Poštnina plaftaim v gotovini Leto LXm., št. 142 V Ljubljani, sreda 2$. junija I050 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, fzvzemši nedelje ra praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—» do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust no dojovora. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5 Telefon Št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trs 8.-- CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel 190. NOVOMESTO. Ljubljanska cesta, tet 5t. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št. 10-351 OTVORITEV KONFERENCE MALE ANTANTE Danes dopoldne ob 10. je bila v sirskem Plesu otvorjena konferenca zunanjih ministrov Male antante Strbske Plešo, 25. junija- Danes dopoldne je bila v slavnostni dvorani hotela »Splendid« otvorjena konferenca zunanjih ministrov Male antante. Konferenco je otvorrl kot domačin češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš s kratkim nagovorom, v katerem je pozdravil jugoslovensko in rumunsko delegacijo ter izrazil nado, da bo tudi to zasedanje, kakor vsa prejšnja, rodilo obilne uspehe za dobrobit vseh treh zaveznic. Po oficijelni otvoritvi se je takoj vršil razgovor o splošnem mednarodnem političnem položaju s posebnim ozirom na interese Male antante. Opoldne se je vršil svečan banket, ki so se ga poleg udeležencev konference udeležili tudi zastopniki lokalnih oblasti. Praga, 25. junija. Nekoliko pred 11. u*ro je včeraj prispel na kodo dvor v Sfefibo jugoslo venski zunanji minister dr. MarinkoV1Ć s sopic&o v spremstvu nunisterijalnega direktorja Potica in zasebnega tajnika Kaste Pavlo vica. Z istim vlakom je dopotoval v Str bo tudi češkoslovaški poslanik v Beogradu br. Fl.ed-er. Na svečano okrašenem kolodvoru ?e pozdravi) jugoslovenske goste zunanj: minister dr. Beneš s soprogo, jugoslovensikj poslanik general Pešić, 'rumunski poslanik Emandi in Šef protokola češkoslovaškega zunanjega ministrstva Stripi. V spremstvu jugo-sdovenske delegacije za konferenco MaLe antante so dospeli tudi številni novinarji. Po prisrčnem pozdravu SO odšli gostje v spremstvu domačinov s posebnim vflakom žične železnice v Strbske Plešo. Na poti so bili povsod deležni navdušenih pozdravov. Izjava dr. Marinkoviea o programu konference Praga, 25. junija. Zunanji mnister dr. Marink o vic je podal na poti skozi Madžarsko v Za'brinu dopisniku lista »Pesti Naplo« zanimive izjave o programu konference Male antante. Minister je med drugim izjavil, da se bo 'konferenca Male antante v prvi vrsti bavila z Briandovo spomenico o Pan-evropi. Po njegovem mnenju je ta spomenica najboljši načrt, ki si ga je mogoče mislili. Na konferenci se bo dalje razpravljalo o gospodarskem sodelovanju vseh držav Male antante. Najvažnejši cilj konference je določitev statutov, t. j. takih statutarični'h pogodb v pismeni obliki, po kateri bo Mala antanta zvezana v neovrgljivo politično enoto. Na vprašanje, ali se bo na konferenci govorilo o ustoličenju Habsburžanov na Madžarskem, je odgovoril dr. Marmković: »Mogoče, toda rti gotovo! flabsburžani na Madžar sike m ne bodo mogli nikdar več vladati in se nikoli več vrniti tjakaj.« Na vprašanje, ali bo Poljska na te* konferenci vstopfla v Malo a:nt*no!o\ico peti in da let: s hitrostjo 80 milj na uro. Svojemu poročilu ie d odah »Vse ste dobro. Želim, da bi kmalu prišel iz te geste megle«. London, -5. junija. Za polet * Južnega križa« preko Atlantskega oceana vlada po vsem srvetu veliko zanimanje, ker se je zgodilo prvič v zgodovini letalstva, da je letalo v trajni brezžični zvezi z ostaJim svetom.. Na obeh straneh Atlantskega oceana zasled-uj-e polet »Južnega križa« na stotine radioamaterjev. Načelnik newyorškega meteorološkega urada pravi, da na4co.li ni bil položaj za poJet preko atlantskega oceana v sineri proti zapadu tako slab Jot sedaj. Strokovnjaki pravijo, da so nasprotni vetrovi tako močn:. da ne bo mogel Kingsfard Smdth doseči Nrwyorka, ne da bi obnovil zaloge gorivi. Anarhija v Sevilli Delavski nemiri in spopadi s policijo trajajo dalje — Generalna stavka bo proglašena po vsej Španiji? Sevilla, 25. junija. Včeraj zjutraj je prišlo do ponovnih krvavih spopadov med policijo in stavkujočimi, v katerih se je streljalo na obeh straneh. Ubit je bil tudi en otrok. Več oseb je bilo ranjenih. Stavkujoči so razbili več voz cestne železnice in zgradili barikade. Šele popoldne se je posrečilo policiji napraviti mir in red. Aretirali so nad 100 oseb. Madrid, 25. junija. Po privatnih vesteh grozi Sevilli anarhija. Splošna stavka je bila proglašena takoj po za- ključku španskoameriške razstave. Vse trgovine so zaprte in promet počiva popolnoma. V bližnjih vaseh se je že pred izbruhom splošne stavke vodila tiha, vztrajna agitacija za proglasitev splošne stavke. Stavkujoči dolže policijo, da je nastopala preveč brutalno. Guverner je izdal odredbo, naj policija za vsako ceno vzpostavi mir in red. Po drugih vesteh bodo najbrže proglasili splošno stavko po vsej Španiji. Doslej pa ni vesti o nemirih v drugih krajih španske države. Krvav upor v indijski kaznilnici Jetniki so se oborožili in napadli paznike — V borbi je bilo ubitih 40 kaznjencev in 5 paznikov, nad 70 oseb pa ranjenih Rangon, 25. junija. V tukajšnji osrednji jetnišnici je izbruhnil včeraj popoldne upor, ki je imel krvave posledice. Ze dalje časa so pripravljali jetniki napad na orožarno jetnišnice, da bi se polastili orožja in tako premagali pazniško osobje. Včeraj popoldne je šest jetnikov nenadoma napadlo orožarno, se polastilo orožja in oborožilo druge jetnike, ki so se naglo zbrali na dogovorjenem mestu. Sledila je krvava bor- ba med jetniki ter pazniki in vojaštvom, ki je naglo prišlo na pomoč. V krvavi borbi je bilo ubitih 45 oseb, med temi 40 jetnikov. Več ali manj ranjenih je 60 jetnikov in 11 paznikov. Pariz, 25. junija AA. Havas poroča iz Rangoona, da je pri uporu kaznjencev našlo smrt 40 kaznjencev, 2 paznika, 2 stražnika, 1 kočijaž kaznjeniškega voza, 60 kaznjencev je bilo ranjenih in 11 paznikov. Chicago - eldorado ameriških razbojnikov Razbojniški voditelji žive v najlepšem sporazumu s policijo in uživa* jo svoj plen v razkošnih ameriških kopališčih London, 25. junija. »Times« poročajo: General Dawes je prišel pred nekaj dne/vi «z Wash»ngtona v Chdcago, da prevzame mesto poiicšj-skega guvernerja. Na vprašanje, kako presoja položaj, je izdavil: »Položaj v Gbicagu je mnego preresen, da bi se ga lahko presojalo brez predhodnega podrobnega štud-ja«. Kako težek je že postal v Chtcagu. naijboHe osvetljuje cenitev, ka jo je dal »Ttmesov« dcp:snik giede dohodkov večjih razbojniških družb v mestu. TroM, da imajo te drufbe priMčžoo 6 mili- jonov dolarjev tedenskih dohodkov. Na podlagi tega bogastva imajo tudi primeren upliv na upravo mesta. Preiskava je uvedena glede razmerja med policijskim ravnateljstvom in vodiftelji raznih tolp, ker mnogi Dd teh sedaj prav mirno žive v hotelih in viJah v neposredni bližini Crucaga. Glavna ovira je po mnenju dopisnika ravnodušnost publike, ki jo je pripisovati dejstvu, da povprečen meščan ravno tako mirno živi v Ghicagu, kakor v kaikem drugem mestu Amerike. Italija obžaluje Pariz, 25. junija. AA. Havas poroča: »Pariš Soir« javlja, da je italijanski poslanik v Parizu Manzoni o priliki poseta. ki ga je napravil ministru zunanjih zadev g. Briandu izrekel živo obžalovanje zaradi godkov v Bariju in ministra zagotovil, da je italijanska vlada ukrenila vse potrebno, da se slične manifestacije ne ponove več. Znižanje diskonta v Pragi Praga, 25. junija. AA. CTK poroča, da je češkoslovaška Narodna banka znižala eskompt s 4 in pol na 4 %. Krupp brez dela Berlin, 25. junija. AA. Kruppove tvornice v Essenu so zahtevale redukcijo delavstva za 7 % zaradi pomanjkanja naročil. Nova najdišča rud in minerali] v Rusiji Moskva, 25. junija. V čusovaji v osrednjem Uralu so našli velikanska ležišča niklja. Cenijo jih na 4 milijone ton. V Bi-bejbatu v Baku so odkrili nove vrelce petroleja, ki so dali v dveh dneh 20.000 ton nafte. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 35. junija 1930. Naša izseljeniška služba Delovanje iisetjeniškega komisarijata v Zagrebu — V čem obstoj! glavni problem naše emigracije — Kako preprečimo izseljevanje Ljubljana, 35. junija. Vaš dopisnik se je pred kratkim mudil v Zagrebu na izseljeniškem ko-mtsarijatu ter je imel priliko, razgo-variati se s šefom komisarijata g. dr. A r a n i c k i m, ki mu ie dal obširne informacije o navažnejših nalogah naše izseljeniške službe. Te informacije so tem važnejše, ker je pričakovati, da bo ministrstvo socijalne politike razvilo našo izseljeni-ško službo v pravcu smernic dr. Ara-nickega in ostalih smernic naše izseljeniške politike: — Zakaj imamo centralni ministrski iz-seljsniški urad prav v Zagrebn? — Samo iz izseljcmškega tehničnega razloga, t. j. zato, ker je tako danes naj-praktičneje za izseljence. Skozi Zagreb potuje namreč 90% naših izseljencev, in to enako prekomorskih, kakor tudi onih za evropske dežele. Izseljeniška služba, kakor tudi vsaka druga socijalna politična, pa se more uspešno vršiti samo z neposrednim kontaktom. Kakor znano, je minister dr. Drinkovič odobril 4 milijone Din za zgradbo Izseljeni-škea doma v Zagrebu, v katerem bo tudi komisari jat Danes je bolj kakor kdaj preje potrebno, da se vsak, ki se namerava izseliti, prod izseljenjem posvetuje s strokovnim driav-nim itscljeniškim uradom. Sedaj je komisari jat v Gornjem Gradu preveč skrit, tako da ga celo intejigenti težko najdejo. Zato je dr. Drinkovič odredil, da bodi Izseljeni-ški dom s komisarijatom cim bliže kolodvoru. Da je sedež komisarijata v Zagrebu, je bilo odločilnega pomena tudi dejstvo, da so oni kraji, ki gravitirajo k Za-grebu, najjačje emigracijski. Hrvatska daje tuđi Še po vojni največje število izseljencev. Okoli 1. 1&)S. in 1909. je odhajalo preko morja samo iz Hrvatske in Slavonije letno okoli 30.000 d|. Če prištejemo tem še one izseljenca, ki so se selili v Nemčijo in druge evropske dežele, pa izseljence iz Dalmacije, Slovenije in Bosne, smemo računati, da se je iz jugo-elovenskega teritorija Avstro-Ogrske selilo letno nad 50.000 ljudi. Celi kori vojake! In edino ta vojaški moment, a ne morda kak socijalno politični ali sentimentalni razlog, je povzročil, da je pričela Avstrija tik pred vojno nastopati proti izseljevanju. Dane$ se ii naše drlave seli mnogo manj ljudi. Lani je padlo število prekomorskih izseljencev za 3600 ljudi. _ Zakaj pada n&Ša emigracija, čeprav je potreba izseljevanja enako velika? _ število naših izseljencev bo še nadalje padalo, ker skuša naša izseljeniška služba _ informirajoč interesente o dan<£- njib zares slabih prilikah preko morja — odvračati ljudi od izseljevanja. To je potrebno zlasti danes, ko je celo v Ameriki do 10 milijonov brezposelnih, česar pa niši ljudje nikakor nočejo verovati, ker nI dežele na svetu, o kateri bi se toliko lagalo, kolikor se je o Ameriki, v kateri baje lahko vsakdo obogati. liseljeTanje slabi moč rase in države, ker nam z izseljenci odhaja iz države najboljša moč v najlepših letih življenja in •dravja. število onih, ki so si lam preko morja opomogli, je preveč majhna nagrada ta šrtve, ki so jih morali doprinesli, & da ne vpoitevamo tega, da postane naš izseljenec enako kakor vsak drugi, prej ali 6lej plen amerikanizacije. To uvideva dane* rudi Italija, o kateri se je mislilo, da mora zaradi preobfcudenosti dopuščati izseljevanje. Pred vojno se jih je selilo letno 658000, a lani se jih je le 150.000 in še od teh preko morja samo 8S.000 a 51.000 v Francijo. — Ali je naloga komisarijata s tem, da preprečuje izseljevanje, tudi že rešena? — Nikakor ne! Izseljeniški komisarijat že več let posreduje, da dobe naši brezno, selni dela v inozemstvu ter uravnava tok izseljevanja po možnosti v Evropo. D očim iščejo borze dela za brezposelne zaposlenje v tuzemstvu, ga iš6e Izseljenimi k orni« ari jat v mozjemsrtvu. Ker ne moremo gotovega števila brezposelnih delavcev zaposliti doma, smemo biti veseli, da lahko velik del njih plasiramo v prijateljski Franciji. Francija jo danes edina dr-f>la. kjer ne posnajo brezposelnosti, kjer razvoj industrije in poljedelstva ier stacionarno stanje francoskega prebivalstva celo neobhodno zahteva naseljevanje ter odhajajo tja na delo Poljaki, Čehi, Italijani, Madžari, Avstrijci, Nemci in mi. A kaj bo, ko Francija ne bo vae potrebovala Izseljencev. Francoski minister Poncet je ugotovil, da potrebuje Francija samo še 75.000 tujcev! Glavni problem naše emigracije obstoji v tekanju zaposlitve brezposelnih. V ostalem je tako tudi v drugih deželah. D očim so bila nekoč politična in verska preganjanja, je danes brezposelnost glavni vzrok izseljevanja. Zanimivo je pri tem, da trpe na brezposelnosti najbolj prav nafkulruniejSe države: Amerika z 10- milijoni, Nemčija z 2 in Anglija z 1 in pol milijona brezposelnih delavcev. Stroji so v teh državah osvobodili delavstvo od najtežjega dela, olbenem pa mu tudi vzeli 'kruha. Najnovejši ameriški stroj za opeko izdela v eni uri 40.000 komadov opeke. 1 delavec pa more izdelati v 8 urah le 450 komadov. A kaj bo, kadar se znanstvena organizacija industrijalizacije še izpopolni? Videti je, da se v kratkem ne bo dalo nikamor več izseljevati. — Ce je tako, kako pa naj zaposlimo do. ma onih 40.000 ljudi, kolikor se jih je do-sedaj moralo letno i iseliti? — Ne preostaja nam drugega, kakor da pričnemo odločneje skrbeti za povadigo domačega gospodarstva in — vsakomur omogočiti eksistenco doma. Število izseljencev lahko zmanjšamo tudi % zavarovanjem za primer brezposelnosti, kakor se je to zgodilo v Angliji — ki pa ni zadovoljna z. efektom svojega zavarovalnega sistema in sedaj sub venci jonira izseljevanje svojega ogromnega števila brezposelnih v dominijo. ne — nadalje z javnimi deli, za katere je n. pr. Amerika votirala sedaj 12 milijard! Efektivna trajna pomoč pa sc lahko pri nas pričakuje najbolj od sistematične no« tranje kolonizacije z amelioracijo m ur« barizacijo plodnih terenov. Mi imamo 1,150.000 hektarjev zemlje pod vodo. Če bi izsušili samo Popovo polje, bi Dalmacija ne bila več pasivna! Izseljevanje je treba pobijati s preseljevanjem. Treba je tudi modernizirati agrarno produkcijo in stro« kovno šolati kmeta, ki je zaslužek našega agrarnega producenta premajhen, da bi mu nudil dovolj sredstev za življenje Kmetu je treba tudi pomagati s ccnoauni krediti. Italija tira vsakega brezposelnega kmeta iz mesta s silo nazaj v vas. Treba je forsirati kmečke zadruge, da si bodo nabavljale moderne stroje. Prav tako moramo zabranjevati uvoz vseh produktov, ki jih lahko doma izdelujemo, in dvigati domačo industrijo. Vsaka deže* la mora izvažati blago ali ljudi, t. j. stre« meti moramo, da bomo kolikor mogoče veliko surovin izdelali doma. Dognano je, da smo 1. 1027. dali vso svojo pšenico, k! smo jo mogli izvoziti, za svilo, parfum, pu* der in za druge slične take stvari, ves iz* kupiček za konje ni še zdaleka za dot to« val, da plačamo uvožene avtomobile, brez motociklov. tovornih avtomobilov in brez bencina. Ves naš izvoz goveje živine ko* maj pokriva izdatke za razno kolonijalno blago, južno sadje, a lani smo celo uvozili jabolka iz — Kanade! Samo za volneno blago, ki ga uvažamo, plačamo več. nego dobimo za vse šumske produkte in za vso koruzo! Madžari se puntajo, ker se importirajo radijski aparati, a mi, ki se topimo v pre* obilni produkciji mleka. importiramo z ogromnimi stroški Še vedno sir iz držav dobre valute! Če bomo tako i gospodar ili«, je jasno, da ne bomo imeli denarja za po* trebne investicije za kolonizacijo in ame« lioracijo, za povzdigo cest m industrijali* zacije in da ne bomo dvignili gospodar* skega stanja naše države niti ne preprečili aH vsaj omejili našega izseljevanja. — Za Čim še stremi Izšeljeniški komi* sanjat? — Za vzdržavaniem zvez med domo* vino in izseljenci, da lažje ohranijo svojo narodno življenje. Lani je oskrbela naša vlada dve šoli v Južni Ameriki s potrebni« mi knjigami, sedaj pošlje komisarijat tja 2 učitelja. Duhovnikov je že več poslanih v večje naše naselbine. Na razpolago ie de* nar za ustanavljanje knjižnic itd. Od tega bomo imeli ne samo velike moralne, temveč tudi materijalne koristi, ker izseljenci po* šiljajo in prinašajo letno domov nad 18 milijonov dolarjev, a kar nas posebno ve* seli: oni tudi investirajo tu svoj kapital. Tako so naši izseljenci, n. pr. gg. Baburica in tovariši osnovali -»Jugoslavenski Llovd« s kapitalom 1 milijon angleških funtov ali H milijarde Din. kar pomeni, da naš naj* večji akcijski kapital izvira prav od izse* 1 jen cev. Vse premoženje naših izseljencev znaša okoli 400 milijonov dolarjev. Ta znesek dovolj jasno kaže. kako potrebno je stremljenje, da se čim več izseljencev vrne v domovino. Priznanje znanstvenega dela dr« O« Pirkmaverja Svet ju r idi ene fakultete univerze kralja .Aleksandra I. v Ljubi j and je izvolil za honorarnega profesorja upravne vede in upravnega prava za materije banske uprave tn državijansfcva z. dr. Otmarja Pirk-maverja, pomočnika bana dravske banovine. To visoko priznanje se opira na do- sedanje deti o visokega državnega hinkcsjo* na*oa na petju najnovejše upravne zakonodaje. Kakor znano je g. dr. P*rkmayef tvorec zakona o notranja upravi, zakona o banski opravi ter zakotna o Državljanstvu, od katerih sita prva dva osnova naše najnovejše notranje držarvme prenredrtve. Pomladi 1928. je g. dr. Par3omayer objavil pro-gramatično študijo »(Nova pota not rano e uprave«, ki je zbudila mod strokovnjaki občo pozornost zaradi s vose izredne temeljitosti "m m*n»aoiioB«iega poznanja vseh n^anjenipTvinfh probiernov. Nadalje i-zidaja g. podban znano zbirko mpravnm zahonov v slovenskom m srbohrvaškem jeziku ter so dosedanje edicije nefebežen pripomoček za vsakega upravno pjMcncfca uradnika, ter zbirka nima sebi enakega v na« upravni literaturi. Ogromno šrtovfto njegovih strokovnih člankov «n razprav je raztresenih po najrazličnejših revijah v rai svoje dolenjske narave; lena rad sprehode, »pečeno žval« in cviček in kostanj in vse druge dobrote njegovih domačih krajev, tako, da ga mjegova zvesta družica Marija le z vso skrbjo neguje m pazi, da se preveč ne »razbonoti«. Pošten značaj -in naprednjak, je tudi svojih šest otrok, pol deklet, pol fantov, vzgojil v narodnem in naprednem duhu. Vsa tri detkleta, znane sokoi-ske vaditeJjice so se posrvettle učiteljskemu stanu in sta dve azimed njih že pomnožšle rodbino z dvema zetoma učiteljema. Najstarejši in naj-deibeiejšd sin Jože je zdravnik v Mariboru, znan turist, smučar ki pobornk ^Pohorske ideje«, op©rni pevec Lojze podpira stebre našaga gledališča, Valjem je blagajnik tvrdke J. C. May-e«r, znan in zabaven humorist, turiš* in neamanij-^ član ^Oojzac-ce« m »Hostarjevc, vsi skupaj pa kTepki sofcoii in naprednjak!. i. 1: II. hila: Ge*rriaova ulirs rt. 2; III. hiia: Oeetrinova sliea st, 4; TV. hiša: C«atrtn»^a a H M S». 6; \ . b]ča: Oestrinova nlir«. M. 8: \'\. hiia: Poljanski na.-i p It 1C: VIL hiša: Poljanski nasip st. 14; »'III. hiša: Gestrinora itica It. 5: IX. hiča: Gestrina^a ulita 9 in X. h]£a: Toljan^ki na^tp M. 12. S to praktično spremembo orijentacn-skeea si?tema teh desetih lepih motnih stanovanjskih hiš ustreženo ne 1*» sta-Rovaleo-m. ^mv^ vč^to, ki imajo dn^-rn'* opravka v teti hi£ah. posebno pa našim poštarjem, uradnim slueom, obrtnikom itd. Štiri Javne produkcije Kak<>rnotce»no delo učiteljev konservatoTija ter napredek niihorvih sojencev. Na širjrih pr-odukcijah je, ako odštejemo člane seksteta gojencev konservatorija, na-stoipilo v solonas topih, duetn, tercerih itd. 36 učencev m sicer 15 pevcev, 9 pianistov, 7 violinistov. 3 čefrsti in 2 klarinetista, poleg rrjih pa še Upovsek .Marijan kot začetnik - d*r*g^nt z orkestrom kottservatorrj-^kth L'uinnoo. Predstavili so s«voje učence: ravn. M. Hubad — 5 pevcev, VVanda NViistinghauseji — 5 ipevcev, J. Foedran-spereova — 3 pevce, .1. Betetto — 1 pevca, V. Lanu — 2 klarinetista, T!. Deran —3 ce-liS'te. Jan &!a*s — 5 violinistov, J. Ravirik — 3 pianiste. Anton Ravnik — 4 pianiste. Ivan Noč — 2 pianista in Kari Jeiraj — 1 violinista. Na programih je bdio 37 \uyA\ komponistov, a žal, le 6 >ugoslovensikHi, med njinri 4 s^venskj (A. Lajovic, Janko R*\nik, dr. G. torek in L. M. Skcrjanc). Izmed pevcev je zlasti podčrtati izvajani a n. pr. Mlekuš Marjele, Š^igdja Ovete, Skvarče Antonije, Juga MiJana, Marčec — Glup Mare, Korcnčan Štefanije, Golob Franje, Sivec Josopine, Žr>-^a Avgusta, Meze Anite in Gostića Josipa. Marsikaterega izmed teh upamo videti in slišati kmalu na našem opernem odru aij na mašah koncertnih odrih pri samostojnih koncert*h. Go-lobova . Mezetova fn Gostiž na že danes štejejo med odlične naše pevce. Kot pian;sti so sc zlasti odlikovali: Me-nardi Pia, Gallatia R., Kane Pavla, prvenstvo pa gre Sivicu Pa\1u in Novaković Božici. Kot spremijeAr'alca sta se po?eg ostalih udeJ5tvovala gojenca Ijipovšek in Leskovic, pri solo-nastopu Marčec — Olup Mare je sprenHievalni part prevzel pa tudi 5. Janko Rav-mk. Izmed vioJinostov je tudi že pred vsem imenovati silno nadebudnega Pre-voršek Uroša, dalje Stan;ča F¥anja in Kreka Leona ter najmočnejšega temed vseh Sušteršiča Vmka. G. E. Beran je dal tri čeliste. izmed katerih je vzbud!! posebno pozornost Leskovic Bog-om^T iz šole g. Launa (kJarrnet) pa seveda Ciregorec Janko. V^šelc vseh produkcij pa je brl zadnji, četrti nastop gojencev, združenih v konzervatori jski orkester, pomnožen z uortelji konservatorija in nekaterimi alani opernega orkestra. V prvem delu je bila izvajana Havdoova simionida v g-duru m štirih stavkih. Vodil je delo Mariian Upov-šek, gooeriec in^rumenitalnega oddefka za Was*ir *n k\myoCTCWS-i pisane vse skladbe za klavir in petje, a jih je Po nalogu ravnateljstva zammšvo in zvočno instrumentirai g. L. M. Skenjanc nalašč za to priliko. Zlasti j lepo sta zvendi^ Begunka pri nM (Lajo-vies ter Vizija (^kerjanc). Vse produkcije so bile razprodane, a-piaA'za je bilo silno mnogo, žive, tople pobude za nadaiiino delo so prejeli godenoi in ž njimi seveda uoiteJji kar naoveč mogoče. Na naš tako veselo cvetoč konservato. rti in njegiave učatdje smemo b«ti po vsej pravic ponosn.;. Živilski trg v Ljubljani Današnji živilski trg je bil Tazmeroma z vsam blagom dobro založen, čeprav ie bil dovoz nekod-iko manjši kakor v soboto. Sočivje in zelenjavo so prodajati razrniev roma ceno, doč&m jc sadje še razmeroma drago. Češnje slabše vrste so proda;] al i po 5 in 6, boljše pa od 7—12 Din kg. Na trg so prinesle kmetice precej domačih češenj sJabše kakovosti. Rdečih jagod je okoM |0L že zmanjkalo, pač pa je bilo dovolj borov-r«c, ki so jfrh prodajali po 2.50 Din liter. Marelice so na trgu prodajah" po 16, breskve po 38, in hruške pa 10 Din kg. Drugače sd cene na trgu skoraj neizpr?men:e-ne. Kupčija je bila živahna. (8e/esifica KOLEDAR. Danes: Sreda 25. junija 1930, katoličani: Prosper, pravoslavni: 12. junija, Onifriie. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Poslednja ljubeien n.lmi-rala Neleona. Kino Ideal: Gori glavo! DE2URNE LEKARNE. Danes: Tmkoezv, Mestni trg, Ramor, Mi. klošičeva cesta. Vse smučarje vabimo na prijazno domačo zabavo in na sestanek pod visoki Jalovec, tam kjer smo pozimi v vročem tekmovanju krepili svoje mišice. Planica, naša najlepša dolina, ima tudi v polstju svoj poseben čar in kras. Visoka Ponca, mogočni kralj Jalovec, izvor Pave, zelen! pašniki pri Tomarju, planinski zrak in l^hek dohod so prednosti, ki Vam jih nudi ta prekrasni izlet Za vse ostalo razpoloženje pa bo preskrbel dne 5. julija Smučarski klub Ljubljana. Veselo, prijateljsko, po domače kot smučarji pač najbolj znajo, ie bo vršil ta poletni sestanek prijateljev zime. Kot ste se odzvali na tekme, tako Vas vabimo tudi na zabavo, vse brez razlike. Na Ciril-Metodovo je smučarski praznik v Planici. Motokolesarski klub Ilirija razpisuje za nedeljo dne 6. julija t. I. medklubsko gorsko motocikliško dirko Novomesto— Gorjanci km 12— Prijave sprejema športna komisija motokolesarske »Ilirije«, ter se iste zaključijo dne L julija t. 1. Točni razpisi so razposlani vsem motoklubom, včlanjenim v Motosavezu kraljevine Jurr* slavlje. stev. uar »SLOVENSKI NARCDs dne 25. juniji 1930. Stran j Slovan (Dunaj) _ Ilirija Na Vidov dan in v nedeljo igra v Ljubljani profesijonalno moštvo d\iaajsk«K» .Slovana-. Simpatični dunajski Čehi so že dvakrat igrali v Ljubljani, obakrat so nastopili proti »Iliriji* in tudi zmagali. Povodom zadnjega gostovanja so predvedli tako lepo igro, da so kritike pisale, da sta bili obe tekmi naravnost propaganda z* nogomet. Takrat je bil ^Slovan« na viSiu. svoje moči, kasneje pa je moštvo nekoliko popustilo, tako da je prišlo v drugi razred. V drugem razredu pa se je r>Siovan« tako krepko uveljavil, da je postal prvak ia sedaj zopet prestopi v I. razred- Da mora biti moštvo v odlični formi, priča rezultat, ki ga je -Slovan« dosegel pretekli teden; proti kompletnemu - Rapidu«, avstrijskemu državnemu prvaku, s katerim je igral 3:3. »Slovan« nastopi v Ljubljani s kompletno r.^vo garnituro, v kateri je več odličnih igralcev. Zato vlada za obe tekmi, ki se vršita vsakokrat ob 18. na igrišču Ilirije, v Ljubljani precejšnje zanimanje. Vstopnice se dobe tudi v predprodaji trafike Sever v šelenburgovi ulici in pri blagajni kopališča Ilirija«. Koturaški Savez kraljevine Jugoslavije Triglavski Pododbor razpisuje za nedeljo dne 29. t. m. kolesarsko -Handicap« dirko ua krožni progi Ljubljana — Krka — Stična — Ljubljana km 72— Prijave se zaključijo v petek, dne 27. t. m. 1— -1! i T VECEP z4 # i ZJUTRA3 za i amakanjd ! izkuhavanje ŽEi> . -k. Ar » chichto^a šchichtovo TERPENTIN0V0 MILO pa je^pranje gotovo/ Iz krajev, kjer so se kopali Rimljani Letoviško pismo iz Rimskih toplic — Kačja zalega šmarjetno nedeljo? Kaj bo na Rimske toplice, 24. junija. Zadnje dni je zopet pritisnila huda iu neznosna vročina. Na Savinji vse od Mla* karja pa do »Savinjskega dvora« mrgoli ▼se polno kopalcev, ki iščejo hladila v nje^ nih valovih. Včeraj je temparatura vode dosegla 23 stopinj C. Predvsem pa je opa; žati na vodi tudi tujce4etoviščarje, ki poleg toplih kopeli, ki jim nudi kopališče, pridno posečajo tudi Savinjo. Sezona je močno oživela: oddanih je že lepo število ijskih sob. Prišli so Ietovišcarji ne le iz tu?, temveč tudi iz inozemstva. Vreme se je zadnje čase nekaj izpre* minjalo in pripravljalo k dežju, vendar ga je padlo le nekaj kapljic, ki nikakor niso zadostile potrebi močno izsušenih in raz* pokanih tal. Letina, ki je v začetku kazala in obetala, se obrača na slabo, predvsem zaradi suše, ki jc nastopila; edino ugodje, ki jim je nudilo sedanje vreme je bilo to, da so kmetje spravili seno suho pod stre* ho, v vsakem drugem oziru pa je pomanj* kljivost dežja občutna. V zvezi s hudo vročino je tudi števil* na kačja zalega, ki se je posebno letos nenavadno razmnožila. Opažati je posebno za vodo modrase, gože in belouške. Dasi* ravno zadnji dve nista strupeni, sta že le* tos marsikateremu kopalcu povzročili ne* potreben strah. Med drugim naj omenim, da je naše lovsko društvo pokazalo precejšen napre* dek v svoji stroki. Višji železniški nadzor; nik v pok. g. Kokolj in lovec tukajšnjih okoliških revirjev je vzgojil okrog 30 faza* nov, ki jih je. ko so dovolj dorasli izpu* stil po okoliških lovskih revirjih, da bi jih razmnožil. Vsekakor dobra misel, ki bo obogatila lovske okoliše, vprašanje pa je. kako bodo s tem zadovoljni kmetje, ki jim napravlja ta ptičja zalega po žitu mno* go škode. Na zadnji odborovi seji okrajnega šol; skega sveta za okoliš Šmarjeta^Rimske toplice je bil med drugimi izdan tudi predlog za nabavo novega radioaparata v šolo, ki naj bi služil učeči se mladini. Aparat bi stal 7000 Din in bi se uporab* Ijal predvsem za to, da bi mladina na ta način nekoliko globlje zajela kulturo in se seznanjala z domačo in tujo umetnostjo. Predlog je bil v sklepni večini odbit, ker nedostaja sredstev, odnosno br bilo bolj umestno, da se zahtevana svota uporabi v druge bolj potrebne namene. Če tiči za tem grmom zajce, na čigar osnovi predlog sloni, je veliko vprašanje, kar so najbrže uvideli in spoznali tudi nasprotujoči go* spodje. Priprave za gasilsko veselico, ki bo 13. julija, na šmarjetno nedeljo, v kopališkem parku, so veLike. Posebno člani že skrbno pripravljajo materijal. Navozili so že mno* go in pripeljali veliko smrekovo deblo, ki se bo uporabilo za vrtiljak. Bogata tombo; la s krasnimi dobitki, scečolovom in dru? gimi zabavami za plesa željno mladež bo preskrbljeno, zato naj nihče, kdor hoče užiti nekaj lepih ur, ne zamudi ugodne in lepe prilike. H koncu pa še naj omenim, da smo imeli skoro zapored kar dvoje porok. Po* sestnik in rudarski nadzornik g. Sluga Franc sc je poročil z gdč. Drofenikovo iz ugledne trgovske obitelji iz Celja in g. Roškar, učitelj pri Sv. Benediktu v Slov. goricah z istotam službujočo učiteljico, tukajšnjo rojakinjo gdč. Jarhovo. Poročil ju je njen brat g. Konrad Jarh, kaplan v ZavrČi. Obema paroma iskreno čestitamo! Ustanovitev pevskega zbora UJU Opirajoč se na neavtentična časopisna poročila in morda tudi mistificirano po zasebnikih, je >Društvo učiteljev glasbe* pričelo javno kampanjo proti pevskemu zboru UJU in proti njegovemu dirigentu profesorju srećku Kumarju. Obžalujemo tako postopanje, ker se z osebnim bojem za zasluge kulturnim ustanovam le škoduje in ker trditve, ki so se vrgle v javnost proti prof. Srečku Kumarju, ne odgovarjajo resnici. Prof. Srečko Kumar ni nikdar in nikjer trdil, da je on ustanovil pevski zbor UJU, pač pa je v svojem edinem govoru na turneji omenil kot soustanovitelja zbora g. prof. Marka Bajuka, sebe pa "kot ustanovitelja učiteljskega pevskega zbora v Italiji, katerega naslednik ie pevski zbor UJU. Resnici na ljubo pa moramo pribiti, izzvani po javnem napadu, da ni nihče toliko žrtvoval za obstoj in napredek pevskega zbora UJU kot prof. Srečko Kumar in da bi zbora brez teh velikih žrtev že davno ne bilo več. Odbor pevskega zbora UJU. Grajski kres Sam sem videl in tudi v vašem listu čitam, kako lep kresni večer so imeli v Trnovem. Kajpak, saj je sv. Janez Krstnik patron trnovske far«, ki ga gotovo ne pozabijo, vendar ima pa kresnika se vsa dežela v časti in, kakor smo videli, tudi vsi okraji Ljubljane, le nekdo se ni spomnil, da je kres. Na gTajskih šancah so sicer žgali majhen ogenj, ampak nekaj mesecev smo te vajeni na gradu na kres, ki kakor čarob- na demantna krona sveti do obzorja. Razsvetljeni grad ni samo najbolj srečna ideja, kar smo jih imeli pri olepšavi mesta, temveč je tudi najveličastnejši kres, kar smo jih videli. In naša mestna elektrarna, ki tako radodarno prižiga ta kres pred katerimkoli praznikom in na čast kateremukoli, je pozabila zažgati kres na kresni večer. Krakovčani in Trnovčani so po listih, razglasili, da bodo kresovali pred godom patrona edine mestne župnije, zato se pa Trnovčanom in Krakovčanom upravičene« zamalo zdi, ker je elektrarna, ki je tuđi mestna, prezrla njihov praznik, Čudno so je pa zdelo tudi vsem, ki so se spomniti starodavnega običaja, da, častitljivega m<-rodnega obreda, in prižgali kresove po Ma,^j deželi vsaj v svojih srcih. Higijenske razmera v škofji Loki Čeprav z nekam zastajajocimi ko» aki, se vendarle celotno javno življenje m esta oblikuje po težnjah današnjega, z na$;fico napredujočega časa. Skoro najbolj črnimo izjemo v tej smeri delajo higienske raj zme-re, ki težnjam škofjeločanov po sodobcurcti in razmahu tujskega prometa nikakor odgovarjajo. Temu zlu bo treba pač sestopoma narediti konec, bodisi s pripriuvlje-nostjo prizadetih lojalnim ali prisiraten. potom. Naj navedemo nekaj zgledov. V neposredni bližini mestnega okoliša imajo nekateri posestniki kupe gnoja, zloženega tik ob cesti. Ko bi radi sostanovalci v j o tkanjih urah prezračili stanovanja in sve Je lokale, jim udarja v prostore namesto svežega zraka — neprijetni vonj gnq£*.. Ne kaže skoraj drugega, kakor imeti okrtft ves dan zaprta. Ne vemo prav, ali je#4rjftttja fekalij podnevi dovc Ijena ali ne, Ako so tozadevni ukrepi, zr kkaj se ne izvajajo ? Enaak težava je s ] >omijami, ki se ponekod izlivajo v javne kanale. Ni čudno, da se širi potem tod ne znosen smrad. Mestna občina je že ponovno razglasila prepoved vlivanja pomij. Pa ne pomaga; bo treba bržkone strožjih uStrepov. Vse obsodbe je vredna navada, da. se pred prazniki preproge in cunje v rjosameznih primerih stepajo skozi okna. na pasante. Ni tega 14 dni, ko je le za las manjkalo, da ni priletela nekemu tuk ajšnjemu uradniku polna skleda pomij na glavo. To vendar ne gre! Kako naj si. razli.igamo, da je nekemu stranišču odtok kar preko ceste ? In to par korakov iz središč a škofje Loke. Tudi smrad po raznih košnji nam ni neznan. Urediti bi bilo treba enotno odlaganje smeti na kraju, ki je bJigiensko neoporečljiv. Z navedenimi nedc*;tatnostmi pa še nismo upravičeno ožigosa li javnih lokalov, ki so jim ventilacija, higienska stranišča in podobno tuja stvar. Pc»ebej omenjamo, da hočemo s pričujočimi vrsticami ustvariti le sliko, kje se obče higiensko stanje v škofji Loki da dvigniti na*, zadovoljivo višino. Kaimiičan, ki misli živeti še 100 let Preteklo nedeiio sem se vozil s kamniško žeieztvijco proti Ljubljani. V istem kupe ju je srdel tudi neki dobrodušni kamniški očaner.. Kmalu sva bila v živahnem po-menku. Wtt veste, pravi po kratkem po-mrslekn, -»da poteče letos sedemsto let, odkar stoii naše mesto Kamnik?«: — »Oho«, pravim, ^potem boste pa obhajali v tem letu vtđflHo s3avTK>s.t se^erostoletn-ice. kaj?« >N: še gotovo«, pravi očanec in se popraska po čeiu, »veste, mn&nja so ze4o deljena. Eni >,o za to, da bi se ta slarvnost vršila letos, drusi pa spet pravijo, naj počakamo še sto let in bomo tJda>j tem lepše praznovali osemdesetletnico. Kaj pravite vi na to?* — No jaz sem bil mnenja, da Je zadnie bolj prikladno, zato scin možaku svetoval, naj kar vsj cimerherja< in mi kupi kislega mleka v stekleničici. Rada me ima gospodinja in tudi jaz njo, ker mi streže in privošči le dobro. Prvič sem jogurt z veseljem sprejel in tudi pojedel. No, druga in tretja steklenica! Svojemu jeziku in svojim očem nisem verjel, pa poklicem še gospodinjo in služkinjo in jima pokažem: v tem špecijalnem kislem mleku, v jogurtu, je pomešanega polno drobno narezanih koščkov tankega papirja! In nabral sem iz male stekleničice polovico krožnika drobno nastriženega cigaretnega papirja ter naprosil gospodinjo, naj mi ne nosi več take delikatne mešanice. Kupovala je to delikateso, kakor pravi, nekje blizu šentjakobske cerkve, v kavarni pa pijem vedno pravi jogurt. Je pač posebna firma, ki se bavi s prodajo mašenega jogurta. Čast ii! Tomaž. Dnevne vesti K" velikim konjskim dirkam v Ljubljani, M se bodo vršile dne 28. in 29. t m. se je -prijavilo že 22 konj za kasaške dirke in tudi za galopne dirke, ki se bodo vršile, oba dneva. Danes zjutraj sta prispela tudi dva konja iz Beograda. Opozarjamo naše konjerejce in lastnike konj, da še lahko prijavijo svoje konje, tudi ne-dirka &e za takozvano »Gorenjsko dirko«. Pri tej imajo pravico dirkati vsi konji brez razlike na starost, pasmo itd. Glede vozU so predpisana 4 kolesna, vozi se lah-o en jo ali dvovprežno. Prijavnino, ki znaša ;ca vsakega konja 50 Din, sprejema dr. F. JLuckmann, Ljubljana, Gradišče 4. Opo-zar |amo posebno naše kmete, da se s svojimi konji te dirke udeleže, ker imajo tudi počasnejši navadni konji izgled na darilo. — 47 letnice mature na ljubljanskem iiritelji^ru praznujejo letos sledeči še živeč/i tovariši: Antosiewicz Adolf, nadučitelj v ip. v Klathau-u. Avstrija: Ažman Josip, mmdueitelj v p., Brezmica; Bajec Ivan, nad-'ilcFtelj v p., št. Vjd nad Ljubljano; Ghristof Josip, lastnik n ravnatelj drž. konees. privatne Šole, Ljubljana; Erker Alojzij, učitelj v p.. Stara Cerkev; Gorazd Fran, mestni učitelj v p., Ljubljana; Josip Emauuel, pisarniški ravnatelj v p.. Ljubljana; Luznar Fran, nadueit^lj v p., Prjmskovo; Pehani Friderik, nadučitelj v Trebnje; Pogačnik Naval, operni pevec, Dunaj; Piro Av-pust. mestni uči t e lj. Ljubljana; Rozman Frane, nadučitelj v p.. St. Ilj pod Turjakom in Turk Josip, šolski nadzornik v p., Radovljica. — Knjižnici Delavske zbornice v Ljubi ljani in Mariboru sta po nalogu kr. banske uprave dravske banovine revidirala £. dr. Josip Puntar. knjižničar drž. študijske knjižnice v Ljubljani in £. prof. Mlakar v Mariboru. Knjižnici poslujeta zopet nor* malno. Jeseni izide nov seznam knjig. — Se napredovanje v poštni službi. Kakor se poroča iz zanesljivih virov, se dela v gradbenem ministrstvu na sestavi novoga ukaza o napredovanju, po katerem dobe 1. skupino II. kategorije vsi urad? niki 2. skupine, ki so dovršili 15 efektiv* nib let civilne državne službe. Baje bo ta ukaz podpisan že te dni. — Šmarješke toplice. Sezona je v pols nem razmahu, pod preizkušenim vod* stvom lastnika dr. Gregoriča. Voda sijaj« na, vreme krasno, vsi prostori zasedeni. Balneolog — poznavalec je krstil naše ko* paliice po rtfravifnem učinku ra (j.) »slo* venski Gastein*. Krajina je idilično lepa. mir in preprosta, hrezceremonijelna nepri* srljenost vladata tu. — Incidenti na«d praeetijja. v Stični je bila n« Tetovo obščami ramogtanafca "pro-caeija. V sled lepe«« vremena je bilo vse an po Te!o-wn imajo faat$e v St$t>l sabor. Kakor je že stara navada proslavljajo fantje dan pred naborom na svoj način. Fijejo. pojo, vriskajo in tako je bilo tudi na Telovo. Fantje seveda niso šli k procesiji, kar je poveem pametno, ker bi tam v evoji razposajenosti mogli zagrešiti še kako neumnost. Šli pa eo v gostilno h Gorišku fn tam prepevali ne meneč se za procesijo, ki je med tem šla skozi vas. Da napravi mir, je reei. Štefka Voli.~ak, .?!rttna hčerka mlinarja iz Godešica, se j« včeraj tožko ponesrečila. Zvrnila se je nanjo gramozna truea in ji zlomila desno noeo, zado_ bila pa je tudi precej resne notranje poškodbe. Anton Boben, posestnikov sin ix Zvirč pri £irž-?mberku je padel pod van in si zlomil levo roko. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta deloma oblačno, toplo vreme, nag= njeno k nevihtam. Včeraj so imeli največjo vročino v Beogradu in Zagrebu, kjer je kazal termometer 32 stopinj, v Ljubljani, v Splitu in Skoplju pa je znašala tempe* ratura 30 stopinj. Včeraj je bilo deloma oblačno po vsej državi, jasno je bilo samo v Splitu. Današnja temperatura v Ljublja; ni je znašala 19 stopinj, barometer pa je kazal davi 760.2 mm. — Fotoaparate kupite naboljše pri Fr. P. Zftfee, oprtk. LJubBftR*, Stari trg 9. 13T- Iz Ljubljane —1] Ženski Pokret opozarja svoje Članic« na sestanek Jugoslovenskegn ienskeca saveza, na katerem bo poročala g. Minka Go-vekarjeva o kongresu internaci jonaine ženske zveze, ki se je vršil v maju na Dunaju. Uljudno prosimo, da pridejo vsi pravočasno tako, da bo mogla g .poročevalka začeti točno ob osmih. Sestanek se vrši v Četrtek 20. t. m. v damski sobi kavarne >Emona<. —lj Odhod prve skupine Sokolov ▼ Beograd. Davi ob 10. se je odpeljala z brzovlakom v Beograd prva skupina Soko lov iz ljubljanske okolice, na vseh posta* iah do Zidanega mosta pa so se jim priključili še drugi Sokoli iz raznih krajev Slovenije. Vlak je imel 16 vagonov. Glav« na skupina Sokolov iz Ljubljane odpotuje v Beograd z vlakom ob 17. —lj Obnova uršulinske cerkve. Delavci so zaposleni z gradnjo zidarskega odra ob pročelju nunske cerkve na Kongresnem trgu. Popravil sc bo omet in vsa cerkev prebclila, kar bo dvignilo lepoto Kongres« nega trga. Obnovo je prevzel zidarski moj* ster Ivan Vižintin. —lj Adaptacije. V dvonadstropni Do« lenčevi hiši (štev. 21) v Cerkveni ulici je v delu adaptacija pritličnih lokalov. Pred vojsko so služili ti lokali za gostilnico, zadnji čas pa za stanovanje. To so sedaj predelava v obrtne lokale Delavskega konsumnega društva. V Krakovski ulici je v delu adaptacija v pritlični Velkavrhovi hiši. Okna so se povečala in sobe moder* nizirale. Obenem se hiša tudi na zunaj popravi in prebeli. —lj Hotel Tivoli prenovljen. Mestna občina je končala s prenavljanjem hotela Tivoli, ki je gotovo najbolj romantično ležeč hotel v Ljubljani. Zidovje kakor tudi lesene konstrukcije prvega nadstropja so bile na zunaj že precej zanemarjene, sedaj je vse prepleskano in prebeljeno. Nekdanja Švicarija jc dobila lično zunanjost in je ena najbolj privlačnih točk mesta, posebno za tujce, ki kaj radi loži. rajo v tem hotelu s prekrasnim razgledom na vso Ljubljano. Iz Celja —c Uradni dan Zbornice za TOI. Gremij trgovcev v Celju naznanja v-eem gospodar, skim krogom v mesta Celja in njegovi blri. nji in daljši okolici, da uraduje referent zbornice v torek dne 1. julija 1930 od S. do 12. dopoldne v posvetovalnici sremi.ia trgovcev Celje, Razlaaiova ulica št. S, pritličje levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali nasvet v zadevah, ki jo zastopa zbornica, se vljudno vabiijo, naj se pri njem ▼ določenem času zglas^. —o Avtobusna proga Celje . Kimskr to. pliće se otvori v soboto dne 28. t. m. :z Celja enkrat dnevno. Odhajal bo avtobus iz Celja ob 12.45, prihajal v Fimsko toplic* ob 13.40 in se odtod vračal 10 minut kasneje t. j, 13.50 ter prihajal v Celje, oh 14.45. Tako bo nekako ta avtobus nadomeščal svo-ječasni popoldanski Šolski vlak iz Celja in prvi popoldanski osebni vlak iz Ljubljane. Ta zveza je nalašč prikrojena tako z ozi-rom na obe kopališči na Laškem in v Kini-skih toplicah. Proti Rimskim toplicam jma dobrnski avtobus s takojšnjim prestopom zvezo na Laško oziroma Rimskf toplice. —c Kopališče >Dianac na Bregu pri Ca. lju. ki ga je kupila mestna občina v pretekli zimi, je bilo te dni otvorjeno. Kopalcev sier ni veliko, ker se boje umaaanije. katere prinaša nekoliko višje Vosrlajna iz tovarn v Gaber ju. —c Pazite na otroke ob prometnih ee-sfah. Pretekli četrtek se je pripetila v vasi Debro pri Lahkem težja nesreča, ki le po srečnem naključju ni končala s snirljo. Pod neki avtomobil, ki je prihajal iz Za. grei»a, jo skočil nenadoma izza hišnega ogla 7-letni posestnikov sin Ivan Topole. Šofer avtomobila ni mopel več ustaviti in je zavozil na skrajni rastni rob, da bi pri prečil nesrečo. Avtomori tem zaletel v hišo in se močno pokvaril, kljub t~nvu pa je deček prišel pod kolesa in je obležal na cesti z zkunljeno desno nogo jn lažjimi poškodbami na glavi. Slučajno je rri-peljal mimo s svojun avtomobilom celjski pvto-izvošcek g. Ignac Toplak, ki je otroka nemudoma odpeljal v celjsko javno bolnico. —c Kolo odp*lj*! ii maščevanja. lirivski mojster Anton Č'oh je imel v svoji podružnici v Riraških toplicah nameščenega kot vodjo brivnice pomočnika Ivana L. Pred dnevi pa ga je zaradi nekih nepravilnosti odpustil in poslal v Rimske toplice novega \odjo Alojzija Vipobjika. Ta se je prepeljal tja s kolesom, ki pa jo prislonil ob zid. Nenadoma pa mu je L. odpeljal kc4o in izginil. Ko*o je WTo r*a*deno pozn*Je na eejj-cfeem kolodvoru. r Stran 4 »SLOVENSKI N A R O D«, dne 25. junija 1930. . Stev. 142 Avgustus Muir: 31 Krog zločinov Roman Neznančevo naročilo John Warner je ustavil svojo kobilo vrh hriba in se ozrl po susseški okolici. Na koncu doline na levi strani je stala starinska hiša — njegova hiša — s 'tudorskimi dimniki in streho iz rdeče opeke. Pred hišo so stali debeli kostanji, zadaj se je razprostiral gozd, nad stajami se je pa dvigal stolpič z uro in odražal od cvetočega sadnega vrta. ^ To je bil pogled, katerega se je vedno veselil. Danes ga ni bil nič kaj veseL Po glavi so mu rojile resnejše misli. Eden glavnih virov njegovih dohodkov je bil nenadoma usahnil. Nove pošiljke ponarejenih bankovcev ni mogel poslati v Pariz, dokler ni točno vedel, kaj je policija zavohala. Od izjalovljenega lova v Parizu, kjer se ji je Molly Langtonova spretno izmuznila, gotovo ni našla ničesar. Tako ga je vsaj informiral Veitch, a Veitch ni bil neumen. Morda se je godilo kaj za kulisami. Ali je odlašala policija odločilni korak samo dotlej, dokler ne dobi dovolj dokazov, da bo njen lov uspešen? In če je pristal tej možnosti dejstvo, da o Molly Langtonovi še vedno ni bilo duha ne sluha, ga je hudo skrbelo navzlic temu da mu je Hallam telefoniral iz Elmbridge, češ, ima dobre novice. Warnerjeve misli so se vrnile k drugemu problemu, s katerim si je že več ur belil glavo. Ponarejeni bankovci, katere je njegova kontinentalna organizacija sprejemala in razpečavala, so mu padali takorekcč iz neba kot nadomestilo za pristen denar v dozdevni polovični vrednosti. Že stokrat se je vprašal, kdo je bil oni Neznanec, ki je denar ponarejal. Nedvomno genij, kajti bankovci so bili ponarejeni tako imenitno, da jih celo izvedenci na prvi pogled niso mogli ločiti od pristnih. Neizmerno bogat friož, o tem ni bilo dvoma, kajti imel je mnogo načinov, po katerih je spravljal svoje izdelke v promet brez množice drago plačanih agentov, ki bi delali z njim njegov dobiček. John Warner je zamišljeno grizel ustnice. Zavedal se je, da bi se mu odprl nov vir dohodkov v hipu, ko bi zvedel, kdo bankovce ponareja. In ta vir dohodkov je bil bogat. Že opetovano je skušal ugotoviti, od kod izvirajo ponarejeni bankovci, toda ponarejatec ga je vedno potegnil. War-ner ie samo domneval, da ima Neznanec tujega agenta med njegovimi prijatelji aH pa da je osebno znan z njim. Sedel jq globoko zamišljen v sedlu in zrl nemo pred se. Njegove oči, navadno dobrodušne, so gledale srepo. Običajna pošiljka bankovcev bi mu morala biti poslana v desetih dneh. Za primer, da bi prišk) običajno pismo pred pošiljko v njegovo zapuščeno pisarno v Dane Streetu v Westminstru, je bil naročil, naj - mu ga pošljejo sem na kmete. Menil je pa, da vsaj začasno ponarejenih bankovcev ne bo od nikoder. Ni bilo izključeno, da je ponarejalec po svojih potih zvedel, da je Molly Langtonova izstopila iz njegove službe, da je \Varnerjeva organizacija razpadla in da diskretnost veleva nehati pravočasno, sicer bo vse izgubljeno. Izgledi že itak niso bili dobri, a v njegovi domišljiji so bili še slabši. Warner je potegnil za uzdo in krenil počasi proti starinski hiši v dolini. Kratko Veitchevo pismo mu je naznanjalo, da je prispela ladja »Axel« po Temzi v ladjedelnico princa Edvarda in da odhaja v petek zjutraj. Zabeležil si je dan in uro odhoda in sežgal pismo nad električnim zažigalnikom. Kapitan holandskega vlačilca »Axel« je bil Veitchev prijatelj. Dvakrat ali trikrat mu je bil že storil veliko uslugo. Včasi se je zgodilo, da je poslal Neznanec več bankovcev, nego jih je mogel dobro skriti v kovčegu z dvojnim dnom z vzorci parfumov, katere so izdelovali nalašč za \Varnerja v zakotni ulici North Islingtona. Da bi se s prekladanjem večje množine ponarejenih bankovcev ne izdal, jih je raje sežgal. Kapitan ladje »Axel« Van Biesen je pa večkrat skrival v svojem tovoru zavoj nerazpečatenih bankovcev, katere je spravil v Ant-werpen, od koder jih je poslal na iz-vesten naslov v borgerhoutskem. okraju, ne da bi vprašal kako in kaj. To je bila dobra zveza s kontinentom, toda rabiti jo je bilo treba redko in previdno. VVarner se je nasmehnil. Od zadnje pošiljke mu ni bil ostal noben bankovec. Tako je bila Veitcheva informacija brez pomena, čeprav je bila mišljena dobro. K večjemu če bi se zgodilo najhujše in bi moral z ladjo »Axel« hitro pobegniti iz Anglijs. \Varner je zamolklo vzkliknil. S kupčka dopoldanske pošte je vzel še eno pismo. Pisava mu ni bila znana, pač je pa takoj opazil ime »Jermyn Hotel«, natisnjeno na kuverti. Ce je dobil pismo iz kakega večjega hotela, je navadno takoj vedel, kaj to pomeni. Warner ga je odprl. Ni se motil. Pisal mu je Neznanec in pismo se je glasilo: — Tri tisoč funtov izplačajte takoj J. F. Jacksonu (iz Leedsa), na navedeni naslov. Dva kovčega bosta pripravljena za Vas v hotelu »Jermvn« v četrtek pozno zvečer. V Vašo informacijo, »Axel«, zasidrana zdaj v ladjedelnici princa Edwarda, odhaja v Ant-werpen v petek ob treh zjutraj. Pismo je padlo Warnerju iz rok in groza ga je spreletela. Bedečemu Neznancu so bile menda najskrivnejše rni-sii Johna Warnerja odprta knjiga. Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Jožef o ve« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih s »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljenju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pristopajte k „Vodnikovi družbi Zaradi umora svojih žen obsojen na smrt Zobozdravnik, ki je umoril dve žen, sprejema obsodbo na smrt povsem ravnodušno Poročali smo te dni o senzacionalnem procesu v Prenzlauu v Nemčiji, kjer se je vršila razprava proti zobozdravniku dr. Gutmannu, ki je bil obtožen umora dveh "svojih žen. V ponedeljek zvečer je bil proces končan, dr. Guttmann je bil obsojen na smrt. Pred razglasitvijo obsodbe je zobozdravnik apostrofiral sodišče. Dejal je: Nočem vas prositi milosti, vem kaj sem zakrivil in pripravljen sem, da me kaznujete- Oprostite mi, če tu pred vami nisem uganjal komedije. Ce človek leta dolgo tako trpi kakor jaz, zgubi smisel za take stvari. Izgubil sem vse, mej socijalni položaj je uničen, in pripravljen sem sprejeti kazen, ki mi jo boste naložili. Preponosen sem, da bi uganjal komedije. Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega umora in ga je obsodilo na smrt. Razen tega je bil obsojen na izgubo meščanskih časti za vse življe- Kino kot konkmmt trgovcev Seveda ne pri nas, marveč v Ameriki, kjer so začeli kinematografi delati trgovcem pošteno konkurenco. Res je sicer, da je v Ameriki, zlasti v New-yoru in Chicagu mnogo trgovin, oziroma podjetij, kjer strankam predvajajo filme in torej indirektno oškodujejo kinematografe, na drugi strani pa ni prezreti dejstva, da delajo kinematografi s prodajo najrazličnejšega blasa trgovcem občutno škodo. Ameriški kinematografi nudijo publiki na prodaj gramofonske plošče začeli pa so prodajati tudi bonbone in cigarete, pecivo in drugo blago v zavojčkih. Vse to nudijo avtomati, v katere je treba vreči nekaj drobiža. Toda sedaj ni ostalo samo pri tem. Nekateri kinematografi prodajajo vse mogoče blago ter nudijo srečke, s katerim je možno zadeti avtomobil ali motor Kd. Nekateri kinematografi delijo obiskovalcem kupone na četrtletni obisk, plačajo četrtletni alj poleletni abonma pri brivcu, dajejo znatne popuste pri nakupih ra-dioaparatov itd. Drugi zopet nudijo vzorce o kroju obleke, ki jo ima oblečeno filmska tSva, katera slučajno v filmu nastopa. V Foxovih kinematografih delijo obiskovalcem šikatle, v katerih je 12 stvari: čistilo za c-evlje, aspirin, pecilni praški, zobne ščetke itd. Često je vrednost teh predmetov večja kot vstopnica sama. Večinoma pa dajejo to blago tvorničarji kinematografom zastonj, kjer pridejo na ta način do cenene reklame. Fox dobavlja samo škatle, ki pa itak ne stanejo dosti. Kar se pa tiče ostalega blaga, ki ga nudijo publiki kinematografi, je urejeno tako, da kinematografi, ki so last ene in iste družbe, skupaj nakupijo blago in jo zato dobe znatno centtiše. nje, zaradi ponarejanja listin pa na šest mesecev ječe, ki jo je že presedel v preiskovalnem zaporu. Sodišče je v razlogih utemeljitve navedlo, da je obtoženec sam priznal, da je ženo umoril. Zagovarjal se je, da je dejanje izvršil v jezi in da se ni zavedal posledic svojega dejanja. Trdil je tudi, da je ženo umoril v razburjenosti, ker ga je razžalila. Po mnenju sodišča pa ta žaljivka ni bila takšnega značaja, da bi ga mogla toliko razburiti. Iz vsega procesa je bilo razvidno, da gre za premišljen umor. Pri čitanju obsodbe in njene utemeljitve je bil dr. Gutmann popolnoma miren. Ko je predsednik sodišča nehal čitati, je stopil k zagovorniku in mu dejal: »Nikar ne mislite, da sem razburjen«. Po teh besedah se je cinično zakrohotal. Njegov ?*mvom?l( H vložil priziv. Zato prodajajo tudi razne predmete mnogo cenejše kot trgovci, ki so na ta način znatno oškodovani. Kakor je torej videti, je konkurenčni boj v Ameriki hud. % vojaško častjo pokopan pes V Denisonu, država Ohio, je te ani poginil — ameriški listi s pijeteto pišejo umrl — pes Bing, ki je bil tudi eden izmed udeležencev in junakov svetovne vojne ter je mnogim vojakom rešil življenje. Bing je bil zelo inteligenten pes, zlasti pa je imel razvit vonj. Pes je instinktivno vedno pravočasno zavohal napadalce s strupenim plinom in s tem omogočil vojakom, da so se zavarovali pred plinskimi napadi z maskami. Na ta način je tisočim rešil življenje. Pa tudi drugače je bil pes praktično zelo uporaben, ž njim so iskali ranjence po zasutih jarkih in jamah. Po vojnj je ameriška vlada Bingu, oziroma njegovemu lastniku nakazala redno mesečno pokojnino v znesku 60 dolarjev. Ko je te dni pes poginil, je bil na pasjem pokopališču v Dennisonu pokopan z vojaškimi častmi. To je bil gotovo prvi pes, ki ga je doletela taka čast. Liga pmti dostojnosti V belgijskih letoviščih so bili letos zelo moralni, celo puritanski. Pretirana morala pa je bila posledica bega gostov iz kopališč in letovišč. S tem so bili seveda številni hotelirji, trgovci in drugi, ki so večinoma navezani samo na dohodke od dotoka tujcev, znatno oškodovani. Seveda se nikakor ne strinjajo s puritanskim početjem nekaterih zagrizenih filistrov in mestnih očetov v letoviščih. Zato so te dni ustanovili svojevrstno družbo, katere naslov je »Liga proti dostojnosti«. V utemeljitvi ustanovitve te družbe navajajoč Naši župani in nekateri naši mestni cvetje so mnenja, da naj bo obala taka kakor cerkev. Toliko dostojnosti je luksus. To nas je že veljalo težke dena.sce in nas bo v bodoče še več. Kako ,naj pričakujemo, da bodo tujci prihajali v naša kopališča in se tu dobro počatin', če ne smejo od svojega anatomskega ustroja toliko pokazati, kakor v drugih kopališčih neženirano to store. Relgiiski kazenski zakon ne predvideva nobenih paragrafov proti letoviščem. Liga je mnenja ,da bi bilo najboljše v vsakem kopališču postaviti kip kopalca odnosno kopalke z vzorcem plavalnih hlač in trikoja, ki sta dovoljena. 3T ROŠKE MOGAVICE *ilGOM Najboljše, najtrajnefše, zato 13 najcenejše! Sreda, 25. junija. Opoldanski "program odpade; 18.00: Otro. ška ura, radio-tetka; 18.30: Koncert Radio orkestra; 19.30: P. dr. Roman Tominc: Iz svetovne literature; 20.00: Komorni trio: flnuta; 22.00: Časovna napoved in poročila-napoved programa za naslednji dan. Četrtek ,26. junija. 1*2.30: Plošče (pesmi, plesni slagerji); 13.00: Časovna napoved, borza, pložce; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 18.00: Koncert Radio orkestra; 18.30: Plošče; 19.00: Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina; 19.30: Dr. Lojza Čampa: Novi kazenski zakon; 20.00: Jugo-slovenski večer: Pevski kvari*" t Glasbe>n» Matice; Citre igra g. Loške; 21.00: Koncert godbe Dravske divizije; 22.00: Časovna napoved in poročila; 22.15: Nadaljevanje kon. certa godbe Dravske divizije; 23.00: Napoved programa za naslednji dan. Petek, 27. junija. 12.30: Plošče (instrum. glasba, ruska glosba); 13.00: Časovna napoved, borza, plošče; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Mladinska akademija, ki jo prirede učenka Šentjakobske dekliške osnovne šole v Ljubljani v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. princa Andreja; 18.30: Koncert Radio orkestra; 19.30: O ženskih organizacijah, gdč. Lebar-jeva; 20.00: Pevski večer gdč. Zupanove; 21.00: Koncert Radio orkestra; 22.00: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 28. junija. 11.00: Koncert Radio orkestra; 15.00: Rezervirano za prenos iz Beograda; 17.00: Rezervirano za prenos iz Bleda; 19.30: Marjan Dobovšek: Športna ura; 20.00: Prenos iz Beograda; 22.00: Časovna napoved in poročila, lahka glasba; 23.00: Napoved programa za naslednji dan. Darujte za slepce! Naroči cafc- za srečka PRAVI : FRANCK: vedno odlična kakovosti Vezenje ne vestinih oprem, zaves, pregrinjal najceneje« in najfinejše MATEK & MJKES, Ljubljana (poleg hotefa Štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj! Poceni in vendar najboljša je SEVERJEVA OTOMANA z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 570,— do 850.— po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! najboljši materijal! RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg št. 2 Vsaka beseda &0 par. Ploda mo laKk.ro mdt » znamkah. Za odgovor znamko/ - Na vprašanja brcx znamke ne . odgovarjam** ~ *JaJmanj& oblast IMn 5«- 1 1 Gramofonske plošče več komadov se ugodno proda posamezno ali skupno. — Ogleda se v upravi »Slovenskega Naroda«. 1900 Posestvo hišo, shrambo, hlev, 2 njivi, 2 vinograda in hosta, 20 minut od postaje proda za 12.000 Din Jože Gabernik, Werbošek Podplat IS pri Grobelnem. 1905 Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T Tesan les popoLaoma suh, za takojšnjo uporabo, za stavbe ima stalno v zatoni IBrija. dr. t o. z., Ljubljana — Dunajska c 46. telefon Stev. 2820 47/7 Pol uojaremnik s pritiklinami. po možnosti cirkular m drugo, rabljeno kupim. Ponudbe na naslov; čirić i šarić, Kos. Mitrovica. 1909 Pc\j5estvo obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopju in 9 oralov njiv, travnikov, in gozda, vsle«1 smrti prodam^ za 40.000 Din Pojasnila daje Josip Senica. posestnik in i župan v Zabn-kovju pri Sevnit *i. 190s Pomladitev v £4 urah dosegla, kakor se zahvaljuje ga dr. A. L J Pragi: 2-Od Vas poslanih mi 10 Ion-I *jT kov Eros Crerne sem morala prepustiti \S svojim znankam. Moj obraz je dobra re-\ klama za vašo Crenao, ker vkljub 49- 1«-toru sem mična in mladostna. < Eros Creme hitro in zanesljivo odstrani ogrce, izpuščaje, gube, pege, rdečico na nosu, rumene in rjave lise, SOLNČNE P£G£ Jamstvo: denar nazaj, ako brez uspeha. — Cena Din 12.—, 3 lončki 25.— Din, 6 lončkov 40.— Din. Dr. Rfe KEME\Y, KoSice, C, Postfa^h 13 C 4, OSko- Zimnice (madrace) po 35 Din preddlujem. Vsa tapetniška dela po najnižjih cenah. Pridem delat tudi na dom. Slavič Fi.'anc. tapetništvo. Rimska c«»sta 5, Žabjal; 14. 18S:* Dobra domača hrana se išče za dve osebi v bližini glavnega kolodvrj ra. Ponudbena upravo lista . pod »Dobra hrana«, 1sss. 1sss !im zavod za premog d.d.Liumiana jrodaj* po najugodnejših cenah samo na debeio Premog domaći in Inozemski za domaČo kurjavo in industrijski svrhe Kovaški premog JJ5 K/v Ir o trvamiški, plav-u s tarsW in plinsto Brikete Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani vlikloSičeva cesta 5tev. 15/i Urojajc Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«; Fran Jezeršek* — Za upravo jo —; uU Usca; Otoa Cbri^oi. ^ Vsi v IjiMUam,