ŽL 73. V Gorici, v 8etrtek]]dne 26. junija2l902. TafiaJ XXXII. Iihaja Mknt m ted« r šestih lidanjlh, in sioer: vsak torek, letrtek in soboto, ijutranje i«-da*Je opoldne, Teeerno lidiinj« pa ob 3. uri popoldne, in stane t uredniškimi izrednimi prilogami ter 3 .Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti pre-jemana ali v Oorioi na dom noSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali &ld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , . 330 Četrt leta.......3.40.. , 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v »GoriiSin Tiskarni* A. Gabrščet vsak dan od 8. ure. zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 13. ure. Na naroČila brei do«os!ane naročnin« 40 ne eiiramo. Oglasi in p«sl«nl» s« raSouijo po petjt-vrstah, 6e tiskano l-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje drke po pKfctoru. — Reklame m sp;si v oredniJkeni delu 15 kr. vrsta. — , Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Nsro&ria* in efflMO je pla&ti ioee Uoric«. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavriff, se nahaja v Gosposla ulici 8t 7 v Gorici t L nadstr. Z urednikom je mogoča govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 6. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravniltvo se nahaja v Gosposki ulici it 11. Dopisi naj se pošiljajo le ureuulitvu. Naročnina, reklamacije in druge Trebi, katero ne spadajo v delokrog iaedni5tva, naj se poKljajo le upravnlitvn. »PRIMOBIC« izhaja neodvisno od «S©6e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «So5a» in cPrimoreo« se prodajata v Gorici v to-bakanu Sohwarz v Šolski ulioi in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenCifi na trga deli« Caserma in Pipan v ulioi Fonte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Vačam* tedanjo.) »Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Dr. Žlindra v kranjskem deželnem zboru. Dr. Žlindra, voditelj katoliško-narodne stranke na Slovenskem, voditelj naših .katoliških* deželnih in državnih poslancev in v zadnjem času glavar združenega hrvatsko-slovenskega kluba s Slovanskim centrumom, osebni prijatelj ljubljanskega škofa, reševalec svete vere med Slovenci in njihov »gospodar*, ta dr. Žlindra je, odkar so mu dale sodnije v vseh instancah spričevalo, da ima umazane roke, tako posurovel, da dalje v surovosti ne more več priti. Na Dunaju ni imel poguma, stresati svojo »sveto* jezo, prihranil jo je za doma, za kranjski deželni zbor. Tu se čuti varnega. Obdan od svojih trabanlov dr. Kreka, dr, Sehweitzerja, dr. Brejca, učitelja Jakliča, Drobnica itd., kateri ga Ščitijo, tako v varnem zavetju bruha ogenj in žveplo na liberalce v deželnem zboru ter kliče proti njim na pomoč »ljudstvo*. Kdor je slilal tega katolika slabega katoliškega prepričanja pridigati kmetom ob času deželnozborskih volitev, kdor je Cital obljube in rotenja po »Slovencu*, kako da bodo »katoliški* poslanci delovali za blagor ljudstva, kdor ve, kako je delala duhovščina v ppovednici in na prižnici za »katoliške* može, katere se mora voliti, da bodo branili sveto vero ter se potegovali za koristi kmeta v deželnem zboru, Usti je moral misliti, da vstopijo taki izvoljenci v deželni zbor polni dobre volje za pravo delo v korist našega kmeta. Ali kaj se je zgodilo? Namesto dela »o pripravili škandale. Domišljavec, ki si prisvaja v nejasnih trenotkih celo sorodstvo s sv. Duhom, je hote! na&kočiti deželni zbor ter ga razbiti, ako ne obvelja njegova. Ako-jTdv ve, da njegova stranka v deželnem zboru ne tvori večine, je prisopihal ta jezuit s svojo bando vanj vendar tako, kakor da ima edini on tam odločevati, kaj in kako ima bili v zbornici. Od strani veČine se je zgodilo v s e, da se omogoči redno delovanje v kranjskem deželnem zbora, ki je bil v zadnjih Časih jako miren in delaven, da le veČina je Sla §e Cez TA TRETJA. Kratkočasna povest. Poljski spisal H. Sienfelewlcz. PosL Podravski iDaljel »Mojster, aH je to žena tebi primerna ?< (vpraša me moja sivolasa prijateljica). »Alije ta izbrana vredna njega, na katerega so obmene oči vsega kraja ? Žrtva si intrige itd.« Čudna sodba, toda še čudnejša zahteva, da bi se jaz ne smel Ženiti po nagonu svojega srefi, marveč da vstre-žem splošnemu mnenju. In ta revna Katrica jim že dela napotje! Gotovo so še večja zločinstva od brezimnih pisem, toda ni je večje... kako bi se dalo to najlepše povedati ?... Toda pustimo to! čas moje svatbe s Katrico še ni določen, toda tudi ta napoči v kratkem. Med tem sem enkrat dejal Katrici, naj se čedno obleče, da jo spremim na razstavo. .Naj naju vidijo skupaj... Dospela je tudi s Pariza slika Švja-teckega. mero klerikalcem na roke, ali kljubu temu ni prišlo do dela, mar ved le do škandalov, katere edino je želel dr. ŠusteršiC. Da mu ni do dela, je pokazal pri volitvah v odseke. Že prej je kričal; Mi hoCemo ad perpetuam memoriam pred ljudstvom razkrinkati nasilje privolitvi v odseke. To lumparijo hoCemo videti. Na to je dobil v odgovor: »Lump bo komu lumparijo očitali Kar imaš, si z lumparijami prisleparil! Slepariš z žlindro in s testamenti! Smrdiš kol kozelj! Si goljufal po kloštrih!* Gledtj volitev v odseke je bila stvar taka: Klub naprednih slovenskih poslancev, ko je bil izvedel, da želijo klerikalci večjega zastopstva v posameznih odsekih, je bil takoj pripravljen, ti želji lojalno ustreči. Sklenil je torej predlagati, da naj se število Clsnov vsakega odseka pomnoži za jed no glavo, in da se ta glava odstopi kleri-k al cem. Da, klub je sklenil dati tem ljudem, ki imajo itak le malo delavnih moCij med sabo, še važnejšo koncesijo. V lanskem zasedanju dano jo bilo nacelništvo najvažnejšega odseka, to je finančnega odseka, klubu naprednih slovenskih poslancev, Sedaj pa je klub sklenil, da naj so to na Celil i št v o izroči klerikalcem. Ker se je itak vedelo, »da pride §e kaj hujšega*, dalo bi se bilo s tem jako nevarno orožje v roke Sustersicevemu klubu. Ako so hoteli delovanje deželnega zbora zabraniti, je njihov načelnik v finančnem odseku lahko vse onemogočil, samo, da ni sklical sej finančnega odsekal Potem so katoliki imeli vse v svoji oblasti, in ne bilo bi se jim treba oprijemati tiste olrocje-smrkave obstrukcije, koje so se oprijeli takoj v prvi letošnji seji deželnega zbora. Lojalno ponudbo pa je »kato-liški*' klub zavrnil. Hotel je imeti sicer tudi strsio jednega zastopnika več v vsakem odseku, tega zastopnika pa je hotel vzeti naprednemu slovenskemu klubu, to pa iz jasnega namena, da bi se potem klerikalci izven zbornice lahko b^hali, da so liberalce zopet osramotili in v kot potisnili. — Dr. Žlindra je odklonil volitev v odseke. Slika ima naslov: »Poslednje snidenje« ter kaže mladeniča in dekle, ležeča na prosekdjni mizi. Misel se na prvi pogled izvrstno tolmači. Videti je, da sta se ta mrliča ljubila v življenju, da ju je ločila revščina ter združila smrt. Dijaki, sklonjeni nad truploma, so naslikani nekoliko trdo, perspektiva je napačna, toda »trupli* sta izvrstno naslikani. Takšni sta, da kar hlad veje od njih. V »Salonu« slika ni bila odlikovana, nemara radi tega, kor je grozno zoperna; toda kritika jo je pohvalila. Med našimi (poljskimi) slikarji je brezidvomno mnogo talentov. Evo, p >leg trupel Švjateckega je razstavil Franek Cepkovski: »Smrt Koreckega«. Velikanska moč in individualizem 1 Švjatecki imenuje Franka bedaka, prvič vsled tega, ker Cepkovski hodi ostrižen in z brado, drugič, ker se nosi po novejši Šegi, in tretjič, ker je zel6 dobro odgojen, ceremonijalen ter te po-gostoma spominja svojih visoko-blago-rodnih sorodnikov. Toda Švjatecki se moti. Talent je kakor ptič, ki si dela gnezdo, kjer mu ugaja, sedaj v divji puščavi, pa zopet na obdelanem vrtu. Videl sem v Mnihovu in Parizu take slikarje, ki so bili podobni pivo-varskim hlapcem, ali nasprotno: briv- V slepljenje ljudstva so bili podali ,ka- ! toliski« poslanci na deželni zbor celo kopo nujnih predlogov. Poslovnik določa, da se imajo taki nujni predlogi takoj utemeljevati, ali dr. Žlindra je napravil deželnega glavarja do tega, da bi se ti nujni predlogi utemeljevali koncem dnevnega reda. Med temi predlogi je blestel na Čelu predlog samega dr. Žlindre o premembi deželnozborskega vo-1 Incga reda, kajti dr. Žlindra si ne želi bolj nič drugega nego to, da bi pometal iz zbornice vse slovenske naprednjake in vse zastopnike veleposeslva ter postavil na njihova mesta svoje ljudi, da bi potem ta sorodnik sv. Duha kraljeval sam v deželni zbornici, »ljudstvo* pa bi bilo zbrano na galeriji ter bi mu ploskalo pri vsaki neumnosti, katero bi izustil, — No, slednjič je le prišlo do utemeljevanja nujnih predlogov. Dr. Žlindra je govoril, kakor Cilamo v »Slov. Nar.*, jako patetično ter mešal skupaj vse, kap. mu je ravno šinilo v razburjene možgane, Tako je na primer govoril o uradništvu: »Ti akti so kakor stolp visoki in od ljudstva z zlatom plačani kar pa je v njih zapisano, ni vredno ne groša ne — knofa." »Ti uradniki žro, žro in žro državni kapital,* Ako bi tega volilnega reda ne bilo, bi se iz Avstrije nikdo ne izseljeval, bi imela država zadosti rekrutov, in bi dr. ŠusteršiC pri ljudski posojilnici dobival še dosti več smetane, nego je danes dobival Govori o volilnem redu tako, kakor da je ž njim hotel cesar kranjsko ljudstvo ogoljufati. Deželni glavar: Take govorice ne dopuščam! Da je zakon, kojega je potrdil svitli cesar, goljufija, se ne sme in ne more trditi! — Ko je končava!, imel je dr. ŠusteršiC kakih pet poslušalcev. Vse drugo prijatelji in neprijateiji — so bili radi dolgega Ca^a iz zbornice pobegnili! K SusteršiCevemu predlogu se je oglasil Župan Hribar. Ker se je bil ŠusteršiC skliceval na to, da se je tudi župan Hribar svoj Cas izrekel za splošno in jednako volilno pravico, je župan Hribar izjavil, da sloji tudi danes na istem stališču, ali po- ceni, trapežem: človek bi niti tri groše ' ne dal za nje; a vendar je imel marsi- * kateri zlodček nekak nenavaden vkus v barvah ter v sebi moč, prenesti te barve na platno. Ostrinski, ki ima že pripravljen odgovor na vse, bi napisal, govoreč o tem, v svojem »Letavcu* ' »spiritus flat, ubi vult« (duh leti, kamor hoče)! Po mnenju Švjateckega je zgodovinsko slikarstvo »odurno barbarstvoc. Ne slikam zgodovinskih rečij, in kar se mene tiče, mi je to vsejedno; toda ta naprednjaški nazor mi dohaja od vseh stranij na ušesa. Prišel je že tako rekoč na dnevni red in to mi začenja presedati. Naši poljski slikarji imajo jedno napako. Evo, oženijo se nakrat z nekakimi doktrinami v umetnosti, potem pa žive" pod njih brezpetnikom, gledajo na vse z njihovimi očmf ter so več apo-! stoli nego slikarji. Nasprotno od tega, ' kar sem povedal gori, sem poznal tudi take slikarje, katerim so se kar čeljusti raztegnile od pripovedovanja, kaj je umetnost in kaka mora biti, ko pa je bilo treba prijeti za Čopič, niso mogli nič... Večkrat sem si mislil, da teorijo umetnosti naj tvorijo modroslovci — in ako jo vstvarijo neumno — naj so sami zato odgovorni; slikarji pa so dolžni skrbeti se morajo zagotovila proti raznim zlorabam, zagotoviti se mora volilna svoboda. Kakor je kaznjivo kupovanje glasov, tako se mora tudi zagotoviti, da ne bo duhovščina zlorabljala prižnice in spovednice za volilne namene. Na to je prežala klerikalna banda, k se je tudi res takoj oglasila. »Slov. Nar,* piše: Kricajo in razbijajo po mizah so klerikalci zahtevali, naj predsedujoči nam, glavarja baron Lichtenberg pokliče Hribarja k redu, češ, da je Hribar rezžalil vea duhovski stan. Ker pa v Hribarjevih besedah ni nič žaljivega, ni hotel baron Lichtenberg ugoditi klerikalni zahtevi, Hribar pa kakor ob tebi učljivo tudi ni hotel preklicati tvojih besed. Zdaj so začeli klerikalci obitrukcijo z razsajanjem in razbijanjem. Letele so ostre besede, ŠusteršiC in njegovi kumpani so pso-vali kakor pijane barabe, poiebno barona Lichtenberga, in se rotili, da ne puste nikogar več govoriti, ŠusterSič je premetaval po mizi neki kodeks, kakor bi bil to kak 2a-kelj žlindre, Brejc je razbijal s tintnlkom, Schweitzer in Jaklič sta tolkla s pestmi po mizi. To pa ni oviralo župana Hribarja. Napredni poslanci so se vstopili okrog njega, da ni mogel noben klerikalec blizu, steno-grafa sta se vsedla pred njega in Hribar je svoj govor nadaljeval in tudi končal. Namen klerikalne obstrukcije je bil s tem preprečen, a klerikalci so obstrukcijo nadaljevali, dasi so 2 njo le svojemu lastnemu pristašu branili govoriti. Besedo je namreč dobil dr. Krek, a govoril ni, ker so ŠusteršiC, Brejc, Sclnveitzer in Jaklič razgrajali. Poslali so k Schmidtu po razne igrače in začeli pravi pravcati pobalinski koncert s trobenticami in ragljami ter malim bobenc-kom. Zdaj je bobnal ŠusteršiC, zdaj dr. Brejc. Slednjemu se je bobenček posebno dobro podal, saj je gledalce spominjal na tistega BobenCka, kjer se je Brejčev tast (Vencajz I) izkazal kot tihotapec. Dve in pol ure je trajal ta koncert. Opravičeno vsklika .Slov. Nar/. Zdaj je deželni zbor pravo zrcalo kranjskih razmer, in so klerikalci tudi* v deželnem zboru tako slikati, kar komur velova srce* — ter naj znajo slikati, ker to je temelj,.. Po mojem mnenju je najskromnejši talent več vreden cego najveličastnejša doktrina in najveličastnejša doktrina ni vredna, da bi si ž njo svoboda Cedila Škornje. X. Bil sem s Katrico in Suslovskimi na razstavi. Pred mojo sliko je vedno veliko ljudij. Takoj ko sva vstopila, so jeli šepetati in v tem hipu so ogledovali ne več sliko, marveč mene in Katrico. Zlasti ženske niso mogle odtrgati od nje očij. Videl sem, da je bila tega neizmerno vesela, toda ne štejem ji tega v greh. Huje je, da je pri pogledu na sliko Švjateckega rekla, da je »nespodobna«. Suslovski je dejal, da mu je snela besedo z jezika, jaz pa sem se jezil. Da bi imela Katrica take nazore o umetnosti! Od jeze sem se takoj poslovil od njih z izgovorom, da se moram videti z Ostrinskim. Šel sem zares k Ostrin-skemu, toda le za to, da ga povabim na obed. (Dny» pride) nasilni, tako »rovi, tako podli in pobalinski, j kakor suler V lovljenju. In potem se ljudje ] Se ^Sdtj^orBa'Te zadobff4 politični boj take forme! V seji v ponedeljek so se škandali po- J navijali. Oglasil se je k besedi dr. Fer j an C i C: V predvčerajšnji seji, ko slučajno nisem j bil v zbornici, je izustil poslanec dr. SusteršiC, ,da sem si na Dunaju priberaCil avanceraent j za visjesodnega svetnika na stroške ljudstva." (Dr. SusteršiC: htna, tako je!) Vsakdo bode priznal, da je to na sebi skrajno žaljivo, j (Klici: Gotovo.) Toda^Ce pomislim, od koga I to prihaja, bi se za stvar ne zmenil (Dobro) ia bi ne reagiral, da se ni stvar izustila v zvezi s stranko, kateri pripadam. In samo.z oziram na to izjavljam, da nisem beračil za avancement, to tudi ni bilo trebi, avanziral sem, ko je po službeni dobi prišla vrsta name, nic prej, niC poznei. A s takimi in enakimi trditvami se hoCe dokazati, kako je propala in sprijena stranka, ki ima med leboj take elemente, kakor sem jaz. Bilo bi Jako vabljivo, ozreti se po klerikalni stranki ter nekoliko eksamplificirati, kake značaje in subjekte ima ta stranka celo na voditeljskih meslih, a tega ne storim. Omeniti hočem marveC samo to, da drzno Celo za to insulto proti narodno-napredni j stranki je imel dr. SusteršiC. Tisti dr. SusteršiC, glede katerega so sodišča v vseh instancah pravomočno spoznala, da ima umazane roke. Ves čas med govorom ga je dr. SusteršiC prav pobalinsko motil Komaj pa je dr. FerjanciC izustil besedo, da so sodišča dr. SusterSiCu soglasno prisodila umazane roke, spremenili so se zgoraj omenjeni klerikalci v prava živinčeta. Kaj takega še nismo videli v olikani družbi in še celo pijani popje niso v stanu, da bi se tako odurno in živalsko obnašali. Sramota je obšla spodobne elemente, kolikor jih je v katoliško-narodni stranki. Med te pa ne štejemo nio dr. Kreka niti dekana Arkota, ker ta dva človeka sta v svojih duhovskih oblekah verno in do konca prisostvovcla dr. Šusteršiču, dasi se je obnašal kakor norec, ki je ravnokar s prisilnim jopičem še na sebi ušel iz blaznice. Sodba bila je enoglasna: da ne more to biti normalen Človek in da je prismoda v pravem pomenu besede, ker tako se more obnašati k večjemu stekel pes ali pa bolnik v blaznici. Najprej je dr. SusteršiC v družbFs kra-varjem DrobniCem in z dr. Brejcem priskočil k sedežu dr. FerjančiCa in župana Hribarja, kričal je kakor jesihar: .lurnp, lump, lažeš, slepar, kradeš državi denar, baraba." Kravar DrobniC, kojemu se na obrazu pozna, da ne zna do petih šteti, ki je sploh jeden največjih butcev, kar jih je v klerikalni stranki, bil je toli predrzen, da je vzel s Hribarjevega tintnika posodico za sipo ter v rg e 1 proti poslancu Božiču. Sreča njegova, da ni nikogar zadel. Ze so se dvigale pesti, kar je prihitel g. dež. glavar bled kakor zid ter je Šustersiča potisnil proti sedežem klerikalnih poslancev. Ta pa se je postavil pred te sedeže Ur prav kakor pijanec ali norec pričel proti središču in proti desnici hripavo upiti: Koruptna banda! Korrum-pirte Bande! Boste tako kmalu pocrkali! Ste tatovi in lumpje! Vikradete! Vi žretel Vi ste barabe! Sram Vas bodi! Vi ste vse izdali! Ste se vladi prodali! Vi usrani vladni hlapci! Krave! Lumpi! Lumpi! Psi!" Napredni poslanci so osta'i mirni, ker so bili v svesti, da imajo z norcem opraviti in ker niso imeli pri sebi pasjih bičev, s kojimi bodo Šustersiča brez dvojbe * prihodnjič v polni meri traktirali, Ce bi se še enkrat predrzni!, proti njim tako nastopiti, kakor je danes nastopil. Glavar Detela izjavi, da takim ljudem ne predseduje nikdar več, ter zaključi sejo. Izjavo glavarjevo sprejmejo napredni poslanci b ploskanjem. Tako poroča .Slov. Nar.". Da je vse to istimi, je priča tudi .Slovenec", ki le malo prikriva surovost katoliških poslancev... * * * Taki so torej .katoliški" poslanci. Sveta vera in skrb za kmeta jim narekujeta take škandale. Kaj naj si mislimo o taki veri, ki je šla v boj na volišCa ter so bili v njenem znamenju izvoljeni poslanci, ki se obnašajo v deželni zbornici kakor pijane barabe, katerih ravnanje je podobno znorelim živincetom, ki se taki, da rte tičejo, po tah nastopih, več v pošteno družbo ?! In taki ljudje so poklicani, reševati vero ter delati z« našega kmeta!.. Klerikalna stranka je prišla s sedanjimi nastopi v kranjskem deželnem zboru na vrhunec surovosti in podivjanosti. Višje ni mogoče. Zato mora nizdol. Gotovo, d« bodo sedaj lagali ter obrekovali naprednjake na najgrši način, ali končno pa mora biti vspeh vendar-Ie ta, da kmet spregleda ter začne misliti s svojo glavo, da črno ni belo, marveC vedno le črno. — Igra, katero uganjajo klerikalci, z zbesnelim dr. Susterštčem na čelu, mora končali le v njihovo pogubo. Up, da nas narod spregleda lumparije klerikalcev ter škodo, katero mu delajo, ta up se je po teh nastopih znatno povečal. Zato: ,Le pustite, naj kričijo, naj razsajajo, norijo..." Občni zbor Sfivcisteia tralttga ii pilpsmefa trašta v Strici dne 22. junija 1902. j Točno ob 2. uri popoludne pozdravi ' predsednik gosp. dr. H. Turna došle društ-venike, povdarjujoč, da je občni zbor sklepčen, ako je navzočih petina vseh domačih društ-venikov, kar znaša 53 udov; ker je pa navzočih nad 100, otvori zborovanje in pojasni, da se je občni zbor tako pozno sklical, ker podružnici v Mirnu in Solkanu nam nista iz- j ročili svojih računov za pret. leto v določenem času. Gospodje društveniki! 20 let baš je preteklo, odkar je naša inteligenca osnovala naše društvo, kateremu je načeloval skoro | ves čas Ant. dr. Gregorčič in katero društvo | je osobito zadnja leta životarilo, ker ni imelo | v osmih letih nikafce javne veselice. j Razni društveniki so se pritoževali o tem, da ni nikakega Življenja v tem društvu, in j rodila se je misel mej društveniki po spremembi. In res pri občnem zboru pret. leta izvolilo si je društvo novega predsednika in več novih, odbornikov. Naglašati moram, da novoizvoljeni odbor ni dosegel sicer posebnih vspehov, vendar če pojde po tej poti naprej, t. j. da priredi odboi vsako leto par javnih velelic in da sprejme nad 100 novih članov na leto, kakor v baš prošlem letu, da pridemo do 600 domačih društvenikov in J društvenic, katere pa pogrešajo posebne sobe, potem smemo biti zadovoljni. j Gospodje, pri nas je vse, kar imamo, i osnovala inteligenca, prav tako tudi to društvo, a tako ne sme ostati, obrtniki ia delavci, vi : sami si morate izbrati takega predspjnika in take odbornike, ki izhajajo iz vaše sredt. Slovensko bralno in podporno društvo ir;.a namen ne samo gmotno podpirati društve-nike, marveč tudi duševno razvijati se v narodnem smislu. V nadi, da se v kratkem uresničijo moje želje, preidemo k I. točki dnevnega j reda ter povabim g. tajnika, da nam o tem poroča. i Poročilo tajnikovemu (g. Iv. M el j a v e c) so prav pazljivo sledili zbrani zborovale!, želeč, da se vsebina istega objavi v .Soči", društvenem glasilu, ter isto z zadovoljstvom sprejeli na znanje. Glasi se tako-le: Slavni občni zbor! Pred kratkim je preteklo leto, odkar je slovensko bralno in podporno društvo v Gorici zadnjic skupno zborovalo ob precejšnji udeležbi društvenikov iz Gorice in podružnic iz bližnje okolice. Udeležilo se je bilo občnega zbora okolu 65 članov, kar je bilo mnogo v razmerju s prejšnjimi leti. To je bil pojav v našem društvu, ki je kazal, da krene delavstvo korak naprej, da hoče napredovati, kar je tudi naša dolžnost. Pokazalo je, da sa hoče ; otresti dosedanje zaspanosti ter vzbuditi V našem društvu ono življenje, katero jedino mu pritiče. Izbralo si je bilo f i zadnjem občnem zboru dne 14. aprila 1901. brez nobenega pritiska in terorizma može iz svoje srede (čita imena.) V prvi odborovi seji dne 20. aprila 1901. so si odborniki razdelili posle tako-le: za podpredsednika je bil izbran g. Anton Krušič, tajnika današnji poročevalec, za | knjigovodjo Pavliček Fran, knjižničarja Matija I Knavs, za denarničarja Sulrgoj Valentin in za gospodarnika Tomažič Josip, kot društveni uradnik je posloval kakor druga leta vestno toCno in zanesljivo g. Hrovatin Josip, višji učitelj v pokoju. Društvena zdravnika sta bila dr. Andrej Lisjak, ter mesto odstopivšega dr. | Aleksija Rojica je sprejel radovoljno to mesto dr. Kerševani. Poverjenika sta bila Gvetrcžnik Miha in Šuligoj Valentin; zadnji je bil tudi društveni zastavonoša. — S temi močmi je nastopilo društvo pot novega društvenega leta. Danes pa ko zaključujemo to leto, ne moremo beležiti sicer posebnih velikih vspehov, I ker ledina,' katero je prevzel prejimenovani odbor v, razoravanje, je bila taka, da iste ni bilo mogoče spraviti v jednem letu na isto stopinjo, kakor želimo. Z zadoščenj »m pa smemo beležiti zdrave ideje, katere so se razpravljale in sprožale v 23 odborovih sejah, katere so že začele poganjati kali in katere gotovo ne usahnejo. Da se zadnje ne zgodi, bode naloga in skrb prihodnjega odbora. Naše društvo obstoji iz upravnega zaloga, domačega bolniškega in zunanjega bolniškega zaloga. Zunanji ima podružnico v Solkanu in Mirnu; podružnica v Biljah je prenehala. Društvo je štelo začetkom leta 1901.: 133 domačih in 500 zunanjih pod-porničarjev, 12 podpirateljev in 33 bralničarjev. MejJetom. 1901.pa se je sprejelo: 103 domačih in 48 zunanjih podporničarjev, H podpirateljev in 27 bralničarjev. Odšlo in izbrisalo se je mej letom: 47 domačih in 41 zunanjih podporničarjev, 3 podpiratelji in 12 bralničarjev. Mej letom sta umrla 2 domača in 1 zunanji podporničar. Dne 31. decembra 1901. je bilo 20 podpirateljev, 48 bralničarjev, 189 domačih in 507 zunanjih podporničarjev. Konce teta lflOl. je štelo naše društvo vseh društvenikov 764. Mej letom je bilo 114 bolnikov, ki so oboleli 297-krat ter dobili podpore za 3468 dni znesek 4612 K 58 vin.; pogrebnine pa 96 kron. Društvo si je naročilo kakor druga leta mnogo političnih, leposlovnih in gospodarskih časnikov in knjig. Časnike je dobilo društvo od nekaterih uredništev brezplačno, večinoma pa po prav znižani ceni. Bodi jim o tej priliki izražena najtopleja zshvala. — Ker se je število bralničarjev v preteklem letu povoljno pomnožilo, izražala se je večkrat med njimi želja, da bi si društvo omislilo še drugih časnikov toli leposlovnih kakor političnih — moram omeniti, da se je tej želji v toliko vstreglo, da ima društvo danes zbirko časnikov, katera popolnoma odgovarja našim potrebam. Dokaz temu je, da je naša bralnika vedno pridno obiskovana, enako tudi prav pridno cirkulirajo vse knjige iz naše knjižnice. Naše društvo si je tudi letos v gmotnem oziru zdotno pripomoglo, kljub temu da ni bilo zdravstveno stanje bolnikov posebno ugodno, osobito v Solkanu, kar je razvidno iz računov za leto 1901. Premoženje upravnega zaloga je naraslo za 274 kron 11 vin., premoženje domačega bolniškega zaloga za 225 kron 02 vin. in ono zunanjega bolniškega zaloga pa za 1216 kron 02 vin. Iz tega skromnega poročila se razvidi, da se je pomnožilo število podpirateljev za 8, bralničarjev za 15, domačih društvenikov za 56 in zunanjih za 7; vsled tega se je tucli društveno premoženje povečalo kakor prej omenjeno. — Dne 2. maja preteklega leta je priredilo naše društvo prvi zaupen shod, katerega se je udeležilo povoljno število delavcev in obrtnikov, in kateri je imel namen, pojasniti zborovalcem v glavnih potezah pravi namen našega društva. Marsikatera misel, sprožena na tem shodu, kaže danes svoje sadove, kakor n. pr. ona o ustanovitvi svojega pevskega zbora, ko vendar ima društvo v sebi čile in mlade moči, katere so društvu v čast in ponos in s katerimi naj bi pri prihodnjih veselicah tudi samostojno nastopalo, kakor se je to že enkrat pred kratkim časom zgodilo. Razpravljalo se je nadalje na tem shodu o ženskih društvenicah, katere ima društvo v svojem okrilju in katere imajo po pravilih iste ugodnosti kakor možki. Posebno ugodno bi bilo to za služabnice, katerim bi služilo društvo po posebnem odseku kot posredovalnica v slučaju brezdelja. V tem pogledu pa društvo v preteklem letu ni moglo še niC ukreniti; ovira temu je bilo tudi pomanjkanje prostorov. Morali bi imeti posebne sobe, v katerih bi se ženske društvenice zbirale v posvetovanja ter bile popolnoma od-deljene. — Omenjala se je na tem shodu med drugim potreba vsaj dveh veselic ali zabav v letu, katere krepijo svoje ude duševno^ in večkrat tudi društvu gmotno kaj opomorejo. V tej zavesti je odbor priredil na dan sv. Petra in Pavla na Goriščeku vrtno veselico s petjem, godbo in plesom, pri kateri je sodelovalo iz prijaznosti goriško pevsko in glasbeno društvo, kateremu J izrekam na tem mestu najiskrenejo zahvalo. Udeležbi na tej veselici je presegala vsa pri- ! Cakovanja. Toli od strani društvenikov kakor j tudi nedruštvenikov iz mesta in dežele se je | izražala potreba podobnih zabav, katere branijo delavskemu stanu dostop na plese, ka-i tere prirejajo naši drugonarodni nasprotniki. S ponosom je zrla naša društvena troboj-nica, obešena na veseličnem prostoru, na prvi pojav prerojanja našega društva, katero je zbrala v tako Tepera številu. Po končanem vsporedu je sledil živahen ples, kateri je trajal do primerne ure. Vspeh veselice je. bil ta, da je imelo društvo razun moralnega vspeha tudi 100 kron čistega preostanka. Kakor sem že v začetku svojega poročila omenil, naša društvo ne more bilježiti v preteklem letu posebnih velikih vspehov, paC pa je uverjeno, da bode društvo' vspevalo na začrtani poti ter po svoji moči lajšalo delavskemu stanu njegovo stanje. Društvo sme imeti prepričanje, da je nastopilo pravo pot napredka ter da ima med vsemi stanovi odkritih prijateljev, katerim gre za to, da bodo njegovi udje zajemali v društvu ne le telesne podpore ampak tudi duševne hrane in razvedrila I V formalnem oziru prosim, da se moje poročilo vzame na znanje. O drugi točki računov za leto 1901, pojasnjeval je društveni uradnik prav po domače, kar je zbor brez vsake opazke odobril in potrdil, in prav tako tudi tretjo točko, proračun za tekoče leto. Posebnih predlogov ni bilo, izvaemši Rejčevega, ki želi, da si društvo preskrbi primernejših prostorov in nekaj novega pohištva. Gosp. načelnik preide k zadnji točki, to je k volitvi novega odbora. Gospod dr. Oblak predlaga, da se voli po vsklicu. Soglasno sprejeto. G. dr. Oblak predlaga; Predsednik: dr. Henrik Turna v Gorici ; odborniki: Cvetrežnik Miha, Fon Ant, Kopač Jernej, Krušič Anton, Meljavec Tvan, Obidie Anton, Reja Ivan, Pavliček Fran, Šuligoj Valentin, Tomažič Jo3ip; namestniki: Čufer Fran, Gilčvert Kari, Musič Josip; Pre-gledovalci računov: Bajec Alojzij, Belak Anton, dr. Fran Oblak; Razsodniki: DrobniC Ivan, Ferfila Franjo, Jakončič Anton, MusiC Anton, Prinčič Kari. Sprejeto soglasno s 109 glasovi; trije so pred volilvijo odšli. Končno zahvali gosp. predsednik zborovale«, ki so se odzvali v tako velikem številu, povabi gospode odbornike k prihodnji seji, ki se objavi v »Soči", društvenem glasilu, in zaključi zborovanje ob 3'/, uri. Dopisi. las Kromberga. — V Krombergu so dolgo vrsto let študirali in tuhtali, kako bi razdelili občinsko gmajno po novi postavi. Zdaj pa so jo začeli deliti po novi postavi tako, da še dve tretjini občinarjev nista dosegli tiste sreče, da bi bili vloženi v imenik. So morali vzeti nekaj ptujcev, ki nimajo pravice do tistega zemljišča, da so dosegli število nekaj čez 2 tretjini. V Krombergu je 8 krčmarjev, in ti-le pokrivajo več kot eno tretjino občinskih stroškov razven dohodkov od lova in obresti od kapitala, to je na zemljiških, hišnih in obrtniških nakladah. Ali od vseh teh 8 je le eden tiste sreče, da je vložen v imenik. O tej reči je šla že pred časom potom gospodarskega sveta pritožba na deželni odbor, ali prvo vlogo so zavrnili, češ, da je prezgodaj, drugo pa da je prepozno. — V imenik m bili vložili le uživalce te gmajne, ki so plačevali užitnino, drugi pa so izpuščeni. Pritožil se je bil med drugimi tudi kurat v imenu kuracije, katerega pa je gospodarski svet hitro uslišal ter so ga zapisali v imenik, čeprav kuracija ni bila uživalka in tudi užit-nine ni plačevala. Slično je tudi z grofom C. O vseh teh rečeh se bo Se govorilo na pristojnih mestih. Želimo pa že tukaj, da se ta stvar uredi tako, da bo prav in ne bo nevolje in godrnjanja po občini, kakor je sedaj, in sicer prav opravičeno. Kostanjevica na Krasu. — Neki mladenič je šel k spovedi o Veliki noči. Ko ga je spraševal g. nune raznotero, ga je vprašal tudi, Ce ima še stariše žive. Čudno se je zdelo mladeniču, zakaj da ga to vprašuje, in ni brž odgovoril. Pri zadnjem skltpu spovedi pa zopet vpraša g. nune mladeniča, ali ima še žive stariše ali ne. Nato odgovori, da mu je mati umrla. Na to pa hitro vpraša, ali je kaj zapus»Ua za svete maše in za druge molitve. Mladenič: Kaj je uboga hotela zapustili za sv. maše, ker še v svoji zadnji bolezni ni imela drugega, predno je vzdihnila Bogu svojo dušo, nego Se kozarec mrzle vode. Tukaj vidimo, kako spovednik grešnika grehe izprašuje. DomaČe in razne novice. I Aleksej Nlkolajevič Harusin, prijatelj našega naroda, Cegar' delovanje smo pred kratkim očrtali, je bil nedavno imenovan ravnateljem v ruskem ministerstvu notranjih del. Imenovanje. — Okrajnim komisarjem je imenovan namestn štveni koncipist grof*L.: Mels-Golloredo v Gradišču ob SoCi. Og. odborniki .Slovenskega bralnega in podpornega društva* se vabijo k seji, katera bo drevi ob 7 V, v društvenih prostorih. Smrtna kos«. - V Trstu je.umrla gospa Franja Hacak, soproga višjega evidenčnega nadzornika v pokoju; pokojnica je bila iz znane rodbine Nollijeve v Ljubljani. Blag jej bodi spomin! Mestne volitve v Gorici. — Zgodilo se je, Cesar se ni pričakovalo. »Malkontenti* so prodrli v torek v tretjem razredu z dvema kandidatoma: Ant. Battistig, 124 glasov, Oulot M., 113 glasov; liberalna stranka je spravila v občinski svet le Bombiga, 114 glasov. Trftji kandidat »maikontentov*, Ko-dermac, je Ostal le s 6 glasovi v manjšini. Liberalna stranka se je trudila, da bi zmagala, ali ves trud je bil zaman. Kaka apatija glede volitev m sploh vlada v Gorici, je pa razvidno iz števila glasov, ko je volilcev okoli 1000. Za drugi razred so postavili »malkontenti* te-le kandidate: Alpi Fr., trgovec, Motz Jos., prof. v pok., Louvier Ern., trgovec. Tri tiskovne pravde pred porotniki. —- Prva bo v soboto proti .Gorici*. Predsedoval bo svetnik Schmarda; tožitelja Gubrščka bo zastopal dr, Stanič, —- »Gorico" pa dr» Rajraondo Luzzatto in baje tudi dr. Šusteršic Dostavljamo, da je 23 slovanskih in le 13 laških porotnikov, vkljub temu bo .Gorico* zastopal italijanski zid. In tako delajo tisti, ki vsak Cas brbljajo o židovskem naprednjaltvu in o — narodnosti, katero so oni vzeli v zakup. Druga obravnava bo proti »Gazzet-linu*. Toži ga furlanski nune. Tretja pa bo proti zdravniku — dr. AIcksiju Rojeu, Toži ga g. dr. H. Turna radi onih gnusnih napadov, katere je »Soča* že primerno savrnila. Dr. Roj ca bo zastopal — dr. Zuccon iz Pulja. Čudno, da dr. Roje ni mogel najti drugod odvetnika! Slabo znamenje l Porotne obravnave. — V ponedeljek, kakor napovedano, so pričele porotne obravnave v novi justiCni palači. Pred porotniki je stal Franc Verdav, rojen 19. nov. 1873. v Št. Juriju na Štajerskem, znani cerkveni tat. Ukradel je dne 19. febr. 1901. v tukajšnji kapucinski cerkvi verižico s križcem v zlatu v vrednosti 42 K, 13. avg. ist. leta v zikristijt v frančiškanski cerkvi 16 K ter vrednosti v 1000 K; SI. febr. letos je ukradel v Stolni cerkvi iz pobirainika za uboge 130 K, v cerkvi Sv. Rok« pod Turnom 102 K; 5. marca je dal policiji napačno ime. Obtožence je priznal, da je izvršil vse navedene tatvine. Na vprašanje, zakaj da je kradel v cerkvah, je odgovoril, da zato, ker ni hotel Ijudij oškodovati. — Študiral je na tehnični Soli na Dunaju, potem pa vstopil kot akrobat v cirkus Schuman-Busch, kjer je ostal 4 le*... Nato so ga poslali v norišnico v Gradcu, odkoder so ga izpustili šele po 4 letih. Ker ni imel nikakega posla, je zaCel krasti ter je bil „za poskus* odnesel iz sobe v nekem hotelu v Gradcu vrednosti za 300 K. Potem pa je hodil okoli po svetu ter prišel tudi v Gorico, kjer je izvršil znane tatvine. Predsednik ga je vprašal tudi, ako je morda umo-bolen, nakar je izjavil, da ne, na braniteljevo vprašanje, ali je trpel kedaj na epueptiCnih nnpadih, je povedat, da je trpel. Izjav;* je tudi, da je ateist. Tatvine je izvrševal najrajši tako, da se je skril ter dal zapreti v cerkvi, kjer je potem neopazovan kradel. Poprej pa je sedel po cerkvah ter se delal, kakor da je globoko zamišljen v molitev.... Obsojen je bil na 3 leta trde jeCe t jednira postom vsak mesec ter na povrnitev škode. To je bila prva obravnava v novi ju-sticni palači. Predsedoval je dvorni svetnik vit. Defacisv Prisednika sta bila svetnika Rutar in KuhaCevič. Državno pravdništvo je zastopat drž. pravdnik Vidulich, ki je pozdravil porotnike v novi palaCi, branitelj je bil dr, Flego. V torek je stal pred porotniki Alojzij V*ovk od Lisjakov, obtožen umora in težke telesne poškodbe. Umoril je v VrtovCah Jos. Makovca in težko ranil Fr. Makovca. Ves ta poboj sno svoj Cas obširneje popisali. Vovk je bil obsojen na 4 leta trde ječe. Predsedoval je razpravi svetnik Zdrrer, prisednika sta bila svetnik Rutar in tajnik Musiua. Branitelj dr. Turna. VCeraj je stal pred porotniki učitelj Mlekuš iz Višnjevika, ki je bil od obtožbe (sp. pos.) popolnoma oproščen. Branil ga je dr. .G^untar^ v izvrstnem govoru. Slaba vest. — Pišejo nam iz »mesta: Opravičeno ste prijeli prof. BerbuCa radi znane seje dež. šol. sveta, kjer je omogočil on, da se je zgodila krivica dvema slov. učiteljicama. Branil se je gosp. profesor v obskurnem »Prim, Listu*, docim je take vrste hranitve doslej prinašala vedno »Gorica*. To pot pa je imel g. profesor tako slabo vest, da se je branil v »Prismojencu*, v .Gorici" pa že ni pustit, ponatisniti svojo ,hranitev*. Doslej so take red vedno bobnali po obeh listih! Slaba vest, g. profesor, ki je pa živ dokaz, da je imela »Soča* prav, ko je Vas okrcala. Čast katoliške duhovščine. — V nedeljo je imel dr. SusteršlC v Ljubljani shod, na katerem je udrihal na desno in levo po liberalcih in naprednih poslancih. Od teh to nikoga niC ne boli. Ali pripetilo se je na tem shodu nekaj, kar je jako značilno — za našo duhovščino. Poslanec Hribar je rekel v svojem govoru v dež. zboru, da bi se morale gledč na splošno volilno pravico razmere spremeniti tako, da bi duhovščina ne imela veC vpliva na ijudstvo, da bi zlorabljala spovednico pri volitvah. Da se je spovednica zlorabljala, to je stara že zdavnaj dognana resnica, in vsaki duhovnik, ki ima še kaj Čuta resnice v sebi, poreCe: Da, to je žalostna istina. Dr. Žlindra pa je pograbil to kot napad na duhovščino. Ako se torej povo duhovščini kako ne-všeCno resnico, je to po nazorih katoliških doktorjev napad, in na shodu v nedeljo so sprejeli radi tega neko resolucijo, v kateri se zahvaljujejo katoliškim poslancem, v prvi vrsti dr. Susteršiču, da so nastopili za čast katoliške duhovščine, — N6, ta Čast mora biti presneto na slabih nogah, ako jo brani kdo s sikanjem in vpitjem, kakor so krlCali dr. Žlindra in tovariši, ter s tako falotskim nastopanjem, kakoršno so vprizorili, taCas, ko jim je šlo za to, da branijo Čast duhovščine — katere pa nikdo ni napadel... Ali brez .napada na duhovščino* dr. Žlindra ne more pred dvoje poslušalce. To mora biti, ker sicer jim nima s čim postreči, kar bi vzbujalo ogorčenje v masi, in kar bi mu donašalo priznanje volilcev. Zato pa je privlekel za lase na shod .napad na duhovščino* — in žel je priznanje. Verjamemo, da se politiku-joCa duhovščina sklada ž njim, toda pravi duhovnik mora vsklikniti: Gospod, Gospod! Zakaj si me zapustil, da sem zašel v tako bando? ,Kajni* predlogi. — »Katoliški* poslance v kranjskem dež. zboru dr. Schweitzer, ki je odvetniški kandidat, je predlagal nujno, naj vlada opomore pomanjkanju delavcev na kmetijah. Kdor ima v glavi zdrave možgane, se je moral smejati takemu predlogu najivnega moža, ki se po tako »kunštnih* predlogih jako imenitno pripravlja za odvetniški stan. »Slovenski Narod* mu je prav umestno med drugim povedal, da bi se dalo morda opomoCi temu pomanjkanju s tem, da bi farovške kuharice rodile na leto po osem nezakonskih otrok, namesto po enega.,.. Ali tak predlog ima svojo zvito stran. Klerikalci, ki gledajo v ljudstvu le slepo maso, ki ima odobravati vse, kar izreko ti modrijani, po navadi kričijo pri vsaki reči: Vlada naj pomaga, in ako ne more, kakor v tem slučaju, ker mislimo, da nimamo shramb, natlačenih s Človeškimi bitji, katera bi poslala na kmete v opomoč pomanjkanju delavcev, — bodo tega pa liberalci krivi. Prepričani smo, da dr. Schweitzer še ni tako neumen, da bi smatral svoj »nujni* predlog resnim, aH stavil ga je, ker je tako velel njegov šef, ki zraste kmalu nad Boga. Ako bi vlada vpraSda tega »katoliškega* modrijana, kako si misli to opomoC, bi bržčas ne dobila nikakega pametnega odgovora od njega, marveč odrezal bi se: To je tvoja skrbi Zato se ne bomo prav niC čudili, ako bomo Citali, da je stavil dr. Schweitzer ali kdo drugi nujni predlog do vlade, naj poskrbi od Boga očeta, da naj opomore temu, da ne bode več toCa padala. Ker pa bo seveda vseeno padala, pa potolažijo kmeta, da radi liberalcev mora trpeti tudi »dobro ljudstvo* 1 ¦ Tako so z izgovori vedno na vrhu kakor olje; vedno Cisti, ki storijo svojo dolžnost, ki se potezajo za »ljudstvo«, — krivi nevspehov pa so vedno liberalci! — Ko bi ne bilo liberalcev, bi naši reveži niti živeti ne mogli, ker bi ne imeli nikogar, katerega bi postavljali kot krivca pred svoje lumparije. Kaj je nltramontansko ? — Katoliška duhovnika dr. Klasen in dr. Bumfijjejr. Vdajata Časopis ,das 20. Jahrhundert*, v ka-tem pobijata klerik&izem s katoliškega šta-lišča. Dr. Klasen je bil prej urednik klerikalnega lista »Baverische Courier*. Ta dva sta torej označila ultramontanstvo in klerikalizem tako-le: Ultromontanstvo je ona smer v katoliški cerkvi, ki stoji na stališču, da treba šiloma izpeljati verske in cerkvene predpise in sicer s pomočjo države ter smatra zategadelj državo za izvrševahri organ cerkve. — Zato ultramontanci ne ločijo politike in cerkve. Vero je možno šiloma vpeljati le tedaj, Ce se ima politično moč države v rokah. Zato stremijo za politično nadvlado v državi. Za zgolj politične aspiracije se zlorablja vera, katero se kaže masi, kako je preganjana. Značilna je za ultramontance lažnivost. Ti ljudje niso odkritosrčni niti sami sebi, ker naglašajo le svetle strani cerkve in še bolj le dobre strani svoje stranke, v vsem drugem pa rabijo nepošteni zistero prikrivanja. Zato imajo mnogo »dorih* kato-tolikov, katerih tajna rooraliCna vrednost je v protislovju s kazanim katolicizmom. Ti nosijo svoje versko prepričanje v mošnjicku. To so najčistejši farizeji. Pomanjkanje resnicoljubnosti in poštenosti je specifičen znak klerikalnega Časopisja. Ultramon-tansko katoliško časopisje je surovo, zabav-ljaško, prostaško in lažnivo ter »..oralnično in intelcktuvalno inferiorno. Karakteristično za ultramontance je tudi pretirano naglašanje cerkve mesto vere, pravic cerkve meslo dolžnosti vere in zunanjosti mesto notranjosti. — Tako pišeta katoliška duhovnika in ne morda kak brezveren liberalec l Veselica v IMIskovIci. — Pevsko in bralno društvo »ŠkrjanCek* v Pliskovici priredi 6. julija veliko veselico s petjem, prizorom, igro in plesom. Da bode veselica Hm impozantnejša, povabilo je naše društvo par bližnjih bratskih društev k sodelovanju. Prvi, ki se je odzval vabilu, je slav. in pevski zbor iz Sežane, kateri nastopi z Vilharjevo »Na vrelu Bosne* — ter skupno z domačimi pevci Zajčevo: 1 Zrinsko-Frankopanko. DomaČi društveni pevci I nastopijo z enim moškim in z enim mešanim zborom. Druga vabljena in nevabljena društva, ki se korporativno vdeleže veselice, ali se prepozno oglase, nastopijo izven programa. Sliši se tudi, da misli isti dan — po inicijativi nekega gospoda — izleteti v PH-skovico oddelek: Slovanskega pevskega društva iz Trsta. Dotičnemu gospodu in pevcem oziroma pevkam bodemo prav hvaležni za užitek, katerega nam ponudijo. Za bližnje in daljne goste bode vse preskrbljeno. Postrežba bode točna in dobra. Veselica bode na prostem in senčnatem prostoru. Posestnik prostora ima »osmico*. Po veselici bode se mladina lahko vrtela, dočim bodo lahko drugi skušali svojo moC pri štrukljih — gnjatu — vinu itd. itd. in to prav po kraško — na kraških tleh in na kraškem produktu. Glasom društvenih pravil pripade polovica čistega dohodka revni šolski mladini, vsled Cesar se ne bode društvo branilo — radodarnosti gostov. Podrobnejše sledi. Za danes kličemo: Na svidenje 6. julija v Pliskovici! Strašna nevihta v nedeljo popoludne je prinesla Furlaniji grozno nesrečo. Toča, debela kakor orehi, je padala in potolkla vinograde in njive okoii krajev: Krmin, Bor-njan, Medeja, Frata, Versa, Topoljan in Caropolongo. Škode je okoli 7» milijona K. Epidemija. — V Banjšicah in v krajih, ki se poslužujejo iste pitne vode v kanalskem okraju, se je pokazala 14. t. m. nenadno nekaka epidemija. Zboleli so otroci in starejši na bolezni v trebuhu, katere izvor iščejo v omenjeni pitni vodi, v kateri se je nabralo vsled vednega deževja najrazličnejših snovij. Kovača Iščemo. — »Trgovsko in obrtno društvo* razglaša: V neki slovenski vasi, kjer je veliko obrti, veliko voznine, konj, voz, potrebujejo takoj spretnega kovača. — Tak kovač najde takoj opore pri vseli rodoljubih. — Ponudbe na društvo ali uredništvo »Soče*. Bralno druStvo »Orel« v Ročinju priredi v nedeljo dne 29. t. m plesno vese- lico, pri kateri svira oddelek vojaške godbe iz Gorice. Ples se vrši na dvorišču g, Kenda. . Začetek toCno ob 4. uri popoludne. Razgled po svetu. Kranjski dež. »nor — zaključen. — Z odlokom notranjega mini-sterstva včerajšnjega dne je kranjski dež. zbor zaključen. Odpoved trgovinskih pogodeb. — Dunajski listi javljajo, da je avstri minister-stvo sklenilo, odpovedati trgovinske pogodbe z Ogersko ter o tem že obvestilo ogersko vlado. Ogerski ministerski svet se je bavil včeraj s to zadevo. - ......----- Baron Heln, deželni predsednik kranjski, je imel v torek na Dunaju z ministerskira predsednikom Kfirberjem dolgo posvetovanje radi dogodkov v kranjskem deželnem zboru. Cuje se sedaj, da vpelje nekaka pogajanja z voditelji strank, katera bi ugladila pot za redno poslovanje dež. zbora. Kaka bi bila ta pogajanja, ne vemo, ali po zdivjanosti dr. Šusteršiča sodo, taka pogajanja ne morejo imeti nikakega vspeha. S takim zbesnel-cem pa tudi ni mogoče izhajati. Vrhutega mu pa ni do dela, marveč do ikandalov. Kdo bo govoril sploh Se s takim Človekom, ki ne tiče več v zbornico, marveč v žnopsarijol Ljudstvo komaj čaka podpor od dež. zbora in opomoci, kat. zastopniki ljudstva pa, namesto da bi delali ter izpolnjevali svoje dolžnosti, vprizarjajo škandale,... Kronanje anrleSkega krajj« so odložili na nedoločen Cas, ker je kralj toliko bolan — baje ima raka — da se kronanje ne more vršiti. Obilo zastopnikov je bilo že dospelo v London; sedaj pa se vračajo domov. Vseje pripravljeno, milijone in milijone stroškov je bito, aH sedaj so morali odložiti kronanje. Pobitost med Angleži je splošna. Manevri pri rulju. — Pomorski manevri letos se bodo vršili v bližini Pulja. Armada na suhem zasedo obrežje, vojna mornarica pa bo skušala izkrcati se. Brambo obrežja bo vodil kapetan Jadina. Manevrom bo prisostvoval tudi cesar. ? Trsta so štrajki na dnevnem redu. Sedaj šlrajkajo mesarski pomočniki in učenci, katerim so se pridružili tudi delavci v mestni klavnici. Dveletna vojaška služba t Franciji. — Z načrtom o uvedbi dveletne prezentne službe v armadi se že peča francoski parlament. V vojni komisiji senata je vojni minister general Andrč obširno pojasnjeval, kako namerava vlada pokriti na vstali primanjkljaj 50.000 mož v armadi. Vojna uprava namerava v prvi vrsti pomnožiti naborni kontingent za okroglo 30.000 mož, potem pa razne pomožne vojne oddelke, gasilce, godbenike i. dr. prideliti v aktivno armado. Na ta način, meni minister, ne bo nobenih posebnih težav z uvedbo dveletne vojaške službe. Drugače pa sodijo o tem načrtu bivši, in nekateri aktivni generali. General Voisin pravi mej drugim, da se bo s tem zakonom uvedla enostavno nacionalna garda. Kdor glasuje za zakon, bo po njegovem mnenju glasoval za razkosanje Francije. Istega, mnenja je tudi general Jaumont, Gallifet pa meni, da se z načrtom pripravlja pogreb vsake resne armade. Nobenega vojaka, nobene meje več. — Vkljub temu menda ne bo tako hudo in načrt bržkone prodre v obeh zastopstvih. Balkan. — V dvorani ruskega konzulata v Skoplju je vslrelil neki odpuščeni orožnik po kratkem prepiru načelnika orožnikov vijaleta Kosovo Derviš Efendija. Le ta je bil prišel poklican h konzulu radi zadeve odpuščenega orožnika. Novejše vesti. — Stanje angleškega kralja je tako, da bržčas ne bo nikdar kronan. Sodi se, da je izgubljen. Računajo 2e z evenlualnostmi za slučaj smrti. — Morilec cesarice Elizabete Lucheni je baje zblaznel v jed. — V tirolskem deželnem zboru se bodo bavili z vprašanjem o avtonomiji Tren-tina. — Stavka mesarjev v Trstu je končana. Delodajalci so ugodili zahtevam delavcev. Mlada perutnina, raki, d^deTva! franko en košek s 6—7 dobro mesnatimi, tolstimi piščanci za speči ali 4—5 mladih raCic K 5. 60—70 velikih rakov z debelimi Škarjami K 6'60. 80—90 rakov za juho K 5. — H. Spilzer, Probuzna 67. Avstrijsko. Hiša na prodaj iz proste roke primerna za vsako obrt na sredi vasi. Obvežem se tudi, prepustiti popolnoma svojo obrt. Tomo Žtrukalj, teRovoo v Corknoai. »Goriška ijudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nafelsfvd in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. taka: t vlogo se obrestujejo po 4%%. 10.000 kron dalje 1JP. Stalne vloge od iu.w»- »juu ua.jg «. odpovedjo 1 leti po 5 %. Kontni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 5V,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s V-* uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%. Stanje 3i. dec:i901.fv kronah): Članov 1819 s 7932 dden po $0K=158.640.— Hranilne vloge 1,318.965. -Posojila 1,379.213. — VrednoBt hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — P.esorvni zalog 63.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. - Posojila se dajejo le zadružnikom. Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka olict št 23 (t listni hiši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijatij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega .Luka' po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici; cikorija ia žveplenke družbe , sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz * mlinov Jochmann iz Ajdovščine in MajdiCa , iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo < po posti, od 5 kilogr. naprej. Najboljše sredstvo zoper ščurke se dobiva po i krono in K 1-50 v skatljiciih pri Otonu Ho-mannu v Radovljici - Kranjsko. Milijon dam uporablja »FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Fesolinc najboljše Iepialno sredstvo za kožo, lase in zobe! NajnecistejSi obraz in najgrje roke dobijo hitro aristokratsko finost in obliko z uporabo .Feeolina". »Feeolin« je iz 4$. najplem .utejih in najsvežjib zeljižč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalja po uporabi »Fecolina« brez sleda gobe in &te na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najborjie čistilno, negovalno hi Iepialno sredstvo za lase, zabranjn|e izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najsaravnejše in najboljša Čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne b*il kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komada K 1.—, 3 komadom K 3*50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.—. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., cd 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga OJ.F«»1l»^D-anaj,vn..MariahUferstrasse 38.1 Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Raitelj* 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupavallsce nlmberSkeja ia drabaega blaga ter tkanin, preje in Bitij POTREBŠČINE za pisaratcB, kadilce in pepelnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaše in ievljarje. Svetinjiee. — Rožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi. 2 35-8 AAAAAAAAUAAK Samo 5 kron stane 4'/t kfe najfiuejega, pri izdelovanju poškodovanega, lepo-(I&ečega toaletnega mila in sicer dokler zaloga dopušča. —-Razpošilja proli povzetju ali naprej poslanim zneskom A. Pelth. Dunaj, V/2 Matzleins-dol erstrasse 76. Naznanilo. Z ozirom na to, da se ta mesec preselijo c. kr. okrajna in okrožna sodnija, c. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznano gostilno t Kapucinski ulici katera je preskrbljena z dobro kuhinjo tertoči izvrstna bela in črna domača vina. Preskrbljeno je s sobami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove. Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča udani Ivan Katnik, lastnik. Žela 1881. v Gorici ustanovljena tadka Biessnerf t Nunsti ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalego nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Čistilna voda > > > > j§ „Reale" iz vrelcev Mathias, lastnina Henrika Mattonija v Btdimpešti je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot , najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. I Zaloga za Gorico : Lekarna G. B. Pontoni. Gospodična vešča pisarniškim poslom, po možnosti knjigovodstva, dobi takoj službo v »GorlSItl Tfrkurnl« A. ffaferlfak — v Gorici, Gosposka ulica št. 11. — Njena služba bo: upravništvo »Soče«, »Primorca«, vodstvo knjižno zaloge in tiskovin. Pisava čedna! Prednost znanje drugih navadnih jezikov. — Plača po pogodbi. — Nekaj kavcije! — Ponudbe naravnost na tiskarno. — Reference. privil. l^arol prašči)^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaftt* za tiirmanre, loHe i. t. d. Priporoča se slavnimi nl)čin«lv(i ?..\ mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežl.o po jako zmernih cciinh. JOSIP ROVAN zalagafelj prve odlikovane kranjske ekspertne pivovarne na par. T. Frfihlicfa-a na Vrhniki. Zaloga v Gorici - Rabatišce štev. 20. Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem iz mesta in dežele. V zalogi ima vedno sveže pivo kakor: „eksportno marčno", .kranjski bi»ir' ter specijaliteto „Grana!-Port«r". Cene so kljub draginji ledu zmerne; postrežba vedno točna. V podružm zalogi na Goričici pri „Rabku% je za taniosnje naročnike vedno sveže pivo s potrebnim ledom na razpolago. Deželno doklado za goriško okolico plačam podvzetniku jaz, ter nimajo cen. naročniki na to stran nobene obveznosti. Ob enem tudi naznanjam slav. občinstvu, da se je tvrdka letos na moj nasvet in zahtevo pri proizvaji piva strogo ozirala na tukajSnc zahteve glede okusa in barve, o čemur se cen. rojaki z blagohotnimi naročili in poskušnjo lahko prepričajo. Sprejemam tudi naroč Ia na arami led iz goz inih j&rn (brezdnov) ter je istega na razpolago 80 do 20 vozov po 25 metr. stotov. Cene po dogovoru. civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici na Travniku it. 5. IrV--------- ---------41 Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kam-garn, pimiet lastnik, adria, šovjot itd, Maga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ler gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim iMekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od S do 0 leL K* 240 in više * t * * 9 • !» . ¦ *f>0 . . . « » 15 dalje . . » 15 — vrline suknje vsake mode ...... 24-— » „ »za iaatito duhovščino „ 28-— , | qlače........... . . , , 3*— , ! Dobre ure in po ceni! s 3-letniiu pismenim jamstvom razpošilja na zasehn ke prva tovarna ar v Monta (Brfa) Hanns Konrad, tint ir to- ifitiiu - Moat (foiko'. Dobra ura Meni is niklja fl. 375; srebrna ura Rna moč ieh kapljic jo nepre-kosljiva Te kapljice vredni redno t prenavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žiicico popije. Okrepi pa- .Varatvena mnmkal. kVarjenj JetjC/čč storč, da zgine v kratkem času omotica in zivoina tenesi (mrtvost). Te kapljice tudi store\ da človek raji je. Cana steklenici 60 vin. Prodajajo sa v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v. lekarni Cristofoletti v Gorici. Anton Pečenko Vrina ulica 8 - GORICA ¦- Via (iiardino 8 priporoča pristna bela jOBm br,«xll,» d"f- In črna vina ^^P matinaklh tis iz vipavskih, <^W^ lateraklh furlanskih, v vinonradov. Dostavlja m dom in razpcaiija po žclezniei n.i vsp kraje avstro • ogerske r.ionarl;ije v sodih od ;i(i »itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzonc. C«n« »B*rn«. Po«Jrolba pattmua Ivan Bednnrik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št, 3. mehanik • in elektrar A. Micon, t Gorici, Židovska ulica štev. 20 sprejema naročila na šivalne stroje.proti gotovini s 35% popusta iz prvih tovaren. Sprejema poprave po nizki ceni z jamstvom od 6 mesecev do 1 leta. Pumpe itd. Instalacija , električnih zvončkov lastnega, izdalka, aparatov za signale, strelovodov ter izvršuje vsa . v rlektiiciteto spadajoča del.i. Vse izdeluje sam, ločno jter v ceno. Se toplo priporoča udani Anton Mlcon.