Posamezna številka 6 vinarjev. SteV. 291. Izvcn Ljubljane 8 vin. \ LjUfi]JODl, V D* 19. (MN 1913. Leto XL1. Velja po pošti: = Za oelo leto upre] . , K 36'— u eo meseo „ . . „ 3'20 se Nemčijo oeloletno . • 39'— sa ostalo inozemstvo „ 35-- dom: K 24'' V L|abl|aol na Za celo leti naprel . sa en mese „ • „ 2- — V opran prelema Biesefiso „ 1*70 s Sobotni Izdaja. — sa celo let ......i 7'— sa Nem61|o oeloletno „ B'— ze ostalo Inosemslvo „ 12 — Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 um): sa enkrat . . . . po 15 » za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ sa večkrat primeren popnst. PeroCna oznanila za&vale. osmrtnic® lil: enon olpua petltvrsta po 18 vin. . Poslano: enostolpna petltvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, tzvgemšl ne« delje ln praznike, ob 5. uri pop. Redna letna priloga Vosnl red. CS* Uredništvo |e v Kopltarfevl nllol itev 6/01 Bokoplsl se ne vračajo; netrankirana pisma ee ne o sprejemajo — Uredniškega teleiona štev 74 => Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopltar|evl nllol SL 6. — Raonn poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravniškega telefona št 188. Današnja številka obseea 6 strani Slovenci in izseljevanje. Zadnje čase so obrnjene vse oči na Izseljensko vprašanje, ki je tudi v Avstriji naposled moralo izbruhniti z vso silo na dan. Vlada je torej zaprla agenture kanadske družbe in je začela ponekod tudi drugim družbam na prste stopati, češ, da so sc tudi drugod vršile velike nerednosti. Čudno pa je, zakaj vlada v svojem izpoznanju pravega glavnega krivca vse naše izseljenške mizerije, t. j. agentovstva, pri izseljenški zadevi ni zadela. Edina razrešitev in ureditev vsega našega izseljenskega vprašanja je mogoča le, ako država potisne vse agente docela v stran ter vzame prav celo s t. v a r v svoje lastne roke. S tem bi dobila na oni strani popolno kontrolo čez celo izseljevanje, na drugi strani pa bi rešila izseljence izsesavanja agentovskih pijavk vseh stopinj, skrivnih zakotnih kakor tudi licemerskih', od »visoke c. kn. vlade potrjenih«. Avstrija, ki pošilja med vsemi državami največ izseljencev preko svojih mej in preko oceana, edina med vsemi državami še dandanes nima izseljenške postave! Da vzlic nesebičnemu delovanju ljudskih poslancev z izseljensko postavo že leta ne moremo nikamor naprej, je krivo za naše razmere značilno dejstvo, da so si znale razne parobrodne družbe in drugi kapitalistični interesi zadobiti pri tem odločilni vpliv. Kje so bili interesi države in kje še koristi avstrijskih narodov, prizadetih vsled izseljevanja! Vsemu temu pridenimo še nevednost, brezglavost, pa tudi vzvišenost merodajnih faktorjev nad take »baga-tele«. Pri vladi so bili še lani spomladi mnenja, da izseljevanje iz Kranjske definitivno pojenjuje — seve, ker je malone že vse tam! — ter so tudi opustili običajno poročanje na osrednjo vlado. Kako so sc motili, priča dejstvo, da je koj potem izseljevanje poskočilo kot še nikdar poprej. Evo številke: V I. polovici 1912 se je iz dežele izselilo 1823 oseb, v II. polovici 2649, v prvi polovici 1913 pa 41:72!!! (t. j. s potnimi listi!) In v dobi od 1. aprila do 30. avgusta so ljubljanski agaitje (po uradnih poročilih) prodali malone 6000 voznih kart v Ameriko!! Spričo tolikega naraščaja jo gosposka padla takoj v drug ekstrem ter izdala silno stroge določbe glede izseljevanja. Vse drugo, le treznega, umerjenega dela ne! V drugih deželah jo zopet, drugače »pihnejo«. V Galiciji so iznašli do neba vpijočo neumnost, pošiljati svoje trpine vsako leto na sezijsko delo v južno Ameriko! Tu sc vsa pamet neha! Če izseljevanje že mora hiti zbok slabih domačih gospodarskih razmer, naj ga naravnajo v tiste dežele, kjer jo denar, kjer morejo ljudje zaslužiti malo čez svoje vsakdanje potrebe. A vlačiti ljudi čez zimo — južnoameriško poletje — v Argentinijo, daljnjo deželo, kjer pač ni denarja kot v dvakrat bližji Severni Ameriki samo zato, da bi mogli živeti čez zimo, preostali zaslužek pa bi vsako leto zabili v 9- do 10 tedensko potovanje po morju, to jc pač zločin nad ljudstvom! Za nas pride seveda v prvi vrsti v poštev izseljevanje iz naše ožje slovensko domovine. Marsikatero smo žc rekli ob raznih prilikah, ker gre za prevale koristi vsega našega nan.U. Nikcio ne moro tajiti, da b v gospodarskih razmerah naše ožje in širše domovine, kakor i Evrope, iskati v veliki meri vzrok prevelikega našega izseljevanja. A temu nasproti stoji enaka resnica: Tekom zadnjih 15 let se jo lc iz naše Kranjske izselilo nad 100^000 ljudi, ki so odnesli — mizko računano —• najmanj svojih 50 milijonov kron seboj. Ako bi teh 100.000 naših izseljencev pokazalo isto eneržljo, iste moči, isto zdravje, isto delo, isto podjetnost, isto vztrajnost in žilavost, kakor so jo morali uporabljati izza odhoda z rodne grude — doma, bi imeli dvakratno Ameriko doma! Torej: ne le slabo gospodarske razmere, nogo tudi vzroki teh razmer so med najvažnejšimi povzročitelji ameriško manije našega ljudstva. Veliko je kriva izseljevanja med drugim nevednost, to je nepoučenost ljudi, ne-poznanje dejstev in razmer, maloduš-nost, silno pomanjkanje podjetnosti, vztrajnosti, žilavosti, pa neka — dejali bi — lahkoživost in lahkomišljenost. i Dejali smo neka lahkoživost in lahkomiselnost. Zal so resnične to besede, ki sc bodo zdele nekaterim trde. Naši ljudje hočejo takoj videti sad svojega dela; vsled tega med našimi izseljenci ni najti kolonistov, ki sc jim sad njihovega truda šele čez nekaj let pokaže. Ta sad hočejo takoj uživati — to jc neka posebna lastnost večino naših izseljencev. Žal, da jc med glavnimi užitki v novi domovini pijača! Šele nedavno so poročali listi naravnost neverjetne številke, kolike vsote izdajo le rojaki v Clevelandu za pijačo! Dve sijajni univerzi in vse ostale visoke šolo bi lahko Slovenci imeli, ako bi ameriški Slovenci polovico tistega denarja, ki ga iz-mečejo leto za lotom za pijačo, obrnili v ta namen! Ni čuda, da so spričo teh razmer tudi posledice take, kakor jih pri nas doma pri vsem, tudi velikem pijančevanju in žganjarjenju hvala Rogu še dolgo ne poznamo. In ta lahkomiselnost! Že izobražen, izkušen, petičen človek, ki pozna jezike in svet, se temeljito pripravi, če namerava pogledati čez morje. Naši ljudje pa? Na Brezje je daleč, zato treba varčevati. Vzame se kruh, pa lojtr-nico, da se prihrani železnica — čas jc postranska stvar. V Ameriko? No, k agentu se gre, plača par sto kron — pa smo tam. Kaj in kako bo tam? To je postransko. Nekaj bo gotovo! Še nekaj o naših Amerikancih. Kakšno bodo, kakšno poniževanje in zaničevanje prestanejo vzlic dobremu žepu na potu! Potiskajo jih iz enega kota v drugega, hujše kot živino, jih ožemajo, skubijo, sleparijo vse vprek. Kakor hitro pa stopi na domača tla, se vzravna pokonci, izvleče revolver, izmotava ponosno denar proč, kakor da bi ga bil v Ameriki z rokami grabil. Zraven pa slika Ameriko kot dožolo, kakor da se v nji cedi med in mleko. Kdo bi se ne ukloni! pod težo s takimi zvenečimi dokazi podprtih bahavosti? Katerega ne začne mikati misel: zakaj pa bi šc jaz nc šel ter poskusil? Žal, da ljudje na primer ne vedo, da je bilo leta 1907., ko jc izbruhnila zadnja velika denarna kriza v Ameriki in ko je vse drlo domov, na tisočo, in deset tisočo rojakov, ki bi se tudi radi vrnili, samo da bi imeli s čim plačati prevoznino! Iu ljudje pri nas nc vedo, da je takih rojakov ob vsakem času na tisoče! Vplivu teh »Amerikancev« so podobna pisma iz A m c. r i k e, kojih pretiravani in nerazsodni popisi obljubljene deželo so dostikrat podprli z najbolj prepričevalnimi dokazi — z dolarji. Tu sem spada tudi često preabotno, neodgovorno, o majhni razsodnosti in velikem pomanjkanju ameriškega duha pričajoče zabavljanje nekaterih ameriških slovenskih časnikov proti naši ožji in širši domovini, ki se lc pre-rado prime naših ljudi. Bolje je, da molčimo, kakšno so na primer razmere mod njimi samimi, kakšen jc na primer njihov položaj mecl ostalimi in ondot-nimi narodi, zlasti Amerikanci. V teoriji so kajpada vsi enaki, o praksi — kakoi' rečeno -- rajši, da molčimo, ker nas je sram; tam so komaj še »Stimm-futter« pri volitvah. A pustimo to! Kakor v svobodni Ameriki še davno, davno ni vse zlato, kar se sveti, tako pri nas še dolgo ni vso tako slabo, kakor bi nekateri neodgovorni kričaji radi na-tvezili lahkovernim bralcem, pa najsi imajo šc take posebne vzroke imeti »piko« na našo razmere. Velik del krivde pada tudi na naše domače časnike brez izjeme, koledarje, pratike itd., ki priobčujejo oglase iz-seljcvalnih agentov. Kaj pomaga ljudstvo podučevati in svariti pred izseljevanjem na eni strani, če ga takoj na drugi, tretji strani indirektno vabijo k temu!? Ti oglasi vsebujejo prepogosto-krat neredno izrabljanje ljudske nevednosti v parobrodnih in drugih zadevah. Zato proč z oglasi izselievalnili agentov — naj si bodo šc tako licemer-ski in poštenjakarski — iz slovenskih listov, koledarjev, pratik itd.! Ako bi naše ljudstvo ne dobivalo teh oglasov pred oči, bi bila ameriška strast med njim za veliko stopinj manjša! Dolžnost vsega rodoljubnega časopisja in založnikov jc, da do čistega pometejo iz svojih predalov fe oglase; na drugi strani pa je tudi dolžnost državnih oblasti, da v spoznanju škodljivosti te robe iste kratkomalo prepovedo! Občinski svet ijubljansKi. Župan dr. Tavčar slavi ob OOletnici vladanja cesarja Franca Jožefa I., zaščitnika miru in 501etni rojstni dan prestolonaslednika (Slava-klici!). Izstopiv-šima občinskima svetnikoma Rothlu in Višnikarju se izreče zahvala. Na njuna mesta sta bila v občinski svet pozvana gg. Ružička in Verstovšek. Piccoliju se izreče zahvala, ker je ob 40. letnici far-macevstva podelil mestnim revežem 200 kron; Franja Velkavrh ie volila mestnim revežem 400 kron. Mesarji naznanjajo, da so znižali mesu cene. Državna policija izdeluje nov načrt cesi.io policijskega reda, o katerem bo svojčas mestni svet sklepal. Vojna uprava je občini javila, da se zdaj v Ljubljano no premesti kak trclnjavski artelerijski polk. Dopolnilne volitve. — Pustoslemšek oponira županu. Nova občinska svetnika Hužička in Vrstovšok se odpošljeta v odseke, v katerih sta bila Rothl in Višnikar. Za zastopnika občine v društvo za zgradbo delavskih hiš nasveluje dr. Triller Ru-žičko. Nemci pravijo, naj se Stauda-cher izvoli; župan se jim pridruži; Pustoslemšek: »Naj se pravilno glasuje, ker bi Staudacherja ne mogel voliti.« Dr. Triller: »Volimo pozneje« in pozneje je bil res Staudacher na dr. Tril-lerjev predlog izvoljen. V Deželno zvezo za ptujski promet se izvolita občinska svetnika Ružička in Tmkoczy. V odbor za nadzorstvo meščanske imovine so izvolijo Ivan Belič, Anton Gorše, Alojzij Lonček, Avguštin Repič, Avguštin Jenko, Blaž Jesenko. Poročila personalnega in pravnega odseka. Izpremcne so pravila Mestne hranilnice in odobri se prošnja Političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj. Liberalci in Nemci proti pravno posvetovalnemu uradu. Poročevalec dr. Novak jo proti ustanovitvi pravno posvetovalnega urada, kakršnega je predlagal občinski svetnik Štefe, češ da bi preveč veljal in ker bi po njegovem mnenju svojega namena me dosegel. Ivan Kregar: Predlog je utemeljen po potrebi. Postav jo toliko, da se še marsikateri jurist težko izpozna. Potreben je urad, kjer se lahko dobi pravni pouk brezplačno. V Magde-burgu je bil že leta 1905. tak urad usta-novlien in se je dobro obne&el. Začet- koma bi zadoščala en sodnijski in en politični uradnik. Omejilo bi se tudi delovanje zakotnih pisarjev. Etbin Kristan so toplo zavzema za predlog in predlaga, da naj se odseku vrne, da se šc enkrat prouči. Ko še župan pove, »da take stvari strašno stanejo,« se odkloni Kristanov predlog in sprejme, kar je predlagal poročevalec. Poročilo finančnega odseka. Odobri se prošnja Ivana Grila za podaljšanje zakupa Kolezije in se zakup razpiše brez Hribarjevega f?aja. —-Dotacija 20 kron se dovoli kuratoriju dnevnega zavetišča na IV. mestni deški ljudski šoli. — Zasebnim zdravnikom, ki so reveže brezplačno zdravili, sc izreče zahvala. — Dr. Triller: »Vgri-zniti moramo v kislo jabolko glede na kolavdaeijo zidarskih in tesarskih del pri poslopju c. kr. državne obrtne šole. Supančič je zahteval 34 000 K. stavbno vodstvo mu je pa priznalo 10.586 K. Posredovanjem nad&vetnika Klinarja sc predlaga in sklone Supančiču izplačati 18.000 K, da se tožbi izogne. Proračunska razprava. Dr. Triller uvede proračunsko razpravo. V imenu kluba občinskih svetnikov S. L. S. poda Ivan Kregar sledečo izjavo: Imenom kluba občinskih svetnikov S. L. S. izjavljam .da ne bomo glasovali za noben proračun, oziroma računski zaključek, ki so navedeni pod raznimi točkami dnevnega roda in sicer iz enostavnega razloga, ker nimamo v razne račune itd. tistega vpogleda, ki bi ga morali imeti in si zato jasne sodbe o gospodarstvu tega ali drugega zaklada nc moremo ustvariti, Naše glasovanje naj pomeni nezaupanje sedanji mostni upravi. Odobrili so se: proračun mestnega ubožnega zaklada, zaklada meščanske imovine, splošnih ustanov, mestnega loterijskega posojila ju amortizačnega zaklada, mestne klavnico, mestne elektrarne in mestnega. vodovoda za leto 1914 in računski sklep mestne elektrarne za 1. 1912. Nekorektnosti pri zakladu meščanske imovine. Ob razpravi o proračunu meščansko imovine pove podžupan dr. Triller senzačno novico, da leta 1908. občina ni mogla izvesti že dovoljenih posojil, izposodila, si je zato pri zakladu meščanske imovine 124.000 kron. Zdaj jc ta vsota že dosegla z obrestmi 4'/jr/o vred 143.746 kron. Naj se izprosi za to poso-lilo naknadno dovoljenje deželnega zbora. Župan dr. Tavčar s povdarkom in z živahnimi kretnjami: To izvzetje ni bilo korektno. Če se je denar žc vzel, bi so bil moral tudi vrniti. Meščanski imovini smo ta denar še dolžni in ji ga moramo vrniti ali v gotovini ali s stalno zadolžnico. Predlagam, da sc kaj ta-oga brez vednosti občinskega ne smo več storiti in naprositi sc mora tucli deželna vlada, za dovoljenje. Dr. Triller mu ugovarja, gospoda se podomače v veliko veselost cele zbornice nekoliko časa prerekata, pomiri ju r. Knez, ki jima zakličo: »Se bosta že potlej po večerji obotala«. Pammer konstatira dejstvo, da se je brez dovoljenja nadzornih! oblasti in občinskega sveta denar pri meščanski imovini izposodil. Predlaga resolucijo, da so iz ustanovnih in iz drugih zakladov ne smo nič brez dovo-! ljonja vlado in občinskega sveta vzeti, i Kristan obžaluje, ker je občinski svet; za to tako pozno izvedel. Kregar: Ker gre v tej zadevi za to. da se. red napravi, bomo za stavljene predlogo glasovali. ki nato soglasno obveljajo. Stavbnfc zadeve. Razdeli se parcela št. 47. trnovsko predmestje na dvojo stavbišč (prošnja gg. Fr. Povšeta in V. Mauscrja). Visoko pritlično hišo sine »na 1'riškovcu zgraditi Sob. Ccnčur. šolske zadeve. Meslnl šolski svet se poziva, naj nabavi tiskovine tako sestavljeni, da Šolski zdravnik z opisom imena bolezni etariše šolskih otrok, ki kažejo znake duševne bolezni, lahko o tem obvesti. Te tiskovine naj obsegajo pouk, kje dobe nepremožni stariši zdravnika, ki bi otroke brezplačno zdravil. — Razširi in pospeši naj so akcija za dnevna zavetišča in naj se stavi v ta namen primerna vsota v proračun. Interpelacije. KrMan želi, da naj se ustavi primerna vsota za slučaj brezposelnosti. — Staudacher: Odpravi naj se sankanje v Tivoli. Jeglič: Naj bi se že pričeli delati prehodi, ki jih ni. Kregar: Obrtni odsek naj se vsaj en dan pred sejo skliče in ne šele en četrt ure prej. Ložar: Naj se pot na Trnovskem pristanu uredi. Novak Tomaž: Zakaj se letos v trnovskem predmestju ne zasipa ceste. Kristan: Kakšen uspeh ima sklep o dobavi premoga in drv? Zupančič opozarja na merilo za drva, ki kvari šentjakobski tre:. Tajna seja. Jubilejno ustanovo za obubožane obrtnike dobe: Bischof Ant., Bončar M., Golob Pavla, Jazbar J., Jerin V.. Kunej Al., Lavtar Jak., Lukniš Jur.. Mrak P., Plankar Jos., Potokar Jos., Razinger J., Smrkol Jos., Tome Jos., Trdan Ant., Vrtnik Fr., Zadnikar Lud., Zdešar Fr., Žagar Jos. — Cesar Franc Jožefovo ustanovo 100 K dobi realec J. Ravnihar iz VII. razr. — Zagarjevo ustanovo dobi Klotilda Praprotnikova (sorodniea ustanovnikova). — Bukovnik Vinko sc imenuje def. magistr. koneipistom. — Vdovi Valentovi se zviša pokojnina na letnih 1200 K. — Podpora rodbini po umrli Antoniji Mulaček se odkloni. — Šolskim slugam se določi obleka v zmislu določil v pragmatiki. — Magistr. uslužbencu Rih. Svetliču (uradniku) se všteje v službo eno leto in osem mesecev, Iv. Miehlerju (slugi) pa štiri leta. Dalje se sklene, da dobijo v zmislu določb uradniške pragmatike nekateri uradniki nove službene naslove: Albin Semen, magistratni tajnik, Fran Trdina, mestni računski ravnatelj, Danilo Šaplja. mestni računski revident, Ivan Zemljič, mestni stavbni nadoficijal II. razreda, Josip Hafner, mag. pisarniški pristav. Anton Slivnik, mestni živino-zdravnik I. razreda, Rihard Svetli č, mestni računski asistent, Avgust Speil, mestni računski asistent. Odsotnost od včerajšnje seje sta opravičila obč. svetnika dr. Zajec in Iv. Štefe. Državni zbor. Dunaj, 18. dec. V današnji seji sta govorila dva minoritetna govornika, čemur so sledile številne interpelacije, med njimi tudi Stapiuskijeva o zadevi Dlugoszeve afere. Stapinski je ob tej priliki izlil vso svojo jezo, ki se mu je nabrala v zadnjih tednih proti bivšim svojim tovarišem in ministru Dlugoszu. Povdar-jal je, da mu je dal Dlugosz denar kot strarikar in kot milijonar. Bil je prepričan, da daje iz svojega in bi nikdar ne dovolil, da bi si pustil povrniti od vlade 30.000 K. Kar se tiče ostalega denarja, je bila stvar sledeča. Spomladi sredi pogajanj zaradi gališke deželno-zborske volilne reforme se je ponudil Stapinskiju v nakup list ..Kurier" ter se mu je reklo, da mu posodijo za nakup omenjenega lista krakovski konservativci 80.000 K. Stapinski je izdal pobotnice na ime krakovskih konservativcev, naenkrat pa je zvedel, da so v rokah grofa Sturgkha. Stapinski je pri tej priliki postavil krono svojim trditvam, ko je predbacival, da je Dlugosz, pridržal od 45.C00 K, ki jih je Oo-bil od barona Popperja za namene poljske ljudske stranke, 20.000 K zase. Popper mu je pokazal tozadevne pobotnice. — To odkritje je zbudilo veliko senzacijo v zbornici, zlasti ker so se zgodila v navzočnosti barona Popperja, ki je bil na galeriji. Vsled tega so se pristaši Dlugosza in ostali člani Poljskega kluba odrekli pravici, zavzeti napram Stapinskijevim trditvam svoje stališče v zbornici. Zanimivo je tudi Stapinskijevo odkritje, kako je Dlugosz postal minister. Stapinski je hotel imeti za minista Wrobela, ki pa ni veleposestnik. Kend-zior ni hotel postati minister. Šel je nato slučajno z Bjlinskijem od sobe podpredsednika GeTmana do sobe pocl-presednika Romancžuka in dejal:,, Morebiti Dlugosz? Je veleposestnik, ka-valir. vitez železne krone tretjega razreda." In v '0 minutah je bil Dlugosz minister. Dlugosz je rekel v Rzeszo\vu, da jo izsilil Stapinski od železniškega ministra za nekega Jonasa v Lvovu 100.000 K in ie dobil od Jonasa 30.000 K. Stapinski zahteva zato od železniškega ministra izjavo, cla ni nikdar posredoval za Jonasa, akoravno ga je Dlugosz pripeljal k njemu v hišo in ga skušal pregovoriti, da bi zanj interveniral. Končno je Stapinski prosil, naj ministerski predsednik njegovi interpelaciji odgovori in predloži zbornici dokumente, o katerih se govori. Omenjamo še, da je poslanec dr. Žitnik vložil intepelacijo zaradi rudniške nesreče v Britofu. Seja se jutri nadaljuje. Dnevne novice.' — Postojna. V Postojni je zmagal narodnonapredni kandidat Lavrenčič. Mož je bil zelo vesel kakor sploh zmagovalci, a potrlo ga je nezmiselno početje njegovih volilcev, ki so v torek dopoldne pokazali, da smo v Postojni še majhni ljudje: ki so dokazali, da je zmagal lokalizem. Vočerne ovacije: ba-kljada požarne brambe, godba, so bile sicer izliv opravičenega veselja, toda adventni ples v več znanih gostilnah, pogreb Črne misli, otroško dekliški sprevod; to je navdalo celo napredne može, kar je poštenih s pogrebnimi mislimi. Srečali smo jih z vprašanjem, pa je nekdo rekel: Non curar di loro, m& guarcla e passa. — Kako se je profesor Pesfotnlk —- tepel za svoj mandat. Iz Radovljice poročajo: Poroča se nam, da je imel dr. Pestotnik v nedeljo zvečer shod v Radovljici. Kandidat »mogočne« narodno-napredne stranke se je tako bal radovljiških klerikalcev, da se ni upal sklicati v nekdanji liberalni trdnjavi javnega shoda, ampak je imel samo zaupen shod, na katerega je vabil s posebnimi vabili. Shoda so se udeležili liberalci iz Radovljice in Predtrga, volilci in študentje, posebno častno pa je bil zastopan na shodu oni del urad-ništva c. kr. davkarije in davčnega referata, katere je napredni »Dan«, katerega pristaš je profesor Pestotnik, na dolgo in široko popisoval kot »cvič-karje« in jih kot take postavljal v za-smeh cclemu uradniškemu stanu. Na zaupen shod je dr. Pestotnik povabil pomotoma tudi nekatere »klerikalce.« Ko pa je na shodu spoznal svojo zmoto in zvedel, da je prišlo na shod par klerikalcev, začele so se kandidatu tresti hlače, postal je ves nervozen, ker je dobro poznal sam sebe, da je čisto nesposoben »klerikalcem« odgovarjati, zato je zahteval, da se mora vsak klerikalec odstraniti in ker je eden navzočih nekaj pomišljal vkljub prejetemu vabilu, ga je zagrabil dr. Pestotnik sam in ga s telesno silo potisnil iz dvorane. C. kr. navzoči uradniki so ta kulturen nastop naprednega kandidata — profesorja — pozdravili z burnim ploskanjem . . . Nato je dr. Pestotnik zbranim volilcem povedal svoj slekcijon«, kakor se ga je naučil iz naprednih časopisov. Novega ni nič povedal. — V nedeljo je pa dr. Pestotnik naše somišljenike v Radovljici pretepal z roko in z jezikom, v torek so ga pa naši izplačali pri volitvi tako, da bo pomnil svoj nedeljski nastop v Radovljici. — Slov. hrv. klub je vložil včeraj na ministra za javna dela interpelacijo zaradi rudarske nesreče v Britofu. Dr. Korošec je govoril k tej interpelaciji in je zahteval, da se krivci neizprosno kaznujejo. — V soc. polit, odseku se je končala razprava o reformi zavarovalnice privatnih uslužbencev. Poročevalcem za zbornico je odločen dr. Licht. — Odlikovan redovnik. Katehetu na koroških deželnih zavodih za slepce in gluhoneme, kapuc, patru Gabrijelu Bajec je cesar podelil zlati zaslužni križec. — Umrla je dne 10. dec. 1913 gdč. Fr. Stare, sestra grajščaka g. Ant. Stare v 76. letu svoje starosti. — Lovska sreča. V Vrhniškem lovišču na .Telovcu pri Zaplani je bil 15. t. m. ustreljen lep, 30 kg težak divji kozel (gams). Opazovali so ga že nad leto dni z enim samcem in samico z mladičem. Kaj jih je v naš kraj prignalo. je uganka. Take divjačine najstarejši ljudje ne pomnijo v našem okraju. Ni čuda torej, da je k načelniku gosp. K. Mayeru prišlo nešteto radovednežev gledat ta redki lovski plen. — Krasne umetniške božične in novoletne razglednice ima v zalogi SI. Straža v Ljubljani. Naj bi sedaj, ko bode o priliki praznikov romaft) po širni naši domovini tisoče in tisoče razglednic, vsi zavedni Slovenci in Slovenke segali le po razglednicah, katere je založila Slov. Straža. Razglednico se naročajo v pisarni Slov. Straže v Ljubljani (Ljudski dom). Trgovci in razprodaj alci dobe znaten popust. Ob tej priliki naj bi se vsakdo držal načela: Na vsaki razglednici in sploh na vsakem oismu mora biti prilepljen narodni kolek v korist obmejnim Slovencem. Slov. Straža ima v zalogi sedem različnih umetniško izdelanih narodnih kolkov, katere vsem prijateljem obmejnih Slovencev prav toplo priporočamo v nakup. — Gg. naročniki »Zore« naj blagovolijo vzeti na znanje, da „Zora" vsled tiskarskih ovir ne izide 20. t. m. Ker bi pa morala iz istih vzrokov iziti tretja številka v negotovem terminu, se je odločilo uredništvo soglasno z upravni-štvom, da izideta v januarju dve številki skupaj. Gradivo za 4. štev. prosim do 1. januarja na naslov: Vinko Tavčar, phil. Tržič, Gorenjsko; literarni izdelki pa do preklica na naslov: Narte Veli-konja, iur. Gorica (Slov. Alojzijevišče). — Deželni muzej ostane dne 25. t. m. na božični dan zaprt. Dne 26. t. m. na sv. Štefana dan pa bo dopoldne od 10 do 12 ure za javni poset odprt. — šolska mladina v Preddvoru pri Kranju priredi na praznik sv. Štefana božičnico. Vabimo! — V Zagrebu kradejo tudi fiakar-ske vozove s konji vred. Zagrebški fiakar Pavel Bekina je v torkovi noči vozil nekega potnika z državnega kolodvora v Mesniško ulico. Potnik mu je dal bankovec, katerega je fiakar šel v bližnjo kavarno menjati. Ko se je vrnil, ni bilo ne voza ne konja. Prijavil je slučaj policiji, ki zdaj poleg voza in konja išče tudi potnika. Morebiti gre samo za šalo. — Gospode, ki so jim bile izročene nabiralne pole za podporno akcijo slov. visokošolcev, prosi odbor „0. v. p. o.", da iste v najkrajšem času vrnejo na naslov: Leopold Armič, tehnik, Ljubljana Gosp oska ul. 6. Nabiralnih pol manjka še veliko, dasi je rok za vrnitev že potekel. — Gremij trgovcev naznanja svojim članom, da smejo biti v nedeljo pred Božičem, t. j. 21. t. m. trgovine odprte od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 3. do 6. ure popoldne. — Doktor prava - tiskarski vajenec. V neki tiskarni v Kesttheliju na Ogrskem se že tri tedne uči tiskarske umetnosti mlad mož, ki je letos dovršil pravno fakulteto in promoviral za doktorja. Ker ni mogel dobiti službe, se hoče posvetiti tiskarstvu. — Špirit se podraži. Z ozirom na ogromno porabo špirita in pa na novi zvišani davek je z gotovostjo pričakovati, da se cene špiritu že z novim letom izdatno zvišajo. To je tem bolj gotovo, ker se je tudi na Ogrskem sklenil špi-ritni kartel, kateremu je pristopilo že 75o/o tovarnarjev in rafinerjev. — Poštna tatvina v Trstu. V tej zadevi se preiskava nadaljuje. Zasledilo se pa še ni nič. Izpustili so celo Višina, na katerega je letelo največ suma. Dva sta pa še v zaporu. — Posledice topove eksplozije v Pulju. Mornariški stavbni uslužbenec Mihael Gregorič iz Trsta, ki je bil ob priliki eksplozije velikega topa v Pulju ranjen in po ozdravljenju poslan na dopust, se je moral vrniti v bolnico, kjer so konštatirali, da ima v prsih še en kos železa, katerega mu bo treba izrezati. — Zgorela Je pravoslavna cerkev v Brčki v Bosni. Vsi štirje zvonovi so se stopili. Škoda znaša 100.000 K. — Ustrelil se Je v Konjiči v Bosni orožnik Schindler. — Invalidska ustanova. Razpisano je eno mesto dosmrtne vojaške invalidske ustanove ljubljanskega gospej-nega društva v letnem znesku 6720 K. Podrobnosti so razvidne iz razpisa, ki je na magistratu javno nabit. — Stalne službe išče 28 let star, izkušen in izobražen mož, ki je vešč poslovanja v denarnem zavodu in sploh vseh del v pisarni. Razume vse slovanske jezike in nemški, italijanski in francoski. (Govori jih samo nekaj.) Moral je pustiti službo radi delovanja za našo stvar. Dopisi na uredništvo. — Slovenski delavci —- ne v Afriko I C. kr. trgovsko ministrstvo je izvedelo, da nameravajo v južni Afriki posestniki rudnikov povabiti slovenske delavce iz Avstro-Ogrske. Z našimi delavci bi nadomestili prejšnje delavce, hi so stopili v štrajk, ter jih nastavili z manjšo plačo. Ta zamena delavcev bi pa povzročila med štraj kuj očimi velik upor ter bi so izpostavili naši dclavci neprestanim resnim spopadom. Če bi izbruhnili kaki resni nemiri v teh pokrajinah, bi bilo celo življenje v veliki nevarnosti. Razen tega bi bilo za naše ljudi pri pogodbah tudi zelo težko, ker ne znajo jezika in tudi ni zaupati tem brezvestnim rudniškim posestnikom in njih agentom. Izročeni bi bili ti siromaki popolnoma v njihove roke, ter bi se ne mogli nikjer pritožiti. Končno moramo še opozoriti, da si v teh rudnikih delavstvo nakoplje vsled slabe klime in slabega zraka i etiko in v kratkem zanjo umre, — Ako torej pride do slovenskih in hrvaških delavcev glas, ki jih vabi v Afriko, naj ga ne poslušajo, če hočejo sebi dobro. — Rafaelova družba. — 16 letni ubijalec. Te dni je stal pred sarajevskim sodiščem 16 letni pastir Jovo Samardžija iz Rakitnice, obtožen uboja. 21. septembra letos je stal Jovo Starovlah, oče treh majhnih otrok, pred sosedovo hišo v Rakitnici, ko je prišel mimo pastir Samardžija; le-temu je Starovlah jel očilati, zakaj ne da miru njegovim otrokom. Nastal je prepir, v katerem je Starovlah vzel poleno in napodil pastirja, katerega je dvakrat udaril po ledjah. Nato je pastir pobral neki kol in udaril Staro-\laha s tako silo po glavi, da se je kol zlomil. Starovlah se je nato podal domov, kjer je naslednji dan umrl; vsled silnega udarca mu je počila lobanja in je vsled krvavenja v možganih nastopila smrt. Samardžija dejanje prizna, izgovarja se pa s silobranom; obsojen je bil na tri leta težko ječe, Angleški humor. Neki škotski žup-nik je že dalj časa opazoval staro go-i spo, ki je pri njegovih pridigah v cerkvi vedno trdo zaspala, ako je pa pridigal kak mlad duhovnik z vseučilišča, ga je pa silno zvesto poslušala. To se je staremu župniku za malo zdelo in trdo je prijel staro gospo; ta mu je pa takole odgovorila: »Veste, gospod župnik, če vi pridigate, vem, da je božja beseda dobro opravljena; kadar pa pridejo na prižnico mladi ljudje z vseučilišča, treba ostro paziti, da-li se nahaja seme božje besede v pravih rokah.« Petkronske novce je ponarejal delavec Szekclj v Požunu; denar ie spravljala v promet, njegova družina: žena in štirje otroci. Tako so se preživljali že poldrugo leto. Te dni so pa zasačili ženo, ko je hotela oddati ponarejeno pe-tačo, nakar so vso družino zaprli. Štajerske novice. š Oče po nesreči usmrtil otroka Kočar Jožef Kančič v Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah je dne 11. t. m. kidal gnoj iz hleva; stal je v hlevu in z vilami metal gnoj ven na gnojišče. V tem pride k hlevskim vratom njegova dveletna rejenka Marija Kolarič ravno v trenotku, ko je on zamahnil z vilami; vile so zadele otroka v levo lice in se zarile tako globoko, da je revše kmalu umrlo. š Mačka povzročila požar. V Poljanah je te dni sredi poldneva začela goreti Štingelnova hiša, ko je bila družina ravno pri kosilu. Goreti je začelo v podstrešju, kamor je zbešala mačka ki se je bila grela na ognjišču in se ji je bila vnela dlaka. Domači so bili tako prestrašeni in požar se je tako hitro razširil, da niso ničesar rešili. Štingel je bil le za malo svoto zavarovan in je škoda tem večja, ker mu je zgorelo tudi gospodarsko poslopje. š Obesil se je v Gameljčah v Slov. gor. bivši posestnik Franc Kapelj. Star je bil šele 28 let in zapušča ženo in dva majhna otroka. Vzrok samoumora ni znan. Koroške novice. k Koroški deželni zbor se skliče 8. januarja 1914., ako bo dotlej rešen mali finančni načrt. Liflfiljfliiske novice. lj Netaktni volilni komisar. V; »Mestnem Domu« je včeraj volilni komisar pred zbranimi volilci se posebno imenitno postavil. Hotel je Dokazati, da svoje glasovnice sam ne popiše. Vzel je prazno glasovnico in jo pomolil dr. Zamiku, naj mu jo on izpolni. Ali ni to jako netaktno ocl volilnega komisarja, da na tako ostentativen način zahteva, naj se mu na glasovnico zapiše Adolf Ribnikar? lj Iz pisarne slovenskega gledališča. V nedeljo, d n e 21. t. m. zvečer se uprizori prvič v tej sezoni A. Wilbrandta tridejanski igrokaz „Sve-tinova hči" („Die Tochter desllcrrn Fabricius"), in sicer kot ljudska predstava. V sredini tega igrokaza stoji stari kaznjenec Svetina, ki sta ga obup in beda gnala v zločin in v ječo, kjer je presedel 18 let. Strt in zgodaj postaran sc vrne v prostost, a ko vidi, da njegova prostost ograža brezskrbno življenje njegove hčere, o kateri do sedaj sploh ni vedel, hoče zopet prosto-volj no v ječo, obtožujoč se prestopka, ki ga ni zagrešil. Ulogo starca-trpina igra g. I. Borštnik sam. Njegovo hčer igra gospdč. A. VVinterova. Drugo večje ulogo imajo gg. Povhe, Danilo in Skr-blnšek, ki vodi tudi režijo. - Pripravljajo se: burke .,Nervozne ženske" veseloigra „ X a viha n c i " , drama „ Z e m 1 j a in igrokaz ,, M i 1 i j o -n a r č e k ". ZVi. SU'V. Oi-O v Aj.s uuu o. uetciiibro, iiiio. >JUull Naša zdravila In njih uporaba v domačem zdravilstvu. Cona K 1*20, vez. K 1-80, po pošti 20 vin. več. Življenje je boj, in sicer večni boj med zdravjem in boleznijo. Vsakdo išče takoj, ko opazi, da nosi v sebi kal bolezni in začuti, cla mu peša zdravje, pomoči, a često so vsi leki brezuspešni in umreti mora morda prezgodaj. Človek se ob taki priliki rad spomni svojih prednikov, ki niso poznali bolezni, temveč živeli v zdravju in moči do pozne starosti. Če jih je kdaj napadla kakšna slabost, pomagali so si z domačimi sredstvi, ki so navadno premagala bolezen že v nastanku. Navadna domača zdravila so istinito tudi v današnjih časih najboljši pomočelc proti raznim boleznim. Okrog nas cveto in odeveto, ne- opažene in nepoznane, zdravilne zeli, katerih pa žal večina ljudi ne pozna več. Vrnimo se torej nazaj k domačim zdravilom in starim zdravilnim sredstvom. Navedena knjiga navaja vse navadne bolezni in domače zdravilne leke proti njim, katere si lahko na podlagi te knjige vsak sam pripravi. Knjiga bo torej koristila vsaki slovenski hiši in vsakemu posamezniku, radi česar jo toplo priporočamo. Dobi in naroča .ue v »Katoliški Bukvami v Ljubljani«. RAVNOKAR IZIŠLE PRIPOROČLJIVE KNJIGE: Haouder, Zu Fiisseu des Meisters. Kurze Betrachlungcn fur vielbc-schaftigte Pricster. 3 K 36 vin. Dcutl, F.xcmpelbuch ftir Prediflt, Schu-le und Haus. Eine Sammlung ausge-wahlter Beispiele, \orwiegend der ncuercn Zeit, iiber samtlicho Lehren des katholisehen Ivatechismus. Cena i K 80 vin. Sebastian von Oer. Des Herzens Gar-ten. Briefe an junge Miidchen. Cena 1 K 80 vin. Ritega, Die Apostel - Geschichte. Dem christlichen Volke zur Betrachtung vorgelegt. Cena 4 Iv S vin. (elcg vez.) Molir, Die Sceie im Herrgottswinke3. Sonntagsbuchlein fur schliclite Leu-1e und fur AUe, die einen stillen Winkel suehen, \vochin sie sicli fluchten moehten zur innern Einkelir, zu ernsten Nachdenkcn iiber die ewi-gen Dinge. Vezano 2 K 10 vin. Hickmanns, U ni ver sal Taschenatla: 1914. (Geographisch - statistiseher. Z novo karto balkanskega polotoka Cena i I< 50 vin. Udels, Der Kampf um Gott. Samtliehi Vernunftbeweise fur und Eimvurf« gegen das Dasein Gottes. Popular apologetiseh dargelegt. 2 K 60 vin. Meissner, Der Praktikus. Mit zahlrei chen Abbildungen. Ein Buch fii; alle, die geseheit, genug sind, nocl lernen zu wollen. 3 K 24 vin. Na razpolago so tudi razni toza. devni katalogi. Knjige se dobe in naro čajo v Katoliški Bukvami v Ljubljani KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUB > LJANI. TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE CENTRALA: LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA ŠT. 3, Beton Zelezobefon Mostovi Stropi Dvorane Zazidki lurbin Strokovna izvržitev vseh vrst načrtov Frevzetfe zgradb Tehnična mnenja Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenice Obisk strokovnih inženirjev na željo PODRUŽNICE: GORICA, TRST, ZAGREB. St. 25.769 RAZGLAS. 3783 Pobiranje pasjega davka Z^HZS^S^ Ta davek plačati je v okrožju ljubljanskega mesta od vsakega psa, iz-fzemši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih znamk najkasneje do 20. februarja 1914 pri mestni blagajnici proti plačilu osem kron. Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februarja 1914 nadalje vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljavnih znamk. Magistrat deželnega stolnega mesta Liukliane. dne o. decembra 1913. !1a drobno! tla debelo! Najlepše boilcne in Jaslice in okraski za boSICno drevo. Pisemski papir, spominske knjige in (Snaga darila 3356 priporoCa ®§i 2 triu. naprej So. Petra cesta St. 26. oaaa^uaanacacioaaaauuanaanaaaann D a o a u o a u ! Marija ličar [j u D idini optični zavod z Blektričniro abratom. K. Jurman optik-specfallst LjuDljano, Šelenburoova ulica slev. i Zahtevajte najnovelše ilastrovane cenike brezplačno! podpisana tvrdka je sklenila pri svoji letošnji BOŽIČKI PRODAJ cenjenega odjemalca s POSEBNO PONUDBO iznenaditi, po kateri se bodo VSI PREDMETI lfSEH VRST izvzemši specialne izdelke ovratnikov, manšetov in habigovih klobukov kojih prodajni pogoji so pogodbeno določeni, prodajali PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAH, predno se odločite PREPRIČATE SE LAH K. O o reelnosti ponudenega, NE DA BI VAS SILILI K NAKUPU, UST. 1830. LJUBLJANA. BENEDIKT &. CS PREŠERNOVA ULfCA. Dva ključarska =vajenca= sprejme tako) Ivan Triller, stavbni in umetni ključavničar na Bledu. 3887 Zmožnega 3854 zagarja na vodno žago s turbino išče Franc Šerko v Cerknici. Ugodni pogoji Ponudbam je priložiti spričevalo. samo Warnerja Rust Proof STEZNIKI (Originalno amerikanski izdelek). Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se od stranile vloge. IfcST Za vsak kos se jamči. J Edina zaloga v Ljubljani: Josipina Podkr%jšek, Ljubljana, Čevljarska ulica št. 2. Priporoča tudi veliko zalogo higiieničncjja perila, Jagrovega in Tetra ter vse druge modne pred-mete najboljše kakovosti. Naročila po pošti se izvršujejo točno. Absolvent ki je z dobrim uspehom dovršil dvorazredno Slovensko trgovsko šolo, Ljubljana, išče s.tubo. Zmožen je, razen drugih trgovskih predmetov: slovenščine, nemščine, slovenske in nemške stenografije ter strojepisja." Naslov pove uprava Slovenca pod št. 3818. 3818 Sanatorium Emona Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastni* In Sel-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primat I. klr. odd. dež. tolu. Najfinejše, zajamčeno * naravno, i/, pasterizirane smetane izdelano pristni, čisti, planinsko cvetlični čajno maslo Emendolski, Groyski, Tilsitski, Kdamski, Roquefort, Trapisten, Gorgonsola. Nadalje skuto, jajca, kuhano maslo in maslo za kuhanje, pošilja vsak čas po najnižjih dnevnih cenah in poljubnih množinah zveza kranjskih mlekarn ..MLEKARSKA ZVEZA" v Ljubljani, Kranjsko. 3743 sjsgis sii jsišsaa šE uaa 3617 zoper prehlajerrje p dobra m topim ©foM Veliko izbiro zimskih pletenih srajc, jopic, spodnjih hlač, trpežnih in krasnih no-avic in naraaš, dobite pri tvrdki A. & E. Skaberne specialni oddelek za pletsnine in perilo, v lastni hiši Mestni trg 10 ortitaji trgovina z mm- Psiprn^M dmriLk m m i® rs Cene za gospode K 14*—, 17'—, 20'— Cene za dame . . K 12 —, 15'—, 18'— Cene za dečke. . 36/39 K 10--, 12'— St. 22-25 26-28 29-51 32-35 Cene za otroke . K 5, 6, 7, 8 Garantirana kakovost. Cenejše vrste K L'oO naprej «585 rit • C Klobuki Cepiče Kravate Rokavice Žepni robci Naramnice Zapestni gumbi Palice 3771 Dežniki č tr pmvkm* mto&H! ZA BOŽIČ v £bom niodm tacmiM (\ Irii I Ljubljana 'jE i ^ca Spalne srajce Spodnje hlače Trikot perilo i -ii rs prof. dr. G. Jaegra Pleteni telovniki ti Gamaše Galoše itd. fi. ni hI f Franca Jožefa cesta št. 3. ---------—JiSI1 W I I I -t I I i t II I 1 i ' ! I t i ' 1 I '1 l ! 1 I ! 1 I I 1 t 1 i I i 1 I 1 1 1 I 1 ! ! 1 I I ! 1 1 i I i i I . I I 1 I I "/;; jfcžfeff .v-:-,•■■:•: .•.■•.... .:•: :■■:■: . _ J_ 1_ I_______..: i L* l_____________...! . 1,; . ... IzdHia konzorcij »Slovenca«. Tisk: »katoliške liskai ue«. Odgovorni ureduik: Joic* Ito.stincar, državni poslanec Promovlran je bil dane3 na dunajskem vseučilišču doktorjem modro-slovja g. Izidor Cankar, prefekt v Ma-rijanišču in urednik „I)om in Sveta". lj šentjakobsko prosvetno društvo »rabi k predavanju v nedeljo ob 0. uri svečer in na bo žičnico na sveti rečer ob 0. uri. lj Družabni klub ima svoj večer v soboto 20. t. m. na verandi hotela »Union«. Predava Ing. V. Remec o »Elektriki v njenih pojavih« z eksperimenti o raznih učinkih električnega Loka, Rdntgenovih žarkih, brezžični te-legrafiji i. dr. Po predavanju obisk tukajšnje brezžične š taci je po prijaznem dovoljenju g. dež. šolskega nadzornika A. Belarja, ki je dal poleg raznih tukajšnjih zavodov, potrebne aparate na razpolago. Začetek ob 8. uri. lj Operna noviteta »Madonin Žongler«, ki se uprizori v Ljubljani prvič in drugič v ponedeljek in torek, je mirakel v treh dejanjih. Sodelujejo vsi moški operni solisti, oba tenorista gg. Jastrzebski in Lowczynski, oba bari-tonista gg. Vuškovic in Kondracki, oba basista gg. Križaj in Lesič ter še pet moških solistov; prvega in druzega angela pojeta gdč.Lovrenčakova in gdč. Štorekova. Zbor predstavlja fratre, ka-valirje, kmete, pisarje in prodajalce. Za vsa tri dejanja so dospele iz slikarskega ateljeja kr. deželnega gledališča v Zagrebu krasne, nove kulise in novi prospekti popolnoma po vzorcu dunajske dvorne opere. Začetek točno ob 8. uri zvečer, konec po 10. uri. — Lože in vstopnice za vse sedeže je dobiti v Češarkovi trafiki. Tudi gostom z dežele je možno postreči z vsemi vrstami prostorov. lj Nedeljska popoldanska predstava. V nedeljo bo druga repriza izborne veseloigre »Svet«, ki je dosegla tudi na našem odru najlepši uspeh. Pisatelj Bra-nislav Nušič jo najboljši srbski humorist, ker je njegova šala vedno neprisiljena, sveža in zdrava. Kdor se rad smeje, bo te igre vesel. Človeku sc zdi. da se Nušič šali iz naših razmer, tako imenitno je pogojen milj6 slovenskega mesta s smešnimi spletkarstvi, zlob-nostmi in filistroznostmi. Vsi značaji v „Svetu" so zajeti iz življenja in vsakomur ljubi znanci. Ta igra se bo gotovo večkrat uprizorila tudi na deželi, zato opozarjamo nanjo diletantovska društva po slovenskih mestih in trgih. Ker je primerna za vse sloje in tudi za mladino, ker ni težkih vlog, bo dobrodošla povsod. Pri nas se igra prav dobro. Cene so zelo nizke. Torej zabava cenena in izvrstna. i j Nezgodi. Delavka Marija Dernik v ljubljanski predilnici, stanujoča na Črnučah, je padla v tovarni v kad vrele vode in si opekla noge. — Jos. Treven, 12 letni sin kajžarja z Beričevega vrha pri Vrhniki, si je s slamoreznico odrezal sredinec desne roke. Oba ponesrečenca so pripeljali v deželno bolnišnico. lj Umrla je v deželni bolnišnici Marija pl. Gering, 59 let stara, šivilja, stan. v Florijanski ul. 33, ki jo je 12. dec. podrl tramvaj na tla in jo smrtno poškodoval. lj Napad z nožem. Iv. Peček, delavec v Vel. Čolnarski ulici pri Hrovatinu, se je spri z nekim solilapeem, ki ga pa je osuval z nožem in ga tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico. lj Ogenj v sobi. Včeraj popoldne je nastal ogenj v podstrešnem stanovanju hiše št. Iti. na Racleckcga cesti. Neka stranka je sušila pri zakurjeni peči slamnico, katera se je vnela. V ognju obveščen oddelek požarne hrambe je bil takoj na licu mesta, a ni stopil v akcijo, ker so bili ogenj že prej domači pogasili. lj Pri izdelovanju kartonov se je ponesrečila v tobačni tovarni 33 letna delavka Doroteja Ježkova. Pri delu ji je ostal del kartona v stroju in ga je hotela z roko odstraniti. Pri tem pa je nehote sprožila z nogo stroj, kateri ji jc odščipnil na desni roki prva členka srednjih prstov. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Setničar, delavčeva žena 28 let. — Marija Simovič, šivilja, 05 let, — Andrej Prcdalič, tobač. tovarne delavec, 44 let. — Gašpar Ježek, užitkar, 74 let. — Juri Kunčič, hišni posestnik, 72 let. — Martin Slivnik, užitkar, 84 let. — Marija Handler, hiralka, 84 let. si je največ zaslug pridobil ključavničar Zeršen od železnice iz Divače. Ta se je podal v vodo io je popolnoma pod vodo bredcl bres oprave potapljačev do domače ses/.lke in jo odprl. Se-salke leži pod navpičnim rovom in jc velika. Zato je bila potem hitro voda toliko izčrpana, da so mogli bresti do ponesrečencev. — Zanimivo je, da sta vzdržala Rumuna čez osem dni v rovu brez hrane. Eden je pojedel svoj klobuk popolnoma, drugi deloma. Danes ob 10. uri je bil pogreb mladeniča Žužka na Škofij cm. Poleg velike množice udeležilo se je pogreba tudi uradništvo rudokopa in zastopstvo postonj-skega glavarstva. Vodo iz rovov še vedno črpajo, ker leže drugi ponesrečenci še globoko v takoimenovanem „Gesenke". Najzadnji se še 80 metrov pod vodo in jih vsaj štirinajst dni ne bodo dobili še vseh. — Nesreča. V teku enega tedna sc jo pripetila v tovarni na Savi žc druga smrtna nesreča. O prvi je žc poročal ..Slovenec", druga pa se je pripetila v sredo zjutraj. 10 letnemu mladeniču Janezu Oblaku je padel na glavo kos železa in je obležal na mestu mrtev. Bil je priden fant, član našega Orla. Bilo mu dobro! — Skioptične slike o jeruzalemskem romanju naj tisti gospod, ki jih je pred meseci prevzel, hitro v r n o. — K nesreči v Vremskem Britofu se nam še poroča: Kakor sem brzojavno sporočil, ho dobili 17. dec. ob 5. uri 10 min. dva ponesrečenca živa. Lnega so dobili kake pol ure kasneje mrtvega. S tem je rešilna akcija končana, ker ostalih devet je brez vsakega dvoma mrtvih, ker so zaliti v vodi. Ti trije so delali v „Aufbruchu" in jc bil mrtvi Žužek na poti iz rova, zato ga je ga ie tudi zalotila voda. Za rešitev Razne slvsri. Glavni dobitek pri drugem žrebanju državne loterije. Pri drugem žrebanju državne loterije, ki se je vršilo minuli teden, je bilo oddati 0 velikih dobitkov v skupnem znesku 130.000 Iv in vrhu tega seveda mnogo manjših dobitkov od 2000 K nizdol. Glavni dobitek je znašal 70-000 K: dotično srečko je kupilo 7 oseb: šest po eno osminko, eden eno četrtinko. Med temi so: en prodajalec premoga, ena kontoristka, en čevljar, ena šivilja in enaki majhni ljudje in en zdravnik. Sreča je torej to pot zelo dobro ravnala. Drugi dobitek v znesku 30.000 Iv je bil zadet v Galiciji; srečka je bila prodana v štirih četrtinkah. Doslej se je izplačala šele ena četrtinka dobitka, t. j. 7500 K. Od tretjega dobitka v znesku 15.000 K se je doslej izplačala ena osminka; srečka jc bila prodana na Dunaju. — Glavni dobitek iz prvega žrebanja v znesku 00.000 K je bil cel dvignjen in je šel na Štajersko. Za avtomobilni promet v novih srbskih krajih se jc ustanovilo nosoli io avtomobilno društvo z 200.000 dinarjev temeljno glavnice. Vlada je to žo odobrila in so promet nemudoma začne. Nesrečen »Miklavž«. V Erlabrunnu je letos kakor običajno hodil ,,Miklavž" s svojim spremstvom od hiše do hiše. Tako so prišli tudi k Turnerjevim: 12 letni Turnerjcv deček se je prestrašil in hotel zbežati po stopnjicah; toda v strahu je stopil na slepo, padel in koncem stopnic obležal z zlomljenim tilnikom. Ko je oče videl sina mrtvega, je v razburjenju zgrabil za velik kuhinjski nož in trikrat zabodel .,Miklavža", ki ga je predstavljal mojster Kor-ncr. Korner so je mrtev zgrudil. Slovesna »oprostitev« prvega ženskega pekovskega pomočnika na Dunaju so je vršila 15. t. m. Gdč. Marija Schtirer, hčerka dunajskega pekovskega mojstra Schurerja, sc jc pri svojem očetu izučila v pekovski obrti in 20. nov. letos z izvrstnim uspehom prestala pomočniško izkušnjo. 15. t. m. sc jo pa vršila slovesna »oprostitev«, katere so se v velikem številu udeležili zastopniki pekovske obrti, načelniki pekovske organizacije komerčni svetnik Breunig i. dr. Tango. Ta evropska plesna novost — pravzaprav norost — je jako nečastnega izvora. Argentinski poslanik v Parizu don Enrico Laretto jo najhujši zaničevalec toga izvoznega blaga iz argentinsko dežele in pove vsakemu, kdor ga o tem vpraša, na ves glas. da plešejo ta ples v Argentiniji, odkoder so ga dobili v Evropo, edino le najbolj zavrženi izvržki mestnega prebivalstva v najumazanejših beznicah. Da bi se ta ples plesal v kakem lokalu, kamor zahajajo pošteni ljudje — o tem niti govora biti ne more. Pravi Argentinec bi svoji ženi raje zabodel nož sredi srca, nego bi jo pustil plesati ta grdi, nemoralni ples. Argentinski, narodni plesi so plemeniti, dostojanstveni, kjer se plesalci komaj s konci prstov dotikajo drug drugega. Tango jc pa iz-rodek najnižjih ljudskih strasti po mestih in sc drži skrit lc po najgrših javnih brlogih. Seveda so v Evropi ostudne kretnje in gibe tega plesa, omilili z eleganco, toda tango ostane tango. Edino, kar človeka pri tej tangovski norosti, ki je sedaj obsedla Evropo, tolaži, je to, do, bo tudi tango ljudem v kratkem postal dolgočasen in pre- bedast ter ga bodo zavrgli, kakor so že inarsikako drugo modno norost. Kmečka zakonca osleparila odvetnika. — K zagrebškemu odvetniku dr. llofferju sta prišla svoj čas kmečki mož in žena in se mu predstavila kot Toma in Bara špoljarincc; prosila sta ga, naj jima na vknjižbo na njuno posestvo dobi posojilo 400 K. Ker se je odvetnik na zemljoknjižnem uradu prepričal, da j c res ondi vpisano posestvo na navedeno ime in je tudi neki zagrebški trgovec potrdil, da pozna zakonca kot Špoljarinca, se je odvetnik končno udal njunim ponovnim prošnjam in jima dobil 400 K posojila in ga dal vknjižiti na dotično posestvo. Čez dalj časa pa pride k njemu kmečki mladenič in ga v imenu svojih starišev vpraša, kako je mogel na njihovo posestvo vknjižiti 400 lv, o katerih oni ničesar no vedo. Odvetnik je fantu povedal, kako je bilo s posojilom in mu opisal oba Špoljarinca. Mladenič je po tem takoj spoznal, da sta to njihova soseda, ki se tudi pišeta špoljarinec, a je možu ime Janko, ženi pa Bara. Preiskava je dognala, da sta res ta dva osleparila odvetnika. Bara je bila te dni na zagrebškem sodišču obsojena na 3 mesece ječe, dasi sc je rotila, da o celi stvari nič ne ve, njen mož pa je pravočasno umrl. Zabodla nasilneža. V Lipcu v Bosni je Nedo Stanojevič že dolgo nadlegoval svojo svakinjo Stojo z nedostojnimi željami, tako da je Stoja začela nositi nož, da bi se ga v najnujnejšem slučaju mogla obraniti. Te dni je ostala Stoja sama doma in kmalu se je pojavil Nedo, ki je končno hotel rabiti silo. Žena je pa potegnila nož in zabodla napadalca naravnost, v srce, da je bil takoj mrtev. Stojo so zaprli. Lokalni promet med Pančovo in Bel-gradom je c.kr.donavska paroplovna družba zopet uvedla in so redno vrši kakor preje. Znamenite starine so našli nedavno v vasi Bočaja Snamenra pri Tiraspolu v kerzonski guberniji na Ruskem. V globini 9 sežnjev so odkrili dragocen grob nekega skitskega kneza. Krsta iz mavca je čudovito lepo delo s srebrnimi in zlatimi okraski. V krsti so nahaja okostnjak, ki ima krog vratu zlat. obroč, v katerega jc vdelana najkrasnejša steklenina. Glavo pokriva bronasta čelada, preodlično grško delo. Ob strani ležita dva meča z zlatim ročajem in zlato nožnico. Prsi pokriva oklep in" ščit. Vsa oborožba je grškega izvora, polna največje lepote in neizmerne vrednosti, tembolj ker menda noben muzej v Evropi nima kaj tako dovršenega in popolnega pokazati. S tem pa bogastvo tega groba še ni bilo izčrpano. Na desni strani okostnjaka so našli 9 precej velikili srebrnih vaz z napol vzbočenimi podobami, ki predstavljajo prizore iz skitskega življenja, Dalje so našli v grobu veliko zlato skledo, okrašeno s ptičjimi in ribjimi podobami, in končno zlat glavnik z 18 zobovi, okrašen s kipcem podobnimi figurami, ki so veliko umetniško delo. Prizori in podobe so v zgodovinskem oziru izrednega pomena, ker se popolnoma strinjajo s lferodotovim opisovanjem skitskih šeg in navad. Tragična osoda mažarskega pesnika. Te dni je zblaznel bogonadar-jeni mažarki lirični pesnik Ruduyan-ski; ob tej priliki se časopisje spominja njegovo tragične osode. Ruduyan-ski so je še jako mlad posvetil časnikarskemu poklicu; žc v mladeniški dobi j c izdal svojo prve pesmi, ki so vzbudile veliko pozornost. Iz njih jo odsevala neka čisto posebna mehkoba, duša polna poleta; kritika je mlademu pesniku prorokovala sijajno bodočnost. Zal pa, da veliki moralni vspeh pesniku ni prinesel gmotnih koristi. Zagledal se je namreč medtem v neko operetno pevko in jo tudi takoj poročil. Kar jc zaslužil ni zadostovalo za vzdrževanje družine. Da sc izkoplje iz revščine, sc je z družino proseiil v Ameriko in stopil ondi v uredništvo nekega mažarskega lista. Tu je delal noč in dan, dokler ga ni nekega dne med delom zadel silni udarec: Oslepel je! Odslej je svojo članke, podlistke in pesmi narekoval v pero in njegove pesmi niso bilo nikdar globlje in lepše nego sedaj. Na prigovarjanje prijateljev sc jo, vrnil nazaj v domovino, ki pa zanj ni imela srca; v deželi, kjer sc ciganski godci in varieto- pevke obmetavajo s tisočaki in dragocenostmi — ni bilo mogoče spraviti skupaj dobrodelno predstave za oslepelega pesnika. Gledališče je ostalo prazno in cclo razni umetniki, ki so obljubili svoje sodelovanje, so v zadnjem hipu odpovedali svojo pomoč. Nesrečni pesnik so je v gledišču obupan zgrudil na tla. Od tedaj mu jo jela temniti tudi duševna luč, dokler ni končno popolnoma zblaznel. Bevcž si domišlja, da jo milijonar, medtem ko njegova družina berači, da bi spravila skupaj borih 700 K, da bi mogla nesrečneža vsaj za nekaj tednov oddati v sana-torij. O. če bi bil Ruduyanski ciganški godec ali pa varietetna pevka!... Lopov v pravoslavni meniški obleki. Zagrebške ,,Novosti" poročajo o pravoslavnem menihu Simeonu Gjakicu iz samostana Žitomisliča. ki je bil te dni obsojen na 5 let težke joče radi različnih goljufij in nemoralnih zločinov. Kakšen lopov je bil, kaže najbolj dejstvo, da je zlorabil 12 letno deklico, nato jo pa pregovoril, da je izpovedala, da je to storil arhimandrit llristofer Mihaljkovič, ki Simeonu ni bil naklonjen. Arhimandrita so zaprli, toda na sodniji je deklica povedala vso resnico, nakar so arhimandrita izpustili, Simeona pa zaprli. Tedaj so pa jele prihajati na dan razno lopovščine, ki jih jo menih Simeon uganjal med ljudstvom, tako, da mu je sodišče prisodilo 5 let-težke ječe. Srbske matere. Belgrajski „MaI I Žurnal" prinaša sliko preproste kmečke žene, 70 letne Anke vdove Stekič, ki je v zadnjih dveh vojnah odpravila na bojišče. 5 svojih sinov in 42 drugih moških članov družine — deloma vnukov, deloma nečakov. Srbske kmetijske šole sc ustanovv na samostanskih posestvih v šiči, Stu-denici in Kaleniču — seveda v sporazumu s samostanskimi upravami. Vsi ti samostani leže v starih srbskih mejah. Zgradba modernih tržnic v Bel-gradu. V načrtu za regulacijo belgraj-skoga mesta se nahaja tudi zgradba velike moderne tržnice na trgu „Ze-leni venac" in štirih manjših tržnic na mestni periferiji, ki bodo stale na točkah, kjer sc štiri deželne ceste stekajo v glavno mesto. Važno vlogo bodo pri teh zgradbah igrale hladilne naprave in železna konstrukcija. Napredek katoličanov v ameriških združenih državah. Iz statistike zadnjega ljudskoga štetja je razvidno, da se izmed 91» milijonov prebivalcev v ameriških Združenih državah 50 milijonov ni priznalo kot člane katerekoli verske družbe. Katoličani tvorijo s svojimi-18 milijoni prištašev najmočnejšo in najenotnejšo versko občino v severni Ameriki. Medtem ko je bil za časa Washingtona samo 1 škof. 510 duhovnikov in 30.000 katoličanov, so sedaj pb 135 letih 3 kardinali, 14 nadškofov, 100 škofov in 17.800 duhovnikov. Za časa \Vashingtona je med 121 prebivalci en sam katoličan, danes pa je razmerje 1 :(>. število konver-titov iz višjih slojev prebivalstva se ceni na letnih 140.000 ljudi. ... .» Kurzne cene dne 18. decembra 1913. Državne rente. 4% konv. dav.pr kron. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kron. renta (jan.—jul.) 4'2°;o avstr. velj. papir, renta debr.—avg.) 4-2°/o avstr. vel), srebr. renta (april—okt.) 4% avstr. zlata renta, davk. prosta . . . 4 % avstr. kronska renta (marec—sept.) 4 °/o av. kron renta iz 1.1912 (junij—dec.) 4 % ogr. renta v zlatu . 4°, 4'/2% ogr. renta v kronali iz 1.1913. . Druge javne zadolžnice. 4% kranjsko deželno posojilo i/. 1.1888. 4 '/j°/o kranjsko dež. melior. pos. i/. 1.1911. 4 kranjske deželne banke..... 4 °/0 bosansko deželno posojilo..... 4 % obveznice Rudolf, železnice .... 4% obveznice železn. Ljubljana-Kanmik 4°/„ obveznice dolenj. železnic..... Srečke. 4% drž. srečke i/. I. 1S60. po 500 gld. a. v. 4% drž. srečke iz !. 1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v. 5% don. uravn. pos. iz 1.1870. po 100 gld. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. bazilika budimp. iz I. 1886. po 5 gld. Ljubljanske srečke po 20 gld. ...... Rudeči križ avstr. iz I. 1882. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz I. 1882. po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz I. 18S5. po 25 lir . . losziv-srečke iz 1.1888........... Turške srečke ............... Srbske drž. tob. srečke iz 1.1SS8..... Akcije. Avstr. kreditni zavod........... Avstro-ugrska banka........... Auglo-avstrijska banka.......... Dunajsko bančno društvo........ Jadranska banka.............. ljubljanska kreditna banka....... Union banka ............... Živnostenska banka............ Avstrijski L!oyd.............. Državna železnica............. Jnžna železnica.............. Alpinc ................... Škoda .................... Valute. 20 frankov 20 mark . Sterling. . Rubelj . . i K h 82 1 90 82 90 X6 45 86 05 103 tiO 83 75 83 45 IDO 50 82 20 89 75 92 75 94 _ 82 oi) 92 (m) 75 01 — 1000 450 _ 089 _ 380 _ 279 _ 287 _ »43 —_ 20 90 62 25 52 50 31 75 45 _ 15 _ 228 90 29 — («1 75 2055 _ 337 25 _ 4:«; — 408 _ 000 50 274 50 622 __ 70- ran je davka v Trstu. Jugoslovani morajo ugovarjati, da se sovražna nam velesila, če tudi jc naša zaveznica, vmešava v škodo Jugoslovanov v naše zadeve. Poleg dinastije smatrajo tudi Jugoslovani v armadi enotno vez, ker hočejo, da se ohrani država enotna. Armada tvori za nje činitelj moči in enotnosti monarhije. S slučaji, kakor Redi in Jandric, je enotnost trpela. Veliko je armadi tudi škodilo, ker so izvedeli znani program devet. Lepih besedi o Jugoslovanih smo veliko čuli, a tvorile so glede na dejansko postopanje z Jugoslovani razžaljivo norčevanje. Govornik kaže na kričeče razmerje glecle na gospodarsko sposobnost ljudstva in na velikanske izdatke za oboroževanje in se zavzema za močno razoroževanje, t KARDINAL RAMPOLLA. Rim, 18. decembra. „Corriere d' Ita-lia" poroča: 16. t. m. kardinal ni maše-val, ker se ni dobro počutil. Ker se mu ni tudi popoldne izboljšalo, se jevlegel. Ob 5. uri popoldne ga je preiskal dr. Battistini, a ni nič vznemirljivega našel. Zvečer je ostal v palači samo ko-mornik Garetti, ki ga je ob 11. uri ponoči kardinal poslal spat. Komornik je sicer ubogal kardinala, a se kmalu vrnil in našel kardinala, ki je že težko dihal. Poklical je takoj zdravnika, a ta je mogel le konštatirati, da je kardinal na angini peetoris umrl. Rim, 18. decembra. Kardinalovo truplo se položi na mrtvaški oder. Mrliča stražijo častni kavalirji in gojenci vatikanskega seminarja. Ustanovitelj otroških vrtcev umrl. Na Dunaju je umrl ravnatelj Albert S. Fischer v 84. lotu starosti. Pokojnik je ustanovil v Avstriji prve otroške vrtce in zavode za izobrazbo otroških vrt-naric. Na tem polju je neumorno deloval 50 let. Ko je nastopil Frobel, je po njegovih načelih preosnoval že obstoječe otroške zavode. Sodeloval je pri sestavi zakonov o vzgoji za šolo še negodnih otrok ter ustanovil društvo in strokovno glasilo v prospeh otroških vrtcev. (cr Ako še niste, ^ 8 naročnino! f ilnim Slovencem! Pozor, trgovci! Samo nekaj časa! azglednice Boiičnsinnouolefiie kakor tudi reklamne koledarje dežne plašče, obleke, zimske suknje, različne žametne, plišaste in sukne-nje vrline jopice za ženske v veliki izbiri in zmerni ceni ceneje kot povsod drugod pri: . Meii v Ljubljani, Židovska ul. i. Boljšim tvrdkam pri odjemu najmanj fc300 razglednic pošiljam tudi na izbiro.^ 3 [5 Angleško skladišče oblek O. Bernatovič ima v svoji novi izložbi en perzijski plašč v ceni K 1000 — in eno imitacijo za K 50 -— kakor tudi druge najnovejše in najlepše modele. 3874 Ljubljana, Pred Škofijo si. 3 MgflarsHa ulica, zraven Mol. Priporoča se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu Cenik na zahtevo brezplačno. 3429 Praktično urejena, s šoto izolirana lesena se poceni odda. Nadalje se išče voziček za osla. Dopise pod »ledenica 3663« na upravništvo lista. Uljudno naznanjam vsem svojim cenjenim gostom in slavnemu občinstvu, da sem prevzel znano bolj priletna, ki zna tudi za družino kuhati in razume vsa dela v hiši, se sprejme ftakoj. Dopisi in prepisi izpričeval naj se pošiljajo na oskrbuištvo graščine Beži-3877 grad, pošta Store pri Celju, Štajersko. V svrho renoviranja sem gostilno za nekaj dni zaprl. Dan-.otvoritve bom svoječasno naznanil. Priporočam se že zdaj za mnogoštevilen obisk. — Z odličnim spoštovanjem Ludovik Gunder, 3S70 gostilničar pri „Ruskem carju" na Ježici. t* nag Mrnagma BKMK'^ , 'jBcvrani tluT Mesto posebnega obvestila. Potrtim srcem javljamo z neutolažnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je- naš preljubi dobri oče, stari oče in tast, gosgod V® V % n danes po kratki, mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoč? v 73. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki nepozabnega rajnika bodo v soboto, dne 20. t. m. ob pol 3 uri pop. v hiši žalosti sv. Florijana ul. št. 5. slovesno blagoslovljeni in nato prepeljani k vp*nemu počitku v rodbinsko rakev k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Predragega ranjkega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 18. decembra 1913. Marija Stenta, Ivana Jeglič, hčeri. 3883 Franc Stenta, c. 1 r. pisarniški ravnatelj, zet. I. kranjski pogrebni zavod I. Doberlet. Franci, Ivanka, ilniCN fllinka Jeglič, Mici Stenta, vnuki.