Tečaj XVIII. ospodarske, obertnisk List 43. nai Izhajajo' vsako sređo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr 9 četert leta 90 kr po P pošti pa leto 4 fl. 20. za pol 2 fl. 10 kr za 1 fl kr. nov. dn V Izubijani v sredo 24. oktobra I860. Kako slabe gorice popravljati k tersu pogrebati 9 ko ga globoko (Dalje.) tei tak zadosti odkopajo To po m a ? da tako černo, košato in močno raste 4. Gnoj iti je treba, kolikor se vsako leto more : da je veselo ga viditi in gorice se od vseh drugih razločij 5 Grob z gnojem pri tersu, da ga kopač zadosti glo-tako globoko je eba boko zakopá. Ali pa kotliti, če se namreč gorice kopajo, da gnoj pod matiko pride, to je, na tri ma t tike globoko, da ga drugo leto kopač ne izkopá. Ali pa ce se gnoj po zemlji v goricah razmeće, kakor delec more vsako leto gnojiti, in ga tako tudi po vsem podkopajo, da roditi gorice globoko pati, I 9 pa le dobi dnega; manji ters, ki neče se ne stné grobati. Najprej mora se pa grobati ? gia ali podobo dobij da Jame se morajo zadosti pognojeno zemljo ters dobiva 9 z zemljo, kolikor je vsako leto mogoče. Z zemljo kakor z gnojem kopati in zadosti široke; ters tako globoko odko-da se sam v jamo vleže, ne ga z nogo doli pritiska-vati; paziti je tudi, da ga ne vseka ali stare grobar. Ters se mora tedaj lepo razložiti, da rožja grobar ne polomi. 9 ker zemlja Treba j tedaj ekaj goricam gnojiti bolje pomaga ostane, in skozi in skozi tersu hasne, gnoj pa sperhne in že drugo leto mine. Kdor hoče slabim in zapušenim goricam hitreje pomagati, mora persti na nje nositi, posebno če so Ije na ters nadevati v r der dosti gnoj gori da ga » 9 na to pa gnoja ali vejnika devaj boj imajo priprav dol za najprej vejnik, potem zemljo, potem pa jama se mora lep zravnati, da jih ne ------J - I------e?---7-----I------ ---- V - / » t tiiMfiiHUj "" J ■ »• "V/ /iUOij/ijv , CIVUV/ V J U III 1 |J1| velike, pa ne da bi iz unih goric se na kupe metalo in kopati in zrašiti, lepo zadelati in poravnati jamo ležati pustilo, gorice pa bi stradale. Ne sme pa gospodar V8aki rozgi kol postaviti; naslednje pa metati, zatlačiti, rozge lepo pije; stene v jami pri rozgah . in k 9 nikoli zabiti, da mora po bregih, po pešenih in tistih krajih (]a eamo 9 potem se mora tako globoko v zemlj ua ; ali v jamo spustit 9 da © toliko pridejo, kolik mo rajo viti 9 če je rožje pa celó kratko, je treba resnike napra 9 da iz zemlje stoje, in pognojiti Zakaj trebno. tam se mora grobati. kdor hoče radi delati, pa se jim mora zapovedati, manjka. To nič ne košta, malo zamudi, tersu pa jako in rečine spolniti, naj ters ima dolgo rožje ali ne. hasne. Starjad ricah. 9 to je 9 stara suha trava po go Goričkem 9 9 SO je porad popraviti Na gorice ster Toto starjad pa prah ali suho in od sonca prezgano biti in jame moraj °ioboke © 9 rožje pa je kratko, ters v jamah samo zagernenj in zemljo morajo kopači skerbno vkup z matikami strugati in gnoj pokrijejo z zemljo; potem pa jame pustijo nezako pane, dokler do druge kope ali do drugega leta rožje ne zřaste zadosti dolgo, in le te jame celó zakopajo. Kjer so velike rečine po goricah, tam se mora vsaki ters grobati ali pogroziti, će tudi samo eno rozgo ima, ako se hočejo gorice popraviti. Tak pogrobani in pognojeni ters lepo in močno raste, zažene več rožja, in se zná drugo leto drugač odkopati in pogrobati ; potem dá več mladih tersov. (Dalje sledi.") » §. 1. Delavske bukvice so namenjene za to, da izka-zujejo službo in obnašanje obertnijskih pomagačev (razun kupčijskih pomagaćev) in so tedaj namesti službenih spri-čeval (svedočb, atestatov). §. 2. Da se komu izdajo delavske bukvice, mora pri -nesti spričevalo, da se je obertnijskega delà učil (§. 100 ob. p.) ali pa izrečenje po glavarstvu bratovščine ali po županstvu povérjeno kacega obertnika, da ga vzame za pomagača. §. 3. Delavske bukvice se narejajo po priloženem izgledu. Imajo 40 parafiranih listov v osmërki, sošitih z nitjo, ki sta ji konca na terdi platnici od znotraj priterjena s pečatom izdajoče gosposke. 4. Vsak pomagač mora imeti delavske bukvice; dobi jih od politične gosposke tistega kraja, v kterem prebiva in ne plača nič kakor štempelj in kar bukvice same na sebi veljajo; če na omenjena gosposka ni ob enem gosposka njegovega domovja, mora ona poslednji to naznaniti. Ce bi kak pomagač přišel odkod iz take dežele, kjer nimajo delavskih (potnih, vandrovskih) bukvić, naj se oglasi za take bukvice pri najbližji politični gosposki, da mu jih izdá po njegovih potnih pismih. Od vseh izdanih bukvić se morajo deržati natančni zapiski. §. 5. Kadar delavec pri kom v službo stopi, prevzame od njega gospodar delavske bukvice v hrambo in mu izroči namesti njih lint za poterjenje, da je bukvice prejel. Kadar delavec zopet iz službe stopi, napiše glavar bratovščine ali če bi tista obertnija ne imela bratovščine, župan po gospo-darjevern ustmenem ali pisrnenem spričevanji vse predelke (rubrike) delavskih bukvić, pristavi svoj podpis in priderži sebi přineseno spričevalo. Spričevalo zastran zvestobe in lepega obnašanja, zastran pridnosti iu spretnosti (izurjenosti) naj se samo takrat zapiše v bukvice, kadar govori dobro za pomagača. Ce bi mu pa spričevalo ne bilo ugodno, naj se omenjene lastnosti rnolčé preskočijo, in v dotičnem predelku naj se potegnejo čerte. Kadar gospodar komu za to ne dá dobrega spričevala, ker ga krivi ali na sumu ima (natolcuje) zavolj tega ali unega djanja, sme pomagač prositi, da se ta reč preišče. Ce glavar bratovščine, oziroma župan najde, da uno krivljenje ali sumljenje nima nikake podstave, sme po tem, kar je preiskovanje pokazalo, predelke sam napisati, toda pristaviti mora razloćno: „po opravljenem pre-iskovanji". Ce bi kak obertnik pomagaču vedoma dal spričevalo nasprotno resnici, odgovarja za škodo, ki bi komu iz tega prišla, in naj bo še primérno pokaznjen. §. 6. Kadar bi v bukvicah ne bilo več prostora, kamor bi se še kaj pisalo, dobi pomagač k prejšnim bukvicam druge, na kterih je zaznamljeuo, da so nadaljek (podaljšek) prejšnih bukvić. §. 7. Ce bi pomagač svoje bukvice zgubil, naj to na-znani berž politični gosposki tistega kraja, v kterem prebiva in ta gosposka mu bo na njegovo prošnjo, kadar ni nikacega pomisleka, izdala nove bukvice, na kterih bo zapisano, da so dvojnik (duplik) unih; on pa mora plaćati kar gré. Kadar bi kak spodtikljej našla, bode gosposka storila, kar bi se ji po nji uredu potrebno zdelo. §. 8. Kdor bi delavske bukvice v čem prenaredil ali po druzih ponaredil, ali kdor bi bukvice koga druzega po-rabil za svoj izkaz, ali svoje bukvice v ta namen prepusti! drugemu komu, s tem se bo ravnalo po kazenski postavi. Izgled, kakošrie so delavske bukvice. Stran 1. Štempelj za.... kr.) Št...... Delavske bukvice za Ime in priimek................. Kraj, v kterem je rojen........... Leto, kterega je rojen............ Občina ali soseska, iz ktere je domá .... Delo, s kterim se pečá............ Stan . ...................... Podpis tistega, čigar so te bukvice..... L. S. Podpis gosposke, ki je te bukvice izdala. Stran 2. Kako se je treba obnašati zastran teh bukvić. 1. Delavske bukvice naj delavec, kadar pri kom v službo stopi, hraniti dá gospodarju, ki mu nasproti izroči list za poterjenje, da je bukvice prejel. Kadar stopi iz službe, napíše mu glavár obertnijske bratovščine, ali pa župan po gospodarjevem spričevanji tište predelke (rubrike) v bukvicah, ki govoré od zvestobe in lepega obnašanji, od pridnosti in spretnosti ali izurjenosti. 2. Kadar v bukvicah ni več prostora, kamor bi se še kaj zapisalo, naj pomagač od politične gosposke izprosi druge bukvice; če bi pa bukvice zgubil, naj izprosi od rečene gosposke dvojnik (duplicat) svojih bukvić. V obeh primerljejih mora plaćati kar gré. 3. Kdor bi delavske bukvice v čem prenaredil ali po druzih ponaredil, ali kdor bi bukvice koga druzega porabil za svoj izkaz, ali svoje bukvice v ta namen přepustil koma drugemu, s tem se bo ravnalo po kazenski postavi. Kako je ia pa kako bi bolje bilo na Pivki. 1. Spaéniki in Áivinoreja. (Konec). Málokdo po zgolj nesreći ob vse blago pride; zadol-ženje skorej vsakemu ne samo pred vest, ampak tudi pred nos kaznovavno preží. Vsaj par kravic bi še imeli v hlevu, kakor njih sosedje, kterim je že ložeje zarod pomnožiti, ako bi malo bolj delo ljubili, in malo huje kerčme sovražili. Ker so pa dozdaj tako nesrećni ali marveč nečimerni bili, naj bi vsaj zdaj spregledali, dokler so njih kmetije še ua njih imena zapisane, zakaj potlej bo prepozno. Laž je, da si taki nikakor več ne morejo na noge pomagati, ker si le nočejo. Kmetije so dali vecidel v najem, otroke pa pognali v službo, le hišo so si še prihranili, da pod lastno streho stradajo. Kdor takih nadaljnje življenje opazuje, jih mora obsoditi in njih lastni otroci jih morajo studiti. Niso pa vendar vsi ti početki že sami na sebi napčni, potem, ko jih je, se vé, da največ zadolžena reva k njim navila. Vsak lahko previdi, da kjer blaga ni, se kmetija ne dá obdela-vati, in kjer ni delà, čemu bi bili delavci pri hiši? Z otroci tedaj le v službo, pa vendar ne v Babilonijo; pri dobrih gospodarjih naj čakajo srečniših časov, rešitve iu vernitve v očetovo hišo. In kmetijo le v najem, pa kmetovanja zato nikakor ne na kljuko! Kmetov je dosti na Pivki, kteri radi polje v najem jemljejo, ker imajo sami premajhno posestvo. Pa hišo, vert, par njiv, kako manjšo mlako je treba domá 343 V prihraniti, kar kmet s samo zeno lahko obdela. Casa ? kteri petice • i metal; in če se je vendar ubrejila, največkrat je mu ostaja, naj ne trati; pri sosedu je dosti delà in jela. zvergla, ali je pa tele potem cerkn Pozimi pa, ko delà nikjer dobiti ni, ga je domá dosti: denarja pa nimam Moj hlev ni zato rablje vile koše ar.................... to * ** v 'J v ? 1 »"»v 5 kamnje, ki na vertu ali na njivi n, da bi ga pre kola itd. si lahko sam naredi. In tisto izgovarjanji, res! Ko bi tako preb Dober f godec v iz perští molí, bi vse lahko r e č i bil v pretehtovanj 9 ki tičejo živinoreje, bi se ti krava vselej ubrejila 9 pokopal. Tako naj mati in oče domá delata. Otroci pa naj nikoli ne zvergla in tele bi nikoli pod zlo ne prišlo od gospodarja zaslužka v roke ne prejemljejo, temuč go- veš kaj, vozi s kravami, kakor vozijo umni sosedje. bi Ali stelji spodar naj jim potrebne reci kupi; kar je od več, naj se jim ter cedi jih blata in praha, da ne bodo dan in noč v pa pri njem nabira, da bo ob času kaj v roke prijeti. Le tako se more sčasoma toliko nabrati, da si bo čez leta par praviš nesnagi ticale, pa bo vse bolje. Hlev si pa sam lahko po krav kupil, zakaj štantnina mu malo več kot za davke reč boljši spod rok gre Ce ne veš kaj in kako, prašaj soseda, ktei Menim, da „Novice" so že več ko donaša. Vendar vsega zaupanja ne sme v denar staviti, krat popisa 9 kakosen mora hlev biti; cemu bi ga spet kterega si je ta nabrati namenil, ker koliko in kdaj bo kaj! popisov Najhitreje spet k blagu pride, ako vzame kravo na spoli. e n e k a j je 9 kai bi Pivčanom ad globoko v serce pravi, Pivčanom Kaj se to pričevati, koliko prida ni treba razkladati, ne jih pre vcepil 9 in to je kermenje (futranje). Kako, Pivčani ne donaša ne le posestniku, temuč tudi znajo kermiti? bo morda marsikdo vpr Na to vpra redniku. Uni denar tako bolje obcrne, kakor ko bi ga po sanje sem odgovorit ze v 24. listu letošnjih „N pet od sto naložil; ta pa tudi 9 dobiva gnoj Res 9 nekaj mleka, čudno je; zato Pivcani sami ne verjamejo, da ne znajo 9 1U masla, in ko bi prav vse to posestniku krave spadalo, si vendar lahko v lastnem hlevu od krave junico priredi itd. kdor kolikor toliko blaga že ravno zato je tako tezko, jih naučiti. Jih bo morda moj spis adil 9 Veliko ložej si pornaga 9 koliko lepih naukov so že „Novice" Zato kmetom, nrinesle, pa koliko Pivcanov so zmodrovale ima. Vendar volarji in konjarji se boste na Pivki zastonj vem, da bo moj spis potili ! Čemu so voli kmetu na Pivki? Da mu toliko hi kořistil kot besed le „Novicam" prostor krátil in manj 9 ktero moz o prav casu rece. So treje tisto mervico piče požró in pomendrajo, ktera se s možje na Pivki, ki potrebe Pivčanov ravno tako poznajo toliko trudom po gorah nadergne. Preden je bila železnica kakor jez, če ne bolj; ki imajo priložnost, ljudstvo podučiti; narejena, so se saj izgovarjali, da morajo z voli na cesto; ne samo priložnost, dolžnost in lastni prid bi jih moral pr zdaj jim pa edin izgovor ostane, da morajo z voli po seno morati. Ljudstvo sprejme besedo iz njih ust, kakor dete iz na gore. Pa če jih dalje izprasuješ 9 zveš 9 da kosé po maternih In ker se sami „ocete Ijudstv u imenujejo 9 kdo gorah samo zavolj volov, zakaj za krave jim domá dosti bi se silil, jim - - • • « -m % m « • * • « 1 > 1 < J • • »» v • • I zraste. Mar bi vole prodali, bi ne bilo treba se truditi in Mozj so iz kraj fsko Ijubezen in skerb v domá h budit 9 časa tratiti po gorah. Namesto dveh volov pa tri krave pokladajo kot Pi kjer njih ocetje blagu umniše to dobro vedó in v družbah to tudi v hlev, malo več detelje sejati in bolj gospodarsko jirn po-kladati; tako bi bilo veliko več dobička. Kakošen prid konji na Pivki donašajo, dosti očitno in umevno pivski pregovor pové, kteri jih oponaša, da jedó: pripovedujejo al kmeta se je treba pred privaditi t * Ker je pa taka, zato le kratko to-le o ej i za pisem i Ja se V • CH) grent, ob grent!*' In skušnja kaže, da so res konjarji vecidel ob grunt in ob vse prišli. Nasproti so pa najbolji kmetje bili in so še tisti, kteri so si krave pridno redili. slame bla ej a na Pivki zboljš najpotrebniše, da Piv , je najpervo in umno in gospodarsko s klaj aj cesarskih gorah Taki niso nikoli po cestah vozarili, ne po sena iskali; celó svoje gore so raje v najem dajali, da so več časa imeli domá si polje obdelovati. Detelja, otava, slama in seno iz domačih senožeti jim je dosti za 5 do 8 krav rediti in ravno toliko telet, ktere so redili do tretjega leta, potem pa prodajali. Sosedje nekteri so občudovali tako Odvaditi se morajo cele koše sená, detelje in v jasli in lojtre valiti; navaditi se pa morajo , • t w • I • v • « i vso klajo rezati in z rezanco kermiti živini. Kaj so notarji in čemu so? Sto in sto reci je v človeškem življenji 9 kjer gré clo gospodarstvo al ne vem 9 zakaj v a ne posnemali? Ali veku za moje ali tvoje, za to in uno pravico, ki se niso znali, ali so pa bili preleni. Ce je bila lenoba kriva 9 se jim pač lahko dokazuje, da lenoba sama sebe tepe. Pa kdo bo to verjel? kaj morda kaj vec delà prizadene krave v hlevu „ leštati kot z voli po gorah štorkljati? Kdor jih pa posnemati ni znal, je revček milovanja vreden; naj bi bil v v hodil soseda raji v kravji hlev obiskavat kot na ognjišče? ne dajo z besedo opraviti; pa bi tudi varno ne bilo, da bi se le z besedo opravile, ako več časa, včasih več let preteče, da se ta ali una reč še le izpolne. Besede se lahko napak razumejo ali narobe obernejo, in marsikaj nerodnega utegne iz tega priti, škoda člověka zadeti, pravica se mu krajšati in več druzega. Nekteri se izgovarjajo: „Kako bom oral s samimi kra » vami!" Vsak lahko vé, da voli več vlečejo kot krave; Pivčani tudi lahko vedó, da štiri krave vsako pivško brazdo Zlo treba je tedaj, da se čez vse take važne reci 9 na pa Tega so jih ravno tisti kmetje prepričali 9 kteri ali 9 zuiagajo. le krave redé. Ali je morda njih polje zanemarjeno kako drugo zlo tare njih hiše zavolj krav? Vse ravno nasproti. Njih polje je vselej o pravém času in najlepše obděláno ; derv si napeljejo v zimskem sneženem času; pri-delke, kterih domá prodati ne morejo, s kravami v Terst izpeljejo. Pa morda povžijejo krave, da so suhe mavre? Ni Tudi ne terdim, da razun teh nima nobeden lepega blaga; so tudi, ki imajo lepe vole, pa vendar ravno le kterih je veliko ležeče ali utegne kadaj na njih veliko Ie-žeče biti, pismo naredi, da se vsaki zmoti in zmešnjavi v okom pride. Od nekdaj je bilo vladam ali regirengam res. na tem ležeče, da se ne delajo samo pisma, temuč tudi na tem, da se pisma prav delajo, in da se ujema s postavami to kar je v njih zapisano. Pismo, ktero ni prav narejeno, ali v kterem ni vse do dobrega zapisano, ne doseže svojega namena; ono ne ubrani zmot in zmešnjav, ne obvarje pravde, temuč jo še le napravi. Star pregovor pravi: „najboljsi prijatelje jasna pogodba vecji posestniki. Vsi drugi srednji in manji kmetje so (kontrakt) « in res je vendar, če tudi s svojim prijatlom 9 revčki s svojimi voli. Kakor sem že rekel, namesto tistih in celó s svojim najbližnjim žlahtnikom kako pravno opra dveh cempetastih volov naj si kupi kmet h kravi še tri vilo sklenemo, da nismo nikoli tako škode obvarovani, kakor drus:e, tako bo imel dva para za vpreči to v9 tega pa še vec , ... gnoja, zraven ce imamo kako pismo v rokah. mleko in teleta. Pa bo spet ta in uni rekel: „Teleta, gnal kravo k biku, teleta in mleko 9 d iti 9 Zavoljo tega se mora čez marsiktero rec pismo nare-sicer ne veljá, in v nekterih deželah mora še celó 9 se vé, kolikokrat sem že pa sein le kadar kakoršno koli pravno opravilo neki višji znesek do 341 y seže, pismo narejeno biti, ker še po pričah ni dopušen, ako pravda nastane. sicer noben drug dokaz in Za de la nje pišem pa ni dosti, da zná kdo pisati in brati; tudi tega je treba, da pozná pravice in po obširno notářsko postavo, ktero je dal cesar Makaimilijan leta 1512. Pisma, ktere notai ji deiajo, imajo pa tudi vso drugačno moč, kakor pisma od druzih ljudi narejene. Notarji so namreč od gospóske zato povérjeni , da ue- oni stave, in da se je delj casa v tem vadil, da vse prav zadene. Iles žalostilo je, da so nekteri Ijudje tako prederzni, da se brez pravoznanske vednosti upajo take pisma delati, založiti, da se ljudje odškodovajo, če bi se přiměřilo če le znajo enmalo po kancelijsko šušmariti ali če imajo bi se notar v čem zmotil ali kaj napak uapr zapnse kake buk druge po kterih prepisujejo kontrakte, testamente in take pisma. To je tako velika mnost. kakor če bi kdo hotel iz 9 kakih bukev bolnike ozdravljati, ali če bi kdo mislil da pristrano (brez ovinkov) vsakemu pomagajo; ženi, in morajo 1000 do 8000 gold, poroštva ali kavcije , da f notarji so h tega za vsako škodo z vsem svojim premoženjem poroki. Ze unanja podoba notarskih pišem kaže, da so notarji , — na vsakem pismu stoji slavno ime ce- javno poverjeni sarjev i kakor zná orati in sej orje in seje. ker je v kakih bukvah bral, kako se je notarj so takse, ki so bile pla dnijskih razsodbah ali urteljnih; v njeui ime in njegov pečat s cesarskim orlom. Potem , ker si sme notar Vsake reci se je treba do dobrega naučiti; mojstri- samo po posta vij tarif pisane oje delo plaćati dati, in skaze so pa od nekdaj več skaziii kakor dobrega naredili. ne t kakor bi sam hotel in kakor morejo drugi izdelovavci Pa kaj jim je zato inar, ce človek po njih pismih v škodo pišem od ljudí plačilo terjati zabřede ali pa ob vse pride, da so le oni goldinar vjeli! i'ake pisma so, kakor se v sodném gov Nasledki tacega slabega in napcnega narejanja písem j (o č i t n e) p imenujejo, iu uzivajo tedaj celó verjetnost se pokažejo še le večidel potem, ko nič več pomagati ni kakor zapisniki ali protokoli in druge pri gosposki storjene in vsak skušen clovek, zlasti pa možje, kteri imajo s pisma sodnimi rečmi opraviti, vejo dokaj povedati, kako se je po , kako je bila mar- IJranijo se pri notarju in če ta svoje mesto zapusti pn ktei sodo Ijud zakotnih pisaćih mnogo pravd nakljucilo, siktera pravica zgubljena, sovražtvo med najboljimi prijatli užgano itd., kar bi se bilo vse odvernilo, če bi se bili na (originali); če kdo tak prepis pa se dajejo samo poverjeni prep imajo tako veljavnost, kakor če bi bili izvirne pisma zgubi, dobi zopet in to so vsi, kteri. brez pooblastenja po notářsko pravega moža obernili. Zakotni pisači za take opravila, ljudem pisma deiajo zgolj uevednosti pisma slabo in napačno, prav dostikrat jih delajov tudi iz hudobnosti in goljufivosti. Cloveku, kteri zná le slabo ali pa celó ne zná pisati in brati nemški, (kakor Velika prednost notarskih pišem pred d novega. g i m i. ne ej en (tak imenovanimi privátními pismi) ne deiajo samo iz se pokaze se le, ce nastane pravda iz takega pisma S tem, da rece kdo, da Ijudje in priče niso bili pri- ali da pismo ni po volji Po- cujoci, ali da se niso podp ljudi narejeno, ne more nihče verjetnosti pisma ovreči. se, sam Bog se us m ili! danda e rj e nj po tarj njegovo našnji še za vse reci in za vse ljudi pisma deiajo) se lahko prise kaj druzega bere, kakor je v pismu zapisano, ali se mu pa pismo tako zvito naredi, da se mora najlepša pravda na- ^rejeno se operajoce poterjenj Vse dr gace tù že sam rediti in da je potem revež opeharjen. pisali na njegovo dolžnost in overže vsako tako zvijačo. je pa pri pismu, ktero ni po notářsko na- , da pisma Ijudje niso pod- zopergo > Zavoljo tega vlada tudi zakotnega pisaštva ne dob stori, zlasti ce so priče pomerle ali če se ne morejo pomniti, da pravda napak iztece j marsiktera dobra terpi in je sosebno poslednje čase ojstre postave za kazno- pravica se tako vanje zakotnikov dala, zlasti pa ko so privatni opravilniki zgubi Tudi gledé terpeza pravde in pa stroškov je velik raz (agenti) i kteri imajo očitne pisarnice, tudi take opravila locek med notarsk in privátními pismi na-se potegnili. Postavimo, da na navadno privatno pismo koga za Ker je taka prepoved dana, je mogla pa vlada za to plačilo dnarjev tožiš. Sodnija postavi dan; tožnik in tožeuec skerbeti, da vsak, kteri si hoče za to ali uno reč pravo ali pa nja zag ovornika morata na tožni dan priti, pogojevati pismo narediti dati, tudi prave moze učeni in skušeni iu zaupanja vredni. najde, kteri so zato se, in zadnj posij še sodnija razsodbo ali urtelj, ktera dobi Take može je mogla vlada na raznih potih dobiti ali je mogla take opravila sod nim ka nce lij a m odka le cez 14 dni pravilo moč. Ako se pa tudi pervi dan ne pi u terp del enkrat ali večkrat zg od zati, ali advokate za to postaviti, ali pa posebne može sodnijah najmanj d za izdelovanje pišem odločiti, in ti so notarji. Sodnije in advokati pa niso za to namenjeni, da bi se i tri d loži, kar se pa pravda pri hitrih stiri mesce, in tako more toznik šbe ali eksekucije po®* » nati. dolgo ne Ako se pa naredi tožba na tarsko pismo (ali kakor s tem pecali i s o d n i j a m ne gre, se v privatne zadeve je poslednji cas po postavi izrečeno, na pismo, ktero ni po ljudi vtikati; sodnik naj samo sodi in se ondi kaka očitna zadeva to zahteva, oglasi, kjer nobeni pritozbi (rekurzu) oporekova ktero je v gruntnih tudi bi se to z nepri- bukvi stranostjo sodnij dostikrat ne skladalo, če bi mogle o pismih jeno) soditi, ktere so bile pri sodnii narejene. pisano ali ktero j po dnii ali notarju povei posij sodnija, ker mora pismu olj nje gove last nosti kot očitnemu pismu popolnoma verjeti. b Advokati (pravdni dohtarji) so namenjeni, da v pre- dneva in pogojevanja tožencu naročilo, da naj plača toznega f Hl pirili (pravdah) tožnika ali pa toženca namestujejo, in njih stan že sam nanaša, da vselej le samo na eno stran vlečejo, in ne morejo pisma treba, vsakemu brez ozéra na to, ali je tozenec ugovor zoper tožbo podál ali ne, se začne eksekucij koj ko naročilo za plačilo biti, kakor je pn narejanji kakega enaki svetovavci in zaupni možje. pr moč dobi Po takem ravnanji nastopi tedaj že k večemu v treh Dostikrat je pa tudi škodljivo komu, ce je pri advo- ali štirih tednih eksekucij katu svoje opravilo obravnal, ker advokat, ako se pravda Dobiček je pri tem očiten; prihrani se čas in dnar napelje, njegovega sprotnika zagovarja iu vse, kar mu je ( bilo pred razodeto, lahko zoper njega oberne. stroški za tožne dnevej Zavoljo teg pa tudi bog ljudj »n jav naprave Da pravica nobene škode ne terpi, je tedaj treba, da (zlasti h sparkase) drugač ne posojujejo dnarjev se za pisma možje postavijo, kteri ne viečejo ne s tem kakor na notarske pisma, in zastran boij posebnih in ve ne z unim , kteri imajo potrebne vednosti in so zaupanja likih opravil se deiajo vecidel take pisma. vredni, in to so notarji. N je zaup m o z ktet pomoci prosijo y Ze v starih casih so imeli notarje in Nemci imajo postava mu zapoveduje, na prid in blagor njih paziti 9 jih 345 podučevati, kakošni so uasledki opravil, ktere sklenejo jih vladikovino, ćeravno takraj Mare in 6—800 Slovencev ima. na dvomljive in take odločbe zabračati, ki so zoper postavo, Po cmureskem mostu se je nemštvo sèm zaplodilo. Nektere in jih vsake pomote in zmešnjave varovati. vesnice so slovenske in vkljub tolikim Slovencom je pro Zavoljo tega očitaega zaupanja kterega stavijo vlada poved v nasi besedi samo vsako ceterto nedeljo ; učilnica kakor tudi ljudjé v notarje, so bili tudi v vseh deželah je sovsema nemška; odtod tudi prihaja, da noben človek ne cesarstva notarji postavljeni, in v vec deželah evropejskih zna slovenski nanjc brati, zato se verli gosp. kaplan K. J. jih vpeljujejo, ker so njih koristnost spoznali. Ravno zovoljo tega trudi posamne možake sam brati naučiti, da morejo po vespa tudi sodnije jemljejo notarje k nicah kerščanski nauk ljudém prebirati in učiti. Zalostna , pa nišče se jih ne usmili ; najvažuišim opravilim, in poslednji čas so notarji največje je osoda slovenskih Vapačanov dolgove kupcov, zlasti na Dunaji, poravnali in pobotali. Tudi zakaj pa se, ako sce pravica kako veljavnost ima, te ves-zapuščine izpeljujejo skoraj povsod notarji namesti sodnij. nice ne bi slovenskim farara pridružile, ali pa naj se tudi Ali se za to Povsod ostane notar na svojem mestu kot očitno po- pravično na njihov jezik v učilnici gleda ? verjen in zaprisezen mož kteri nima enemu samemu slu- smejo naši ljudje nemarnosti in neomikanosti zročevati žiti, temuč le vsem in pravici ob enem sodnijo. ? on namestuje so Slovenci? Res ne morem razumeti, da se ta napaka j kje je * • . • ze davno popravila ni; gospodje, čijih delo je to Vse to se bere bolj obširno v postavi za notarstvo, rahla vest? Sv. petrovska fara ima slovensko Božjo službo ktero je dal presvitli cesar 21. maja 1855 in v pozneje in obsega razun več vesnic tudi radgonsko predmestje ta- danih postavah. kraj Mure. Po takem ste na tej strani nemške dve dobre tretjini vapačke fare in dve vesnici ter edin verh. V7 Maribor se pripeljavši sem sopet našel neke po- Potnikove misli in opazke hode iz Maribora po ovinkih v Maribor (Dalje). Cmurek gotovo med najlepšimi in največjimi tergi grajati ono učilnico sem pri priliki se hotel sam prepričati sebnosti, ktere je treba obcinstvu naznaniti. Menda 19. vé-likega serpana pred poldnem je bila skušnja pri sv. Magdaleni v onkrajnem mariborskem predmestji. Slišé že mnogo Sv. Magdalena je na spodnjem Štirskem ima stanovnike, to je, posestnike je li tako neredno, kakor se govori, nemške, služebništvo in mlatce najmenje do polovice slo- cerkev mariborškega predmestja onkraj Drave; Božja služba venske, Božjo službo nemško, samo vsak 4. teden je v je vsele samo slovenska, ker predmeščani in veščani so do- Po tem sodé bi mislil, da je učilnica tudi tem pri- meši se Poukračevi kapeli slovenska propoved, in pri pozni blagovestje tudi sloveuski bere; ljudje radi hodijo k Marii merna; poslušaj! Ko smo pridši v pervi razred se razpro- Snežnici, ali pa ostajajo brez Božje besede. V učilnici se stavili, so gospod dekan neke pozdravivne besede otrokom macini. merna ; pre tudi nektere čerke slovenski učijo. Ta fara globoko te- povedali in potle se je molilo po nemški, česar dve tretjini kraj Mure sega v grice, ki so vsi je že naši bili, sedaj pa se niste razumele i za tega del tudi narobe izgovarjale. Gosp. nemščina prek mosta precej daleč med naše hřibe župnik počenši kerščanski nauk izpitavati je poskusil naj zavozila. Taka je; mostovi so na mejah za našo narodnost prej pri majhnih deklinicah, ki sce skoro glavice niso mogle kače klopotače, ki jo tru jo. Vesnica Trattendorf nima verh klopi moliti, iz raznih proti Pohorju sočih vesi , in ne imena ue ljudi slovenskih več; menda se je nekda Tra- sicer po nemški; navadama ni pravega odgovora dobil, ti na zvala, kar ljudje ondi okoli živeći menijo; Tratten- razun od takih, ki so v predmestji domá in tudi nemški berg ima sce nektere viničarje slovenske. umejo. Na vprašanje: „Wie viel Gott haben wira (sic) je Eno uro hodá od cmureškega mosta proti sv. Ani je po dolgem izpraševanji sčm in tam vendar neka učenčica milo rekla: „eins « Oho, sem si mislil, terdo Nemico se Dolgo se je napredovalo v takem na- vesnica Lu ka vec, nemški Luga tz; tudi ta je že ponem čena, le málokdo išče slovenski zná, otroci so sami Nemci, sirotče ovajaš! itd. čeravno je oča terd Slovenec, in le kako besedo zná po činu, kteri Bogu gotovo nikdar ni po volji bil, pa tudi tuje zlomiti. Nemški se govori v takem narečji, da Sakson ljudem se mora res prečuden zdeti, dokler niso gospod sedaj pa šče nekoliko po slovenski po sem pridši ne bi vedil, je li ta govor njegovega rodu; tudi dekan veleli: gospodje naučivši se nemški na dunajském vseučilišču pri vejte, vsej ste Slovenci, in učé se po naše kerščanski nauk » bote mogli tudi propoved in kerscanski nauk v cerkvi umeti pokojném dr. Hahn-u so belo gledali slišé take prikazni; poprek tu nisem opazil tište naravne něžnosti pri ženah, Slabo se je odgovarjalo, ker se menda učili niso, iu največ kakor pri naših Slovenkah, razumnosti po malém; v Wie- še slovenskih bukev nima. Tako se je ljuba dečica truse n bac h-u je govor pomešan, jalov Rožnigrund je v dila in nepotrebno mučila leto dni ali šče dalje, in ne ve-novejši dobi uekoliko naseljencov dobil. Siissenberg in rujem, da bi kak jasen pojem imela o tem, kar se je na-Rabendorf v cmureški fari sta slovenske vesnici, vendar menila naučiti, ker borila se je s satnimi ovirami, ne da tudi nekteri ljudje, na pr., gospodarji, nemški znajo. Kakor bi se pametno blaživnega nauka bila učila. Vse drugo se je • V smo zvedili, je volja prevzišenega vladika sekovskega, da večidel opravljalo po nemško; račuuiti bi se bilo moralo na bi se slove uske vesnice labodski vladikovini pridru- pamet po nemško, pa ni moci bilo, zato je ucni pomoćnik žile, pa zavori se kde indi nahajajo. Ne davno je bilo po- neke naloge dal hrastovo slovenski govore, pa otroci so verenstvo zavoljo teh dveh vesnic, bi li se k Novi cerkvi malo vedili; poklicalo se jih je uekaj k černi deski, da bi pridružile ali v cmureški fari ostale; pa vesčanje, kakor ondi pismeno računili, pa tudi to kakor vse drugo je bilo se je povedalo, pregovorjeni so za poslednjo glasovali. Po- tezavno; nekako so napisali stevilke iu sostelo se je i po prej so ti bivavci hodili prosit, da bi je Novi cerkvi pri- skus, je li prav, naj bi se bil napravil de ve tni; al deca tega ni mogla, zato je gosp stevali, in sedaj že spet hodijo, ker deca, hoté v učilnico hoditi, se mora prek Mure voziti, kar večkrat ovira, in tako je ne morejo redovno obiskavati ; kerščanski nauk je je namreč, kakor někdo vprašan, kaj je mare la? „marela kako se ta novina godi; dekan velel učniku razložiti misliš, da bi bil znal? odgovori! berž enok ondi na leto; po takem se lehko razuriie, da tako je, ako dež gre « S kratkim: v celem razredu je vse bilo > zanemarjeni stauovniki prav ne razločujejo kaj je » vaše" w nase u Kocka je padla, in kakor dosti drugih so kakor ne bi smelo biti, pa ne samo letos, temoč gotovo, kar je sedajšnji gosp. školnik ondi. To ni učilnica, ampak kaj pa tudi najberže za nas zgubljeni. Že na kope smo takih mučivnica; jaz ne bi dopustil učencom mimo nje hoditi, ne Bog je na nebesu! da bi v nji klopi tr ft lodali, obleko tergali, ter toliko zlatega zgodb preboleli; moramo sce tudi to. Nova cerkev je sicer v sekovski vladikovini, pa snova časa potratili. Tako delaje šče hoćemo in iščemo pohvalo; se menda, da se labodski pridruži. Va pack a fara, skoz ako bi nalogo imeli bistre glavice topiti bi že bilo zaslu ktero cesta iz Cmureka v Radgono peljá, je v sekovsko ženje. Čudim se, kako porodniki to prenašajo. Hoté učence 346 nemscine vaditi je drug pot učniki. 9 SO druge knjige in drugi carić nazadnje vendar tako srečen, da je zasukal pogovor (Kon. si.) od koštruna na njene hčere, in pri ti priliki je omenil, kako Kratkočasno berilo lep par bi bila njegov sin Osip in Lorka. Bavčarica, ktera je precej uganila, kam pes taco moli 9 Dve kleti ali konobi. mu to poterdi in reče, da bi res lepo bilo, ako bi se Osip m Lorka vzela. Ko sta potem se dolgo in široko (Dalje.) Ko pride Matelić domů, precej pov pogovar jala se o doti, bali, prepisovanji in pripisovanji in Bog ve SVOJ hčer ka kaj še 9 in ko sta nazadnje zedinila se v po Mravlj Marsikaka prikazen, ktera bi kem mestu kot uterj zvezda v tčmno hišo, v kteri je prebivala s svojimi tremi hčerami in ačje vsakdanjih dogodkov potopila, je v majhnem selu ve svojo družino. nalašč njenemu životu, ki je neovergljivo priča! Njeno ime „Bačvarica" se je prilegalo kakor lika zvezda z metlo. Ra zato pa gre take prikazni v • V 9 koliko ona knj selske zgodovine debelo začertati, znancom v pod poštuje in ceni dobro hrano dušo in telo. Starega znanca Ovčari tisto vez, ktera vkup derži > budo in slavo. Mislim toraj, da se ne bom nobenemu za mei Je L o r k přejela Bačv 9 ako se prederzn par čertic narisati o slovesnosti 9 s svo- ktero je sedmi dan t. m. naše slovensko Gradišče D o r k o in F1 o r k reklj pi jimi hčerami jazno in ljubeznj bačve pri zidu. Akoravno je Ovčarić moral obstati, da naj pisavi pa mu po stari navadi natočila iz dobi „Gradiscutta" ! ! !) obhajalo. mladenke po hribih in dolih z V tem, brentači selja vriskaje in pesme pevaje vinsk stareja hči Bačvaričina, Lorka, na ktero je prav za pi ljali Je blagoglasno tonkljanje z visokeg ko so mladici in in škafi ropotaje tergatev proslav-i turna celi teden 9 piko imel, nikakor ni bila primerjati Mateli Dorka in Florka pa da ste ji tako malo podob si noč in dan, je vendar pri njem 9 í Dómici, novo veselico oznanovalo, dokler se je rožolična zora ro kakor sta ženkranske nedelje cez gromni Nanos povzdi mnogo mnogo veljalo novemu novo podala lepoto B je mi gnila in dnevu i ta dan nova Bačvai premoženje in marlj gospodarst 9 ktero se niaša 9 P na Grad • V V 9 ktero je zapel novoposvečeni je kazalo povsod in tudi na vedenji deklet in poslov gospod Andrej Žnid 9 bo © tretj leta, Dolgo casa ni mogel bil pravil ričine nikakor dobiti priložnosti, da bi Gradiškovec po rodu. Kaj in kako se je vse godilo, mi ni čevelj žuli, ker nadepolne hčere Bačva- treba pisati, ker Slovenci dosti takih praznikov vidijo, samo so svoje dobrorejene matere tako malo hotle zapu- to pristavim, da je bilo tište dni tudi nebo svojo mokro štiti > kal ade zapuste mlade piščeta koklo, in ker suknjo začasno sleklo in živo-višnjevi, kraljevski plaj * V cez Lorka, kakor tudi Dorka in Florka so neizrečeno bisti umne glavice razodevale v tem, da so pogovor Ovčarić večkrat nalaš hotel premeniti, da bi vodo napeljal 9 ki celi obok razpelo, češ, da hoče tudi pri ti priložnosti poka ga je zati 9 da je sv. cerkev V se ravska lepota zd pod varstvom njegovim. Ta na 3 privabila toliko ljudi s cerk J na svoj mlin, vselej spet vjele in s svojo nenavadno berb- mestnih in selskih, na naše Gradišče, da se je vse terlo > 9 zadnj dol »ro zgovornostj Ko je po dalj dolgo » predle brez konca in kraja, terpečem in uadležnem čakanj na dokler se ni solnce nagnilo. Vendar ne daj, da bi nam bilo vse s solneom zašlo in minilo; ostal je spomin, ki dar sam bil z hvalo, ktero cr » podinjo in ko je tudi še přestal serca veže in čase ed Tudi cerkev noče teg dneva je pél Bacv skopčevemu tako kmali pozabiti. Pet precej kih podobši kter je štruuovemu) bedru ? ki ga mu je ukazala speči, je bil Ov- slavno znani malar gosp Jožef Tontine, naš domorodec in t 34Ï sosed, pri tej priložnosti cerkvi daroval, ostane ko toliko prekucije stresale cesarstvo. Po boji, ki je Mojemu oce vednih spomenikov prošle slovesnosti, pa tudi njegove velike tovskemu sercu velike bolecine prifcadjal, je v Mojih de- darljivosti. Slava mu! Naj tù še omenim, da je imenovani želah kakor skor povsod v Evropi, kjer so bili silni deržavni daritelj poleg druzega lepotičenja tudi veliko podobo (Ma- pretresi, se pokazala očitna potreba, vladno oblast v oj ** ~ «.VA A • • V mm i i • i « 4 v * « . à Blagor in varnost većine tistih razdražene riino vnebovzetje), ktera spod stropa cerkev diči, ponovil strejso osrednjost nategniti. in prestvaril vse iz lastne dobre volje. Hvala mu in slava! narodov, ki so mirni ostali, sta zahtevala to, Ker sem že pri tem, naj še povem, da so si naši seljaki strasti in žalostni spomini přetekle minulosti so storili, da vse letošnje revšine na prigovarjanje dušnega pastirja ne le novo pokopališće zunaj vasi napravili, temuč tudi nov zvon omislili, kteri, s svojim manjšim verstnikom mojstersko svoboduo gibanje pred kratkim se sovraznih bojnikov ni bilo - Da bi zvedil želje iu potrebe mnogoverstnih mogoce. dežel ? sem po patentu od 5. sušca t. 1. osnoval in poklical ubran, kakor čast Gradiškovcov, tako tudi slavo svojega pomnoženo deržavno svetovavstvo. Glede na njegove videmskega stvoritelja po lepi ipavski dolini razglasuje. *) Iz Kanmika 20 okt J J Kar smo v posled em listu „N 55 v dopisu iz gorske Kotora brali o 5 Sofens-ih" iu „Koržamadinar-jihu bele Ljublj i kar čeravno pod Grintov da vam tudi iz P. T. Kamnika povem verjeli. Da tudi mi Arcadien kazino*. » ine, me vabi, otovo ne bote smo 55 m to boren", tega ziva pnca je, 55 to j po naše b ravnico ali čitavnico. da tudi mi imamo »Kaj to je čudo?:i utegne mi kdo v besed seci. N ? prijatel 7 ne 1 to ne, mar v w J dob in lep AI to je čudo * da med obilo množico ptujih časopisov v tej „kazini ne ajdeš n e Z slovenskeg • V in se ..i\ 55 ne i ktere so po svojem obsežku vendar pr 55 vaterlándisches Blatt" in za o jezika bolj zahajaj toliko p o t r e b v 55 kazi Lejte mnogim gospod to je tisto či vam ne morem zamolcati, spomni pesmi, ki se tako-le začne: . . Beži Ljubljana, Gradec se skri V . [)m, ki naj-do, ki ga pri tem stare kranjske D še h K a m n i k Giiha nié nil V ' y Ce nas že mora sram biti, kar nas je v kozi, da za- metu j domaći jezik, nam kranjski kruh kaj dobro diši saj to treba bilo spoznati, da s prebiranjem domaćih se ek di d jezika k b got bi časnikov večo ve- Ijavo dosegel kakor jo je dosihmal imel, čeravno še marsi kter „Pappenhei Iz Ljublj; u te to ne verja N fiir ungut ! Krajnskem je olj Za c. kr. deželne gospod Kori predstojnika na bi v c. ki kresijski predstojnik v 1 primorsko - krajnskemu d Jožef Roth po grof Hohenwarth, ientu, za tajnika pri lavarstvu pa gospod 7 bi c. k deželni svetovavec v Ljublj Přetekli teden smo slovesno pokopali po celi deželi dobro znanega cr » pod profesorja Nath a 7 ki je skoz 37 let za učnika kirurgije (ranocelstva) bil v ljubljanski bol « v 5 ves ves svojemu pokli ki razun enega so vsi zalo 2 u udau, njegovi Osem gospodov zdravnikov učenci bili, mu je lepo adnj t in mu svetilo na pokopal • v V ) ska neutrud ivi mož sedaj v miru počiva, ne lažejo, imamo pričakovati še Ce stare kmečke skušnj dolgo lepo kaže vreme na sv. U dan lepe jeseni pravi star preg« 1 kaj da bojo kmetje lahko d spravljali (elj 4z domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Željno priča kovane deržavne pre na redbe in nove naprave našega cesarsva je v ne Ljudje so se i deljo prinesel vladni časnik „Wien. Zeitg." tako rekoč tergali za ta list, ker vsak je hrepenel zvediti kaj smo dobili. Ker so naznanila obširne, nam ni mogoče vsega od besede do besede že danes v slovenski prestavi svojim bravcom podati; povedali jirn bomo vendar vse po-glavitniše reći. Cesarski razglas (manifest) od 20. t. m., ki veljá kot predgovor k oklicanim deržavnim pre-naredbam in novim napravam, se glasi tako-le: „Mojim narodom! Ko sem nastopil prestol Svojih očetov, so silovite * Ne zamerite, da smo odstrigli konec Vašega dopisa, čeravno je od konca do kraja resničen, ker bi nam utegnil kdo nekoiegialnost očitati in Bog vé, kaj še. Vred. predio cati tor- sem za dobro spoznal, današnji dan patent okli 7 7 po kterem se ima deržavno pravo cesarstva osnovati pravice in stan posamnih kraljestev in dežel ravno tako ustanoviti kakor deržavnopravna zveza vesoljnega cesarstva iznova zavarovati, določiti in namestovati. — Svojo vladarsko dolžnost spolnujem, da po ti poti spomine na přetekle čase in to kar Naše dežele in narodi mislijo in terjajo kot svoje pravice, z djanskimi potřebami Svojega cesarstva poravnaje zedinim, tečui razvitek in uterdbo teli po Meni novo danih ali sopet oživljenih naprav mirnega serca pře- pustivši dobri previdnosti in dornoljubju Svojih narodov. Da upam od milosti Vse-osodo vladarjev ín na- pa se bo vse to po sreći izpeljalo, , ki v svoji roki derží rodov, iu ki Moji vestni in resnobni vladarski skerbi svo gamog ocnega jega blagoslova odrekel ne bode". Cesarski diplom (patent) za vredjenje notranjih deržavnih razmer pa se glasi tako-le: li Nasi spredniki castitega spomina so si prizadevali z modro skerbjo postave za nasledstvo Naše rodbine ustanoviti, in zato se je zagotovila postava pod imenom pragma- tične sankcije pod Njih Velic. cesarjem Korlnom VI. 19. aprila 1713 za veljaven in nepremakljiv red nasledja, kterega so postavni stanovi Naših mnogoverstnih kraljestev in dežel za deržavni, ustavni in rodbinski zakon spoznali. Avstrijanska deržava, ktera se je po deržavno- in na-rodopravnih pogodbah odsihmal pomnožila iu okrepčala, je zamogla premagati vse nevarnosti in napadke s pomočjo zvesto udanih iu hrabrih narodov na nepremakljivi, pravni podlagi gotovega dedinskega reda in na podlagi s pravi- cami in s svobodo gori imenovanih kraljestev in dežel se ujemajoče nerazdeljivosti njih obstojnih delov. — Naša vladarska dolžnost Nas veže, v prid Svoje rodbine in Svojih podložnih, mogoenost avstrijanskega cesarstva varovati in nje varnosti poroštva jasno in uedvomljivo ustanovljenega prava in zložnega ravnanja darovati. Le take pravne na prave zamorejo pravo poroštvo biti, ktere se enakomerno različnosti Naših narodov Glede na to, da prilegajo zgodovinskim spominom 7 in nerazrušljivi terdi zavezi med njimi. se je življej uzajemnih organičuih naprav in nanja pomnožilo in okrepčalo zato, ker so vsi naši podložni zložnega rav enaki pred postavo, njih vere zagotovljeno, ker je vsem svobodno opravljanje ker ima vsakter pravico do urad- niskih služb brez razloćka stanů in rojstva, vsak enako dolžuost za vojaštvo in za plačilo davkov, — ker je vse tlačinstvo odpravljeno in je medcolna meja overžena v Našem cesarstvu, — na dalje, ker se vidi, da je potrebno za var-stvo Našega cesarstva iu za blagostan posameznih dežel da se najvišje deržavne opravila vkupno opravljajo, — da i bi se poravnale vse različnosti med našimi kraljestvi in deželami in da bi se udeleževali naši podložni tudi posta vodajavnosti in deržavnega gospodarstva na podlagi pra trto sledeča matične sankcije, smo prostovoljno skienili, da ima stanovitna in nepreklicljiva deržavna ustava vodilo biti Nara in naslednikom Našim, ter ukažemo to-Ie: i. Pastave dajali, prenarejali in preklicovali bomo Mi in Naši nasledniki le vkupaj s postavno poklicanimi dežel- bojo deželni 7 V kterega nimi zbori in z deržavnim zborom zbori pošiljali od Nas določeno število svetovavcov. 11. Vse postavodajne reći, ktere zadevajo pravice, dolž 348 nosti in prid vseli Naših kraijestev in dežel skupaj y namrec 0 u y da povsod y S» za različne jezike in narodne postave o dnarstvu in kreditstvu, o colnih in kupćijskih za- zadeve nikakor ne bom připustil, da bi se narodom devah, o osnovi banke, ktera bankovce izdaja, - postave kakošna sila ali stiska dělala, in da se bom na vso moč zastran pošt, telegrafov in železnic, — postave zavolj rekru- zoperstavil vsakemu početju, ktero kakor koli žali pravice tirenge se bojo vprihodnjič v deržavnern zboru in ž njim jezika in narodnih zadev". presojevale in z njegovo pripomocjo ustavno resile y tudi razpi8anje novih davkov in přiklad, povikšanje obstoječih v Varš davkov in taks, zlasti povikšanje cene soli in jemanje pomenljivi zbor treh vladarjev; i novih zajemov se bo ravnalo po Našem ukazu od 17. julija Aleks. Hesenki, pervi minister 1860 y tudi prememba sedanjih deržavnih dolgov, prodaja y prememba ali oblozenje nepremakljivega deržavnega posestva se zamore le z dovoljenjem Presvitli cesar se je v nedeljo zvečer podal na pot avo, kjer bo, kakor naši bravci že vedó, veliko- cesarjem je sel fml. princ pervi cesarjev adjutant grof Creneville in pa grof Meran. Ulice grof Rechberg, deržavnega zbora se je cesar na železnico peljal, so bile itlj in zgoditi, tako tudi kolodvor. Na kolodv in zadnjic se zamore presojevanje in ustanovljenje deržavnih potroškov za vsako prihodnje leto in pretres deržavnih raj- svitlega cesarja da pozdravil, ki oru je župana-namestnik pre-mu je med drugim odgovoril y teng izgotoviti. 55 preteklega leta le s pornočjo deržavnega svetovavstva cesarja spet domů se /nam bližajo srečnejši časi" V boto pričakujejo III. Vse druge postavodajne opravila, ktere niso bile Ministerstvo notranjih oprav je z ukazom od 22 dozdaj omenjene, se bojo rešile v deželnih zborih avgusta prepovedalo, da se z Leopold Sostalovimi pap in sicer t na Ogerskem in pokamnjenim k v estih in gosto » in v njemu pridruženih deželah po njih po- zidanih krajih strehe nikakor ne smejo kriti, ampak le strehe prejšnjih ustavah, v vseh drugih kraljestvih in deželah pa na redko zidanih ali na samem stojećih poslopij po pravilih njih novih deželnih ustav. strehe tudi s skodlj kriti smele in er bi se smolnati smerad. Ker pa se je za vse nase dežele, razuu Ogerskega, ki ga delaj te skoz vec let nekoliko takih r e č i strehe, sosedov ne adležje; pa tud tukaj 5 presojo vesoljnega deržavnega zbora in razsojevalo, si prideržimo, tudi te reci presodbi deržav- dobi ktere ne spadajo samo v se more le proti temu pripustiti, da se za to samo taki pa- v zaj em no obravnovalo pirnati pokamnjeni strešniki rabijo, kteri so čez zasmolbo nega zbora izročiti y v kterega bojo svetovavci dotičnih s persti pokrit y in da se lastniki takih poslopij za dežel poklicani. Vzájemná obravnava pa utegne tudi takrat biti, kadar dotični deželni zbori želijo, da se kaka reč, ktera ne spada ezejo, da bodo skerbeli za to, da bodo take strehe zmiraj dobi > s perstjo prevlecene. Offersko. Iz Presb to je 21 v opravilstvo deržavnega zbora y vendar njemu izroći. le da to f ? da je ki razgla8 veliko t. m. naznanil te-veselje obudil in IV. Ta cesarski patent se ima v deželnih arhivih Naših kraijestev in dežel shraniti in v deželnih zakonikih v izvirili hesedi in v prestavi deželnih jezikov na svetio dati. je zvečer bilo mesto nj Naši nasledniki imajo ta pateut koj o iiastopu svojega vladařstva podpisati in v posarnesne kraljestva in dežele poslati, da se vpiše v deželne zakonike". J , Se več druzih cesarskih ukazov je bilo ob enem raz- iz kterih povzamemo sledeče: Število deržavnih svetovavcov, ki jih bojo imeli deželni zbori v deržavni zbor poslati, je pomnoženo za 100; kako se bojo volili, Laško. Přetekli teden ni bilo od nobenega boja nič slišati. V nedeljo je bil veliki dan za N e a p o i i t a u s k o, ker ta dan je imelo ljudstvo se oglasiti: ali hoče zdru Zjutraj zgodaj so bile ulice ženo biti s Sardinijo ali ne. polne ljudi, ki so na klobucih ali kapah listeč pripeti imeli y na kterem se je brala besedica »si" ; na vec krajih ste glašenih y bile po dve žarici (urni) razpostavljene ; v eno so se me — _ r . 1 • i • V *(Jf 1 tali odgovori si" (dá), v drugo pa listići z odgovorom , bo pozneje povedano; — posebnega ministerstva za notranje zadeve, za pravosodje iu za nauk in bogočastje ne bo več; za ogersko in erdeljsko deželo se bote, kakor je bilo nekdaj, posebne dvorne kancelii ustanovile, za vse jj no u y dežele pa bo politično gospodarstvo v rokah druge ministra, ki ostane or to ospod grof Gol'uhovski y enega namesto višje armadne komande je ustanovljeno posebno vojaško uj,uvuii V. J w © w r — —---- — —c (ne). Pravijo, da potem, ko bo glasovanje sklenjeno bo berž nova vlada nastopila, Garibaldi se bo odpovedal samopoveljstvu in bo le vojskovodja južno-itaiijanske armade. Kralja Viktora Emanuela pričakujejo 28. dan t. m. z veliko slovesnostjo v Neapolji. Pregnani kralj neapolitanski Franc II. je še zmiraj v Kapui in šteje še zmiraj 40.000 vojakov. Tudi sv. oče papež so še v Rimu in čakajo, kaj se bo v V a r š a v i sklenilo. „Perseveranza" pravi y da sardinska ministerstvo grof Degenfeld), za ministra policije je iz voljen baron Mecsery; tudi za narodno-gospodarske in kupčijske zadeve bo postavljen pose be n minister; nadvojvoda Albrecht je izvoljeli za poveljnika 8. armad. kerdela, fzm. vitez Benedek pa za armad. iu deželn. glavnega poveljnika za laško, koroško, kranjsko in tiroljsko deželo; ogerskemu kraljestvu so podeljene spet njih vlada misli prihod nj o s po m lad z 300.000 vojaki, 13.000 konji in 75 baterijami na vojsko iti. v Vagà /j it na cena v Ljubljani 20. oktobra 1860. (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 6 fl. 6J/} banaske 5 fl. 79 5/, tursice 3 fl 80 sorsice 4 fl o* 22. 55. nekdanje ustavne pravice, — za horvaško in sla- řeži 4 fl. 35/ vonsko deželo se ima tudi kmali deželni zbor sklicati, da razodene svoje želje, v kteri razmeri ima vprihodnje Hor- v vojvodino ovsa 2 fl. 30 jećmena 3 fl. 50. — prosa 3 fl. 225/, o ajde 3 fl. vaško in Slavonsko z Ogerskim biti serbsko se bo poslal komisar, da zvé kako mislijo tù za- - postave za deželne zbore Loterijne srećke: stran zedinjenja z Ogerskim, vseh drugih V Gradcu na Dunaj 17. oktobra 1860 68. 7. 61 46 17. 56. 53. 29. 9 10 cesarskih dezel se ma po izgledu postav za Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji bo 31. oktobra 1860. deželne zbořena Štajarskem, Koroškem, Salcbur škem in Tiroljskem, ki so od cesarja že poterjene, imajo kmali oklicati, ravno tako tudi srenjske postave itd. Zastran Kursi na Dunaji 23. oktobra. jezika razlicnih narodov povzamemo iz cesarjevega ukaza do novoizvoljenega ogerskega kancelarja nekaj, kar kaže, da utegoe*cesarjeva volja biti tudi za vse druge dežele. Tako-le se glasijo le-te besede: „Konečno izrečem Svojo terdno 5 o metaliki 6á fl. 50 kr. Až srebra 32 fl. 55 kr Narodno posojilo 75 fl. 30 kr. Cekini 6 fl. 34 kr Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jožef BláZDÍk.