedokončano OŠ, končano OŠ in poklicno šolo ni razlik v raznolikosti prostočasnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo. Ti udeleženci pa se v raznolikosti izvajanja dejavnosti pomembno razlikujejo od starejših oseb s 4-letno srednješolsko izobrazbo ali več, medtem ko se udeleženci v slednjih skupinah, tj. s 4-letno srednješolsko izobrazbo, višješolsko izobrazbo ter visokošolsko izobrazbo ali več med seboj prav tako ne razlikujejo. Rezultati ne podpirajo ugotovitev V. Menec (2003), ki navaja, da se izobrazba starejših ne povezuje s številom raznolikih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo starejši odrasli. Razlike v raznolikosti dejavnosti sva ugotovili tudi glede na zakonski stan udeleženih starejših oseb (F (3, 178) = 3,99, p < 0,01). Post - hoc test (primerjava med po dvema skupinama različnega stanu) je razkril pomembne razlike med poročenimi (M = 31,88, SD = 9,11) in ovdovelimi posamezniki (M = 27,38, SD = 9,11); poročeni se ukvarjajo s pomembno več raznolikimi prostočasnimi dejavnostmi kot ovdoveli. Razliko bi lahko pripisali izgubi partnerja, s katerim so starejši verjetno izvajali določene dejavnosti; hkrati so udeleženci, ki so poročeni, mlajši kot ovdoveli udeleženci, s starostjo pa se število dejavnosti, s katerimi se posamezniki ukvarjajo, pomembno zmanjšuje (Menec, 2003), kot ugotavljava tudi v pričujoči študiji. Značilne razlike v raznolikosti prostočasnih dejavnosti se namreč kažejo med starostnimi skupinami posameznikov (F (2, 240) = 18,34, p < 0,01). V skupini od 65 do 74 let se udeleženci ukvarjajo v povprečju s 32,54 različnimi dejavnostmi (SD = 8,18), v skupini od 75 do 84 let je povprečno število dejavnosti 27,45 (SD = 7,18), najstarejše osebe (85 let ali več) pa se v povprečju ukvarjajo z 21,92 različnimi dejavnostmi (SD = 6,18). Pri tem pa razlike med drugo in najstarejšo starostno skupino niso bile statistično pomembne. RAVEN VKLJUČENOSTI STAREJŠIH ODRASLIH V PROSTOČASNE DEJAVNOSTI Raven vključenosti v prostočasne dejavnosti sva določili kot vsoto pogostosti vseh dejavnosti, s katerimi se posameznik ukvarja. Povprečno raven vključenosti starejših odraslih sva primerjali glede na njihov spol, raven izobrazbe, stan in starost. Starejši moški in ženske se glede ravni vključenosti v prostočasne dejavnosti niso pomembno razlikovali (Mm = 67,73; M. = 67,43, t = 0,11, df = 237, p > 0, 05). Lampinen in sodelavci (2006) v neskladju s slovenskimi rezultati ugotavljajo, da je raven vključenosti v prostočasne dejavnosti pri starejših ženskah višja kot pri moških. Pomembnih razlik v pogostosti prostočasne dejavnosti pri starejših nisva ugotovili tudi glede na njihov zakonski stan (F (3, 175) = 1,42, p > 0, 05), udeleženci pa so se med seboj značilno razlikovali glede na raven dosežene izobrazbe (F (5, 175) = 10,42, p < 0,01). Post - hoc test je pokazal, da se raven vključenosti v prostočasne dejavnosti med osebami z nedokončano osnovno šolo, končano osnovno šolo in poklicno, poslovodsko ali delovodsko izobrazbo ne razlikuje pomembno, čeprav raven dejavnosti z izobrazbo nekoliko narašča; razlike so statistično pomembne med starejšimi v omenjenih treh skupinah ter skupino udeležencev s 4-letno srednješolsko izobrazbo ali več. Skupine oseb s 4-letno srednjo izobrazbo ali več pa se med seboj ne razlikujejo v ravni vključenosti v prostočasne dejavnosti. Med starostnimi skupinami starejših sva, v skladu s pričakovanji, ugotovili značilne razlike (F (3, 237) = 11,42, p < 0,01). Raven vključenosti v prostočasne dejavnosti je v najmlajši skupini, tj. od 65 do 74 let (M = 71,03, SD = 18,40), pomembno višja od ravni ukvarjanja s prostočasnimi dejavnostmi pri osebah, starih od 75 do 84 let (M = 63,18 SD = 16,09), le-ta pa je pomembno višja od ravni dejavnosti v najstarejši skupini, stari 85 let ali več (M = 50,00, SD = 13,65), kar se ujema z rezultati predhodnih raziskav (npr. Menec, 2003), ki kažejo, da se starost v pozni odraslosti negativno povezuje z ravnjo vključenosti posameznikov v dejavnosti. VRSTE PROSTOČASNIH DEJAVNOSTI, S KATERIMI SE UKVARJAJO STAREJŠI ODRASLI V nadaljevanju prikazujeva odstotek udeležencev, ki so se v zadnjem letu ukvarjali z različnimi vrstami prostočasnih dejavnosti, ter razliko med odstotkom moških in žensk, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi. Poleg tega predstavljava posamezne dejavnosti, ki niso vključene v prepoznane širše sklope (faktorje) dejavnosti, vendar so pomembne z vidika visokega ali nizkega odstotka oseb, ki se ukvarjajo z njimi. Nadalje primerjava pogostost udejstvovanja starejših Slovencev v različnih vrstah prostočasnih dejavnosti glede na spol, raven izobrazbe, zakonski stan ter starostno skupino. Kot kaže Tabela 2, so se skoraj vsi udeleženci v zadnjem letu vključevali vsaj v eno izmed dejavnosti z ožjimi socialnimi partnerji. Pri tem jih je več kot 90 % obiskalo prijatelje ali sorodnike, se s prijatelji pogovarjalo po telefonu ter bilo na praznovanju. Več kot 90 % posameznikov se je vključevalo vsaj v eno izmed oblik formalnih družabnih dejavnosti ter opravljalo fizična dela (delo na vrtu in vaje za mišično moč) ter miselne dejavnosti Tabela 2. Odstotek udeležencev, ki se ukvarjajo s posameznimi vrstami prostočasnih dejavnosti ter razlike v % moških in žensk, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi Skupaj M Ž X2 % % % Formalne družabne dedejavnosti 90,1 98,2 87,6 5,39* Dejavnosti z ožjimi soc. partnerji 99,8 96,4 99,5 Fizična dela 93,4 92,9 93,5 Verske dejavnosti 58,8 46,4 62,7 4,83* Tehnične dejavnosti 33,7 69,6 22,6 42,81** Miselne dejavnosti 97,1 96,4 97,3 Razvedrilne igre 56,4 55,4 56,5 0,02 Računske dejavnosti 49,0 57,1 46,2 2,05 dejavnosti Izobraževalne dejavnosti 59,3 66,1 57,0 1,47 Uporaba tehnologije 46,7 55,4 43,5 2,41 Opombe: % - odstotek oseb v vzorcu, ki se ukvarjajo s posamezno vrsto dejavnosti, Skupaj - vsi udeleženci, M - moški, Ž ženske, X = testna statistika razlik med skupinama; prazna celica - pričakovana frekvenca je manjša od 5. * p < 0,05; **p < 0,01 (predvsem branje za sprostitev). Izpostavljava tudi rezultate vključenosti starejših odraslih v dejavnosti, ki niso zajete v Tabeli 2, in sicer je več kot 90 % udeležencev v zadnjem letu spremljalo dnevna poročila, informativne in dokumentarne oddaje ter filme in bralo časopis. Najmanjše število udeležencev se je vključevalo v tehnične dejavnosti (tretjina), z vidika posameznih dejavnosti, ki niso vključene v nadredne faktorje prostočasnih dejavnosti in jih ne prikazujeva v Tabeli 2, pa je v zadnjem letu razmeroma najmanjši odstotek udeležencev igral glasbeni inštrument (7 %), se učil tujega jezika (12 %), ukvarjal z družabnimi športi (16 %), fitnesom ali aerobiko (17 %). Razlike v odstotku moških in žensk, ki se ukvarjajo s posameznimi vrstami dejavnostmi, sva ugotovili za tri vrste dejavnosti: tehnična dela, udeležbo v formalnih družbenih dejavnostih in verskih dejavnostih. Pri tem se značilno več moških udejstvuje v tehničnih delih ter formalnih družbenih dejavnostih, značilno več žensk pa v verskih dejavnostih. Za tri vrste dejavnosti x2 statistike nisva mogli določiti, saj je bila pričakovana frekvenca nižja od 5, kar ne dovoljuje izračuna razlik med skupinama. Tabela 3 kaže, da se udeleženci najpogosteje posvečajo miselnim dejavnostim, fizičnemu delu ter dejavnostim z ožjimi socialnimi partnerji, razmeroma najmanj pogosto pa tehničnim, izobraževalnim, računskim dejavnostim in uporabi tehnologije. Glede na predhodne raziskave, ki kažejo pozitivne učinke miselnih dejavnosti (npr. Jopp in Hertzog, 2007), fizičnih (npr. Colcombe in Kramer, 2003) in produktivnih dejavnosti (Baker idr., 2005), kamor bi lahko uvrstili fizična dela, ter ugodne učinke ožjih socialnih dejavnostih, ki jih poudarja teorija dejavnosti (Lemon, Bengston in Petersen, 1953, v: Knapp, 1977), na različne razvojne izide, so rezultati opravljene slovenske raziskave razmeroma optimistični. Med dejavnostmi, s katerimi se starejši ukvarjajo najmanj pogosto, bi izpostavili uporabo tehnologije. Cavanaugh in F. Blanchard-Fields (2006) poudarjata, da je raba tehnologije, Tabela 3. Pogostost udejstvovanja starejših odraslih v posameznih vrstah prostočasnih dejavnosti ter razlike med moškimi in ženskami Me M Ž U PR PR Formalne družabne dejavnosti 0,62 139,65 116,03 4191,50** Dejavnosti z ožjimi soc. partnerji 1,67 120,12 121,92 5130,50 Fizična dela 2,50 105,44 126,34 4308,50* Verske dejavnosti 0,50 97,62 128,08 3870,50** Tehnične dejavnosti 0,00 170,12 106,86 2485,50** Miselne dejavnosti 2,33 95,13 128,22 3731,00** Razvedrilne igre 0,50 118,50 122,39 5042,50 Računske dejavnosti 0,00 134,92 117,46 4456,50 Izobraževalne dejavnosti 0,33 125,40 120,33 4989,50 Uporaba tehnologije 0,00 133,08 118,01 4559,50 Opombe: Me = mediana, PR= povprečni rang, U = Mann- Whitney test. *p < 0,05; **p < 0,01 predvsem spleta, za starejše odrasle pomemben vir informacij, saj obstaja vedno večje število spletnih strani, ki so namenjene izključno njim. Pošiljanje elektronske pošte lahko starejšim ohranjanja stike z znanci, prijatelji ali s sorodniki, hkrati pa tehnologija omogoča tudi spletne nakupe v primeru omejene mobilnosti. Te storitve so dostopne tudi v Sloveniji. Ameriška zveza upokojencev (AARP 1999, v: Cavanaugh in Blanchard-Fields, 2006) je npr. ugotovila, da starejši, ki uporabljajo splet, preko njega sklepajo nova prijateljstva in ohranjajo socialne stike z drugimi, raba spleta pa je tudi sredstvo, s katerim starejši zapolnjujejo svoj prosti čas. Lustig in sodelavci (2009) dalje poudarjajo, da lahko igranje računalniških igric prispeva k ohranjanju ali izboljšanju spoznavnih sposobnosti starejših. Meniva, da lahko starejši preko spletnih strani pridobijo tudi množico koristnih informacij, ki so uporabne v njihovem vsakdanjem življenju. Poleg tega spletne strani nudijo različne informacije, ki jih lahko starejši koristno uporabijo v samoizobraževanju, z iskanjem in pridobivanjem spletnih informacij tudi starejši zadovoljujejo svojo radovednost in težnjo po spoznavanju novosti (ta se, v nasprotju s stereotipom, ohranja v pozni odraslosti, npr. Zupančič in Horvat, 2009), vzdržujejo in povečujejo svojo splošno poučenost, sledijo novostim itd. Ohranjanje stika s širšim družbenim in kulturnim dogajanjem ter sledenje spremembam v svetu je namreč pomembno z vidika dejavnega vključevanja starejših oseb v družbeno dogajanje ter njihovega spoznavnega in socialnega delovanja nasploh (npr. Schaie, 2005). Glede na rezultate pričujoče slovenske raziskave bi bilo torej smiselno spodbujati starejše k učenju računalniških spretnosti bolj kot doslej ter jim na ustrezen način predstaviti pozitivne vidike uporabe računalnika in druge tehnologije. Pri tem je seveda potrebno upoštevati nekatere posebnosti učenja pri starejših, npr. počasnejše procesiranje informacij in manjša kapaciteta delovnega spomina, pomanjkanje izkušenj s sodobnimi tehnologijami, zadržanost, previdnost in preudarnost ter prisotnost negativnih stereotipov o lastni starostni skupini (glej tudi Zupančič, 2011; Zupančič, Colnerič in Horvat, 2010). Eden izmed projektov, ki je bil v lanskem letu že izveden na tem področju, je vseslovenski prostovoljski projekt Simbioza, pri katerem mladi starejše na delavnicah učijo računalniških veščin. Projekt bo potekal tudi v oktobru 2012. Z vidika posameznih dejavnosti, ki jih ne zajemajo nadredne vrste dejavnosti (faktorji) in niso navedene v Tabeli 3, udeleženci razmeroma pogosto namenijo svoj prosti čas branju časopisa, gledanju dnevnih poročil, informativnih in dokumentarnih oddaj ter filmov, pa tudi gledanju razvedrilnih oddaj, medtem ko najmanj časa posvetijo igranju glasbenega inštrumenta, obisku kina ali zbirateljski dejavnosti. Starejši torej posvečajo razmeroma veliko prostega časa spremljanju aktualnega družbenega dogajanja ter neformalnemu izobraževanju preko gledanja televizije in branja časopisa. Kljub temu, da v manjši meri obiskujejo formalne oblike izobraževanja, namenjene starejšim (faktor izobraževalne dejavnosti), rezultati kažejo, da pridobivajo znanje na neformalen način in s pomočjo različnih virov. Po eni strani morda formalne izobraževalne dejavnosti starejšim v različnih delih Slovenije niso dostopne v enaki meri, po drugi strani pa imajo morda starejši zaradi negativnih samo-stereotipov (zmotnih negativnih prepričanj o lastni starostni skupini, npr. starejši se ne morejo naučiti ničesar novega več ali se težko učijo), ki so prisotni med odraslimi Slovenci (Zupančič idr., 2010), zadržke glede vključevanja v formalne oblike izobraževanja, četudi so te namenjene posameznikom njihove starosti. Iz Tabele 3 lahko razberemo tudi, da se moški značilno pogosteje posvečajo formalnim družbenim dejavnostim in tehničnim dejavnostim, medtem ko se ženske pogosteje ukvarjajo s fizičnim delom (ki se v uporabljenem VPD nanaša na vrtnarjenje in vaje za mišično moč, kot je nošenje bremen in je verjetno povezano z vrtnarjenjem) ter verskimi in miselnimi dejavnostmi. V pogostosti vpletanja v računske dejavnosti, izobraževalne dejavnosti, razvedrilne igre in uporabe tehnologije med starejšimi moškimi in ženskami nisva odkrili razlik. Pogostost ukvarjanja s posameznimi vrstami prostočasnih dejavnosti sva pri starejših odraslih primerjali tudi glede na njihovo izobrazbo. Pri tem sva uporabili Kruskal-Wallisov test (H) in ugotovili pomembne razlike pri vseh dejavnostih, razen pri fizičnem delu. Povsem linearen, naraščajoč trend z naraščajočo stopnjo dosežene izobrazbe sva opazili pri uporabi tehnologije (H(5) = 56,09, p < 0,01), tehničnih delih (H(5) = 11,60, p < 0,05) in izobraževalnih dejavnostih (H(5) = 25,98, p < 0,01). Pri formalnih družabnih dejavnostih (H(5) = 23,12, p < 0,01), miselnih dejavnostih (H(5) = 35,22, p < 0,01), razvedrilnih igrah (H(5) = 18,64, p < 0,01) in računskih dejavnostih (H(5) = 12,03, p < 0,05) s stopnjo izobrazbe udeležencev narašča pogostost posvečanja tem dejavnostim do višješolske izobrazbe, pri najbolj izobraženih pa je pogostost nižja. Možno je, da starejši odrasli z najvišjo izobrazbo svoj čas posvečajo drugim dejavnostim, ki jih z vprašalnikom nisva zajeli. Miselne dejavnosti, kot jih zajemajo postavke v VPD, namreč vključujejo le reševanje križank in kvizov ter branje za sprostitev, ne pa tudi drugih miselnih dejavnosti, s katerimi se, predvidevava, ukvarjajo zelo izobražene starejše osebe, npr. branje strokovne in znanstvene literature oz. delovanje na teh področjih, svetovanje mlajšim v ustrezni stroki, kulturne in ustvarjalne dejavnosti, morda tudi samoizobraževanje v lastni ali drugi stroki po upokojitvi. Pri verskih dejavnostih (H(5) = 27,34, p < 0,01) se z naraščajočo izobrazbo znižuje pogostost posvečanja tem dejavnostim, kar je skladno s podatki Statističnega urada RS (2003) ob popisu prebivalstva leta 1991 in 2002. Ti podatki namreč kažejo, da s stopnjo izobrazbe posameznikov upada verjetnost njihove opredelitve za neko veroizpoved. Razlike med skupinami glede na izobrazbo sva ugotovili še pri dejavnostih z ožjim socialnim partnerjem (H(5) = 17,40, p < 0,01). S temi se najpogosteje ukvarjajo osebe s 4-letno srednješolsko izobrazbo. Razlike med skupinami starejših oseb sva ugotovili tudi glede na njihov zakonski stan, in sicer pri formalnih družbenih dejavnostih (H (3) = 76,70, p < 0,05), uporabi tehnologije (H (3) = 12,61, p < 0,01) in računskih dejavnostih (H (3) = 7,89, p < 0,05). Pri vseh navedenih vrstah prostočasnih dejavnosti imajo ovdoveli najnižji povprečni rang, kar pomeni da se razmeroma najmanj pogosto ukvarjajo s temi dejavnostmi v primerjavi z udeleženci, ki niso ovdoveli. Možno je, da se ovdoveli posamezniki v manjši meri vključujejo v formalne družabne dejavnosti zaradi izgube partnerja (npr. organiziranih družabnih srečanj, ki jih prirejajo društva upokojencev, se pogosto udeležijo v parih), izgube te socialne vloge pa niso nadomestili z udejstvovanjem v širši družbi, kar naj bi glede na teorijo dejavnosti prispevalo k blagostanju starejših (Menec, 2003). Še verjetnejši posredni dejavnik pri udejstvovanju v širših družbenih dejavnostih pa je starost, saj s starostjo posameznikov v slovenskem vzorcu (pa tudi v drugih raziskavah) vključevanje v to vrsto dejavnosti upada. Ovdoveli v vzorcu pričujoče raziskave so namreč v povprečju starejši kot poročeni, ločeni in samski. Razlike glede na stan sva ugotovili tudi pri udeležbi starejših v verskih dejavnostih (H (3) = 11,70, p < 0,01), ki je razmeroma najmanj pogosta pri ločenih posameznikih, najpogostejša pa pri samskih. Primerjava pogostosti ukvarjanja starejših odraslih s posameznimi vrstami prostočasnih dejavnosti med tremi starostnimi skupinami je prav tako razkrila pomembne razlike pri vseh vrstah dejavnosti, razen pri fizičnih (H (2) = 2,26, p > 0,05) in tehničnih delih (H (2) = 3,82, p > 0,05) ter razvedrilnih igrah (H (2) = 5,95, p > 0,05). Z verskimi dejavnostmi (H (2) = 11,38, p < 0,01) se najpogosteje ukvarjajo udeleženci v najstarejši starostni skupini, razmeroma najmanj pogosto pa tisti v najmlajši starostni skupini. Na tem mestu želiva opozoriti na pogosto zmotno prepričanje, da starejši odrasli s starostjo postajajo bolj verni zaradi soočanja z umiranjem in smrtjo. V nasprotju rezultati raziskav kažejo, da je raven verovanja razmeroma stabilna tekom vseživljenjskega razvoja in v večji meri odraža soci-okulturne značilnosti časa, v katerem so posamezniki odraščali, kot razvojnopsihološke spremembe v pozni odraslosti (Woolf, 2012). Pri formalnih družabnih dejavnostih (H (2) = 8,46, p < 0,05), dejavnostih z ožjimi socialnimi partnerji (H (2) = 15,91, p < 0,01), uporabi tehnologije (H (2) = 36,04, p < 0,01), miselnih dejavnostih (H (2) = 9,92, p < 0,01), računskih dejavnostih (H (2) = 8,64, p < 0,05) in izobraževalnih dejavnostih (H (2) = 11,18, p < 0,01) sva ugotovili linearni upad povprečnega ranga s pripadnostjo starejši starostni skupini, kar v splošnem kažejo tudi izsledki predhodnih tujih raziskav - z naraščajočo starostjo starejših oseb pogostost njihove udeležbe v različnih dejavnostih upada (npr. Lampinen idr., 2006). 4. SKLEPI Na podlagi rezultatov opravljene slovenske raziskave meniva, da se starejši odrasli v povprečju udejstvujejo v razmeroma velikem številu raznolikih prostočasnih dejavnosti. V povprečju so namreč poročali, da so se v zadnjem letu ukvarjali s 30 izmed 55 prostočasnih dejavnosti, ki jih zajema uporabljeni in prirejeni Vprašalnik prostočasnih dejavnosti (VPD, Jopp in Hertzog, 2010). Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da VPD ne vključuje nekaterih pomembnih produktivnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo starejši, npr. pomoč njihovim odraslim otrokom, skrb za vnuke, vsakdanja opravila (nakupovanje, priprava obrokov, opravki izven doma) in tudi nekatere prostočasne dejavnosti, kot je klepet s prijateljem/znancem na domu. Najdoslednejša sociodemografska dejavnika, ki se povezujeta z raznolikostjo dejavnosti, splošno ravnjo dejavnosti in s pogostostjo udejstvovanja v večini sklopov prostočasnih dejavnosti, sta izobrazba in starost starejših odraslih. Tako bi bilo ustrezno tudi najstarejše odrasle motivirati za udeležbo v tistih dejavnostih, ki jih kljub upadu bioloških funkcij lahko opravljajo, oziroma jim zagotoviti ustrezne pogoje za dejavno in kakovostno preživljanje prostega časa. Kot pomembno pri tem izpostavljava morebitne težave starejših z mobilnostjo, kar zahteva primerno urejenost okolice, ki bi starejšim posameznikom zagotavljala večjo varnost in »prijaznost« (npr. urejenost sprehajalne poti, ustrezen časovni interval za prečkanje ceste s semaforjem). Hkrati je pomembno seznanjanje starejših o pomenu ukvarjanja z različnimi prostočasnimi dejavnostmi za različne biopsihosocialne izide in o njihovem psihosocialnem delovanju, saj ima prav skupina starejših odraslih (poleg oseb v prehodu v odraslost) največ zmotnih prepričanj o staranju (Zupančič idr., 2010; Zupančič, Kavčič in Colnerič, 2011), le-ta pa lahko zmanjšujejo motivacijo starejših za izobraževanje in dejavno vključevanje v družbo. Glede na rezultate nedavno opravljenih in že omenjenih raziskav v Sloveniji, vključno s pričujočo, je poznavanje procesov staranja, značilnosti starejših oseb, predvsem njihove kompetentnosti in potenciala za razvoj, še bolj potrebno med manj izobraženimi starejšimi odraslimi. Pomemben dejavnik vključevanja starejših Slovencev v prostočasne dejavnosti je tudi njihov zakonski stan. Ugotovitve pričujoče študije kažejo, da bi bilo potrebno ovdovele posameznike v večji meri motivirati za vključevanje v formalne družabne dejavnosti za starejše, saj lahko na ta način povečajo raznolikost svoje dejavnosti ter prevzemajo nove socialne vloge ter s tem vsaj delno nadomestijo vloge, ki so jih s smrtjo partnerja izgubili. Potrebno pa je poudariti, da imajo starejši ovdoveli podobno pogoste stike z ožjimi socialimi partnerji kot poročeni, samski ali ločeni. V nadaljnjih raziskavah bi bilo smiselno primerjati ukvarjanje s prostočasnimi dejavnostmi v različnih razvojnih obdobjih odraslosti, tako z vidika ravni udejstvovanja kot ukvarjanja s posameznimi vrstami dejavnosti, hkrati pa preučiti povezanost med ukvarjanjem z različnimi prostočasnimi dejavnostmi in pomembnimi biopsihosocialnimi izidi. V Sloveniji tudi še nisva zasledili znanstvenih raziskav, ki bi proučevale zvezo med ukvarjanjem z različnimi dejavnostmi ter spoznavnim, socialnim in telesnim delovanjem starejših oseb. Raziskava, ki poteka, tj. Napovedniki Keyesovega modela duševnega zdravja pri starostnikih, se bo osredotočila na povezavo med prostočasnimi dejavnostmi in subjektivnim blagostanjem starejših. LITERATURA Baker Lindsey A., Cahalin Lawrence P., Gerst Kerstin in Burr Jeffrey A. (2005). Productive activities and subjective well-being among older adults: The influence of number of activities and time commitment. V: Social Indicators Research, letnik 73, str. 431-458; Bucik Valentin (1997). Osnove psihološkega testiranja. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; Cavanaugh John C. in Blanchard-Fields Fredda (2006). Adult development and aging. Belmont: Wadsworth Publishing; Colcombe Stanley in Kramer Arthur F. (2003). Fitness effects on the cognitive function of older adults: A meta-analytic study. V: Psychological Science, letnik 14, št.2, str.125-130; Dillaway Heather E. in Byrnes Mary (2009). Reconsidering successful aging: A call for renewed and expanded academic critiques and conceptualizations. V: Journal of Applied Gerontology, letnik 28, št.6, str. 702 - 722; Herzog A. Regula, Franks Melissa M., Markus Hazel R. in Holmberg Diane (1998). Activities and well-being in older age: Effects of self-concept and educational attainment. V: Psychology and Aging, letnik 13, št.2, str. 179-185; Jopp Daniela in Hertzog Christopher (2007). Activities, self-referent memory beliefs, and cognitive performance: evidence for direct and mediated relations.V: Psychology and Aging, letnik 22, št. 4, str. 811 - 825; Jopp Daniela in Hertzog Christopher (2010). Assessing adult leisure activities: An extension of a Self-Report Activity Questionnaire. V: Psychological Assessment, letnik 22, št. 1, str. 108-120; Knapp Martin R. J. (1977). The activity theory of aging: An examination in the English context. V: The Gerontologist, letnik 17, št. 6, str. 553 - 559; Lampinen Päivi, Heikkinen Riita-Liisa, Kauppinen Marko in Heikkinen Martti E. (2006). Activity as a predictor of mental well-being among older adults.V: Aging and Mental Health, letnik 10, št. 5, str. 454 - 466; Lustig Cindy, Shah Priti, Seidler Rachael in Reuter-Lorenz Patricia A. (2009). Aging, training, and the brain: A review and future directions. V: Neuropsychological Review, letnik 19, št. 4, str. 504-522; Menec, Verena (2003). The relation between everyday activities and successful aging: A 6 - year longitudinal study. V: Journal of Gerontology, letnik 58B, št.2, str. S74-S82. Schaie K. Warner (2005). Developmental influences on adult intelligence: The Seattle Longitudinal Longitudinal Study. New York: Oxford University Press; Seeman, Teresa E., Lusignolo, Tina M., Albert, Marilyn in Berkman, Lisa (2001). Social relationships, social support, and patterns of cognitive aging in healthy, high-functioning older adults: MacArthur Studies of Successful Aging. V: Health Psychology, letnik 20, št. 4, str. 243-255; Sočan Gregor (2004). Postopki klasične testne teorije. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za psihologijo; Statistični urad Republike Slovenije (2010). Starejše prebivalstvo v Sloveniji; Statistični urad Republike Slovenije (2003). Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Republike Slovenije; Verghese Joe, Lipton Richard B., Katz Mindy J., Hall Charles B., Derby Carol A., Kuslansky Gail idr. (2003). Leasure activities and the risk of dementia in the elderly. V: The New England Journal of Medicine, letnik 348, št. 25, str. 2508 - 2516; Wilson John (2002). Volunteering. V: Annual Review of Sociology, letnik 26, str. 215-240. Woolf Linda M. (2012). Aging Quiz. V: http://www.webster.edu/~woolflm/myth.html (n.d.) Zupančič Maja (2011). Učinkovitost vsakdanjega delovanja starih in zelo starih ljudi. V: Marjanovič Umek Ljubica in Zupančič Maja (ured.), Razvojna psihologija: izbrane teme. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, str. 247-266; Zupančič Maja, Colnerič Blanka in Horvat Martina (2010). Poznavanje dejstev in zmotna prepričanja o starejših : implikacije za izobraževanje in delo s starejšimi. V: Andragoška spoznanja, letnik 16, št. 2, str. 37-51; Zupančič Maja in Horvat Martina (2009). Profil velikih pet osebnostnih potez pri starostnikih : predstave o starejših osebah in njihove opažene značilnost. V: Anthropos, letnik 41, št. 3/4, str. 11-29. Zupančič Maja, Kavčič Tina in Colnerič Blanka (2011). Kakšne so predstave odraslih v Sloveniji o starosti in starejših osebah? V: Kakovostna starost, letnik 14, št. 3, str. 24-39. Kontaktne informacije: Mojca Petrič Pedagoška Fakulteta, Univerza na Primorskem, Cankarjeva 5, 6000 Koper e- naslov: mojca.petric@pef.upr.si Kakovostna starost, let. 15, št. 2, 2012, (28-34) © 2012 Inštitut Antona Trstenjaka Ksenija Saražin Klemenčič, Izpostavljenost revščini med starejšimi ženskami v Sloveniji Ksenija Saražin Klemenčič Izpostavljenost revščini med starejšimi ženskami v Sloveniji POVZETEK Primerjava deleža celotnega prebivalstva Slovenije, ki ga ogroža revščina v zadnjih letih, pokaže, da je po tem kazalniku Slovenija še vedno na boljšem od povprečja EU-27, drugačna pa je podoba pri starejšem prebivalstvu, pri katerem je na slabšem, zlasti to velja za ženske. V tem prispevku prikazujemo nekatere rezultate uradne statistike v Sloveniji in EU-27 ter jih dopolnjujemo z ugotovitvami iz obsežne nacionalne Raziskave o potrebah, potencialih in stališčih starejših ljudi v Sloveniji, ki kažejo potencialno izpostavljenost revščini med starejšimi ženskami pri nas. Inštitut Antona Trstenjaka je leta 2010 opravil terensko raziskavo na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije, starih 50 let in več. Med 1047 anketiranci, ki so odgovorili, je bilo 615 (58,7 %) žensk. Uradni statistični podatki kažejo, da je izpostavljenost revščini najvišja med starejšimi ženskami, ki niso na trgu dela, so starejše od 65 let, ter med najemnicami stanovanj. Ženske so bolj izpostavljene revščini na stara leta, saj živijo dlje kot moški, imajo nižje dohodke in v skladu z rezultati naše raziskave ima večina žensk, starih 50 let in več, nižjo izobrazbo od moških, v povprečju le 29 let delovne dobe (moški 35 let) ter so upokojene 15 let (moški 13 let). Našteti dejavniki pa vplivajo na blaginjo posameznika. Ključne besede: starejše ženske, revščina, pričakovano trajanje življenja, dohodek, izobrazba, delovna doba AVTORICA: Ksenija Saražin Klemenčič je doktorica ekonomskih znanosti. Dolga leta je bila dejavna na področju ekonomike zdravstva, iz katere se je izpopolnjevala na tujih univerzah, predvsem v Veliki Britaniji. Objavljenih ima preko 150 bibliografskih enot: člankov, prevodov, referatov na konferencah itd. Rezultate svojega dela je predstavljala doma in v tujini. Bila je aktivna članica slovenskega društva ekonomistov v zdravstvu kot tudi mednarodnih združenj zdravstvenih ekonomistov. Do leta 2003 je bila glavna in odgovorna urednica Biltena o ekonomiki, organizaciji in informatiki v zdravstvu. Nekaj let je službovala tudi v Evropskem parlamentu, sedaj pa na področju gerontologije išče nove strokovne izzive. ABSTRACT Exposure to poverty among elderly women in Slovenia Comparison of the share of total population in Slovenia at risk of poverty in recent years to EU-27 average shows that by this indicator Slovenia is better off. This image differs in older population, which is worse off, especially when concerning the older women. This paper presents some official statistics in Slovenia and EU-27, complemented with findings from a broad national study on The needs, potentials and standpoints of elderly people in Slovenia, revealing potential exposure to risk of poverty among elderly women in Slovenia. In 2010, Anton Trstenjak Institute carried out field research on a representative sample of Slovenian population, old 50 years and over. Among 1,047 respondents were 615 women (58.7 %). Official statistics show that the highest exposure to poverty exists among the older women, who are not in the labour market, are older than 65 years and leases. Women are more vulnerable to poverty in old age because they live longer than men, have lower income, and according to the results of our study, majority of women, aged 50 years and over, have lower educational level than men, on average only 29 years of work (men 35 years) and have been retired for 15 years (men 13 years). These factors affect the welfare of the individual. Key words: older women, poverty, life expectancy, income, education level, years of work AUTHOR: Ksenija Saražin Klemenčič has PhD in economic sciences. For many years she was active in the field of health economics, in which she had professional training at foreign universities, mainly in Great Britain. She has published over 150 bibliographic units: articles, translations, conference papers etc. The results of her work she presented at home and abroad. She was an active member of the Slovenian Association of Economists in Health Care as well as in international associations of health economists. By the year 2003 she was an editor in chief of the Bulletin of the Economics, Organization and Informatics in Health Care. After many years of engagement in the field of health economics and several years' work in the European Parliament she is now seeking new professional challenges in the area of gerontology. 1. UVOD Prehajamo v obdobje z vedno večjim deležem starejšega prebivalstva in naraščajoče revščine tudi v t. i. razvitem svetu. Številne raziskave kažejo, da so revščini izpostavljene predvsem starejše ženske. Leta 2008 je bilo npr. v evropski sedemindvajseterici (EU-27) v povprečju 22 % žensk, starih 65 let in več, ki jih je ogrožala revščina (2012), pri nas v Sloveniji pa je bil ta delež še višji, tj. 27 % (2011). Pri iskanju vzrokov za relativno velik delež starejših žensk, izpostavljenih revščini v Sloveniji glede na povprečje EU-27, smo se omejili na pričakovano trajanje življenja, višino dohodka, stopnjo izobrazbe in dolžino delovne dobe. 2. NEKATERI SPLOŠNI KAZALNIKI SLOVENIJE IN EU-27 Iz Tabele 1 je razvidno, da smo bili po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2008 (2010) v nekaterih splošnih kazalnikih v Sloveniji na boljšem od povprečja evropske sedemindvajseterice. Mednje sodijo stopnja delovne aktivnosti (v drugem četrtletju je znašala v Sloveniji 55,0 % in v EU-27 52,1 %), stopnja anketne brezposelnosti (v drugem četrtletju je v Sloveniji znašala 7,1 % in v EU-27 kar 9,6 %). Tudi po stopnji tveganja revščine celotnega prebivalstva smo bili v letih 2008 in 2009 na boljšem od povprečja EU-27 (pri nas 12,3 %, v EU-27 pa 16,5 %), vendar bomo v nadaljevanju videli, da po kazalniku ogroženosti z revščino v primerjavi s povprečjem EU-27 zaostajamo pri starejšem prebivalstvu, kjer so še posebej izpostavljene ženske. Za povprečjem EU-27 v Sloveniji zaostajamo tudi v bruto domačem proizvodu na prebivalca po kupni moči, ki je v letu 2008 znašal 86 % povprečja EU-27, medtem ko se povprečju EU-27 približujemo v pričakovanem trajanju življenja, ki pri nas dosega 78,5 let (78,8 let v EU-27). Tabela 1. Nekateri splošni kazalniki Slovenije in EU-27 v letih 2008, 2009 in 2010 Leto Slovenija EU-27 Stopnja delovne aktivnosti, 2. četrtletje (%) 2010 55,0 52,1 Stopnja anketne brezposelnosti, 2. četrtletje (%) 2010 7,1 9,6 BDP na prebivalca v standardih kupne moči (EU-27=100) 2010 86 100 Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu 2009 78,5 78,8' Stopnja tveganja revščine 2009 11,3 16,3 Stopnja tveganja revščine2 2008 12,3 16,5 Vir: SURS (http://www.stat.si/doc/pub/00-RP-909-1103.pdf, sprejem 14. 5. 2012) V Sloveniji je leta 2008 stopnja tveganja revščine celotnega prebivalstva znašala 12,3 % (2010), kar pomeni, da je takrat 12,3 % ljudi v Sloveniji živelo pod pragom revščine3. Po tem kazalniku smo se uvrščali med osem držav EU-27 z najnižjo stopnjo tveganja revščine, z enako stopnjo, kot so jo takrat imele Belgija, Irska in Italija. Če pa primerjamo izpostavljenost revščini med ljudmi, starimi 65 let in več (Tabela 2), pa že zaostajamo za povprečjem EU-27 (2012), saj je revščini izpostavljenih 20 % starejših ljudi v primerjavi s povprečjem EU-27, ki znaša 17 % (2010). Še zlasti je v Sloveniji v primerjavi s povprečjem EU-27 revščini izpostavljen velik delež starejših žensk. Njihov odstotek znaša pri nas 27 %, v EU-27 pa 22 % (2011). Tabela 2. Odstotek starejšega in celotnega prebivalstva, izpostavljenega revščini v Sloveniji in EU-27 v letu 2008 Prebivalstvo 65+ Celotno prebivalstvo Ženske Moški Skupaj Slovenija 27 11 20 12 EU-27 22 16 17 17 Vira: EIGE (http:// www. eige. europa. eu/sites/ default/files/ documents/EIGE-100-inequalities-Factsheet.pdf, (sprejem 12. 5. 2012)), SURS (http://www.stat.si/letopis/2011/14_11/14-05-11.htm, ( sprejem13. 5. 2012)). Med ženskami v Sloveniji, starimi 65 let in več, je leta 2008 najbolj ogrožala revščina tiste, ki živijo same, tj. v enočlanskem gospodinjstvu. Ljudje v teh gospodinjstvih se soočajo z največjim tveganjem revščine (41,9 %). Odstotek pa je za ženske, ki živijo same, še višji, in sicer 51,4 % (2010). 1 Leto 2008 2 Stopnja tveganja revščine je izražena kot odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom pod pragom tveganja revščine. Ta znaša 60 % mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev v državi. 3 Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je leta 2008 znašal 545 EUR. 3. MOŽNI VZROKI REVŠČINE STAREJŠIH ŽENSK Revščina med starejšimi ljudmi se feminizira (1989) in postaja vedno bolj predmet raziskovanj. Vzroki revščine med starejšimi ženskami se pogosto iščejo v njihovi dolgoživosti v primerjavi z moškimi, v dohodkovni neenakosti (1991), družinskih obveznostih, zakonskem stanu (2008) in drugje. Pri pojasnjevanju vzrokov revščine med starejšimi ženskami pri nas se v nadaljevanju omejujemo na pričakovano trajanje življenja, dohodek, izobrazbo in dolžino delovne dobe. ženske živijo dlje kot moški Ženske živijo v povprečju dlje kot moški, imajo daljše pričakovano trajanje življenje v opazovanih obdobjih ob rojstvu, v starosti 1 leta, 15 let, 45 let ter 65 let. Leta 2008 je npr. za ženske v EU-27 znašalo povprečno trajanje življenja ob rojstvu 82,4 leta, za moške pa 76,4 leta, razlika v pričakovani dolžini življenja je znašala 6,0 let. V Sloveniji pa je leta 2009 povprečno pričakovano trajanje življenja ob rojstvu znašalo za ženske 82,3 leta, za moške 75,8 leta, razlika v pričakovani dolžini življenja pa 6,5 leta, kar je več kot znaša povprečje EU-27. V primerjavi s povprečjem EU-27 je v Sloveniji ta razlika v pričakovani dolžini življenja med moškimi in ženskami večja v vseh opazovanih obdobjih (Tabela 3). Tabela 3. Povprečno pričakovano trajanje življenja po starosti in po spolu v letih 2008 in 2009 Leto4 Spol Starost v letih 0 1 15 45 65 EU-27 2008 Moški 76,4 75,7 61,9 33,4 17,2 Ženske 82,4 81,7 67,8 38,5 20,7 Slovenija 2009 Moški 75,8 74,9 61,1 32,5 16,2 Ženske 82,3 81,5 67,6 3 2 20,1 EU-27 2008 Razlika Ž-M 6,0 6,0 5,9 5,1 3,5 Slovenija 2009 Razlika Ž-M 6,5 6,6 6,5 5,7 3,9 Vira: SURS, Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, (sprejem 14. 10. 2011)) Ker ženske živijo dlje, jim na stara leta prej zmanjka sredstev kot moškim, in če imajo še skromen dohodek (pokojnino), si težko pomagajo pri izhodu iz revščine. ženske imajo nižji dohodek od moških Socialno ekonomski položaj (SEP) se pogosto ugotavlja na osnovi dosežene izobrazbe, dohodka in poklica. V svetu ugotavljajo, da igra SEP pomembno vlogo zlasti pri določanju kakovosti življenja starejših ljudi (2009). Moški so običajno bolje plačani od žensk v času delovne aktivnosti in zato tudi v času neaktivnosti, tj. ob upokojitvi. Dohodkovna neenakost med moškimi in ženskami se sicer v EU običajno pripisuje dejstvu, da ženske zaradi družinskih obveznosti (nega družinskega 4 Zadnje leto, ki je na voljo člana) ne delajo poln delovni čas (1991), vendar je v Sloveniji njihov delež v primerjavi z ženskami v razvitih zahodnoevropskih državah manjši. Rezultati Raziskave o potrebah, potencialih in stališčih starejših ljudi v Sloveniji kažejo, da je med upokojenci brez dodatnih zaposlitev več žensk (74,6 %) kot moških (65,2 %), medtem ko je med redno zaposlenimi manj žensk (10,9 %) kot moških (20,7 %). Glavni vir dohodka anketirancev je pokojnina, večina žensk, 32,2 % vprašanih (17 % moških) je v najnižji dohodkovni skupini, to je manj kot 400 evrov na mesec neto, medtem ko je bil leta 2010 prag revščine 587 evrov. V najvišji dohodkovni skupini, tj več kot 1200 evrov na mesec neto, je le 4,2 % žensk in skoraj trikrat (11,0 %) več moških (2011d). Tabela 4. Odstotek upokojencev s pokojnino, nižjo od povprečne neto plače v Sloveniji v letu 2010 - po spolu Odstotek Moški Ženske < 40 5.8 9.5 < 50 16.2 36.6 < 60 30.9 56.5 < 70 49.2 71.3 < 100 81.8 92.7 Vir: Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, november 2011 Če pogledamo samo višino pokojnin (Tabela 4), vidimo, da so starejše ženske pri nas v primerjavi z moškimi na slabšem, saj je njihov delež glede na pokojnino, ki je enaka ali nižja od 40, 50, 60, 70 ali 100 % povprečne neto plače, precej višji od moških (2011a). ŽENSKE IMAJO NIŽJO IZOBRAZBO OD MOŠKIH Rezultati naše raziskave (2011c) kažejo, da ima večina žensk v Sloveniji, starih 50 let in več, nižjo stopnjo izobrazbe v primerjavi z moškimi. Tako jih ima 64 % vprašanih, ki so odgovorile, poklicno šolo ali manj (moških 59 %), medtem ko ima 36 % žensk srednjo šolo ali več (41 % moških). Zato se jih po mednarodni standardni klasifikaciji poklicev SKP-085 kar 39 % uvršča v skupino poklicev za preprosta dela, med katerimi so fizična dela, gospodinjstvo, čiščenje itd. Med moškimi, starimi 50 let in več, pa je v isti skupini uvrščenih samo 9 % anketiranih, ki so odgovorili na vprašanje. V skupino strokovnjakov se uvršča le 2 % anketirank (7 % anketirancev) ter v skupino zakonodajalcev, visokih uradnikov in mene-džerjev 1 % anketirank (2 % anketirancev). Med ženskami, zlasti starejšimi, tudi ni veliko predpostavljenih. Po naši raziskavi je med anketiranimi predpostavljenih 24,4 % žensk ter 50,5 % moških. Če pa so ženske že predpostavljene, vodijo manjše število ljudi od moških. Največ med njimi jih vodi od 4 do 10 ljudi, moških predpostavljenih pa od 21 do 50 ljudi. Tudi položaj v službi vpliva na višino dohodka in s tem na blaginjo posameznika. 5 Splošna klasifikacija poklicev SKP-08 temelji na opisih skupin poklicev po Mednarodni standardni klasifikaciji poklicev ISCO-08. ŽENSKE SO V PRIMERJAVI Z MOŠKIMI MANJ ČASA NA TRGU DELA V sedanji gospodarski krizi (in tudi že pred njo) ni na voljo dovolj delovnih mest, predvsem tistih, ki bi bila prilagojena starejšim delavcem, zlasti ženskam. Zato je tudi težko izpolnjevati Madridski mednarodni akcijski načrt o staranju MIPAA (2002), ki se nanaša na povečanje zaposljivosti starejših delavcev z ustreznimi ukrepi. Na splošno so ženske v primerjavi z moškimi manj časa na trgu dela, saj pogosto prevzamejo skrb za otroke, za starejše ter za onemogle družinske člane in zato izstopijo iz trga dela ali pa vanj sploh ne vstopijo. Starejše ženske so velikokrat brez ustrezne izobrazbe in delovnih izkušenj, da bi vstopile na trg dela in si s tem pomagale pri izhodu iz revščine. Dodatna omejitev pri vstopu na trg dela pa je tudi njihova starost (2008a). Po statističnih podatkih (2010) je bilo leta 2008 v Sloveniji zaposlenih 21,1 % starejših žensk ter kar 44,7 % starejših moških. V povprečju EU-27 pa je bil delež obojih še večji, tako je bilo leta 2008 na trgu delovne sile še 36,8 % starejših žensk ter 55,0 % starejših moških. Rezultati naše Raziskave o potrebah, potencialih in stališčih starejših ljudi v Sloveniji pa kažejo, da imajo ženske v Sloveniji, stare 50 let in več, v povprečju 29 let delovne dobe (moški 35 let) ter so upokojene 15 let (moški 13 let). Krajša delovna doba pa zmanjšuje pokojninske pravice in tudi blaginjo posameznika. 4. zAKLJUČEK Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji delež starejših ljudi pod pragom revščine in socialne izključenosti višji kot med ostalim prebivalstvom (Kump, Stanovnik, 2011a). Še posebej so prizadete ženske, starejše od 65 let, ki so skupaj z nezaposlenimi ter podnajemnicami najbolj izpostavljene revščini (2010). Ogroženost starejših žensk v Sloveniji zaradi revščine pojasnjujejo tudi rezultati nacionalne raziskave, ki jo je leta 2010 opravil Inštitut Antona Trstenjaka (2011c), saj kažejo, da je pri nas večina žensk, starih 50 let in več, ki je odgovorila na vprašanja, v najnižji dohodkovni skupini, ki znaša 400 evrov in manj (2011d), s poklicno šolo ali manj ter sodi v skupino poklicev za preprosta dela. Na trgu dela pa so bile anketiranke v povprečju 29 let in so upokojene 15 let. Ženske živijo dlje kot moški in njihov delež se v primerjavi z moškimi iz leta v leto veča. Veliko je ovdovelih, samskih in drugih skupin, ki živijo brez partnerja in so bolj rizične za revščino, osamljenost in oskrbo v starostni onemoglosti (2011c). Socialne službe si prizadevajo omiliti izpostavljenost revščini, vendar te ni mogoče izkoreniniti. Morda se bodo razlike v gmotnem položaju med starejšimi moškimi in ženskami pri nas omilile s predvideno pokojninsko reformo z izenačitvijo dolžine delovne dobe po spolu ter ob dejstvu, da statistični podatki pri nas kažejo večjo izobrazbeno raven mlajših žensk. Stopnja izobrazbe pa poleg drugih dejavnikov tudi prispeva k boljšemu gmotnemu položaju in izhodu iz revščine. LITERATURA Fact Sheet: Age and Socioeconomic Status. American Psychological Association (2009). V: http://www. apa.trg/pi/ses/resturces/publicatitns/factsheet-age.aspx (sprejem 13. 6. 2012). Ginn Jay, Arber Sara. Gender, class and income inequalities in later life (1991). BJS, Vol. No 42, issue 3, september 1991. V: http://www.jsttr.trg/disctver/10.2307/591186?uid=3739008&uid=2129&uid=2&u id=70&uid=4&sid=56236577293 (sprejem 6. 6. 2012). Intihar Stanka. Kazalniki dohodka in revščine, Slovenija, 2008 - začasni podatki, 15. oktober 2009, prva objava. V: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2699 (sprejem 14. 5. 2012). Kazalniki dohodka in revščine. Življenjska raven. V: Statistični letopis Slovenije 2011 (2011). http://www. stat.si/letopis/2011/14_11/14-05-11.htm (sprejem 14. 5. 2012). Kump Nataša, Stanovnik Tine (2011a). Pokojnine in razlike med spoloma. V: Socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja, november 2011, str. 23-26. Mednarodni dan žensk 2010 (2010). V: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2985 (sprejem 13. 5. 2012). Mednarodni dan žensk 2011 (2011b). V: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3768 (sprejem 14. 5. 2012). MIPAA - Madrid International Plan of Action on Ageing, 2002. V: http://socialjustice.nic.in/pdf/ madribplan.pdf (sprejem 11. 5. 2012). Numerous inequalities exist today for the women of the European Union (2012). EIGE - European Institute for Gender Equality. V (http://www.eige.eurtpa.eu/sites/default/files/dtcuments/EIGE-100-inequalities-Factsheet.pdf (sprejem 12. 5. 2012). Ramovš Jože (2011c). Potrebe, zmožnosti in stališča starejših ljudi v Sloveniji, Predstavitev raziskave prebivalstva v Sloveniji, starega 50 let in več. V Kakovostna starost, letnik 14, št. 2, str. 3-21. Saražin Klemenčič Ksenija (2011d). Socialno-ekonomski položaj starejših ljudi v Sloveniji. V: Kakovostna starost, letnik 14, št. 4, str. 3-12. Statistični portret Slovenije v EU 2010 (2010a): V: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3356 (sprejem 12. 5. 2012). Statistični portret Slovenije v EU 2011 (2011e). V: http://ptsltvni.satp.si/ntvice/spltsnt/statisticni-ptrtret-slovenije-v-eu-2011 (sprejem 10. 5. 2012). Stone Robyn (1989). The Feminisation of Poverty Among the Elderly. V: Women's Studies Quarterly. The Feminist Press at the City University of New York, http://www.jsttr.trg/disctver/10.2307/40003975?ui d=3739008&uid=2&uid=4&sid=56169836353 (sprejem 13. 6. 2012). www. inst-antonatrstenjaka.si. Yin Sandra. How older women can shield themselves from poverty (2008a). V: http://www.prb.org/ Journalists/Webcasts/2008/olderwomen.aspx (sprejem 6. 6. 2012). Kontaktne informacije: dr. Ksenija Saražin Klemenčič Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje Resljeva 11, p.p. 4443, 1001 Ljubljana e-naslov: ksenija.sarazin@inst-antonatrstenjaka.si Mateja Berčan Staranje prebivalstva in patronažno zdravstveno varstvo POVZETEK Staranje populacije ima za posledico spremembo družbenih, socialnih in ekonomskih razmerij. Vpliva tudi na obseg in vrsto zdravstvene nege v patronažnem varstvu. Med obravnavanimi bolniki je iz leta v leto več starejših ljudi, opazno se povečuje potreba po kurativni zdravstveni negi, medtem ko je število opravljenih preventivnih obiskov pri starejših zanemarljivo. Ključne besede: preventivna dejavnost, kurativna dejavnost, patronažna zdravstvena nega aVTORICA: Mateja Berčan, dipl. m. s., spec., mag. zdr. nege je študirala zdravstveno nego na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Deluje kotpatronažna medicinska sestra zasebnica na območju občine Ig pri Ljubljani. Ukvarja se z raziskovanjem na področju patronažne in gerontološke zdravstvene nege. ABSTRACT Population aging and community nursing The population aging results in a change in social, economic and social relationships. It affects on the extent and the nature of community nursing care. From year to year the number of elderly people has been raising, which markedly increase the need for curative health care, while the number of preventive visits in the elderly is negligible. Key words: preventive activities, curative activities, community nursing AUTHOR: Mateja Berčan, MSc Nurse, studied nursing at the Faculty of Healthcare Science at the University of Maribor, Slovenia. She works as an independent home healthcare nurse in the Ig municipality. She is an active researcher in community and gerontology nursing. 1. UVOD Patronažno varstvo je definirano kot posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti, ki so zaradi bioloških lastnosti, določenih obolenj ali nevajenosti na novo okolje občutljivi za škodljive vplive iz okolja (Rajkovič in Šušteršič, 2000). Patronažna zdravstvena nega je sestavni del primarne zdravstvene nege in s tem primarnega zdravstvenega varstva. Gre za polivalentno dejavnost, ki obravnava zdravega in bolnega človeka, družino in skupnost v ožjem ali širšem okolju. Pri izvajanju patronažne zdravstvene nege je temeljna naloga patronažne sestre promocija zdravja, njeno delovanje pa mora biti usmerjeno k pacientom, družinam in lokalni skupnosti. Vsi ti morajo spoznati, kaj pomeni skrb za ohranitev lastnega zdravja in zdravja družin v zdravem okolju. Kadar pa je že prisotna bolezen, je potrebno delovati na ohranjevanju sposobnosti, ki so še prisotne in na čimprejšnji povrnitvi že izgubljenih. Cilj je vedno samooskrba pacienta in družine (Šušteršič et al., 2006). 2. RAZMERJE MED PREVENTIVNO IN KURATIVNO ZDRAVSTVENO NEGO - PRIMERJAVA PODATKOV Ena izmed pomembnejših nalog patronažne zdravstvene nege je tudi izvajanje preventivnega programa, ki je namenjen ohranjanju, krepitvi in varovanju zdravja ter preprečevanju bolezni celotne populacije od spočetja do smrti. Preventivna dejavnost je še posebej posvečena obravnavi biološko najbolj ranljivih skupin prebivalcev (Stražar, Šušteršič, 1996). V to skupino spadajo tudi starostniki, kjer 27. člen iz Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja določa dva patronažna obiska na leto pri kronično bolnih osebah in težkih invalidih, ki so osameli in socialno ogroženi, ter pri osebah z motnjami v razvoju. Kurativna dejavnost v patronažnem zdravstvenem varstvu se izvaja in načrtuje na osnovi naročila izbranega osebnega zdravnika. 39. člen iz Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja določa, da je bolnišnično zdravljenje omejeno na najkrajši možni čas, ki je potreben za izvršitev posegov oziroma storitev. Pravica do bolnišničnega zdravljenja preneha, ko je možno diagnostične, terapevtske in rehabilitacijske storitve zavarovani osebi zagotoviti v osnovni, specialistično-ambulantni ali zdraviliški dejavnosti oziroma z zdravljenjem na domu. Izvajanje tako preventivne kot kurativne dejavnosti v patronažnem varstvu naj bi bilo enakovredno porazdeljeno - kurativni del naj ne bi presegel 60 % opravljenega dela (Realno, 1998). Slika 1. Razmerje med preventivno in kurativno dejavnostjo v patronažnem varstvu Slovenije od leta 1988 d o 2009 in gibanje glede na predvidevanja do leta 2015 □ PREVENTIVA y = 1,7743x + 47,274 R2 = 0,8754 y = -1,7743x + 52,726 R2 = 0,8754 (# (# # # # £> (# d> # # # # # # <§*• # & ^ Leto Vir: Džananovic Zavrl, 2010 Dejstvo je, da se delež preventivnih obiskov v patronažnem varstvu v slovenskem prostoru iz leta v leto zmanjšuje, medtem ko se delež kurativne zdravstvene nege konstantno povečuje. To je skladno tudi s prikazom števila obiskov v statističnem poročilu o delu patronažnega varstva pri bolnikih v letu 2011 v dejavnosti patronaže in zdravstvene nege na domu na Igu, kjer število preventivnih obiskov predstavlja 15 %, število kurativnih obiskov pa kar 85 % vseh opravljenih obiskov v letu 2011. Slika 2. Povprečni delež opravljenih patronažnih preventivnih obiskov v Sloveniji v letih od 2000 do 2009 Novorojenčki Kronični bolniki in ostali bolniki Otročnice Dojenčki > o « Starostniki !a o Otroci od 1 do 6 let c g Diabetiki > 03 Ca bolniki ■C £ Invalidi