AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 207 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 2D, 1931 LETO XXXlII—VOL. XXXlII Mestna zbornica ima mnogo važnih opravil. Slovo Mihelicha 21. sept. V pondeljek, 21. septembra, se bo pri seji mestne zbornice poslovil eden najbolj aktivnih čla- Strahovita zgodba okrutnega morilca žensk in otrok radi denarja Gene Collett, dopisnik Central Press, poroča o silnih umorih v Clarksburgu, West Virginia, sle- nov zbornice, najbolj poznanih deče: Harry Powers, je več sto in poštenih, kar jih je mestna [jardov proč od svoje hiše zgra-zbornica videla v dolgih letih, in Idil samotno garažo, katero je po-sicer naš slovenski councilman j stavil tako, da je v njo lahko zva-Mr. John L. Mihelich. Council- bil svoje žrtve, ženske in otroke, man Mihelich je kandidat za katere'je potem nemoteno moril, mestnega sodnika, in kot tak po- Powers je dobro vedel, da bo ga-stavno ne more biti po 21. sep-raža prava klavnica za ljudi, tembru v uradu mestne zborni- Zgrajena je bila pod njegovim ce. Kot čujemo bo imel Mr. Mi-j osebnim nadzorstvom. Garaža helich pomemben in zanimiv po- .je bila zgrajena tako, da so se v slovilni govor pri zadnji seji njej nahajali trije oddelki, in je zbornice, kateri bo pristoval. O j bil beg iz nje absolutno nemoteni poročamo še ob priliki. Kot goč. Tudi stena v enem delu ga-smo že včeraj na kratko omeni- raže je bila narejena iz konkre-li, je mestna zbornica v ponde- ta, tla so bila vsa konkretna, do-ljek enoglasno odobrila volitve'čim je bilo zidovje iz posebno za spremembo mestnega čarter- j močne opeke. V kleti garaže so j ja. Volitve se vršijo 8. novem-! našli močna vrata, štiri čevlje bra.: Volivcem bo predloženo j široka in šest čevljev visoka, oko-vprašanje, ali naj se zopet voli jli vrat v steni so pa bile izvrtane župan in councilmani po vardah. ;male luknje, najbrž za opazova-Nadalje je councilman Robeček nje. Edina svetloba, ki je pri-predlagal, da se imenuje poseb- jhajala v garažo, je bila odprtina, na komisija za izboljšavo jezer-18 palcev široka in 10 palcev vi-skega pristanišča. Z am o r s k i j soka, močno zagrajena z želez-councilman Bundy, republika-j jem. Kdorkoli je enkrat prišel nec, je predlagal, da stopi mest- v to garažo, ni imel nikdar več ni manager v zvezo z vodstvom prilike priti na dan. Nad vratmi Cleveland Baseball kluba glede najemnine stadiona. Council-ttianka Bronstrup je vložila resolucijo, v kateri se p oz i vi je trajne komisarje da čimprej Začno z otvoritvijo Chester Ave. hied 55. in 97. cesto. Sprejeta je v spodnjem delu garaže so visele močne vrvi. Zdravniki, ki so preiskali trupla umorjene Mrs.1 Aste Eicher in njenih treh otrok, so izjavili, da je Powers vse štiri naj prvo obesil, oziroma zadavil z vrvjo. V enem kotu garaže | Artist R. J. Scott nam predočuje na sliki način, kake iz morilec Powers moril svoje žrtve v garaži. ________———-------1-- Dva truka živeža za brezposelne! bila resolucija, da se prenese so dobili precej obširno zofo, na $57,000 iz mestne blagajne v blagajno mestnega stadiona, ki je prazna. Bender je vodja stadiona. Sprejeta je bila resolucija, s katero se naroča prometnemu komisarju, da izdela načrt, da kateri je bilo vse polno krvnih madežev. Koroner je mnenja, daj je krvnik Powers omamil svoje žrtve s kakim omamilnim sredstvom, nakar so zaspali. Powers je vzel se upelje tri centna vožnja na j potem kladivo in tolkel po gla-cestni železnici med Public i vah svojih žrtev. Nobene svetil-Square in 22. cesto po Superior Sinoči se je podal poročevalec "Ameriške Domovine' v Ge-nevo, Ohio, da dožene, kaj je s pošiljatvijo sadja in zelenjave za brezposelne naše ljudi v Cleve-landu. In poročevalec je našel vse v redu. Torej ,ako ne bo silne ujme ali tornada, prideta v .... ... , ... Cleveland v četrtek, 3. septem- . , ,, t\ • v gornjih pro^onh ga- dva ^ truka g ^djem Ave. Enako po Riverside Drive,] raze, docim je bil v spodnje pro- L zelenj kar ge bo ra,delilo store napejan plin. Toda plin , , . 0 . . m . . .... ,. , . . brezposelnim. Pri tem je treba ni bi napeljan od glavne cevi na ... , , x . • „*„ .. , ; , . j , v omeniti sledeče in prosimo nase cesti, kar dokazuje, da se luc v ,. , ■ , hudi, da se ravnajo po tem: usodepolni garaži najbrž nikdar | Truka bosta pripeljala neka- med Lorain Ave. in Brookpark Road. Vložena je bila resolucija, ki pozivlje mestnega managerja, da preskrbi več cest za parkanje avtomobilov. Končno je bil sprejet predlog, da se vzame 3. distriktu enega councilmana in dodeli drugemu distriktu enega. -o- Piknik in petje ni rabila. Krvnik je imel pa na razpolago, napeljati plin po lju-|ko ob pol treh popoldne, jutri, | bi volji v notranjost garaže, in četrtek, 3. sept. Natančno se ča-tudi hiislijo, da se je tega poslu-jsa seveda ne more določiti, toda ževal. Tako je lahko svoje žrtve!bo med druS° in Poltretjo uro v garaži moril z zadušenjem, s popoldne. Oba truka zavijeta na Kadar priredi poznano pev-j kladivom, z vrvjo, s stradanjem, veliko dvorišče zadaj za Grdino- Sodi se, da je Powers svoje žr-jv° dvorano, oziroma zadaj za tr- __________tve dalj časa držal zaprte v ga-'Kovino A. Grdina & Sons. Kdor- lepim, ubranim petjem. In pri- raži, dokler ni dobil od njih po-ikoli bo hotel imeti sadje in zele-hodnji piknik "Zvona," ki se vrši trebnih podpisov ,da jim je izva- ."javd, naj pride, če le mogoče z sko društvo "Zvon" svoj piknik, tedaj je piknik vselej združen z v nedeljo, 6. septembra, na Go-riškovih prostorih v Randallu, bo nekaj posebnega. Nastopil bo prvič naraščaj, ki g^ je "Zvon" bil denar in vse premoženje. Ta-1 besketom. Vhod do razdelitve ko je izvabil od Mrs. Eicher no-!-cad.ia je ravno isti, kot kjer se to za $1,000.00, in je poslal nje-1v Grdinovo dvorano. Vhod no 1.4 letno hčerko v mesto, da 'j'e torei na 6025 st Clair Ave- ponovno upeljal. Zapeli bodo je dobila denar za noto. Samo ta vhod je. Po veži pride- krepko in domače. Nastopil bo tudi moški in mešani zbor, in da ne bo brez vsega, bodo seveda Zvonovci preskrbeli za dobro jed in pijačo, in tudi za plesaželjne bo igrala prvovrstna godba. Namen piknika je, dobiti sredstev za pokritje stroškov, ki so pri delu, da se ohrani slovenska pesem v Ameriki. Le pridite, bomo peli in pili in se po bratsko razgovorih. Osumljeni požigalci Delavci, ki so kopali pod ga- te tako.i na dvorišče, kjer bodo ražo, so dobili inajprvo truplo |stali truki. Prej pridete, prej do-Mrs. Eicher, direktno nad glavno bite. plinovo cevjo. Nekoliko naprej; Prosimo, da pridejo, kjer je le so bila zakopana trupla treh j mogoče, odrasli ljudje. Z otroci otrok umorjene vdove. Ko so j je križ, saj veste. In če le mogo-trupla izkopali, je nastal tak j če, prinesite s seboj beskete. Farmarjem se danes tudi slaba godi, in en besket jih velja 6 centov. Sadje in zelenjavo, ki jo bo- smrad, da so morali delavci prenehati z delom. Drugo jutro pa, ko se je dognalo, da je Powers pisaril nad 100 ženskam po vsej j do pripeljali, podarijo slovenski Ameriki in jih izvabljal k sebi, farmarji iz Geneve in Madisona pod pretvezo zakona, so kopali j poplnoma zastonj, ker vedo, da Detektivi so včeraj aretirali | dalje in dobili truplo umorjenej Clevelandčani radi zahajajo k dva mlada moška, ki sta osum-jMrs. Lemke. Poleg garaže so i njim. ljena, da sta povzročila večje šte-;našli pogorišče neke bajte, od Glede sadja je sledeča: vse vilo požarjev. Seveda, pravih j katere je ostal samo,dimnik. Su- j sadje, brteskve, češplje, hruške dokazov še ni. Policist Blaha je včeraj dobil v poslopju Colonial Products Co., 740 Woodland Ave. 20 let starega fanta, ki je stal Poleg kupa smeti, zraven je imel kanto gasolina in žeplenko v roki. Cela vrsta požarjev, ki so nastali zadnje čase, je nastala na ^ način, kot so ugotovili ognje-easci. mi se, da je Powers sam zažgal i in jabolka, vse je dobro in užit-dotično bajto. Mnogo kosti so j no. Nič gnjilega se ne bo dalo našli na pogorišču, katere sedaj j ljudem. Če pa je kaj počenega preiskujejo zdravniki, da dože-jsadja, ko je padalo za tla, to nič nejo, če so človeške kosti. V oko- ne dene. Prava gospodinja bo že lišu garaže in pogorišča še vedno | znala sama sadje lepo pripraviti kopljejo, ker se sumi, da je Pow- in očistiti. Sadje se lahko uživa ers umoril še več žensk in otrok. | kuhano ali surovo, in je zlasti Zdravniki so izjavili, da je Pew-1tečno za otroke. Glede zelenjave ers duševno zdrav. I so nam pa farmarji povedali, da bodo pripeljali nekaj koruze, mogoče krompirja, nekaj kumar in fižola. Dosti vsega tega ne bo, kajti premalo časa smo imeli za organiziranje, toda prijazni farmarji so nam sporočili, da bodo pri svoji prihodnji seji nekaj tozadevno ukrenili, in torej pričakujemo lahko še kake pošiljatve. Računa se, da bodo farmarji pripeljali nekako 400 besketov sadja in zelenjave. Mogoče več, mogoče manj. Nekako toliko bo, in bilo bi več, če bi imel kdo čas, zbiral sadje po farmah in dova-žal v centralo, toda to je skrajno zamudno delo. Poznamo farmarje v Genevi, ki so zgubili že tttttmmwwwmmt: Važno za tajnike in de legate S. D. Z. V številki "Ameriške Domovine," ki izide dne 9. septembra, torej pred konvencijo, bodo priobčena poročila vseh glavnih uradnikov Zveze, zlasti pa računi med Zvezo in med društvi. Pravila narekujejo članom glavnega odbora, da podajo pismeno po-' ročilo, in da se ustreže vsem članom in članicam, bodo poročila glavnega odbora tiskana v posebni izdaji glasila, "Ameriška Domovina," kar članstvo ne bo veljalo ničesar. Opozarja se pa vse tajnike in tajnice vseh društev Slovenske Dobrodelne Zveze, da bodo dobili po pošti toliko iztisov glasila, kolikor ima društvo delegatov. Priporoča in prosi se vse tajnike Zveze, da točno razdelijo med delegate njih društva dotično 'Ameriško Domovino," in da de-legatje točno prečitajo že pred konvencijo poročila glavnega odbora, kar bo mnogo pripomoglo, da se skrajša čas na konvenciji. Dva slavna zrakoplovca iz Kapitalizem ni kriv dana-svetovne vojne, nekdanja I šnje depresije, pač pa vla-1 sovražnika, se objemata da, pravi znan bankir Tekom tekočega tedna so pri- j Chicago, 1. septembra. Otto H. i šli v Cleveland znameniti zrako- Kahn, dobro poznani newyorški plovci iz vsega sveta. Med dru- bankir, ki je prišel sem na obisk, gimi imamo v Clevelandu kot je izjavil, da bi se današnja gos-gosta znamenitega vojaškega podarska depresija dala najbo-! zrakoplovca Eddie Rickenback- lje rešiti v "kapitalističnem siš-erja, ki je služil v ameriški ar- temu." "Gospodarski polom," je madi tekom svetovne vojne kot izjavil bankir Kahn, "ki se je za-zrakoplovec, in katerega so se čel v letu 1929, se nikakor ne mo-Nemci bolj bali kot vsakega dru- re pripisovati kapitalističnemu gega. Uničil je v raznih zrako- sistemu. Ta sistem je bil zadnje plovnih bojih 72 nemških zrako- čase od vlade napadan na sodni-plovov. Istočasno pa je prišel v jah, preganjan in uničevan od Cleveland tudi najboljši nemški posameznikov. Posledica tega je zrakoplovec, Ernst Udet, ki je današnja gospodarska kriza. Vla-uničil marsikatero ameriško ali j da danes posega s svojimi posta-francosko letalo tekom svetovne vami v privatno in industrijsko vojne. Rickenbacker in Udet sta | življenje, nastavlja komisije in se največkrat srečala visoko v preganja posameznega Ameri-zraku nad vojnimi poljanami v kanca, kot se to še nikdar prej v Franciji. Udet je uničil 62 za- zgodovini ni godilo." Kahn je vezniških zrakoplovov. In tu v izjavil, da je značilno, da ravno Clevelandu sta se ta dva silna Anglija, kjer so kapitalizem naj-> nasprotnika srečala, si bratsko bolj zatirali ali ovirali, ima naj-j segla v roke, govorila po radio o več nerešenih problemov, da ima davnih časih, pred 13. leti, ko sta ! Anglija največ brezposelnosti, trosila smrt in opustošenje na idočim v Franciji, kjer ima kapi-' vojnih poljanah, a danes si se-jtalizem prosto pot, niti ne vedo, ga ta v roke. Bog ve, če pride še kaj pomeni beseda brezposelnost, kdaj čas, ko bosta nadaljevala Nobena dežela ni danes tako bo-! svoje monlno delo v vojni. gata kot Francija, kjer je sle--o- herni prebivalec zaposljen. Kahn Bulkley prerokuje konec ie w'avil. da bi moral° biti od" ameriške orohibiciie Pravlj0nih mn°Z° anti-trustnih _ ameriške pronioicije pcstaV; in predv8em bi se mora. Akron, Ohio, 1. sept. Zvezni la odpraviti prohibicija. Zdrava i senator Bulkley je imel včeraj v konkurenca je dobra, toda posta-; tem mestu govor, tekom katere- ve, ki vodijo do uničujoče kon-ga je izjavil, da je prepričan, da kurence, ustvarjajo položaj kot prihaja konec 18. amendmenta i ga imamo danes in pod katerim z nabiranjem sadja in jn ameriške prohibicije. Izrazil.trpi ves ameriški narod." par dni vozarenjem okoli. Lahko smo jim prav hvaležni za to! In pot v Cleveland je tudi dolga. Imena slovenskih farmarjev, ki so kaj prispevali, bomo priobčili v petek. Lahko se jih boste s hvaležnostjo spominjali. Ker radi prekratko odmerjenega časa mi ne moremo izbirati izmed ljudi, kdo je vresnici potreben in kdo ne, pa tem potom apeliramo na pravični čut naših dobrih ljudi. Kdor ima doma zadosti za vsakdanje potrebe, gotovo ne bo tak, da bi vzel onemu, ki je brezposeln in so otroci lač- dovih ni. Pridte vsi, ki čutite, da bi;bližini je upanje, da bo vlada kmalu odnehala v prizadevanju kontrolirati osebne šege in običaje svojih državljanov. Prihodnji kongres sicer še ne bo imel mokre večine, dasi so suhači že ogromno zgubili, toda v dveh letih pa bo kongres lahko naredil konec prohibiciji. Kače klopotače v obilici v Pennsylvania Bloomsburg, Penna., 1. septembra. Delavci, ki delajo v goz-v Wyoming distriktu, v tega mesta, poročajo o vam košara sadja ali zelenjave nenavadnem številu navzočih dobro prišla. Zanesemo se na kač klopotač. Delavci so tako vas, da boste pošteni. In tudi ovirani pri svojem delu, da mo-zbirati se ne bo dalo pri vozovih, rata vedno dva ubijati kače, dva 'je japonska vlada v počast Lind- Nova obravnava za Moo-neya v Calif orni ji Los Angeles, 1. sept. Odvetniki so pri višji sodniji vložili prošnje za novo sodnijsko obravnavo proti Thomas Mooneyu. V prošnji dolžijo, da je bil Mooney, znani delavski vodja po nedolžne!^ obsojen in poslan v ječo. Moc.ney se nahaja že 15 let v zaporih, ko je bil spoznan krivim, da je v neko parado zagnal bombo in je bilo pri tem 10 oseb ubitih. Lindbergh poleti v kratkem na Kitajsko Tokio, 1. septembra. Včeraj Besket za besketom se bo delil, j pa čistita gozd. Včeraj so delav kar pride pod roke. Zbiranje bi ci ubili 27 kač klopotač vzelo preveč časa. Torej, jutri, okoli druge do poltretje ure popoldne pridite k vhodu v Grdinovo dvorano in na dvorišče. V četrt ure je lahko vse razdeljeno. Sadje je dobro, berghu in njegovi ženi priredila velik banket, katerega se je udeležilo kakih 50 gostov. Soproga Lindbergha je bila krasotica ve- čera. V nekaj dneh se namerava Mr. Anton Vehovec, predsed- Lindberj?h z ženo podati preko nik unije strojnikov pn N. Y. Nagasaki v Nankingi kjer i& Central železnici nam sporoča (,lavJli stan kitajske nacionali- Vesela vest! jc uuui u, i , . . , , . .....- stan kitajske , . v., J .. . i veselo vest, da se odpre z delom ■ darovano od naših zavednih slo- , . ' , , , , stične vlade; , .. . . . v torek, 8. septembra, v lokomo- venskih farmarjev m popolnoma ,. ... ■ • XT v n + i - - , . r .'., . 1 ' ... tivni delavnici N. Y. Central ze-1 zastonj. Le pridite brez skrbi! , . ™ .. , ,; Z/aclllSnica _0__leznice. Tovarna je počivala M, Jutri zjutraj ob 8. uri se bo Detroitčanka ie nriznala ^ av^ta-.Kakih 350 mož d°b} brala sv. maša" zadušnica za po-uetroitcanKa je priznala de]0i med njimi Je mnogo na«,h kojnim Frank Ba]iš> in sicer v dvanajst umorov rojakov. ^ _ cerkvi Marije Vnebovzete. Vsi Detroit Michigan 1 sept Odpoklic sodnika sorodniki in prijatelji so proše- Mrs. Roso Veras, ki je bila pred „V ,B r f «k 1 y n +vfsi v,bli!ini; ^ da «e udeležijo, nekaj dnevi aretirana kot osum- S Cleveland« je nastala agitacija, Velika tekma ljena več umorov, je danes pri- If prežene mirovnejfa s?dm^ Opozarja se na tekmo balin-znala umor 12 moških. Zadnji ^ "Jfovega urada To jCHrjev za nagrade in zmago> v umorjeni je bil Steve Mak, kate-i Je tlstl s,od"lk'kl Je obsodd 6 , nedeljo popo]dne na prostorih rega je ženska pri oknu sunila na I brezposelnih delavcev, ki so lovi-! Slovenskega " ' ' cesto, da se je ubil, potem ko ga ni mogla zastrupiti, ženska je morila, da je dobivala' zavaroval- nino umorjenih. Nove obleke Delavskega Doma jli baje premajhne ribe, v zapor. ua Waterloo Rd. v Collinwoodu. Vaška zbornica v Brooklynu je Sirotni otroci dala svojemu sodniku strog ukor Tekom prvih sedmih mesecev in ga pozvala, da se odpove svo- )etos je Cleveland Humane So-jemu uradu, sicer ga bodo s silo jciety vzela v oskrbo 771 otrok, ki so sirote, lansko leto v istem iztirali iz urada. . Nov orkester Izdelovalnice oblek, B razi« Poznani slovenski mladenič Bros. je zelo znižala cene oble- Viktor Svete je organiziral "Sil-kam, oziroma daje popust pri na- j vertone" orkester, ki bo .prvič kupu. Berita oglas. V podružni- nastopil na plesu društva George Bukovnik, Jack Pintar in John ci v Collinwoodu je poslovodja Washington, JSKJ. Orkester jFlajšman. Srečno pot! Mr. Jos. Perme, na Superior priporočamo za razne plese in j * Mesto Rim šteje danes Ave. pa Mr. Anton Kastelic. |enake prireditve. i 1,003,000 prebivalcev. času pa 689. Na počitnice Na počitnice v Boise, Idaho, fo se podali za par tednov John "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMSRI6AN HOME) BLOVINIA* DAJXT NIWBPAPMH Published dully except Sundays and Holidays NAROČNINA: Ca Ameriko In Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po polti, celo leto tl,M Ea Ameriko In Kanado, pol leta 93.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta M.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.60; pol leta $3.00 Za Kvropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. _Posamezna Številka » cente.__ Vsa pisma, dopise in denarne poMljatve naslovite: Amerlika Domovina, <117 St, Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson $63$. NEKOLIKO RAZPRAVE H KONVENCIJI SLOVENSKE DOBRODELNE ZVEZE JAMXS DIBIVKO and LOUIB J. PERO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 180B, at the Post Office »t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 117$. 83 No. 207, Wed., Sept. 2d, 1931 Lep napredek Slovenske Dobrodelne Zveze Ko se zbere v nekaj dneh k zasedanju sedma redna konvenciji Slovenske Dobrodelne Zveze, bo menda najbolj prijetno slišati na konvenciji o sijajnem napredku, ki ga je naredila Slovenska Dobrodelna Zveza v zadnjih treh letih. Ni je bratske podporne organizacije v Zedinjenih državah, ki bi se mogla izvanredno pohvaliti o napredku v zadnjih letih. Kot vsakega posameznika, delavca ali trgovca, tako je splošna depresija zadela tudi bratske organizacije, več ali manj. Pri vsem tem pa je Slovenska Dorodelna Zveza lepo napredovala. Kot kaže tajnikovo porčilo je Zveza napredovala v zadnjih treh letih za skoro 3,000 članov in članic, a zvezno premoženje se je zvišalo za malodane $300,000. Zveza je tudi nnela izvanredno srečo, da je vse svoje premoženje naložila na lepe obresti in v varne prostore. Pri svojih članih in članicah ima Zveča danes posojenega skoro «$800,000, kar nese po pet in pol in šest procentov obresti. Človek se v resnici čudi, odkod ta ogromni napredek Slovenske Dobrodelne Zveze. Saj je ta bratska podporna organizacija najbolj omejena v svojem poslovanju med vsemi ostalimi bratskimi organizacijami. Posluje namreč samo v državi Ohio, in nima nikjer nobenega društva izven države. Plačuje sicer smrtnino in bolniško podporo izven države Ohio, v gotovih slučajih, toda njen delokrog je le v Ohio. Poleg tega pomislimo, da nimamo noenega naseljevanja. Druge bratske organizacije imajo priliko n. pr. v Kanadi dobivati svoje člane, in je tekom let v resnici pristopilo nekaj tisoč na novo naseljenih Slovencev v Kanadi, v ameriške bratske podporne organizacije. Vseh teh prednosti Slovenska Dobrodelna Zveza nima, toda kljub temu je napredovala sijajno in dosledno. Več vzrokov je za to. Prvi je, ker se članstvo tako zvesto drži svoje organizacije. Vsak član in članica je poosebljen agitator za Zvezo. Kljub slabim časom ljudje redno plačujejo asesmente, društva pomagajo, Zveza pomaga, in konvencija bo gotovo tudi kaj naredila za v resnici podpore, vredne. Asesment, to je, mesečni prispevki članov in članic pri Slovenski Dobrodelni Zvezi, so stalni, vedno enaki. Kolikor plačate pri vstopu v organizacijo, toliko plačujete potem vedno naprej, nič več, nič manj. Enaindvajset let obstoji Slovenska Dobrodelna Zveza, in niti enega samega centa ni kak član ali članica plačal ali plačala kot doklado ali izvan-redni asesment. In kljub temu pa blagajna raste in raste. V bolniškem skladu je n. pr. več denarja kot v vseh drugih bratskih podpornih organizacijah skupaj. Pa vendar nismo plačali nobenega izrednega asesmenta, in vsi bolni člani dobivajo točno in redno izplačano bolniško podporo. Pa ne samo to. Bolniški sklad ima še druge zahteve. Poleg bolniške podpore se plačuje iz istega sklada porodna podpora, za operacije, za katere je Zveza v treh letih plačala malodane $30,000', plačuje se za poškodbe in za izvanredno podporo potrebnim članom. Podpora, ki jo daje bolniški sklad Zveze je tako visoka, da asesmenti članov zadnje čase več ne zadostujejo, to je, plača se več podpore na mesec, kot pa člani plačajo v asesmentih. Pri tem pa pride na pomoč pametno gospodarstvo glavnega odbora Zveze. Odbor Zveze je že od nekdaj pazil, da naloži ves preostali denar na dobre obresti, obenem pa je pazil, da je denar varno naložen. In kako dobro so prišle obresti bolniškega sklada v teh časih. V bolniškem skladu imamo nekako $185,000, in to nosi lepe obresti, ki pomagajo članom k podpori, ker redni asesment ne bi zadostoval. Slovenska Dobrodelna Zveza je imela od svojega začetka to srečo, da je imela vselej v glavnem odboru prave, razumne može, katerim je Zveza v resnici pri srcu. Nikdar se ni uganjala politika ali strankarstvo, vselej je vladala le sloga, sporazum in prava pamet je vodila glavne odbornike pri delu za Zvezo. In članstvo vidi v svojih odbornikih resnične prijatelje Zveze, pa sodeluje z glavnim odborom v polni meri. Odtod, od tega splošnega sporazuma in nestrankarstva, prihaja tisti napredek Slovenske Dobrodelne Zveze, na katerega je vse članstvo tako ponosno. Društvo Brooklynski Slovenec št. 48 SDZ ima ta nasvet za 7. redno konvencijo: Gre radi farme, ki naj bi jo lastovala SDZ. Na tem msetu vam hočemo vse natančno razložiti, da boste na konvenciji lahko o tem razmotrivali hitro, ker sliši se, da jim ni nič, pa če je cel teden konvencija. Toda treba je gledat, da si kolikor mogoče zmanjšamo stroške in gotovo si jih bomo, ako konvencijo skrajšamo. Torej glede naše farme. Ta bi koristila članstvu SDZ in vsem našemu narodu. Od kje se dobi največ pomoči za obstoj prebivalstva,? Od poljedelstva. Kje se naša mladina shaja? Zahaja največ v druge prostore, samo v naše ne. Ako bi imeli svojo farmo, bi prinesli groš za grošem, dajm za dajmom v našo SDZ. Sploh bi bil veliko večji upliv, ko bi videli, da zahaja mladina v naše domače prostore. Potem je tukaj brezposelnost. Pri tej so največ prizadeti trgovci in tukaj ni nobene izjeme, pa naj bodo na zapadni strani mesta, na vzhodni ali na južni. Iz-prašujemo se: "Ali delaš?" Odgovor je: "Nič! Kar v jezero bom skočil, da bo vsega konec!" Tukaj ni druge potrebe, kot sloge in lastne farme, pa bodo imeli brezposelni delo in streho. Dosti članov imamo že onemoglih, ki ne dobe več dela v industriji, pa na farmah bi še vedno lahko delali. To bi zopet veliko pripomoglo v olajšanju brezposelnosti. S tem bi dobila naša Zveza velik kredit in lažje bi se pridobivalo članstvo za SDZ. Kadar se sprašujejo: "Pristopil bi rad v kako slovensko organizacijo, pa ne vem, v katero bi. Najbolje bo, ako pristopim tje, kjer bom preskrbljen na starost, tudi če dela drugod ne dobim. Bom pa na farmi delal, bom vsaj dobil za živež in pa streho." Vsak oče in mati najrajši vidi, da ve, kje so otroci, kadar jih ni doma. Če bi imeli svojo farmo, bi vedeli, da so na domačem prostoru, kjer bi mladina lahko igrala žogo, nogomet, Sokoli bi lahko telovadili itd. Tako bi se farma porabila v dobrih časih za razne 'športe, v slabih pa za obdelovanje in pridelavo raznega živeža. še enkrat priporočam, da se napravi konvencijo kolikor mogoče na kratko, pa tisto dobro. Preveliko govorjenja na" konvenciji tudi ni dobro, želim najboljšega uspeha delegaciji prihod nje konvencije SDZ, pozdravljam vse skupaj. Paul Oblak, delegat, F. Huntar, tajnik. -O- ZRAKOPLOVNE TEKME COLLINWOODCANI IN Na clevelandskem zrakoplov-nem polju so v teku zrakoplovne tekme. Znano je, da smo v Col-linwodu tudi jako navdušeni za tekme in znjih zmago. Morda si kdo misli, da bo najmanj polovico naših tekmovalcev v teh dneh na zrakoplovnem pristanu opazovalo "borbo." Ne, naši tekmači.niti izdaleka niso navdušeni za demonstracije moril-nih aparatov. Sledovi, krvi zadnje vojne še niso pozabljeni, domovi Primorskih bratov požga-ni od bomb, vrženih iz aeropla-nov, še niso prenovljeni. Torej našega zastopstva ne bo pri toliko hvaljenih tekmah, niti jugoslovanskega, niti primorskega ne, akoravno je znano, da so zadnje imenovani jako izvrstni tekmovalci. Ker pa so že tekme na vrsti in ker imamo v naselbini tudi častne zmagovalce v tekmi, ne moremo vseh dogodkov prezreti in iti preko vsega tega, ne da bi dodali vsaj nekaj k zmagi prvenstva. Moški odsek SDD se je zavzel, da se moramo tudi mi pripraviti k tekmi in pokazati, kako znamo metati bombe. Seveda, ne iz aeroplana, ampak na balincar-skem polju. Določilo se je dan tekme za nedeljo 6. septembra popoldne. Pričetek tekme je točno ob eni uri popoldne. Vstop v tekmo se mora prijaviti naj- DOPISI Cleveland (Collinwood), O. hodnjo nedeljo, 6. septembra, —Bližamo se času, ko se polet-; in sicer na farmi pri Močilni-je poslavlja od nas. Ravno tako "karju. Na gori omenjeni dan gre tudi sezona piknikov k svo-1 priredi namreč ponovno svoj jemu koncu, kajti pred durmi;piknik slovenska godba "Bled." imamo že dolgočasno jesen, ki Zatorej vljudno vabimo cenje-bo napravila konec našim izle- j no občinstvo, da nas poseti v ne-tom v prosto naravo, po pri j a- del j o v kolikor mogoče večjem znih gozdičih naših farmer j ev. številu, da pred zaključkom te Ako nam bodo bogovi naklo- sezone se še skupno pozabava-njeni, bomo imeli morda še parimo za par ur. tednov časa, da se za letos poslovimo od krasne narave in Za vsestransko postrežbo bo dobro preskrbljeno, ravno tako vljudnih farmerjev. Taka pri- j tudi za ples bodo Bledčani sami lika se vam bo nudila tudi pri- j skrbeli, da se bo lahko sukalo v tej tekmi odločena krona zmage. K vsemu temu pa naj bo dovoljeno pripomniti, da balincar-skega lavorjevega venca ne bo prav lahko odnesti iz Waterloo Rd. okrožja; to so pokazale zadnje tekme. Torej v rtedeljo, 6. septembra bo vse živo v naši naselbini. Popoldne bo tekma, zvečer pa prireditev v avditoriju z nove vrste programom. Ker bodo že urejene priprave za radio, šaloigro "Rojak Križ" in oddajanje programa po radiu, bomo lahko takoj po tekmi obvestili našega oznanjevalca na radio in on bo pri večernem programu natančneje raztolmačil potek tekme, ter katerega bo zadela čast spoprijeti se v pondeljek (Labor day) za čampinstvo. Iz tega lahko razvidite, da bo dokaj lepe zabave v Collinwoodu v nedeljo. Popoldne boste lahko tekmovali ali opazovali "fajt z balinci," zvečer se boste pa zabavali z "rojakom Križem in njegovimi težavami." (Ta igra je spisana in sestavljena baje iz dogodkov v naselbini). Poslušali boste slovenski radio program, po programu se boste pa naplesali v spodnji dvorani po melodijah naše godbe "Bled." In vse to za samo 50c. Vstopnine za opazovanje balincarske tekme ni nobene. Ako vam bo sreča mila, jenju, da živi neka oseba, ki je tajnik kar štirih skupin. Res je, da sem tajnik štirih skupin, pri katerih sem bil poštenim potom izvoljen v urade, katere danes zastopam. Rečem: izvoljen, ne imenovan in to brez tvojega in ostalih republikanskih glasov. Vedi, da sem dobil največ glasov pri zadnji delniški seji SND. Narodu, ki mi je dal glasove, sem hvaležen. Poplačal pa mu Dom to s tem, da bom zvesto deloval tam, kamor se bomo postavili. Tudi pri društvu Slovan št. SDZ sem tajnik. Da, tudi ti, zaplotnik si član, pa še danes ne veš svojega pravega imena. Toda vsi te dobro poznamo kdo si. Kar se pa tiče Kluba društva SND omenjam pa le to, da me zavidaš le zato, ker ne prirejam zastonj prigrizkov. Veš, kaj, zaplotnik-razkolnik, ti vse preveč verjameš v sv. Miklavža. Ker ga pa pri klubu ne poznamo, te ni blizu. Kar se pa tiče tajništva pri slov. šoli SND, pa rečem le toliko, da sem bil v to prisiljen, ker po pravilih SND je domov tajnik tudi tajnik šole. Tam je pa vse okej, ker blagajne itak dosti ni, čemur se tudi ni čuditi. Da ne bi pomagal pri Klubu društvo SND, katerega ti tako z nesramnimi imeni obrekuješ, bi bila tam prava smola. Da zagovarjam Mr. Pantarja, direktorja Skuka, mi tudi očitaš. Vedi, ti zaplotnik, da jaz bom zagovarjal vsakogar, kadar vidim, da zagovarjam pravico, pa bodisi na eni ali drugi strani. Iz tvoje brozge, s katero krmiš republikanskega škrata z dnem 28. avgusta, ti pa priporočam, da se varuješ, ker lahko se pripeti, da se republikanski škrat ne zbudi. Taka stvar je težko prebavljiva in lahko se škrat zastrupi in bo po njem. Sliši se že sedaj, da ima jako težke krče in vsako razburjenje ga lahko spravi v prezgodnji grob. kasneje do 12. ure opoldne pri boste zadeli fini Philco radio predsedniku moškega odseka Slovenskega Delavskega Doma (M. Jakin), ali pa pri oskrbniku klu-bovih prostorov. Pojasnila o določbah tekmovanja se bo dobilo pred pričetkom tekme. Zmagovalci dobijo nagrade. Igranje bo v nedeljo, 6. septembra, ko bodo igrale posamezne grupe. Izmed teh grup zmagovalci se bodo udarili pa v pondeljek 7. septembra za prvenstvo. Balincarji na dan! Poskusite svojo izurjenost! Mordse vam je aparat z 9 tubi, ton kontrolorjem, vse najnovejšega izdelka. Opozarja se vse posetnike večerne prireditve, da so točni. Ako ste pozni in prihajate v dvorano oied igro, se moti s tem igralce in avdijenco. Pričetek predstave bo točno ob sedmih. Ako imate prijatelja ali znanca, ki mu še ni znano o prireditvi Slov. Del. Doma na Waterloo Rd., povabite ga seboj in deležen bo z vami prijetne zabave. V. Coff. NEKOLIKO POPRA IN SOLI Pri "E," ki zastopa zadnje čase šolane republikance, imajo tudi republikanskega "škrata," ki sedi na nočni posodi in puha ali iz pipice? še bolj se pa ču-republikanska dobrota današnjih dni. Ljudje se vprašujejo, od kje tako smrdi: iz nočne posode ali iz pipice? še bolj se pa pu-dijo ljudje, s čim krmijo tega republikanskega škrata. Meni pa vse, staro in mlado. Za obilno udeležbo se vam že vnaprej priporoča Slovenska godba Bled. to ni uganka, ker vem, da je potreba, da se vsak teden porodi po en zaplotnik, da republikanski škrat dobi vsaj malo življenske-ga soka. Tako se je zopet rodil neki zaplotnik-razkolnik. Treba je, da se vpiše v zlato knjigo republikancev, da bodo pozni rodovi obhajali pre vzvišen dan rojstva republikanskega zaplot-nika-razkolnika. Ob svojem rojstvu je visoko šolani zaplotnik pisal republikanskemu škratu, da se ga s tem vsaj še nekaj časa obdrži pri živ- plotnika-eingelcongla, da narod ni več, kot je bil pred leti. Dobro je razumel, kaj sem jaz mislil z besedo komišen. Republikanska prevzvišenost ima pa že tisto v sebi, da se jo vse prime, kar nji ne spada. Da, zaplotnik, tajnik sem kar štirih skupin. To ti je čez glavo. Očitaš mi tudi, da sem proti razkolnikom. Tukaj si jo pa pogodil. Ampak kadar sem v osebi kot tajnik S. N. Doma, sem nevtralen. Na pikniku razkolni-kov me ni bilo. Nočem, da bi narod mislil, da sem tako prismojen, da bi se vjel na republikanske limanice. Sem tajnik štirih skupin, pa za carja slovenskega naroda se nisem še nikoli ponašal in se tudi nikoli ne bom, ti si se pa. Dobro veš, kako si se ponašal, da ako ti pomigneš z malim palcem, pa ti sledi ves slovenski narod. To si blebetal v collinwoodski slovenski naselbini. Joj, započ't! Kako ljubiš svojo razkolniško plat, si tukaj pokazal. Pa bi bil vendar pomigal, da ne bi bilo treba vabit na piknik s karticami še celo članice originalne skupine. Pa če že ni šlo z miganjem malega palca, pa bi bil začel mahat z obema rokama, da ne bi bilo treba oglaševat in zapravljat ponepotrebnem denarja. Omenjaš tudi nekaj o vrabcih. Tega pa ne, tajnik vrabcev pa nisem, tistih si pa lahko ti, saj drugega opravka tako kmalu ne boš imel. Kar se pa tiče tvojih omenjenih evanegarjev, pa vedi, da jaz jih ne poznam. Na koncu tvoje republikanske brozge pa želiš dobro jutro komišnu. Ali si vprašal tvojega bratranca bingelbongelna, koliko je takrat kazala narodna urica? Vseeno si jo pogodil, ko si želel dobro jutro. Vprašaj ga še, kako je prišel do tiste narodne urice. Moja urica pa kaže, da je pozno zvečer, zato želim vsem, ki so me postavili za tajnika kar šti- Če verjamete al' pa ne. Kako zavijaš besedo komišen, . zmešal bom in kdor bo čital nm skupinam: srečno lahko noc! o komišnu, pa ne bo vedel, pri Joseph Okorn, čem da je. Ali vedi, ti bratec za- podporni član originalne Zarje. ces, TAJNOSTI ČRNEGA MUZEJA ' Na glavni postaji londonskega Scotland Yarda je muzej, katerega imenujejo "črni muzej," in ljudje, ki žele, da jim zagomazi groza po hrbtu, bodo prišli tukaj na svoj račun, kajti noben drug kriminalni muzej na svetu ne vsebuje toliko groznih predmetov, kakor ta muzej londonskega Scotland Yarda. Prva stvar, ki pade obiskovalcu tega muzeja v oči, so fotografije ,ki vise po stenah; to so fotografije krajev, kjer so se izvršili razni zločini. V steklenih omarah je videti vsakovrstno orodje in orožje, ki je služilo pri izvršitvi zločinov. Tako je tu na primer nož, na katerem se še poznajo krvavi madeži. Dalje je tu več vrvi, na katerih so pritrjena imena onih zločincev, ki so bili s temi vrvmi obešeni. V zopet drugi stekleni omari je videti nešteto steklenic in stekleničk; v teh je strup, katerega so se posluževali prosluli zastrup-ljevalci, zlasti ženske, pri svojih strašnih zločinih. Najgroznejša zbirka pa je zbirka raznega orodja in orožja, katerega so se posluževali morilci. Dalje so tu razne priprave in mašinerije ponarejevalcev denarja. Na stenah vise najfinejše izdelane lestvice iz svile, ki so se jih posluževali tatovi in vlomilci, s katerih pomočjo so plezali na balkone in verande. V stekleni posodi, ki je napolnjena s špiritom, plava človeški prst. Ta prst je našla policija na ograji neke hiše, v kateri je bil izvršen vlom. Od prsta so vzeli odtis ter ga shranili v špiritu. Dolgo časa potem je bil aretiran neki mož in sicer radi nekega drugega zločina. Temu možu je manjkal prst in policija je kmalu ugotovila, da je bil prst, ki je bil najden odščipnjen na oni ograji, njegov, vsled česar je prišlo na dan, da je on izvršd dotični vlom, ki je ostal do tedaj nepojasnjen. V muzeju je tudi mnogo kov- čegov z dvojnim dnom, ki so služili raznim slavnim tihotapcem. Dalje so tu veliki kovčegi, v katere so stlačili morilci trupla umorjenih. — Res zanimiv in svojevrsten muzej! -o- . BOJ MED MILIČNIKI IN VOJAŠTVOM Tisti, ki imate Fordovo žlahto za žalost in jezo in tudi za prometno sredstvo, boste tukaj brali par dovtipov, ki se pa ne nanašajo na vašo "lizo," ampak na ono vašega soseda. Pred gasolinsko postajo zapelje elegantna Cadillac mašina in voznik vpraša prodajalca: "Kako daleč je še do Pittsburgh^ ?" "Stodvainpetdeset milj." "Dajte mi dvajset galonov ga-solina in en galon olja, pa vodo mi nalijte v radiator," reče voznik. Ko mu je prodajalec dal naročeno, voznik odpelje. Pred isto postajo sapelje kmalu potem Buick sedan. Voznik vpraša: "Kako daleč je od tukaj do Pittsburgha?" "Stodvainpetdeset milj." "Dajte mi deset galonov gaso-lina in dva kvorta olja," reče voznik. Prodajalec mu natoči in voznik plača, ter požene naprej. Kmalu zatem priropota pred postajo Fordova sorodnica "li-za." S težko mujo jo voznik ustavi. Stopi iz "liže,' se preteg-ne in vpraša prodajalca gasoli-na: "Kako daleč je od tukaj pa do Pittsburgha še?" "Stodvainpetdeset milj," reče prodajalec. "Samo toliko? Sem mislil, da je več. No, pa. mi dajte v radiator dva kvorta vode in nalijte v motor pol pa j nt a olja. To bo dovolj do Pittsburgha. Pa malo držite tega vraga nazaj, da zlezem gori, " reče voznik. A Učiteljica je dala v šoli nalogo, naj popišejo Ford avtomobil. Neka učenka je napisala tole: "Moj stric je kupil nov Ford. Peljal se je na farme in se zaletel v brzojavni drog. To je vse, kar lahko povem. Bi še lahko zapisala besede, ki jih je rabil moj stric, ko je šel potem peš nazaj v mesto, ampak tistega pa ne smem zapisati." Neki vojak italijanskega peš-polka v Veroni ni hotel na ulici pozdraviti častnika fašistične milice, častnik je pozval surovo vojaka k redu, dasi ni običaj, da bi se fašistični dobrovoljci in člani redne vojske pozdravljali. Ko se je vojak skušal opravičiti, ga je fašistični stotnik udaril po obrazu rekoč: "To bo naučilo vas in vaše tovariše, da vidite in pozdravljate častnike milice. V tem trenutku je prišel kapitan polka in ko je fašistični častnik tudi njega udaril, je kapetan redne vojske častnika v črni srajci na mestu ustrelil. Ponoči so fašistični miličniki pod vodstvom svojih častnikov pripravili "ka žensko odposlanstvo" proti polku redne vojske. Oboroženi s puškami so prišli pred' vojašnico redne vojske in pričeli streljati v okna in vrata, hoteč udreti v vojašnico. črne srajce so pač mislile, da napadajo neoborožen slovenski narodni dom, ne pa italijansko vojašnico. Vojaki so pričeli streljati s strojnicami in ko so videle črne srajce, da ni z vojaštvom šale, so jo že po prvem peketanju strojnic popihale v temno noč. O dogodku, ki je za razmerje med rednim vojaštvom in fašisti zelo poučen, italijansko časopisje ne sme ničesar poročati. Vojni tajriik Hurley dospel na Filipine Manila, P. I., 1. septembra. Ameriški vojni tajnik Patrick Hurley je danes dospel na obisk na Filipinske otoke. 10,000 glav broječa množica ga je sprejela ob prihodu. A Naprodaj je bilo več second hand Ford avtomobilov. Veo kupcev je prišlo in si ogledovalo "lize." Eden kupcev vpraša prodajalca: "Tegale bi jaz kupil, če se bova zmenila. Pa ima kara speedometer?" "če ima speedometer? Menda ja! Pa še kakšnega! Kadar gre trideset milj na uro, se pokaže iz radiatorja bela zastavica. Kadar drvi štirideset milj na uro, se pokaže rdeča zastavica. Kadar pa jo briše petdeset milj na uro, začne, igrati gramofon: 'Blagor mu, ki se spočije, v črni zemlji v Bogu spi. . " A če je res, da Japonci ne poznajo nobene kletvine, kako pa potem v mrzlem zimskem jutru za-startajo Ford? V malem farmerskem mestecu je živel zdravnik, ki je lastoval "lizo," in je bilo splošno znano, da je zdravnik jako brezbrižen voznik, ki je vozil po mestu, ali pa po farmah, da je vse v kraj letelo. Nekega popoldne zazvoni v zdravnikovem uradu telefon. Zdravnik dvigne slušalo in vpraša, kdo je. Oglasi se ženski glas, ki vpraša, če bo šel gospod doktor popoldne ven s Fordom. "Ne," odvrne zdravnik, "danes pa ne bom šel. Sem preveč zaposlen. Zakaj pa to vprašate?" "Svojo malo hčerko bi rada poslala v trgovino čez cesto, pa bi bila rada gotova, če boste vi s svojo "lizo" na cesti." A "Hej!" zavpije pešec nad voznikom Forda. "Ravno toliko da me niste zadeli!" "Stojte pri miru, pa bom še enkrat poskusil!" Glasilo S. D. Z. grnuuuKmtttni i s 1111 i i: i{:nntu:n:mn«{Kn:mnnnttutm:nt:;:tm«m:m:::u»t: t: Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 18. NOV. 1910. v DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1914 V DRŽAVI OHIO Sedež v Cleveland-u, O. 62S3 St. Clair Avenue. Telephone: ENdicott 0886. Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNIODBORs Predsednik: JOHN GORNIK, 0?17 St. Clair Ave. I. Podpred. FRANK ČERNE, K033 St. Clair Ave. II. Podpred. JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6C18 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1 052 13. 62r.d St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave. NADZORNI ODBOR: 1) JANKO N. ROGELJ, 6207 Scliade Av«. 2) LOUIS J. rmc, 6117 St. Clair Ave. POROTNI ODBOR: 1) LOUIS BALANT, 1808 E. 32nd St., Lornin, O. 2) LOUIS JERKIČ, 727 10. 157th St. 3) ALBINA NOVAK, 6036 St. Clair Ave. FINANČNI ODBOR: 1) FRANK M. JAKŠIO, 6111 St. Clair Ave. 2) LEOPOLD KUSHLAN, 19511 Nottingham Rd. 3) JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIK: DR. F. J. ICERN, 6223 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St/tiair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, lii se tičejo Upravnega odbora, naj se poSilja na vrh. tajnika. Vse pritožbine zadeve, lei jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis iialant 1808 E. 32nd St., Lorain, O. twmmim:m:m:m:rm:::m«um::::::K:mmmroanmt:m«:tmm«:mimt$H::j« NEKAJ O KONVENČNI KAMPANJI (Piše glavni predsednik) JAKO VAŽNO! V sredo 9. septembra bodo v našem gladlu priobčena poročila glavnih odbornikov. Vsak delegat 'n delegatinja dobi po en iztis tega glasila in sicer potom društvenega tajnika. Društvene tajnike se prosi, da izročijo vsakemu delegatu in delegatinji po en iztis tistega glasila, delegate se pa prosi, da ta poročila natančno prebero. S tem se bo lahko ^Oseglo to, da ne bo treba poročil glavnih odbornikov brati na konvenciji, s čimur si bomo prihranili najmanj pol dneva časa 1,1 več kot $400 za zvezino blagajno. Bratje in sestre! Velika konvenčna kampanja se je z dnem 31. avgusta ■Zaključila. Skoro vsa zvez in a društva so tekmovala v tej kampanji. Člani, zlasti pa članice, so kljub slabim delavskim razmeram pridobili lepo število novih članov in članic v oba oddelka. Dokaz je tukaj, cla kdor hoče delati in agitirati, bo gotovo prišel do cilja in zmage. Kdor se zanima za Zvezo, ter je v tej kampanji pridno agitiral, gotovo želi zvedeti, kdo je zmagal. Kdo? Naše žene in dekleta Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ. Tje bo šla srebrna kupa od št. 21. če se šteje po vrsti, ho prihodnja številka 23, ali ne? Najlepše čestitke izrekam na tem mestu društvu Collinwoodske Slovenke št. 22 v imenu glavnega odbora in celotnega članstva. Izrekam priznanje našim vrlim ženam in dekletom, ker so se potrudile in pridobile največ članic za njih društvo in Zvezo. Kampanja je bila povoljna. Po odredbi glavnega odbora ie zaključena z zgorej omenjenim dnem, vendar pa ne bomo in tte smemo odnehati z agitacijo za novo članstvo. Najboljša in Najlepša prilika za agitirati je v času konvencije. Delegatje in delegatinje,! Kot mnogoletni predsednik naše organizacije, apejiram na vas, da se potrudite in pridobite vsaj vsak enega člana do sedme redne konvencije. Samo dobrih deset dni je še Lahko še mnogo storite. Vprašajte vašega sorodnika, soseda, Prijatelja in znanca. Vesel bom, ako boste vi kot zastopnik in Zastopnica, imeli na konvenciji novega člana za sprejem. Kakor že znano, bo dne 17. septembra častni sprejem novih članov z nastopom častne straže. Zatorej se potrudite vsi, da boste imeli gotovo vsaj enega novega člana za vaše društvo. Peljite novega kandidata k društvenemu ali vrhovnemu zdrav-*dkii, kateri je in bo ob času konvencije vedno na razpolago. Nadalje povejte in pripeljite nove, še ne sprejete kandidate v dvorano Slovenskega Delavskega Doma na večer 17. septembra °b osmih zvečer za sprejem. Rad bi videl, kakor tudi celotni glavni odbor, da bi se kar Največ mogoče pridobilo novih članov za konvenčni častni ^Prejem. Bratje in sestre! Vsi stopimo v vrste delavcev za napredek tiaše Zveze. Sedma redna konvencija naj bo zopet korak naprej. Pričetek za dober uspeh se je pričel že z začetkom tega leta z kampanjo, z dopisovalci, uredniškimi članki, itd. V nedeljo 13. septembra bo imelo naše, še mlado društvo, ^resv. Srca Jezusovega št. 55 blagoslovitev in razvitje nove društvene zastave, in sicer ob dveh popoldne v cerkvi sv. Vida. ^°tem se pa nadaljuje izvrsten program v Knausovi dvorani z |°Po zabavo. Delegacija sedme redne konvencije je dobrodošla 111 prijazno vabljena. I / -o- Zapisnik seje gl. odbora S. D. Z. 25. avgusta 1931 Glavni predsednik John Gornik odpre sejo ob 8:30 P. M. Odsoten je vrhovni zdravnik dr. Kern. Bere sc zapisnik zadnje seje, ki se sprejme kot čitan. Glavni tajnik poroča, da so se odzvali vsi delegatje, ki so bili *>0 glavnem odboru izvoljeni, da priredijo Zvezina pravila za 7. l'edno konvencijo in obljubili, da bodo na pravilih delali točno in Vestno. Glede izplačila posmrtnine za pokojnim Ignac Smukom, se loči, da se z izplačilom počaka, ker se sliši, da bo nekaj zapreke ^ede dedičev. Prances Zaje, članica društva št. 23 je bila črtana meseca julija iz društva in Zveze ter prosi sedaj za zopetni sprejem v Zvezo. Sklene se, da se jo sprejme, ako prestane zdravniško preiskavo po vol j no. Društvo št. 27 pojasnjuje vzrok, zakaj je društvo zadržalo bolniško podporo članu Valentin Pečjaku. Poročajo, da je zdravnik, ki je zdravil bolnega sobrata Pečjaka, bil odsoten iz urada, nakar je bolniško listino izpolnil drug zdravnik, ki Pečjaka sploh zdravil ni. Sklep društva je bil, da zdravnik, ki bolnika ne zdravi, ne more izpolniti njegove bolniške listine in društvo to strogo obsoja. Glavni odbor se popolnoma strinja s postopanjem društva št. 27 v tem slučaju in odobrava njih sklep. Društvo št. 49 se iskreno zahvaljuje Zvezi za $10.00, katera vsota se je plačala za asesment Johnu Ljubi, ki je brez sredstev. Se vzame na znanje. Društvo št. 1 prosi, da bi Zveza plačala asesment za starega člana Anton Kovača, ki je samski, star preko 60 let in brez sredstev. Sklenjeno, da se plača zanj asesment do vštevšega meseca julija tega leta. Društvo št. 21 prosi za izvanredno podporo za sobrata Flo-lijan Hrovatina. Sklenjeno, da se mu nakaže $25.00 izvanredne podpore. Društvo št. 34 prosi izvanredno podporo za sobrata Josip Levarja. Sklenjeno, da se mu nakaže $15.00 za pokritje Zvezinih asesmentov. Društvo št. 35 prosi izvanredno podporo za sobrata Joe Klu-na. Sklenjeno, da se mu ne da izvanredne podpore, ker je še premalo časa član naše Zveze. Društvo št. 43 prosi izvanredno podporo (za pokritje Zvezinih asesmentov) za slereče tri člane: Jakob Dežman, Jack Jerman in Frank Buchar. Sklenjeno, da se vsakemu gori omenjenih plača Zvezin asesment za šest mesecev naprej in da se pošlje ček na društvenega tajnika. Slov. Nar. Dom na St. Clair ju vpraša za obnovitev oglasa na zastorju. Cena je za eno leto $8.25. Sklenjeno, da se oglas vzame. Društvo Presv. Srca Jezusa št. 55 SDZ naznanja, da bo imelo 13. septembra blagoslovitev in razvitje društvene zastave, zvečer pa banket. Vabi glavni odbor in častno stražo na udeležitev. Sklenjeno, da se udeležimo po možnosti vsi. Glavni predsednik sporoča, da se je odločilo v četrtek 17. septembra Zvezin dan na konvenciji, kjer bo nastopila zvečer Zvezina častna straža. Načelnica Albina Novak predlaga sledeči program: časten sprejem novih članov, spomin mrtvih obeh oddelkov, posebna točka za pokojnega sobrata Oštirja in Smuka, nastop Častne straže. Glavni odbor odobri ta program. Nato se še sklene, da se za ta večer najame posebna godba, za katere stroške plača Zveza. Nadzorni odbor poroča, da so pregledali .knjige in račune v glavnem uradu in pronašli vse v-najlepšem redu. Posmrtnine: Louis Modic, cert. št. 3331, član dr.uštva št. 3, umrl 31. julija 1931. Vzrok smrti: alkoholizem. Zavarovan za $1,000. Dedič: Jennie Modic, soproga. Pristopil v Zvezo 9. marca 1921. Frank Jerina, cert. št. 584, član društva št. 14, umrl 12. avgusta 1931. Vzrok smrti: zadušen od plina. Zavarovan za $1,000. Dedič mati, Jera Jerina. Pristopil v Zvezo 14. decembra 1913. Frank Mramor, cert. št. 4388, član društva št. 27, umrl 2. avgusta 1931. Vzrok smrti: bolezen na možganih. Zavarovan za $500. Dedič Sophie Mramor, soproga. Pristopil v Zvezo 3. aprila 1923. Uršula Leskovec, cert. št. 1474, članica društva št. 40, umrla 11. avgusta 1931. Vzrok smrti: diabetes. Zavarovana za $500. Dediči: $200 soprog, John Leskovec, $300 otroci enakomerno. Pristopil v Zvezo 14. julija 1915. Mary Kodrich, cert. št. 9430, članica društva št. 11, umrla 13. avgusta 1931. Vzrok smrti: na porodu. Zavarovana za $500. Dedič Joe Kodrich, soprog. Pristopila v Zvezo 11. novembra 1930. Sklenjeno, da se gori navedene posmrtine izplača, kadar bodo tozadevne listine v redu. Glavni odbor odobri v predložitev delegaciji 7. redne konvencije sledeči vspored konvencije: 1. Pozdrav delegaciji, govori glavni predsednik SDZ. 2. Odobritev vsporeda sedme redne konvencije. 3. Glavni predsednik in glavni zapisnikar vodita sejo in zapisnik iste do točke 7 tega vsporeda. 4. Volitev konvenčnih odborov: a) poverilni odbor, b) odbor za prošnje in pritožbe, c) odbor za rezolucije, d) vratarja. 5. Poročilo poverilnega odbora; čitanje imen delegacije. 6. Volitev konvenčnega predsednika in ostalih konvenčnih odborov. 7. Konvenčni predsednik imenuje zapisnikarje. 8. Otvoritev sedme redne konvencije S. I). Zveze. 9. Ureditev dnevnega reda, čas zborovanja, plače delegaciji. 10. Poročila glavnega odbora. 11. Poročila delegatov in delegatinj; poroča eden za vsako društvo. 12. Poročila konvenčnih odborov: a) odbora za rezolucije, b) odbora za pravila, c) odbora za prošnje in pritožbe. 13. Ilazno; razmotrivanje v korist Zveze. 14. Volitev glavnega odbora in glasila in prostor prihodnje konvencije. 15. Zaključek konvencije. Ker je bil dnevni1 red izčrpan, glavni predsednik zaključi sejo )b 10:25 P. M. Jchn Gornik, James Debevec, gl. predsednik. zapisnikar. -o- .. KONVENCIJA S. D. ZVEZE Samo par tednov še, ko se bodo izbrani zastopniki Slovenske Dobrodelne Zveze zbirali k zasedanju v zborovalni dvorani, da prično z delom za sedmo redno konvencijo SDZ. Razprav, ki smo jih čitali v glasilu, ni bilo malo. Tudi je bilo opafati dosti razneličnih mišljenj, tako, da gradiva ne bo manjkalo na konvenciji. Vse, seveda, samo za boljši napredek Zveze. Glavni problemi k razpravam pred konvencijo in za konvencijo so: brezposelnost, glasilo Zveze in uradniške plače. Kakor se zaveda splošno članstvo svoje dolžnosti, da poda svoje mnenje po svojih najboljših močeh za korist Zveze, tako me veže dolžnost, da podam tudi svoje, in to po izkušnjah, katere dobivam dnevno. Prva težnja, ki je ne občuti samo članstvo S. D. Zveze, ne samo naš narod, ampak vse človeštvo, je depresija ali brezposelnost. Kakor so splošna raz: motri van j a, kje in kakšna naj bi bila cdpomoč, tako smo prizadeti pri naši Zvezi, da ugibamo, kako naj pomagamo članom, ki ne morejo plačevati svojih doneskov v društva, da so zavaro- vani za slučaj nezgod, že tako tepeni, ker živijo v pomanjkanju, v času nesreče pa še brez vsake pomoči. Torej je naša sveta dolžnost, da v času pomanjkanja obdržimo člane v Zvezi. Kdo naj nosi breme brezposelnih? Nekateri so mišljenja: Zveza sama. Jaz se s tem popolnoma nič ne strinjam. Uradnikom Zveze je nemogoče, da bi nalogo pravično vršili. Godila bi se članstvu krivica. Razlogi: Jaz in ti, oba sva pri Zvezi zavarovana. Moj asesment mesečno znaša $4.50, tvoj pa samo $1.25. Nastane vprašanje, kako urediti naklado, da bomo pravično plačevali asesment. Drugič je treba tudi upoštevati, da če bi imel vso odgovornost samo gl. odbor, kdo je vreden podpore in kdo ne, nikakor ne bo pravično razsodil, ker vsega članstva in njih razmer ne pozna. Zato priporočam jaz, da si vsako posamezno društvo osvoji sklep po potrebi svojega članstva. V slučaju, da celemu društvu razmere drugače ne dopuščajo glede podpor za brezposelne, naj se šele obrne na gl. urad Zveze za pomoč. S tem bo po-magano vsem pošteno in pravično. Dalje o glasilu Zveze. Pri tej točki je pa kakor se vzame: malo resne potrebe, ali pa malo politike. Jaz od svoje strani, kar imam opravka z glasilom, se moram pohvalno izraziti, da je šlo lastništvo glasila Zvezi na celi črti na roko. Tega ne zagovarjam iz stališča, da bi mi bil en list napram drugemu bolj priljubljen, ampak za ceno, katero Zveza danes plačuje za tako postrežbo, ne vidim vzroka, čemu naj bi bila izprememba. Ker vsak korak, ki ga drugače naredimo, bo zvezan z večjimi stroški. In da se obvarjemo naklad, ostanimo pri starem. Da Zveza nima dovolj reklame, ta je bosa, ker na vseh koncih in krajih govori dejstvo lepega napredka, k čemur je gotovo tudi prineslo naše sedanje glasilo. Pri spremembi pravil se lahko zanesemo, da bodo osebe, ki so bili imenovane v odbor za pravila, predložile konvenciji najboljše za nadaljni napredek Zveze. Zato priporočam cenjeni delegaciji, ako vam je za skrajšanje konvencije, da predloženo, če le mogoče, sprejmete. Opozarjam vas posebno na bolniški sklad. Nikar mu ne nalagajte večjega bremena, ako hočete ostati tudi v bodoče brez naklad. Nekaj o uradniških plačah. Povsod je depresija, kapitalisti izmozgavajo človeški rod. Ali naj tudi mi porabimo vsako priliko, da jo udarimo za kapitalisti? Povsod je brezdelje, a pri SDZ je dela, vedno več. Posebno še v časih, v kakoršnih se nahajamo sedaj. Tudi vem, da sedanje uradniške plače niso tako sijajne, da bi si uradniki delali kupčke pri teh razmerah, kakor so. Vsaj jaz za svojo osebo vem, da nisem postal bogataš pri odgovornem delu. Seveda plač višati v takih časih je težko, ampak obdržati take, kot jih je določila šesta redna konvencija, pa ni nič več kakor samo pravično. Uradniki Zveze imajo itak s tem, da vam bodo delali za iste plače, kakor smo delali do sedaj, dovolj utrgane plače, ako smo pravični in primirjamo delo danes z delom, kot smo ga imeli pred tremi leti. Končno naj omenim še to, da boste pravilno razumeli in pravilno rešili na konvenciji, namreč: sestavite svoja poročila tako skupaj, da bo stvar odgovarjala namenu. Poročila društev naj se naslanjajo samo na poročila. Priporočila, prošnje in pritožbe naj bodo pa zopet posebej. Ako zastopnik društva vse to pomeša, nima nobenega pomena in nobene veljave in končno še trati čas. Upati je, da bo konvencija iz svoje srede izvolila vse potrebne odbore, katerim boste lahko izročili vsporedno, kar spada vsakemu takemu odboru. Zadnja kmečka vojska ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1578 (Spisal Avgust Šenoa iz Hrv. Poslov. L. J.) "Ne ubijajte si glave, mogočni gospod, na poti v Zagreb se nahaja polno velikaških postaj in moj gospod svak se je malo pozabaval kje v gostih. Saj veste, kako je to pri nas v navadi." Tahi se po tej tolažbi nekoliko umiri in obišče drugega dne s svojo ženo vinograd gospoda kanonika Štefana Svetiča v Bukovcu, kjer se je radoval v družbi odličnih gostov do pozne noči. Tudi gospod Gašper je bil povabljen na to veselico, a se je opravičil, da ni danes za druščino, ker ga silno boli glava, ter je rajši zdravil svojo bolezen v prijazni sobici krčmarice Agate. Zunaj se je bilo že stemnilo, toda Gašper ni dosti povpraševal, je-li svetlo ali temno, ampak se brigal samo za sijaj starega vina in zgovornost krčmarice Agate; Ravno je pričel pripovedovati, kako so kruto ravnali ž njim Turki v vjetništvu, kar pomoli nenadoma banov vratar glavo skozi okno in zakliče, "Pridite v imenu božjem hitro domov, plemeniti gospod!" Zapazivši bledo lice slugino, se Gašper prestraši, prevrne vrč na mizi, a ne meneč se za to pohiti z brzimi koraki v banovo hišo. Hišna vrata so bila odprta na stežaj. Na dvorišču sta stala dva vozova, a nikjer ni bilo žive duše. Gašper hiti po stop-njicah. Na hodniku je bila zbrana cela truma poslov, ki so pla-kali in žalovali. S komolci se prerine Gašper skozi nje, stopi v sobo, pogleda — in ostrmi. Sredi velike dvorane je stala na sredi mrtvaška krsta, čez katero se je nagibala, črnooblečena žena —-banica. Roke je imela sklenjene, čelo ji je počivalo na krsti, in med zamolklim ječanjem se je slišal včasih obupen vzklik: "Joj! Joj! Peter, moj soprog!" "Barbara! Kaj je, za Boga?" vzklikne Alapič, priskočivši k sestri. Na bratov glas se banica vz-drami, skoči kvišku, vrže se Gašperju na prsi in zavpije: "Brat! Brat! Mrtev je, mrtev! A jaz sem vdova, uboga vdova!" Gašper pelje sestro k stolu, kjer se plakajoč vsedla in z objokanimi očmi gledala predse. Molče je stal poleg nje brat in gledal v slabi plamen voščene sveče, ki je brlela na mizi in obsevala z rumeno svetlobo mrtvaško krsto. Na dvorišču zaropoče voz. čez nekaj minut se pojavi na pragu Tahi in gospa Helena. "Je-li mogoče?" zavpije Helena in poleti k prijateljici. Tahi obstane na pragu, pobledivši na smrt, in klone z glavo. "Ako je mogoče?" vzdihne banica in dvigne glavo, "Ako je mogoče? Resnica je, grozna, strašna resnica. Na, v tej krsti leži ban Peter mrtev, moj mož mrtev, moj mož! Gorje!" In vdova si poklije obraz z rokama. "A kako se je to zgodilo?" vpraša Tahi prestrašen. Banica položi roki na mizo, dvigne« glavo in prične s stokajo-čim glasom: "Svatbo smo bili srečno končali. Prišel je čas, da bi se vrnili. Ko se peljemo po ravnini, nas zaloti ljuta, nemila nevihta. Peter zmeče name vso obleko, kar sva jo imela seboj, a on je sedel na vozu v suknji. Karala sem ga radi te lahkomiseljnosti, a on se mi nasmeje Pozno ponoči prispemo do čakovca. Gremo v prenočišče. Napisala sem pismo Gašperju, nato pa začne Peter tožiti, da ga bode. Vleže se. Glava mu je bila vroča kakor razbeljeno železo. Prične se mu blesti. Prestrašena pošljem po zdravni- ka Zrinjskega. A bilo je prepon zno. Čez tri ure je izdihnil in evo ga tu — evo! Mrtev! Gorje, mrtev! Oh, ali sem zaslužila to od njega?" "Gospod Tahi," reče polglasno Gašper, pristopivši h gospodarju susjedgradskemu, "prosim vas, stojte nam v tem strašnem času ob strani." "Jaz?" zamrmra Tahi, "jaz moram sam iskati pomoči. Ban Peter Erdedi je mrtev, moji računi so prekrižani. Kaj bo sedaj ?" Gašper odvede banico v spalnico. Tahi in Helena sta ostala sama pri krsti. Tedaj pristopi Helena in položi roko na ramo svojega moža. "Gospod Franjo," reče tiho, "ni-li ta krsta za naju prst božji?" A Tahi se ljuto raztogoti in odgovori: "Gospa Helena, zdi se mi, da govoril iz vas zopet oni prokleti brdovski pop." "Memento mori!" se zasliši v tem hipu od vrat vzvišen glas. Vstopi duhovnik majhne postave, z dolgo črno brado — škof Jurij Draškovič. "Do mojih ušes je prišla žalostna vest, da je do-padlo Vsemogočnemu vzeti v tem usodepolnem času življenje poglavarju kraljevine. Prišel sem, da obiščem te dvore žalosti in da pomolim za dušo pokojnikovo." (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Iz urada društva Glas Clev. Delavcev št. 9 S. I). Z. Vabi se vse člane našega društva, da se vsi udeležite prihodnje mesečne seje, to je, v nedeljo, 6. sept. Ker je to zadnja seja pred konvencijo, je potrebno, da ste vsi navzoči, da daste kaka navodila delegatom. Sedaj je čas za to. Kdor ima kaj važnega sporočiti naj prinese to na sejo in razloži vso stvar. Tako lahko delegati zvedo, kakšnega mišljenja je članstvo in kaj želi. Dalje tudi naznanjam, da se od-sedaj naprej ne bo za nobenega člana založilo iz društvene blagajne, ako se vsak sam ne bo zglasil na seji, in ne več na domu tajnika ali predsednika. Pozdrav vsemu članstvu — Jos. Ponikvar, tajnik. (Sept. 2. 5.) Odda se opremljena soba, s kopališčem. 1238 E. 71st St. zgorej. (208) Dekle išče primerne službe ali delo. Vprašajte na 1014 E. 66th Place. (209) Odda se v najem gasolinska postaja v slovenski okolici. Naslov se pozve v uradu tega lista. Odda se stanovanje, 4 ali pet sob, hiša sama za sebe, banja, klet, furnez in vse, kar je potrebno k modernemu stanovanju. 15011 Thames Ave. Vprašajte lahko na 1424 E. 47th St. (209) Stanovanje se da v najem, štiri sobe, kopališče, furnez, vse moderno. Oglasite se na 15625 School Ave. (Sept. 2. 8. 11.) Priporočilo Naprodaj je dobro urejena slovenska pekarna, in se nudi lepa prilika Slovencu ali Hrvatu. Pekarija se nahaja na 6413 St. Clair Ave. v S. N. Domu. Pozve se na 6411 St. Clair Ave., Room 13, pri John Bradachu. (208) Važna seja Prosi se vse članice podružnice št. 41 S. ž. Z., da se vdeležijo seje 3. septembra. Imamo nekaj zelo važnega za ukrepanje. M. Lusin. želeč obilnega uspeha na sed- mi redni konvenciji, vam kličem: do svidenja! P. Kogoj, glavni tajnik. Štiri sobe kopališče in garaža se da v najem odraslim ljudem. Se dobi tudi brez garaže. 1086 E. 71st St. (209) KUPON Ta kupon in 15 centov da danes vsaki odrasli osebi vstop v Norwood gledališče. Iz prijaznosti Ameriške Domovine in Norwood Theater % BLASCO IBANEZ Za čast in ljubezen ZA "AMERIŠKO DOMOVINO" PREVEL A. ŠABEC "Nenadoma pa je," je nadaljeval odvetnik v svojem poročilu, 'vzela pero v roko, kakor da se je naenkrat nečesa domislila, in napisala je nekaj vrstic. Mislila je na vas, kapetan; njeno zadnje pismo je bilo namenjeno vam, toda ni ga dopisala, ker se je bala, da ga ne boste prejeli. Sicer pa ji je bilo težko pisati, zakaj roka ji je bila nervozna. Zato je rajši govorila. Prosila me je, naj vam pišem dolgo, dolgo pismo, v katerem naj van. 01,> sem vse dogodke v zadnjem M •>' njenega življenja, in priseči s je moral, da izvršim, česar mr prosila." Ko je odšla iz ječe, so bile njene zadnje besede, ki jih je iiAo-likrat ponovila: "Jaz nisem Nemka . . .».jaz nisem Nemka." Nato se je njen odvetnik znašel v nekem avtomobilu z možmi, s katerimi se j' komaj po--znal. Pred njt g'nvin avtomobilom je vozil drug avtomobil, v katerem je se'dela Freya, dve sestri-usmiljenki 111 duhovnik. Temne ulice Pat'izn so pričele pomalem oživljati.Odvetnik je pazil, po katerih ulj1: a h je vozil avtomobil. PrepVU'^l je Place de la Nation, MM ta, nato pa krenil na Avenue de Vincennes. Končno so dospeli na strelišče. Ko so stopili Iz avtomobila, je opizil odvetnik velik prostor, po-rastel s travo, na tem prostoru sta stali v redu dve vrsti vojakov. Drug avtomobil je prispel nekoliko trenotkov prej, in iz njega so stopili Freya in njeni spremljevalci. Koncem travnika je bil v zemljo zabit kol. Malo dalje je bilo videti dvoje v voz vpreženih konj, okoli katerih je stalo nekaj črno oblečenih ljudi. Ko je izstopila Freya, je odjeknil ukaz, in trobentači in bobnarji, ki so stali pred onima dvema vojajkima četama, so zatrobili' in zabobnali. V naslednjem hipu so zaropotale puške: vojaki so prezentirali puške v počast obsojenki. Nato se začuje nekaka himna, kakor kadar se pozdravlja kako višjo osebnost ali zastavo . . . Himna je bila igrana v počast veličastni in strogi Pravici, himna Domovini . . . špijonka je to vedela, vendar se je rajši zazibala v mislih, da je vse to njej namenjeno. Pozdrav-ljana od trobentačev in bobnarjev, je Freya korakala skozi dve vrsti pušk, ponosno kakor kraljica. Prevzel jo je občutek, podoben onemu, ki ga je včasih imela v gledišču. Vsi ti ljudje so vstali sredi noči ter prišli sem radi nje . . . Dasi jim je dajala disciplina hladen in strog izraz, vendar je bila Freya prepričana, da jo vsi ti ljudje smatrajo za lepo. Strah pred smrtjo se je razblinjal pred milino te lažnji-ve slave ... Ali se ji ne bodo divili vsi ti vojaki, ki ji zdaj izkazujejo največjo čast? čutila je, da mora biti dostojanstvena in vzvišena in da mora pasti kot prava umetnica na glediški po-zornici. "Glejte, kako hrabro se drži 1" je vzkliknil poleg odvetnika stoječ mlad oficir. Ko je dospela skoro do kola, so ji prečitali še enkrat smrtno obsodbo. Edini očitek, ki ga je imelo to čitanje na Freyo, je bil strah, da bodo prenehali trobentači in bobnarji trobiti in bobnati. Toda ti so venomer trobili in bobnali, in glas trobent in bobnov je deloval na Freyo kakor plemenito, osvežujoče vino. Tedaj se je ločil od glavne čete vod vojakov, sestoječ iz ka-pralov in pešcev. Poveljeval jim je mlad narednik, plavih brčic, majhen in nežen. Z gesto gleda- liške junakinje je Freya odvila bel prtič, s katerimi so ji hoteli zavezati oči. To ni bilo potrebno! Sestri usmiljeni« sta odstopili cd nje za vedno. Nenadoma se je znašla sama in dva orožnika sta jo pričela privezovati z ledji ob kolec. Kar se je potem zgodilo, so mi pripovedovali drugi, kajti jaz nisem videl, ker je bilo preveč zame. Bleda Freya se je smehljala kakor da je pijana. Kq so vojaki pritisnili v razdalji osem metrov od nje puške ob lica, tedaj se je zdelo, da je pričela šele pojmovati vso grozo svoje usode. Nenadoma je kriknila, oči so .-o ji v grozi izbuljile, nato pa so jo polile solze. Z divjo silo je pričela trgati na konopcih, ki so jo držali privezano ob kolu. "Milost! Milost! Ne maram umreti!" V tem trenotku " Jr- P0Z0R! POZOR! POZOR! 1 JUGOSLOVANSKI DELAVSKI NARODNI DOM V WEST PARKU, O. vabi vse prijatelje in somišljenike narodnih domov, ravno tako tudi razna društva iz Clevelanda in okolice, da nas pridejo obiskat ob priliki naše 10-letnice obstanka našega narodnega doma ki se vrši V NEDELJO 6. SEPTEMBRA 1931 začetek ob 2. uri popoldne Program je tako izbran, da bo zadovoljil vsako-ga. Na programu so govori, petje in drugo. Poje pevski zbor "Zarja,", od št. 27 JSZ, sestre Stojanoff, Molly .Kozely, pevski zbor kluba Danica. 'Dalje bodo razni drugi zanimivi komični prizori, komični duet (stražar in postopač) in igra. Med in po programu bo igral dobro poznani Stragglers orkester. Za vse drugo pa bo preskrbel naš veselični odbor. Vstopnina je 25 centov. Ker so nam narodni domovi potrebni, smo potrebni tudi mi med njimi. K obilni udeležbi vabi ODBOR A. F. Svetek Co. 478 East 152d St KEnmore 2016 ambulanca POGREBNI ZAVOD 15222 Saranac Rd. GLenville 5751 NA RAZPOLAGO VSAK ČAS I I J i i i I 1 I I I i 8 POZOR! £«IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU | $3.50 $3.501 POSEBNI POPUST = na vsaki obleki, površniku ali 1 suknji kupljeni 1 POKAŽITE TA KUPON 1 1 Samo en kupon pri vsakem nakupu 5 Veljaven samo do : 15. oktobra, 1931 I $3.50 $3.50 ( iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiih? TUKAJ IMATE LEPO PRILIKO, DA SI PRIHRANITE $3.50 PRI VSAKI OBLEKI, POVRŠNIKU ALI SUKNJI! U ' H - | I II 1 Brazis Bros. "OBLEKE NAREJENE PO MERI" -NUDIJO- Poseben popust na vseh oblekah, narejenih po meri, ki se prodajajo po $23.50, ter istotako na že narejenih oblekah, ki se prodajajo po $20.00; ta popust znaša 3.50 na vsakem nakupu, ako se pokaže ta kupon v katerikoli Brazis Bros. trgovini. Upošteva se samo en kupon pri enem n&kupu. Kupon je veljaven samo do 15. oktobra, 1931. -TRGOVINE SE NAHAJAJO- 6905-07 Superior Ave. 404 E. 156th St. 5121 Woodland Ave. i i i i i i & i i i i i i i i i RED STAR MALT SYRUP NAPREDUJE Ali vi upoštevate boljši in pristni ječmenov okus? Močnejšo domačo pijačo? Kupite ali naročite ta produkt pri vašem trgovcu ali pri FRANK LAURIČ 15601 Holmes Ave