Dražigost Pokorn1, Verena Koch2, Cirila Hlastan Ribic3 Prehrana in zdravje v Sloveniji Health and Nutrition in Slovenia IZVLEČEK_ KLJUČNE BESEDE: prehrana, umrljivost, vzrok smrti, življenska doba pričakovana, telesna masa indeks, socioekonomski faktorji, hranjenje navade Zdravje prebivalcev v Sloveniji, ki smo ga ocenili s prezgodnjo splošno in specifično umrljivostjo ter dolgostjo življenja, zaostaja za državami EU. V vzhodnem delu Slovenije, kjer prevladuje kmečko prebivalstvo, stara industrija, večja brezposelnost in nižja izobrazba, živijo ženske v povprečju dve leti, moški pa tri leta manj kakor na zahodu države, kjer je življenjska raven višja. Namen naše raziskave je, da na osnovi obstoječih statističnih podatkov in raziskav o zdravju in prehrani Slovencev ocenimo zdravje v povezavi s prehrano, s ciljem, da potrdimo hipotezo o pomembnem vplivu prehrane na zdravje Slovencev. Povezava med specifično stopnjo umrljivosti (ishemična bolezen srca in rak na prebavilih) in načinom prehrane med posameznimi regijami Slovenije kaže večjo umrljivost s povečano količino celokupnih in nasičenih maščob in znižano umrljivost s povečano količino sadja in zelenjave v prehrani Slovencev. Visoko statistično pomembno povezavo pa smo ugotovili samo pri raku prebavil v populaciji žensk, starih nad 60 let (p < 0,05); statistično pomembna povezava pa je bila celo bolj izražena (p < 0,02), pri upoštevanju razmerja med sadjem in zelenjavo _ ter celokupnimi maščobami. 29 Povezava med umrljivostjo zaradi bolezni obtočil prebivalcev slovenskih občin pa kaže obratno povezavo z dohodkom in izobrazbo in premosorazmerno z dohodkom, ne pa z izobrazbo Slovencev, in sicer pri umrljivosti za rakom. Prav zaradi tega bi morali bolj povdarjati zdravo prehrano prebivalcem z nižjo izobrazbo in nižjimi dohodki. ABSTRACT KEY WORDS: nutrition, mortality, cause of death, life expectancy, body mass index, socioeconomic factors, food habits The health of the population of Slovenia, which was estimated using the untimely death rate, specific mortality rate and longevity, is lagging behind the EU countries. In the eastern part of Slovenia, which has a predominantly rural population, outdated industry, high unemployment and a lower educational level, women live an average of two years and men three years less than their counterparts in the western part of Slovenia, where the standard of living is higher. The objective of our research was to assess the level of health in connection with nutrition on the basis of the existing statistical data and studies on the health and nutritional habits of the Slovene population, in hopes of confirming the hypothesis about the significant influence of nutrition on the health of the Slovene population. The correlation between the specific mortality rate (ischemic heart disease and cancer of the digestive system) and nutritional habits within separate regions of Slovenia indicates a higher death rate where there are greater quantities of total and saturated fats, and a lower one where there are increased quantities 1 Prof. dr. Dražigost Pokorn, dr. med., Samostojni visokošolski učitelj, Ruska 6, 1000 Ljubljana. 2 Doc. dr. Verena Koch, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana. 3 Asist. mag. Cirila Hlastan Ribič, Katedra za javno zdravje, Zaloška 4, 1000 Ljubljana. of fruits and vegetables in the diet. A highly significant correlation was found only for cancer of the digestive system in the population of women aged over 60 (p < 0.05). This significant correlation is even more marked (p = 0.02) if the proportion between fruits and vegetables vs. total fats in the diet is taken into account. The correlation between the specific mortality rate caused by cardiovascular disease among the inhabitants of Slovenia shows an inverse connection to income and education and a straight proportional connection to income, but not to education, with the death rate from cancer. Conclusion: Greater importance should be given to the promotion of health and healthy nutrition among people with lower educational and income levels. 30 PREHRANA IN ZDRAVJE V SLOVENIJI Uvod Danes imamo, da določeni vedenjski vzorci v prehrani in načinu življenja človeka lahko delujejo kot dejavniki tveganja, ki ogrožajo zdravje, večajo obolevnost in prezgodnjo smrtnost, ali pa obratno, tako da delujejo kot varovalni dejavniki, ki zdravje krepijo, večajo kvaliteto življenja ali podaljšujejo življenje. Med zunanjimi dejavniki tveganja so najpomembnejši neustrezna prehrana, kajenje, alkohol, telesna neaktivnost, stres, onesnaženo okolje in drugi. V življenjskem okolju se prepleta več dejavnikov, ki so skupni za več bolezni in vplivajo drug na drugega. Raziskave so pokazale, da o življenjski ravni najbolj priča pričakovana življenjska doba, prezgodnja obolevnost in umrljivost prebivalcev. Zdravje, dobro ali slabo, je hkrati kazalec in rezultat ekonomskega in socialnega razvoja. Dobro zdravje je prvina kakovosti življenja, ki je povezano z najširšim človekovim okoljem, kjer ima zdrava prehrana pomembno mesto. Prehrambeni kazalci zdrave prehrane po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije so povezani z znižano splošno in specifično umrljivostjo zaradi bolezni srca in ožilja ter raka. Te bolezni pa so tudi na prvem mestu po umrljivosti (1, 2). Podatki o prezgodnji obolevnosti in umrljivosti, neposredno in posredno vezani na prehranske vzorce in kvaliteto prehrane, ki je zdravju škodljiva, so danes že razmeroma dobro poznani. Namen naše naloge je oceniti stanje prehrane v Sloveniji na osnovi razpoložljivih podatkov o prezgodnji umrljivosti, dolgosti življenja in prehranskih navadah (3-17). Umrljivost in obolevnost v Sloveniji Leta 2000 smo v Sloveniji zabeležili 66,4 % vseh umrlih prebivalcev v Sloveniji zaradi bolezni obtočil in novotvorb. Na četrtem mestu z 6,6% so bolezni prebavil (slika 1). Prezgodnja umrljivost zaradi bolezni v Sloveniji očitno pada (slika 2); predvidena dolgost življenja računana ob rojstvu pa se podaljšuje (tabela 1). Socialno-ekonomske razmere in način življenja spreminjajo strukturo bolezni in vzroke smrti. Distribucijo starostno specifičnih stopenj umrljivosti predstavlja krivulja, katere naklon določajo biološki, družbenoekonomski, geografski, klimatski in drugi dejavniki. V Sloveniji obstaja očitna razlika v umrljivosti med zahodnim in vzhodnim delom države (tabela 2). Zahodni del države (gorenjsko, severno- in južnoprimorsko ter ljubljansko območje) ima nižje stopnje umrljivosti kot dolenjsko, celjsko, koroško, mariborsko in prekmursko območje. □ (1) bolezni obtočil (40,42%) ,, 400/ □ (2) novotvorbe (25,98%) J 00,40 % □ (3) poškodbe in zastrupitve (7,53 %) □ (4) bolezni prebavil (6,61%) □ (5) bolezni dihal (7,96%) □ (6) ostali vzroki (11,50%) Slika 1. Umrli prebivalci R Slovenje po vzrokih smrti (5,6). 3 Slika 2. Umrljivost na 1000 prebivalcev, po nekaterih vzrokih smrti, starostna skupina: 20-64 let (5,6). Tabela 1. Povprečna doba doživetja vStrojni (koroška hribovska vas) (14). Skupina Povprečna doba doživetja Povprečna doba doživetja ob dopolnjenem generacij ob rojstvu [leta] prvem letu življenja [leta] 1761-1770 36,7 44,5 1771-1780 37,0 41,3 1781-1790 39,0 42,1 1791-1800 39,3 44,2 1801-1810 37,7 41,2 1811-1820 40,7 47,3 1821-1830 27,0 35,1 1831-1840 40,3 45,5 1841-1850 46,1 50,7 1851-1860 35,0 40,0 1861-1870 30,7 42,8 31 Povprečna doba doživetja ob rojstvu za Slovenijo (6,14) Leto Moški [leta] Ženske [leta] 1948* 52,7* 57,6* 1958- 959 65,56 70,68 1968- 969 64,83 72,13 1978- 979 66,98 74,87 1988- 989 68,86 76,72 1997- 998 71,05 78,68 * podatki M. Makarovič Tabela 2. Specifične stopnje umrljivosti najpogostejših osnovnih vzrokov smrti starejših odraslih po spolu in območjih prebivališča, Slovenija 1997 (3). Osnovni vzroki smrti Spol Območje [na 1000 preb.] CE NG KP KR LJ MB MS NM RA SLO Ishemične bolezni M 2,32 1,15 1,49 1,50 1,86 1,75 1,25 1,12 1,03 1,69 srca (I20-I25) Rak dojke (C50) @ 0,64 0,57 0,35 0,63 0,51 0,53 0,32 0,47 0,36 0,52 Rak dihal (C30-39) M 1,53 0,90 1,49 1,23 1,65 1,60 1,64 1,78 2,07 1,55 Rak spolovil (C51-58) @ 0,64 0,32 0,30 0,25 0,38 0,41 0,39 0,27 0,36 0,39 Rak prebavil M 1,87 0,82 1,25 1,10 1,70 1,31 1,18 1,52 1,61 1,46 (C15-C26) @ 0,42 0,57 0,83 0,51 0,54 0,75 0,45 0,67 1,30 0,60 Bolezni jeter M 1,22 1,23 0,30 0,88 0,94 1,21 1,91 1,85 0,69 1,11 (K70-K77) @ 0,67 0,57 0,35 0,46 0,23 0,84 0,32 0,60 0,24 0,48 Cerebrovask. bolezni M 1,02 0,41 0,66 0,44 0,77 0,91 1,25 0,73 0,92 0,81 (I60-I69) @ 0,50 0,32 0,30 0,34 0,24 0,36 0,58 0,34 0,47 0,35 0,00 - vzrok smrti ne sodi med najpogostejše v tej regiji CE - Celje; NG - Nova Gorica; KP - Koper; KR - Kranj; LJ - Ljubljana; MB - Maribor; MS - Murska Sobota; NM - Novo mesto; RA - Ravne; SLO - Slovenija 32 Tudi dolgost življenja računana ob rojstvu je v vzhodnih predelih v primerjavi z zahodnimi predeli Slovenije krajša za 2 leti pri ženskah in 3 leta pri moških. Tudi porazdelitev splošne umrljivosti v vinorodnih in nevinorodnih področjih Slovenije kaže očitne razlike (slika 3). Standarizirana stopnja umrljivosti za izbrane, alkoholu pripisljive vzroke smrti v Sloveniji, je visoka in se očitno razlikuje od vzrokov smrti v Evropi in EU (slika 4). Tudi stopnja bolnišničnih zdravljenj zaradi bolezni stalnih prebivalcev Slovenije je v vinorodnih predelih Slovenije povečana v primerjavi z nevinorodnimi predeli (tabela 3). 1400 1200 1000 a a o 800 a C o 600 £ 400 200 0 ---- ♦ - - - . - " 1---- 1988 1992 1993 - 1994 vse bolezni -vinorodni vse bolezni nevinorodni bolezni srca in ožilja - vinorodni novotvorbe -nevinorodni novotvorbe -vinorodni bolezni srca in ožilja-nevinorodni alkoholna ciroza jeter - vinorodni alkoholna ciroza jeter - nevinorodni Slika 3. Umrljivost v vinorodnih in nevinorodnih predelih Slovenije (6). Slika 4. Pripisljivi vzroki smrti zaradi alkohola (5-7). Primerjava umrljivosti zaradi novotvorb in bolezni obtočil nevinorodnih področij Slovenije in vinorodnih, bolj mediteranskih področij Slovenije (Tomaj, Dutovlje) pa mor- da že kaže mediteranski vpliv prehrane na zdravje prebivalcev (tabela 4). Povprečna doba preživetja računana ob rojstvu v Sloveniji se povečuje. V nekaterih 33 Tabela 3. Stopnja bolniščničnih zdravljenj zaradi bolezni stalnih prebivalcev Slovenije (na 1000 prebivalcev) po regijah bivališča, Slovenja 1995 (6). Regija bivališča Novotvorbe Duševne motnje* Bolezni živčevja in čutil Bolezni srca in obtočil Bolezni prebavil Vinorodni rajoni Primorska Gorica 19,0 6,2 8,0 20,0 17,1 Koper** 15,6 5,9 8,0 18,1 14,5 Posavje Novo mesto 14,2 3,7 8,1 19,1 20,6 Celje 13,5 5,1 6,8 16,0 15,6 Podravje Maribor 13,6 4,4 7,5 14,8 16,2 Murska Sobota 15,8 5,9 8,7 20,3 16,8 Nevinorodni rajoni Kranj 10,9 6,3 5,1 13,7 13,0 Ljubljana 12,3 5,3 5,8 12,0 11,7 Ravne 12,3 4,1 7,2 19,6 15,7 Slovenija 13,5 5,2 6,8 15,5 14,7 * Vključujejo tudi alkoholizem; ** Zdravstvena regija Koper vključuje: Ilirsko Bistrico, Izolo, Koper, Piran, Postojno in Sežano 34 Tabela 4. Umrljivost (35-74 let) celotnega prebivalstvo in prebivalcev posameznih krajev Slovenije zaradi nekaterih bolezni; povprečje za leta: 1988, 1992, 1993 inl994 (18). Kraj Novotvorbe Vzrok smrti Bolezni obtočil Ciroza jeter Vsi vzroki Slovenija 3,2 3,4 0,7 10,0 občina Kranj 3,2 2,4 0,4 8,2 občina Tržič 2,9 2,9 0,5 8,9 Marezige 2,6 l,3 0,0 9,0 občina Koper 3,3 2,6 0,6 8,8 Tomaj in Dutovlje 2,3 2,9 0,0 10,4 občina Sežana 3,6 3,l 0,7 l0,l Tabela 5. Nekateri kazalci zdravja v R Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami (Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija) in EU (13,15). SI A ZRN NL VB EU 1997 1997 1997 1996 1997 1996 Pričakovana življenjska doba 7l,2 74,4 73,8 74,8 74,8 74,2 ob rojstvu (moški) [leta] Pričakovana življenjska doba 79,2 80,9 80,0 80,9 79,9 80,8 ob rojstvu (ženske) [leta] Vsi vzroki smrti* 865,6 709,7 724,l 703,9 737,0 7l2,4 Bolezni krvnih obtočil* 338,0 355,7 323,8 253,9 292,l 284,7 Ishemija srca* l22,5 146,8 l42,6 l06,0 l62,6 ll4,4 Cerobrovaskularne bolezni* 96,6 80,5 70,9 58,3 69,8 74,6 Maligne novotvorbe* 218,6 182,3 189,4 206,4 l98,l l93,7 * Standardizirana stopnja umrljivosti (smrti na 100.000 živorojenih) predelih Slovenije, na kmečkem področju, je bila v drugi polovici 18. stoletja pod 40 let, v 19. stoletju pa je dosegla v nekaterih obdobjih že nad 40 let. Leta 1948 je bila pričakovana dolgost življenja ob rojstvu za moške 52 in ženske 57 let, v letih 1997 pa za moške že 71 in ženske 79 let (tabela 1). Dolgost življenja, računana ob rojstvu, je nižja, splošna ter specifična umrljivost zaradi bolezni obtočil in novotvorb je pa še vedno večja v Sloveniji v primerjavi z EU in nekaterimi zahodnimi evropskimi državami (tabela 5). Primerjava standarizirane stopnje umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja v Sloveniji in regiji Koper z umrljivostjo v EU (slika 5) pa kaže razmeroma majhno odstopanje z regijo Koper in veliko za Slovenijo. Vzrok za tako majhno razliko je lahko posledica mediteranske prehrane in manjše zdravstvene ogroženosti prebivalstva v zahodnih prede- lih Slovenije v primerjavi z vzhodnimi, bolj revnimi regijami. Revščina pomeni poleg gmotne tudi zdravstveno ogroženost prebivalstva, manj kakovostne hrane, slabe navade, kot so alkohol, kajenje, neredna prehrana, telesna neaktivnost, slabo stanovanje, redkejše obiskovanje zdravnika, odrinjenost na rob življenja (večji stres), manjša informiranost, itn. Revna gospodinjstva v Sloveniji več kot tretjino svojih izdatkov (36%) porabijo za hrano; več kot povprečno pa porabijo za alkohol in tobak. Posledica vsega tega je zgodnejše obolevanje in krajša življenjska doba na vzhodu države kot na zahodu. Na podlagi dogovorjenega praga revščine, ki ga v Sloveniji predstavlja 50% povprečnih izdatkov za gospodinjstvo, je pri nas delež revnih gospodinjstev leta 1993 znašal 13,6 %, leta 1998 pa 11,2 % ali vsako deveto slovensko gospodinjstvo. Revščina prizadene 200 tisoč prebivalcev Slika 5. Standarizirana stopnja umrljivosti bolezni srca in obtočil; prebivalci 0-64 let na I00.000prebivalcev, regija Koper, Slovenija in EU, I985-I998 (I3, I9). 35 Slika 6. Delež prihodka, namenjen za hrano (2). Tabela 6. Povezanost zdravja prebivalcev slovenskih občin zdohodkom in izobrazbo (korelacijski količnik) (17). 36 Vzrok Dohodek Izobrazba Obtočila -0,387 -0,492 Rak +0,326 n.s.s. Zunanji vzroki -0,382 -0,514 Prebavila -0,366 -0,373 Dihala n.s.s. -0,490 Tabela 7. Indeks telesne mase (kg/m2) naključno izbranih anketirancev v Sloveniji (n = 2183) (4). Indeks telesne mase [kg/m2] 25-27 nad 27 povečana telesna teža debelost Opomba: n. s. s. - statistično neznačilno pri stopnji tveganja p = 0,05 Slovenije. Med revnimi je največ starejših in samskih gospodinjstev (brezposelne in starejše samske ženske), slabo izobraženih z nedokončano ali končano osnovno šolo. Daleč največ prejemnikov socialne pomoči je doma v Pomurju (6,3 %), ki je tudi po drugih kazalcih najrevnejša slovenska regija, sledita celjska in mariborska regija s po 5 % prejemkov socialne pomoči, najmanj pa jih je iz Nove Gorice (1,1%), Ljubljana (1,4%) in Kranja (1,6%). Povprečen delež prihodka, namenjen za prehrano, je v Sloveniji le nekoliko večji kot v EU, in znatno manjši od drugih vzhodnih evropskih držav (slika 6). To potrjuje tudi domnevo, da k boljši povprečno sliki prehrane v Sloveniji pripomorejo bogatejša področja, v zahodnih predelih Slovenije. Večina bolezni, ki so povezane z neustrezno prehrano prebivalcev, so socialne bolezni, ki nastanejo kot posledica življenja in dejavnosti v družbi. Socialni dejavniki vplivajo na začetek in potek bolezni in vplivajo na prezgodnjo obolevnost in umrljivost in jih je mogoče preprečiti z družbenimi ukrepi, to je zmanjšati njihovo pogostnost. Za vsako izmed socialnih bolezni poskušamo ugotoviti, kateri družbeni ukrepi zavirajo njeno nastajanje in širjenje, oziroma bi mogli izboljšati sedanje stanje in njene posledice. Povezava zdravja prebivalcev slovenskih občin z dohodkom in izobrazbo (tabela 6) kaže statistično pomembno in obratno povezanost z boleznimi obtočil in pozitivno, statistično pomembno z dohodkom pri rakastih boleznih. Revščina, neznanje, pomanjkanje denarja negativno vplivajo na nakup nezdrave hrane tako v vzhodnih kot zahodnih državah. Revščina je povezana z večjim tveganjem za Glede na izobrazbo Osnovna šola 18,2 38,9 Poklicna šola 20,5 34,2 Srednja šola 17,0 19,3 Višja in visoka šola 16,4 16,4 Glede na tip naselja Mestno 16,5 24,0 Primestno 17,6 26,0 Vaško 20,4 28,4 Glede na družbeni sloj Nižji 22,8 32,0 Srednji 17,8 25,6 Višji 11,6 20,9 prezgodnje obolevanje in smrtnost, prav tako pa tudi z večjim tveganjem za nastanek debelosti. Ljudje, ki imajo nizke mesečne dohodke, izbirajo cenejše oblike hrane z veliko energije. Sadje in zelenjava imata relativno malo energije na utežno enoto, zato revne družine kupujejo poceni energijo iz visoko maščobnih izdelkov, kot so klobase, paštete, maščobe, testenine, riž, sladkor, da zadostijo energijskim potrebam. Taka hrana je energijsko gosta, kar je dejavnik tveganja za nastanek debelosti, vsebuje pa tudi malo esencialnih hranil, vitaminov, mineralov, antioksidantov in drugih. Primerjava indeksa telesne mase z izobrazbo in glede na družbeni sloj prebivalcev Slovenije (tabela 7) še dodatno potrjuje domnevo o pomenu socialno-ekonomskih dejavnikov pri razvoju debelosti. Med slovenskimi prebivalci z višjo in visoko izobrazbo in med višjim družbenim slojem je manjši odstotek debelih oseb kot med prebivalci z osnovno šolo in med revnimi sloji. Primerjava med indeksom telesne mase v ljubljanski populaciji, v raziskavi Cindi, v katero je bilo vključenih 1692 preiskovancev v letih 1990/91 in 1342 oseb v letih 96/97 (tabela 8), opazimo visok odstotek prebivalcev Ljubljane s povečano telesno težo in debelostjo, v obeh časovnih obdobjih, brez večjih sprememb. Opazimo lahko, da je Tabela 8. Primerjava med indeksom telesne mase (BMI) vljubljan-ski populaciji (25-64 let) v raziskavi CINDI* (90/91 I692preiskovancevin 96/97 I 342preiskovancev) (2I). BMI CINDI 90/91 CINDI 96/97 do 25 37% 38% 25-30 43% 40% nad 30 20% 22% *M. Jež Diplomsko delo, 2000. prevalenca debelosti v Sloveniji že dosegla epidemiološke razsežnosti. Povečano preva-lenco debelosti lahko pripišemo genetskim dejavnikom, raznovrstni in energijsko gosti hrani ter sedečemu načinu življenja. Opremljenost gospodinjstev s trajnimi potrošnimi dobrinami (slika 7) kaže na domnevo, da se tudi v Sloveniji z višanjem življenjskega standarda znižuje telesna aktivnost. Indeks telesne mase je lahko dober kazalec načina življenja, vključno s prehrano. To je pokazala tudi študija o prehranskih navadah odraslih prebivalcev Slovenije, ki jo je junija 2001 izvedlo Ministrstvo za zdravje v okviru programa Cindi. V vzorcu je bilo 8933 oseb, starih od 22 do 64 let, oziroma 46% moških in 54% žensk. Ugotovljeno je bilo, da je v Sloveniji 44 % ljudi normalno prehranjenih, 39 % ima povečano telesno težo in 15 % oseb je predebelih. Debelost je v večjem % 95 H 85 - 75 - 65 40 - 30 - 20 - 10 -0 1990 1994 1995 1996 1997 1990 1994 1995 1996 1997 Hladilnik Pralni stroj -A— TV-barvni Sesalnik za prah Zmrzovalna skrinja Osebni avtomobil ■♦— Videorekorder ■■— Pomivalni stroj ±— Osebni računalnik Stroj za sušenje perila 37 Slika 7. Opremljenost gospodinjstev s trajnimi polrošnimi dobrinami, delež izražen v%(5). odstotku prisotna pri moških ter v vaških okoljih. Najpogostejša je v pomurski regiji (17,5 %), najmanjša pa v novogoriški regiji (9,7 %). Pri bolj izobraženih je debelosti manj (5,9 %), pri tistih z nedokončano osnovno šolo pa kar 27 %. Prehranske navade pri odraslih prebivalcih Slovenije Primerjava porabe nekaterih živil na prebivalca Slovenije (kg/leto) z evropskim povprečjem in nekaterimi državami Evrope (tabela 9) ne kaže večjih odstopanj z izjemo rib, ki jih Slovenci zaužijejo daleč pod evropskim povprečjem, in vina ter piva, ki ga popijejo daleč nad evropskim povprečjem. Količina zaužitega sadja in zelenjave, brez krompirja (tabela 10), pa ne doseže priporočenih 400 g na dan. Količina zaužitega krompirja na prebivalca na leto se giblje med 80 do 90 kg, kar predstavlja nekoliko manj, kot je evropsko povprečje, in več kot pri nekaterih zahodnih evropskih državah. Anke- Tabela 9. Primerjava porabe nekaterih živil na prebivalca (kg/leto) med državami (8,15). 38 Živilo Podatki Podatki iz FAOSTAT Database, 1996 Švica iz ankete* Slovenija Evropa Avstrija Francija Nemčija Italija Madžarska Mleko 142,6-159,3 138,28 126,25 106,78 97,52 116,63 72,53 149,4 89,05 Sir 7,8-8,4 7,9 10,35 14,53 21,91 18,18 19,09 13,04 7,28 Mleko skupaj 272,5-303,1** 205,7 210,82 219,29 256,15 243,21 254,2 311,3 159,4 Rastlinska olja 11,9-13,4 8,78 13,99 19,61 16,48 18,06 24,28 15,97 14,77 Svinjska mast 9,7-11,7 ni podatka 11,61 18,6 18,69 21,62 10,64 10,23 ni podatka Svinjina 29,9-34,9 37,52 33,23 64,63 35,44 51 35,67 33,2 56,12 Govedina 21,2-24,2 26,15 18,36 21,68 27,62 17,56 24,15 22,49 7,24 Perutnina 17,0-19,8 28,37 14,99 15,12 24,6 13,36 18,91 11,77 23,33 Meso skupaj 69,6-77,3 92,4 71,07 103,66 97,98 84,91 86,09 71,44 87,77 Ribe 5,8-6,9 6,43 20,74 13,46 30,94 17,68 25,48 18,86 6,55 Krompir 80,0-89,9 ni podatka 94,7 63,51 72,46 78,91 37,19 47,46 ni podatka Sladkor 16,4-18,8 37,8 34,43 35,12 37,65 37,65 28,56 49,38 42,24 Vino 39,7-49,5 53,22 21,32 32,83 61,04 23,11 57,32 41,61 25,87 Pivo 16,7-22,3 90,35 54,21 104,86 33,01 125,05 21,32 59,4 75,63 * podatki ankete so podani v intervalih zaupanja ocen za populacijo vseh kmetij v Sloveniji ob 5 % tveganju (Urbančič, 1999); **sveže mleko + sir + skuta Tabela 10. Povprečna količina porabljenega sadja in zelenjave na osebo na dan v mešanem gospodinjstvu, za leto 1995 (7). Sadje in zelenjava (kg/osebo/leto) (g/osebo/dan) Sadje 76,6 209,9 Zelenjava s krompirjem 130,2 356,7 Zelenjava brez krompirja 62,8 172,1 Tabela 11. Pogostnost uživanja (v%) izbranih živil pri Slovencih n=1012 (polnoletni državljani) (12). Pogostnost Zelenjava Sadje Meso Mleko 4—6-krat 34,9 43,4 64,6 45,7 na teden in manj 1 —3-krat 65,1 56,5 35,5 54,2 na dan in več Tabela 12. Prehrana v Sloveniji. Sestavine Topla 1833* Naklo + Rodine 1938** Slovenija 1988*** Slovenija 1997**** kcal/dan 3741 2341 2312 2727 Beljakovine (% energije) 16 11 15 12,8 Maščobe (% energije) 35 21 37 44,3 Ogljikovi hidrati (% energije) 49 68 48 42,9 * MakarovicG. Prehrana v 19. stoletju na Slovenskem. Slovenski etnograf 1991; 33-34: 127-207 (10). (Obmejno naselje vMežiško-Solčavskih Karavankah). ** Pirc I. Študija o prehrani kmetijskega prebivalstva. Higienski zavod, Ljubljana 1945. (Zahodni del Bele krajine) (11). *** Statistični letopis Slovenije, 1993. (Povprečna količina nabavljenih živil na člana gospodinjstva) (7). **** Koch V. Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja. Dokt. dis. Ljubljana, BF, Oddelek za živilstvo, 1997 (4). Tabela 13. Uporaba živil na osebo in leto v Št. Juriju pod Kumom (obdobje med obema vojnama) (9). povprečno % z ozirom na težo živil % kkal Števil posestev (preiskanih) 86 - - Število družinskih članov na preiskanih posestvih 589 - - Živila: krušne moke kg 82 16,05% 36 mesa (svinjina) kg 14 2,74% 8 masti kg 7 1,37 % 7 zelja kg 27 5,27% 1 repe kg 15 3,00% J 1 krompirja kg 276 54,01 % 31,5 mleka litrov 75 14,68 % 7,3 jajc kosov 25 0,20% 0,3 riža kg 1 0,20% 0,5 fižola kg 11 2,15% 3 sladkorja kg 2 0,40% 2 39 Povprečno odpade dnevno na osebo 2.300 kalorij. ta o javnem mnenju iz leta 1999 je pokazala, da zelenjavo in sadje uživajo polnoletni Slovenci vsak dan le v 65 in 56 % (tabela 11). Po podatkih Kochove (1997) povprečna prehrana Slovenca vsebuje 44,3% celotne dnevno zaužite energije v obliki maščob. Količina zaužitih maščob se je v različnih obdobjih v Sloveniji verjetno neprestano večala, kar kažejo nekateri razpoložljivi podatki o prehrani Slovencev v različnih obdobjih (tabela 12). Čeprav različne vire podatkov težko primerjamo med seboj, pa domnevamo, da je z večjo količino maščob v dnevni prehrani, ki je šla vzporedno tudi z večjo potrošnjo mesa, padala količina zaužitih ogljikovih hidratov. Tako npr. je bilo ugotovljeno povprečje zaužitih maščob (masti) na osebo na leto leta 1938, v slovenski vasi na Dolenjskem (tabela 13), 7 kg, in krompirja 276 kg; povprečje za Slovenijo leta 1996 pa je bil 9,7-11,7 kg masti in še povrhu 11,9-13,4 kg olja ter 80-89,9 kg krompirja. Potrošnja posameznih živil, ki jo kaže povprečna letna količina nabavljenih živil na člana gospodinjstva iz ankete Statističnega urada Slovenije (slika 8) za leti 1994 do 1997, kaže porast v povprečni letni količini nabavljenih živil na člana gospodinjstva, z izjemo svinjske masti, stročnic in mleka. 120 110 ' V J " 100 90 \ - A ■ 80 \ 70 h 5 ♦ 90 91 92 93 94 95 96 97 -loka inTob,-»- MlTk10,l,sladk0' -testenine,riž klslo) ll) Jajca ' (kos) 48 44 40 • 36 - 32 ▲ 28 ■ 24 90 91 92 93 94 95 96 97 ♦ Zelenjava (kg) —■— Krompir (kg) Meso in mesni izdelki, (kg) - Sadje (kg) 90 91 92 93 94 95 96 97 Jedilno Sladkor, Sir, drugi mlečni izdelki (kg) olje (l) med (kg) 90 91 92 93 94 95 96 97 Fižol, grah, bob "(suh) (kg) Svinjska mast, surovo maslo (kg) _ Čokolada, kakav (kg) 40 Slika 8. Povprečna letna količina nabavljenih živil na člana gospodinjstva (kg), (l) (5). Količine zaužitega sadja, zelenjave in maščob se razlikujejo po regijah v Sloveniji (tabela 14). V raziskavi Ministrstva za zdravje je bilo ugotovljeno, da imajo bolj nezdrave prehran-ske navade moški kot ženske, socialno šibki sloji na dnu družbene lestvice in tisti z niz- ko stopnjo izobrazbe, ki imajo nedokončano ali dokončano osnovno šolo, kmečko prebivalstvo in ljudje iz manj razvite regije. Ce si pogledamo samo uživanje maščob in sadja ter zelenjave, ki bistveno vplivajo na kvaliteto prehrane, zlasti pa na energijsko gostoto hrane, nam raziskava o prehrambenih navadah Tabela 14. Izbrani prehrambeni parametri (4). Regija Sadje Zelenjava Skupne maščobe Nasičene maščobne Vlaknine (g/dan) (g/dan) (g/dan) kisline (g/dan) (g/dan) CE 201,8 459,7 129,90 42,90 18,0 NG 343,2 550,5 106,30 32,50 21,5 KP 262,9 484,0 110,05 35,60 19,2 KR 235,4 466,1 152,40 50,70 18,8 LJ 266,4 568,2 133,90 43,80 22,6 MB 332,2 603,0 155,40 54,80 23,1 MS 381,0 645,8 123,90 41,40 25,0 NM 198,4 369,3 143,70 49,25 16,4 RA 367,9 470,6 139,70 45,90 20,0 SLO 287,7 513,0 132,80 44,10 20,5 Tabela 15. Izbrani parametri v prehrani Slovencev v primerjavi zregijama Celje in Koper (4). Povprečno na dan Slovenija Celje Koper % maščob 44,4 44,5 41,6 Nasičene 14,8 14,7 13,7 Nenasičene 3,85 4,3 3,4 Alkohol (g) 11,4 11,3 10,1 Holesterol (mg) 278 310 224 Energija (kcal) 2727 2627 2384 Vitamin A (pg) 1650 1137 1606 Vitamin B6 (mg) 2,55 1,68 1,61 Vitamin C (mg) 216 184 201 Vitamin E (mg) 2,33 2,33 2,16 Zn (mg) 13,6 14,2 12,6 Se (pg) 18,5 24,8 14,3 Sadje (S) 287,7 201,8 262,9 Zelenjava (Z) 513,0 459,7 484,0 (S + Z)/skupne maščobe 6,03 5,09 6,79 v Sloveniji pokaže, da v skupini z nedokončano osnovno šolo uporabljajo mast kar v 23% težki delavci, v kmetijstvu v 34%, v pomurski regiji v 27%, v novogoriški le v 3 %. Visoko izobraženi sloji uporabljajo mast le v 3 %. Osebe z visoko izobrazbo pa pogosteje uživajo sadje in zelenjavo kot osebe z nizko izobrazbo (22). Primerjava med regijama Celje in Koper ter povprečjem za Slovenijo pokaže očitne razlike v prehrani. Tudi razmerje med količino zaužite zelenjave in sadjem ter celokupnimi maščobami je za regijo Koper ugodnejše kot za regijo Celje ali povprečjem, za Slovenijo (tabela 15). Starostno standarizirana stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja po 41 Slika 9. Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja po spolu in zdravstvenih regijah v letu 1996 (6). Slika 10. Povezava med specifično stopnjo umrljivosti zaradi raka prebavil pri ženskah (nad 65 let) in izbranimi prehrambenimi parametri (3,4). 42 spolu in zdravstvenih regijah v Sloveniji prav-tako kaže manjšo prevalenco bolezni v regiji Koper, v primerjavi s Celjsko regijo in povprečjem za Slovenijo (slika 9). Primerjava med specifično stopnjo umrljivosti zaradi izbranih bolezni pri moških in ženskah in za starostna obdobja od 45 do 64 in nad 65 let in količino zaužite zelenjave, sadja, nasičenih in skupnih maščob kaže različne stopnje korelacije, ki se razlikujejo glede na starost in spol in količino zaužitih, izbranih živil in hranil (slika 10, tabela 16). Samo pri raku prebavil, pri ženskah, starih nad 64 let, smo opazili statistično pomembno povezavo Tabela 16. Povezava med specifično stopnjo umrljivosti zaradi najpogostejših osnovnih vzrokov smrti starih (nad 65let) vletu 1997(1) ter izbranimi prehrambenimi parametri2, vSloveniji(3,4). Zdravstveni parametri Spol Nasičene maščobne kisline Skupne maščobe Sadje + zelenjava Sadje + zelenjava skupne maščobe Ishemična bolezen srca M +0,171 +0,119 +0,076* +0,024* @* -0,194** -0,190* -0,201* +0,020* Bolezni možganskih žil M -0,040* -0,127* +0,5552* +0,4272* @ +0,133* +0,053* +0,2832* +0,148* Druge bolezni srca M -0,000 -0,085* +0,195* +0,156* @ +0,145* +0,100* +0,3762* +0,185* Rak prebavil M +0,5182* +0,4432* —0,095* -0,3442* @ +0,6593* +0,6393* —0,5382* -0,7544* Rak dihal M -0,183* —0,121* —0,6813* -0,3992* Gripa, pljučnica @ +0,3872* +0,3832* +0,010* -0,217* * p >0,50 2* p>0,10 3* p < 0,05 4* p < 0,02 Tabela 17. Bolezni in stanja, ugotovljena vambulantni specialistični zdravstveni dejavnosti, Slovenija 1990-1999 (v% glede na skupno število diagnoz po MKB) (6). Bolezni Arterijska Ishemična Druge bolezni Cerebrovaskularne obtočil hipertenzija bolezen srca srca bolezni 1990 10,4 2,37 1,04 1,47 0,49 1991 10,6 2,36 1,06 1,59 0,47 1992 10,5 2,31 1,11 1,57 0,47 3 9 9 11,3 2,59 1,21 1,69 0,46 1994 10,7 2,51 1,21 1,45 0,49 1995 12,3 2,53 1,22 1,64 0,47 1996 11,2 2,47 1,30 1,77 0,47 1997 9,5 CO 9 9 9,3 1999 9,5 med količino zaužitih celokupnih in nasičenih maščob in umrljivostjo; razmerje med količino zaužite zelenjave in sadja ter količino celokupnih maščob v povezavi z umrljivostjo za rakom prebavil pa je bilo najbolj očitno (slika 10, tabela 16). Bolezni, stanja, poškodbe in zastrupitve, ugotovljene v dejavnosti splošne medicine, v ambulantni specifični dejavnosti in v zunaj-bolnišničnem zdravstvenem varstvu delavcev, kmetov in brezposelnih bolj ali manj naraščajo, v primerjavi z umrljivostjo (tabela 17, slike 11-14). Podobno lahko opazimo tudi pri bolniščničnem zdravljenju. Vir podatkov: Bolniško statistični list, IVZ Ljubljana; Zbirka agregiranih epizod po 43 350 300 250 200 150 100 50 0 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 - bolezni dihal - poškodbe in zastrupitve - bolezni srca in ožilja nalezljive in parazitarne bolezni bolezni prebavil -duševne motnje endokrine bolezni novotvorbe - bolezni živčevja Slika 11. Bolezni, stanja, poškodbe in zastrupitve, ugotovljene v dejavnosti splošne medicine, Slovenija 1990-1999, na 1000prebivalcev(6). 140 130 -I 120 -110 -100 -90 - 65 55 45 35 25 15 5 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 - poškodbe in zastrupitve - bolezni srca in ožilja - bolezni dihal endokrine bolezni bolezni prebavil - duševne motnje - novotvorbe - bolezni živčevja nalezljive in parazitarne bolezni _ Slika 12. Bolezni, stanja, poškodbe in zastrupitve, ugotovljene vambulantni specialistični dejavnosti, Slovenija 1990-1999, na 1000 pre- 44 bivaccev(6). 550 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1997 1998 1999 1997 1998 1999 1997 1998 1999 - Bolezni dihal - Bolezni obtočil - Poškodbe in zastrupitve Bolezni prebavil _ Infekcijske in parazitarne bolezni - Duševne in vedenjske motnje _ Endokrine in prehranske bolezni Neoplazme Bolezni živčevja Slika 13. Nekateri vzroki vzunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu pri delavcih, kmetih in brezposelnih (na 1000populacije) po poglavjih MKB-10, Slovenija 1997-1999 (6). *: poškodbe in zastrupitve 1999: samo 23primerov (0,0na 1000). 06266124 Slika 14. Stopnja bolnišničnega zdravljenja zaradi bolezni srca in obtočil, prebivalci v starosti 0-64 let, regija Koper in Slovenija, 1987-1998 (19). diagnozah, IVZ Ljubljana; Centralni register prebivalstva RS, SURS ZAKLJUČEK Ce primerjamo nekatere kazalce zdravja v R Sloveniji, lahko ugotovimo, da naše zdravje še vedno zaostaja za nekaterimi drugimi evropskimi državami in državami EU. V Sloveniji še nimamo izdelane točne raziskave, ki bi pokazala, v kakšni meri vpliva prehrana na zdravje prebivalcev v okviru ostalih dejavnikov tveganja za nastanek bolezni. Iz razpoložljivih virov in raziskav o zdravju prebivalcev in porabi živil ter ugotovljenih pre- hrambenih navadah v različnih regijah Slove- 45 nije predvidevamo, da ima obstoječa prehrana v Sloveniji pomembno vlogo za zdravje Slovencev. Socialno-ekonomski in tudi kulturni dejavniki pa igrajo pri tem pomembno vlogo. Razlike med zdravjem, prav tako pa tudi razlike med socialno- ekonomskim stanjem in prehrambenimi navadami med regijami, kažejo na povezavo med zdravjem, revščino in prehrano; dobro zdravje v nekaterih regijah Slovenije, ki je celo primerljivo z evropskim povprečjem, pa kaže na domnevo, da slabo ekonomsko in socialno stanje nekaterih regij vpliva na nižje povprečno zdravstveno in prehrambeno stanje Slovencev. LITERATURA 1. WHO. Diet, Nutrition, and the Prevention of Chronic Diseases. WHO Technical report Series 797, Geneva 1990. 2. Ferro Luzzi A, Gibney M, Sjostrom M. Nutrition and diet foer healthy lifesyles in Europe: The Eurodent evidence. Public Health Nutr 2001; 4 (2B): 437-8. 3. Selb J. Umrljivost in osnovni vzroki smrti v Sloveniji. Zdrav Vestn 1999; 68: 499-502. 4. Koch I. Prehranbene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja. [doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani: Ljubljana; 1997. 5. Statistični letopis Republike Slovenije 1999. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana 2000. 6. Zdravstveni statistični letopis Slovenije 1990-1999. Zdrav Var 1991-2000. 7. Anketa o porabi gospodinjstev 1994 in 95, št. 684. Statistični urad Slovenije, Ljubljana 1997. 8. Urbančič A. Analiza prehrane na slovenskih kmetijah. Ljubljana: Biotehniška fakulteta; 1999. 9. Moder endorfer V. Slovenska vas na Dolenjskem. Ljubljana: Merkur d.o.o.; 1938. 10. Makarovič G. Prehrana v 19. stoletju na Slovenskem. Slovenski etnograf 1991; 33-4: 127-207. 11. Pirc I. Študija o prehrani kmetijskega prebivalstva. Ljubljana: Higienski zavod; 1945. 12. Toš N. in sod. Slovensko javno mnenje. Ljubljana: Fakulteta za sociologijo; 1999. 13. WHO. HFA Datebase in Fao statistical datebase. Geneva: WHO; 1999. 14. Makarovič M. Strojna in Strojanci. Ljubljana: Mladinska Knjiga; 1982. 15. Uradni list R Slovenije, št. 49/6.6.2000. 16. Institute of Oncology. Cancer Incidence in Slovenia. Report No. 41, Cancer Registry of Slovenia, Ljubljana: 2002; 5-75. 17. Program boja proti revščini in socialni izključenosti. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana 2000. 18. Osebno poročilo. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja; 1995. 19. Trdič J. Diplomska naloga. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja; 2001. 20. Jež M. Prehrambene navade in BMI odraslih prebivalcev Ljubljane [diplomsko delo]. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja; 2000. 21. Jožica Maučec Zakotnik. Z zdravjem povezan vedenjski slog [osebno poročilo]. Radenci: Cindi. Ministrstvo za zdravje; 2001. Prispelo 26. 8. 2002 46