&ša*Mfc

Glasilo Obl. organizacije pošt, ielegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani.
Letnik IX.
V Ljubljani, dne 21. marca 1929.
9a. številka.
Pred deerarizacijo pošt.
Boj organizacije proti razdržavljenju slovenskih po<št preko 15.000 delovnih enot na leto je s pomočjo direkcije in drugih prizadetih faktorjev za enkrat vsaj delno uspel. Od prvotno zahtevanih 77 pošt je ministrstvo odstopilo od svoje namere pri 32 največjih poštah, kar smo na kratko javili že v zadnji številki. Istočasno pa je zahtevalo razdržavljenje nadaljnjih 15 pošt, katerih prvotno ni bilo v seznamu. Tako se mora deerarizirati v področju naše direkcije 55 pošt, če izvzamemo par pošt, ki so se pravilno že pred splošno odredbo o deerariza-cjji' pretvorile v pogodbene pošte.
To je še vedno hud udarec za ugled in višino ptt. ustanove ter za napredek naše stroke. Dvoje znatnih izboljšanj je sicer vsekakor zaznamovati. Prvo je to, da ostanejo vsaj one pošte še državne, pri katerih sta ali bi ž ozirom na število delovnih enot vsaj morala biti dva uradnika. Čudi pas samo, da jejnlo merilo delovnih enot (maksimum) neol^ip^To število 28.000, ker po našem mnenju in poznanju službe bi vsaj poštam z več ko 2000 enotami na mesec morali načelovati po zakonu nastavljeni uradniki, negle-de na znano stališče organizacije, ki je v obče proti vsaki deefarlžaciji pošt. Dokler ni iiptena.idržštvna, institucija' <v privatnih rokah, ne razumemo, zakaj naj bi bila ravno pošta, telegraf in telefon.
Drugo izboljšanje je v tem, da je zdaj vsaj neki princip, vsaj neka osnova, po kateri se naj posamezne pošte razdržavijo. Kakor znano, so bile v prvotni zasnovi na indeksu nekatere pošte s 50.000 do 60.000 eno-tami, dočim drugih s 15.000 do 20.000 ni bilo. Zakaj tako, tukaj ne moremo razpravljati. Sicer so skoro vse te pošte nastale pogodbene protivno določbam pravilnika o pogodbenih poštah, vendar je vsaj enoten sistem zmagal. Princip se je varoval tudi v tem, da so zdaj te pošte pravilno uvrščene. Kolikor jih je pod 15.000 enot, so uvrščene po pravilniku v pripadajoče razrede in stopnje, one z več ko 15.000 enotami pa po posebnem odloku ministrstva v rede, in sicer pošte s 15.000 do 20.000 enotami v I. red, z 20.000 do 25.000 enotami v II. red in s 25.000 do 30.000 enotami v III. red pogodbenih pošt. Temi redom ustrezajoče so odmerjeni tudi dohodki. Jamčevina ni omenjena, zato se bo pobirala od pošt, ki so uvrščene v rede, ista jamčevina, kakor za pošte I. razreda (1200 Din), dokler morda ministrstvo drugače rie odloči.
Imen posameznih pošt tu ne bomo objavljali, ker šo bile razglašene že v dnevnem časopisju in ker jih prineso med tem časom; gotovo tudi že direkcijske tiskane okrožnice.
Prvi boj je torej končan, kakor že reče-no^ žalibbg, z' neznatnim uspehom. Za organizacijo zadeva seveda ni likvidirana in bo slej ko prej zahtevala remeduro te naredbe, ker smatra iz državnih, nacionalnih in strokovnih ozirov za svojo dolžnost, da opozarja merodajne faktorje brez prestanka <ra škodljive posledice take rešitve. Naš Savez, v Beogradu se je obrnil z dobro -utemeljeno vlogcP na .'samega predsednika vlade, gosp. generala' Petra Zivkovića. V glavnih obrisih je podčrtal silno važno funkcijo in visoko misijo, ki jo mora vršiti pošta, telegraf in
telefon v nacionalni državi. Po drugi strani pa je pokazal na zlorabe, ki se vrše pod firmo privatizirane pošte, zlasti pri poštah v Vojvodini. Spomenica navaja skoro konkretne slučaje, kako utegnejo biti s tem oškodovani državni in vojaški interesi, ter prosi gospoda ministrskega predsednika, da zaustavi deetatizacijo te rafinirano državne ustanove.
Jpsno je, da mora organizacija računati s fakti, fino so boji, drugo so uspehi. Trenutno moramo računati z dejstvom, da je 55 pošt razdržavljenih, da so'te pošte razpisane po pravilniku o pogodbenih poštah, da je direkcija že natrpana s prošnjami za te pošte ,ip da morajo biti tekom prihodnjega mesec^ zasedene. Svoj boj za dobrobit naroda, države jn stroke .bo, organizacija v začrtani liniji im poid ustaljenjmii načeli nadaljevala, za, enkrat pa skušala, v sedanji situaciji rešiti, kar se more in da. V tem pogledu imamo dve prošnji: eno,za direkcijo, drugo za ministrstvo':
(Direkcijo prosimo, da jo vodijo pri podeljevanju oziroma predlaganju novih pogodbenih pošt interesi stroke in najibednej-šega naraščaja. Za te pošte prosijo v pretežni večini dnevničarji in izprašani vežben-ci... Tiste dnevničarke, ki so že več let ob skromni nagradi v poštni službi na poslih uradnikov II. in lili. kategorije ter ki šo prišle k pošti v upanju, da bodo postavljene za uradnice III. kategorije, ker so imele pogoje za to. Čakale so od meseca do meseča, od leta do leta, kdaj bodo prevedene v pripadajočo kategorijo, pa so po treh, štirih in pe-th letih pričakale to, da so danes v nevarnosti, da; ostanejo 1. apijla brez službe in brez mesta. Apeliramo še s, tega mesta na priznano socialna Čuvstva gospoda direktorja in gosp. personalnega šefa, da zaščitijo te reve vsaj s tem, da dajo onim, katere bi morda imele biti reducirane, razpisane pogodbene pošte.
Imamo tudi Kopo brezplačnih vežbenk in vežbencev. Po 12, 16 in 20 mesecev delajo nekatere zastonj, uporabljajo se za vse panoge poštne, brzojavne in telefonske službe brez vsake nagrade. V pomanjkanju in v zastonjskem čakanju na kakršnokoli plačano mesto izgubljajo svoja mlada leta.,Med njimi so take, ki so z uspeliom administrirale pogodbene pošte in so že tudi druge izvež-bale. To je treba tudi upoštevati pri oddaji razpisanih pošt. Zlasti pričakujemo, da se ne bo podelila nobena pošta nestrokovnim, ne-ppštnim ljudem, dostikrat premožnim, s trgovino, posestvom itd., samo brez vsakega pptjma o stroki in ptt. službi. Upamo, da ne bo noben tak dobil pošte na račun prosilcev-dnevničarjev in vežbencev,
Z upom in strahom gledajo na direkcijo tudi predstojniki in prideljeni uslužbenci teh 55 pošt, ki se pretvorijo v pogodbene. Uradniki, zvaničniki in služitdji, ki so nastavljeni danes pri teh poštah, ne bodo mogli kot državni; uslužbenci več.) ostali -na dosedanjih službenih mestih. Marsikdo pa je navezan iz družinskih,'gospodarskih ali drugih ozirov na bližino svojega dosedanjega službenega mesta, drugim je zopet edina rešitev, da pridejo v večja mesta kot prideljeni uradniki k največjim poštam.
Važno je tudi, da zaščiti direkcija novo imenovane pog. poštarje v pogledu plačevanja najemnine za poštni lokal. Marsikje je plačeval doslej erar tako visoko najemnino;, da je sedaj poštar iz svojih pičlih prejemkov nikakor ne bo mogel zmagovati. Sicer se namerava baje napraviti nekak kompromis med lastniki, sedanjo najemnino in novimi poštarji, da hi se pošte ne preseljevale v druge lokale, upoštevati pa se mora, da več kakor 100 dinarjev na mesec ne more noben pogodbeni poštar plačevati za lokal.
Ministrstvo prosimo, da izda nov pravilnik o pogodbenih poštah. Nihče ne more tajiti, da ni sedanji pravilnik nesodoben in nestrokoven. To je organizacija dokazovala že od 1. 1926 dalje ob vsaki priliki ter posredovala za izdajo novega pravilnika. Ker ni bilo izgleda, da bi prišla taka iniciativa iz ministrstva, je izdelala pred enim letom organizacija sama celotni osnutek novega pravilnika. Očitalo se je sicer, da se je ozirala organizacija samo na finančno stran pravilnika,' da je enostavno vše dohodke podvojila in potrojila, dočim je pustila v ostalih stvareh odredbe starega pravilnika; pa to ni res. Kdor tb trdi, dokazuje, da ni proučil našega načrta, ki je plod dolgotrajnega študija, posvetovanj in primerjanj s češkoslovaškim pravilnikom, s prejšnjimi avstrijskimi predpisi o poštah III. razreda in s sedanjim pravilnikom. Organizacija je vodila račun iz vseh vidikov; iz interesov splošnosti, službe in stroke. Marsikaj je vnesla v osnutek, s čimer morda poštarji ne bodo ravno navdušeni, toda ravno interes stroke je zahteval tako;.
Sedaj je vsekakor vprašanje novega pravilnika bolj aktualno, nego. kabarkoli. Razjasniti ,in sankcionirati je treba več odredb, ki doslej niso prihajale v poštev. Najprej deerarizacija pošt s preko 15.000 enot, kakršnih pravilnik ne pozna. Če se hoče vzdržati sedanje stanje, potem se mora pač maksimum zvišati in točno fiksirati. S tem v zvezi je čisto nova porazdelitev pošt na rede, razrede, stopnje, ali kar že bodo, zakaj sedaj kreiranih redov pravilnik ne pozna.
Dalje manjka glavna odredba:	koliko
prejemkov imajo pošte z 20 ali 25 tisoč enotami. Pravilnik ureja samo prejemke za pošte do največ 15.000 enot, toda plače pog. poštarjev se tam ne morejo ustaviti. Kajti, če gre od 2000 do 15.000 za vsakih 1000 enot na leto višja plača, ne morejo potem veljati za pošto z 28.000 enotami isti prejemki kakor za pošto s 14.000 enotami. Res je sicer, da obstoji tudi za regulacijo teh prejemkov neki ministrski odlok, vendar ta ni v skladu s še veljavnim pravilnikom o pogodbenih poštah.
Odprto je še vprašanje jamčevin. Mi smo v principu proti jamčevinam, ker kaj se pravi, položiti enkrat za vselej 1000 Din jamčevine za pošto, ki ima vsak dan 100.000 Din prometa. Vendar, dokler so, je zopet dejstvo, da pozna pravilnik trojne, jamčevine in da za pošte preko 15.0(10 enot ni zdaj nič določenega. Najemnine za uradno ■tek{i}e ismo pa že omenili. • ••• r ;
: i. Ako bo kedaj dopuščal prostor, bomo objavili celoten osnutek novega pravilnika, kakor. si ga zamišlja organizacija* Glavne •odredbe — o porazdelitvi pošj v razrede dn o prejemkih — pa bomo objavili,'’ če bo, le mogoče, že v prihodnji številki.
Inozemski vestnik.
Kanada. Poštna hranilnica. PoStna hranilnica je zajčela poslovati l. 1868. Tri mesece po njeni otvoritvi je ibilo 81 pošt s poštno hranilnico. Cez leto dni je naraslo njih število na 213. V tem času se je dvignilo Število računov (kont) s 3247 na 16.653. Pač jasen dokaz, da so Kanadci že precej izspo-četka spoznali velik pomen poštne hranilnice. Iz poročila poštnega ministrstva smo posneli tole: Dne 31. marca 1927 je poštovalo 1367 .poštnih hranilnic, ki so prejele v poslovnem letu 59.452 vlog v skupni vrednosti 3,178.563 dolarjev 92 cent. Ob kondu poslov- , nega leta (31. marca) 1927. Odpovedano je trlo vsega vkup 4,493.762 dolarjev 21 cent. Poleg tega je bito do konca marca 1927 odprto 77.580 računov, ki so izkazovali 23 milijonov 402.336 dolarjev 92 centov. Vse pošte, ki izvršujejo nakazniško službo, so ob« enem poštne hranilnice. Vsak imetnik račiu-na sme vložiti 1500 dolarjev, a račun sam ne sme presegati zneska 5000 dolarjev. Vlagatelji morejo v dobro svojega računa vložiti svoje vložke pri vsaki ,pošti, ki izvršuje posle poštne hranilnice, in sevala tudi odpovedati. Kadar uradnik prevzame vlogo, jo vpiše v vlagateljevo knjižico, potem pa pošlje na poštno ministrstvo v Ottawi, ki potrdi prejem denarja neposredno vlagatelju. Ce ta ne dobi obvestila, mora ponje pisati na poštno ministrstvo v Ottawi. Obresti so 3%. Imetniki računov morajo vsaj enkrat v letu poslati svoje knjižice na poštno ministrstvo, ki pregleda zapisane vložke in izpla* čila ter napiše obresti. Pošiljanje teh knjižic kakor tudi Vse dopisovanje je brezplačno. Če hoče vlagatelj opovedlati kak vložek, napravi to v obliki prošnje na posebni tiskovini in označi urad, ki mu ima denar izplačati. Ministrstvo pošlje tistemu uradu šek, ki se* brez odloga vlagatelju izplača. Kakor tu vidimo, je poštna hranilnica osnovana na centralističnem sistemu. Računi leže v poštnem ministrstvu, uradom ni poverjen razpregled računov, ampak ti samo posredujejo stik občinstva s poštnim ministrstvom.
Nočna služba v Ameriki. Nočna služba v ameriški poštni službi se šteje od 6. zvečer do 6. zjutraj. Kot odškodnina za nočno službo se izplačuje za vsako uro v tem času 10 odstotkov pripadajoče plače od ure.
Angleška. Angleško poštno poročilo izkazuje za preteklo fiskalno leto (do 31. marca 1928) čisti dobiček 8,850.000 funtov šter-Kngov v poštnem prometu, 120.000 funtov šterlingov v telefonskem prometu, a primanjkljaj 1,389.000 funtov šterlingov v brzojavnem prometu. Skupni čisti dobiček po odbitku rečenega primanjkljaja znaša lepo vsoto 7,581.000 funtov šterlingov.
ŠvSca. Švicarska poštna uprava uvede nagrade uradnikom in služabnikom za 25-letno in 40-letno nepretrgano službovanje. Vsak jubilant dobi na dan obletnice svojega vstopa v poštno službo od centralnega urada pohvalno pismo in obenem nakaznico enomesečne plače v dar. To je posledica novega uradniškega zakona, ki je bil v Švici nedavno tega sprejet in ki ga je finančni odsek dne 10, julija 1928 potrdil.
Češkoslovaška. Proračun poštnega ministrstva za 1. 1929 izkazuje v osrednji upravi na izdatkih proti 1. 1928 3,6 milij. Kč prihranka. Ta prihranek so dosegli z redukcijo stalnega osobja in z znatnim normiranjem mest cenenih pisarniških moči. Ministrstvo samo porabi vsega vkup 12 milij. Kč, ki se (pokrijejo iz poštnih dohodkov. Preliminar ■lastnega podjetja je v okroglih številih takle: Prometni dobiček 182 milij. Kč je v primeri z lanskim preliminarom (171 milj. Kč) za približno 11 milj. večji. Vsi prometni dohodki imajo znašati 1532 milij. Kč (v 1. 1928
1429 milij.), izdatki 1350 milij. Kč (v 1. 1928 1258 milij. Kč). Proračun, ki je bil dne 6. septembra predtožen zbornici, je bil sestavljen po istih načelih kakor lani.
Redukcije.
Ta grozna novica zopet straši državne nameščence, zakaj biti na vsem lepem brez službe, brez zaslužka, morda celo s kopico otrok, je res nekaj strašnega. Dandanes ni več ona zlata doba, ko so se službe ponujale kar same od sebe, ampak je silno težko dobiti primemo mesto. Prepričani smo, da v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva ne bo reduciran niti eden uslužbenec, ki je na svojem mestu. Odvišmih nameščencev ni, ampak bd se moralo na mnogih poštah število osobja celo povečati, da ne bo trpela točnost poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa. Povsem potrebna pa bo redukcija uradništva v centrali in v mnogih drugih trne Štih in kraljih tam doli, o čemer je že pisal naš list.
Pri tej priliki pa moramo navesti naslednji dogodek. Poštni uradnik iz večjega mesta v Sloveniji je bil uradno pozvan v Beograd, da bi podal nekaj informacij o carinskem poslovanju. Tedaj je bila cela vrsta ministrstev nastanljena v zasebnih hišah. In naš uradnik je imel v uradkio porabo sobo, v kateri sta bili dve pisalni mizi, torej sobo za dva (uradnika. Prihajal je vsak dan točno ob določeni uri v urad, druga uradniška moč, neka dama, pa je hodila v urad okoli 11. ure. In menite, da je tedaj začela hiteti z delom na vse pretege? Kaj še! Poslala je vselej slugo po malico. Ko jo je spešno spravila pod streho, je žufno zapustila urad.
Naiš uradnik je bil radoveden, kakšno delo ima sploh tista uradnica. V njeni odlsot-nosti si je pobliže ogledal njeno pisallno mizo. V enem predalu je našel nekaj papirčkov, sicer pa ni bito o kakem uradnem poslovanju nikjer najmanjšega sledu. Ta uradhica je vlekla mesečno plačo prav za prav za prazen nič. Tam je takega uradništva še mnogo in se bo moralo na vsak način iz državnih interesov reducirati. V Sloveniji pa ne bi smelo biti iz državnih in nacionalnih interesov nikake redukcije.
Varčuj mo tam, kjer se da.
V članku »Kaj pravimo k redukciji« (P. gl. št. 6 od 21. februarja t 1.) je čtankar mimogrede v oklepaju omenil pošti Dravograd in Meža. pri uradih, kjer bi se dalo v znamenju redukcije kaj prihraniti. Tukaj je res slučaj, ko se plusti na eni strani reprezentanca enega odvečnega urada, dočim se na drugi strani pri mnogo potrebhejših stvareh tako varčuje. Oglejmo si, kako izgleda ta stvar v Dravogradu in Meži!
Vsak od teh krajev ima svoj poseben poštni in telegrafski urad, čeprav je Dravo-gradl in Meža v Jugoslaviji eno in isto, samo da leži Meža na desni, Dravograd pa na levi štrani Drave, obe mesti sta zvezani z dravskim mostom.
Poštna urada sta eden na eni, drug na drugi strani mosta, komaj do 600 metrov drug od drugega oddlaljena. Seveda imata obe pošti dovolj dela in prometa, da sta državni pošti (skupaj nad 5000 enot mesečno). Neracionalno in brezpotrebno pa je, da sta za ta promet dve pošti, med tem ko so mesta, kakor Celje, Ptuj, Novo mesto1 ali Kranj, gotovo vsako od teh toliko razširjeno kakor Dravograd1 (trg) in Meža (vas) skupaj, pa izhajajo z enim samim, toda večjim poštnim uradom.
Dravograd-Meža: en kolodvor, ena šola, ena orožniška ipostaja (pod Avstrijo sta bili Ibdi dve), pa dva poštna urada!
Pod Avstrijo !je imelo pomen, da je imela Meža (Miess a/D) na Štajerskem in Dravograd (Unt. Drauburg) na Koroškem, vsak
svoj poštni urad. Tu je bilo važno križišče železnic v Labudski in Celovški dolini, ko je bil promet kakor v Zidanem mostu — tranzit. Sedaj pa, ko je državna meja nekaj kilometrov oddaljena, vse zaledje pa odrezano, se pošta na teh progah v obče ne prevaža (za Avstrijo gre vse čez Maribor). Zato je tudi neekonomično in samo anahronizem, ostanek iz rajnke Avstrije, da se vzdržujeta v teh krajih dve samostojni pošti.
Da bi se poštni okoliš ene pošte kratko-mato priklopil k drugi pošti, ena pošta pa zaprla, ne gre lahko, tudi ni primerne zgradbe na razpolago, a .tudi vsaka občina bi se protivila temu zaradi razdalje. Z lahkoto pa se reši ta problem na ta način, da se zgradi v sredi lastno poštno poslopje, in to tem bolj, ker je kakih 50 m nad dravskim mostom lep gradbeni prostor občine Dravograd na razpolago. Občina bi ga dala državi za zidanje novega poštnega poslopja, če ne čisto brezplačno, pa vsalj proti zelo mali odkupnini. Na tem prostoru bi se moglo po-Stavti lepo enonadstropno poštno poslopje, v katerem bi bilo v pritličju dovolj prostora za oba združena poštna urada, v prvem nadstropju bi bito lahko še stanovanje za upravnika pošte.
Takšno poslopje bi po proceni strokovnjakov ne stalo več nego 90.000 Din z instaliranim vodovodom in električno razsvetljavo vred. Če upoštevamo najemnine, ki jih plačuje poštna uprava za obe pošti, se lahko izračuna, kako kmalu bi se taka zgradba izplačala, pošta bi pa prišla do lastnega poslopja, kakor ga ima železnica, financa itd. Izognila bi se tudi večnemu seljenju, katero vsako stane poštno upravo vsaj 15.000 Din. Koliko bi prihranila uprava na kurjavi, razsvetljavi, osobju itd., si pa lahko sama izračuna.
Poštarji in letošnja zima.
Zima, kakršne ni bito že nekaj stoletij, je za nami. Rešeni smo mraza, snežnih zametov in plazov. Poleg železničarjev so poštni uslužbenci gotovo največ pretrpeli.
Pomislimo samo na ambuiancarje, ki so se vozili v mrzlih vagonih. Parne kurjave so zamrznile ali so bile drugače pokvarjene. Peči, ki tudi v poštnih vagonih niso grele, so bile dostikrat celo v škodo. Veter ni dopustil, da bi odhajal dim iz dimnika. Kadilo se je po vagonih tako, da so morali v naj-hujšem mrazu odpirati okna. Udati so se morali ambulancarji naravni sili. Službo so opravljali zaviti v zimske suknje. Kaj se to pravi, ve le oni, ki je poizkusil. Vožnje v najhujšem mrazu iz Beograda v Ljubljano ali Maribor so trajale z brzovlakom po štiri dni in štiri noči. Ambulancarji so imeli prav sibirske doživljaje, ko jim je vlak zamrznil na odprti progi.
Razen ambulanoairjev so zaradi mraza mnogo pretrpeli poštarji na kolodvorskih in izmenjevalnih poštah. Pri 30° C pod ničlo so na prostem iztovarjali pakete iz vagonov in jih izopet natovarjali. Pri izmenjevalnih poštah je posebno zeblo uslužbence, ki so napovedovali pakete. V tem pogledu se bo treba pred drugo zimo zavarovati z dolgimi zimskimi kožuhi in s škornji od filca. Tudi uvedba čajarn bi bila dobrodošla.
Pozabiti ne smemo tudi naših podeželskih poštarjev. Ni bil samo en slučaj, da s* uradi ob progi radi zamude vjaka čakali s svojo pošto vso noč. Kaj se pravi čakati v nezakurjenih čakalnicah, vedo le ti povedati.
Poštarji so v letošnji hudi zimi opravljali svojo službo z nadčloveško požrtvovalnostjo. Ponosni so, da so jo obvladali, pričakujem* in prosimo pa tudi od poštne in državne uprave v obče, da bo upoštevala te napore in da bo spoznala, da se služba ptt. osobja ne more tretirati tako kakor pisarniška služba drugih državnih uslužbencev.
Nova kolodvorska pošta v Mariboru.
Že več let se pripravlja, da začno zidati mariborsko kolodvorsko pošito. Kakor izvemo, se bo z nastopom lepšega vremena zares pričelo z gradnjo poslopja. Bo to dvonadstropna stavba, ki bo merila v dolžini 119 m. V poslopju bo nastanjena razen pojte Se carinarnica, obmejna policija in nekaj oddelkov železniške uprave. Stalo bo okrog 10 milijonov dinarjev. H kritju gradbenih stroškov prispeva 5 milijonov poštno ministrstvo, ostalih 5 milijonov pa pojde iz kal-drminskega fonda mestne občine mari-borske.
Izvedeli smo, da predvideva načrt cari-njalni oddelek pošte Maribor 2 v I. nad-stropiu. Pakete bodo vzdigovali z dvema električnima vzpenjačama (lift) iz pritličja. Dohod od izmenjevalnega oddelka do ca-rinjalnega je predviden pod zemljo. Da bo takšna razdelitev prostorov škodljiva prometu, ni potrebno dokazovati. Kako nepraktično je, da se n. pr. nahaja špedicija pošte Ljubljana l v I, nadstropju, se je poštna uprava že lahko prepričala. Merodajni faktorji se morajo zavzeti za to, d!a spravijo vse oddelke pošte Maribor 2, ki imajo opravila s paketnimi pošiljkami, v pritličje nove zgradbe. Za to ne bi smelo biti v interesu shržbe nobenega izgovora. Čudimo se, da dbčina za tako važno stavbo ni razpisala natečaja za načrte. Tako bi imeli izbiro. Dokler se še ne začne z gradnjo, je čas, da se načrt popravi v smislu prometnih zahtev kolodvorske pošte.
Nekaj o uradnih urah.
Ko je tedanji ravnatelj dunajskega Tere-ziamšča dr. Pavel Gautsdi v svojem 34. letu postat prvič' naučni minister v Taffejevem kabinetu, je zbudilo to tako senzacijo, da si Dunajčanje take kariere niso mogli drugače razlagati, kakor da je moral biti baron Gautsch nezakonski sin cesarja Franca Jožefa. V naučnem iministrstvti je imenovanje barona Gautscha napravilo še drugo senzacijo: mladi g. minister je bil nenavadno marljiv in je zahteval marljivost tudi od svojih uradnikov. V svoji pisarni je sedel že ob osmih zjutraj in je kmalu opazil, da prihajajo njegovi uradniki šele ob 10. uri, če ne še Icesneje, dasi je bil določen, oficielni začetek uradnih poslov ob 9. uri. Zato je izdal naredbo z željo, da bi se uradništvo točno držalo ttradlnih ur. Okrožnico je moral podpisati vsak uradnik od prvega do zadnjega, ali drugi dan je baron Gautsch lahko videl iz svoje pisarnice, da njegova okrožnica ni rodila zaželjenega uspeha: gospodje so prihajali v urad zopet proti 10. uri. G. minister je hi! užaljen in si je izmislil drugo metodo, ki jo je smatral za uspešnejšo. Naslednji dan jfe točno ob 9. uri zapustil svojo delovno sobo in je šel iz oddelka v oddelek vse trinadstropne ministrske palače. Upal je, da bo zadostovalo, če bodo tedaj odsotni ministrski svetniki in sekcijski šefi izvedeli, da je bil g. minister v pisarnah. Pa se je motil: vztrajnost in netočnost uradnikov je bila silnejša. Gospodje so se izgovarjali na prakso v osta-lili ministrstvih, češ, da ni treba v naučnem ministrstvu nikakih izjem.
Ali Gautsdi ni odnehal. Cez nekaj dni je šel zopet po oddelkih in kjer je kak uradnik manjkal, je položil tia njegovo mizo svojo vizitko in ti so se morali zglasiti pri g. ministru. Ta jih sicer ni zaslišal, pač pa jih je prezidialni šef v imenu ministra ostro pokaral. Dokler je bil Gautsch minister, se je na Minoritskem trgu uradbvalo vestno in točno. Komaj pa je Gautsch ostavil ministrsko palačo, so padE uradniki v stare navade. Pri tem le tudi ostalo, kljub temu, da je bil
Gautsch od tistega časa še večkrat naučni minister in ministrski predsednik.
Po prevratu se je avstrijska državna uprava dosti prizadevalai, da hi naučila urad-ništvo, da se je treba uradnih ur strogo držati. Uvedla je kontrolo, ki jo poznajo tudi v nekaterih drugih državah, da se morajo vsi uradniki pri svojem prihodu v urad podpisati na posebno polo. Za avstrijske pisarniške uradnike velja na Dunaju in ostalih glavnih mestih uradne ure od 8. do 15. ure, za kon-ceptne pa od 9. do 16. ure; v drugih mestih so uradne ure od 8. do 12. in od 14. do 17.
S to naredbo je izginila znana dunajska Ge-miitlichkeit. ;1,.
Tudi v naši državi je zavladal po državnih uradih nov red. Državna uslužbenci se morajo strogo držati uradnih ur.
Kdaj se ne šteje kaderski rok?
Objavljamo rešenje državnega sveta v Beogradu od najnovejšega datuma, s katerim je razveljavljeno rešenje poštnega minir strstva, ki je bilo priznalo tovarišu J. L. tudi kaderski rok. Proti temu priznanju se je pritožila glavna kontrola, na kar je izdal drž. svet sledečo razsodbo:
»Državni svet je z razsodbo št. 18.054/26 od 16. novembra 1928, a na pritožbo glavne kontrole štev. 22.907 od 10. aprila .1926 razveljavil rešenje ministrstva pošte in telegrafa štev. 47.608 od 8. oktobra 1925, s katerim se Je J. L., pt. uradniku JI/4 naknadno priznala za razvrstitev na dan 1. septembra 1923 tudi doba, prevedena v vojski od 15. marca 1921 do 15. maja 19212. Razsodil je, da nima pravice na to dobo, ker je vstopil v kader zaradi odsluženja roka po 6. septembru 1919 kot dneva, ko je bil razširjen vojni zakon bivše kraljevine Srbije na vso kraljevino.	.. ..	. ^ .
Z razveljavljenim rešenjem se je priznalo imenovanemu na dan 1. septembra 1923. I. 2 leti, 9 mesecev in 19' drti službe. Odbivši čas, preveden pri vojakih od 15. marca 1921 do 15. maja 1922 v iznosu 14 mesecev znači, da je imel nai dan 1. septembra 1923.1. vsega 1 leto, 7 mesecev in 19 dni državne službe, kolikor mu je bila komisija za razvrstitev tudi priznala.«
Izvršujoč to razsodbo je ministrstvo na osnovi čl. 137, 241 in 229 uradniškega zakona rešilo, da se tovarišu I. L. naknadno prizna, da je imel na dan 1. septembra 1923. 1.1 leto, 7 mesecev in 19 dni vraČunljive državne službe ter s tem prvič pravico do stalnosti od 12. januarja 1925 in drugič pravico na 3. stopnjo osnovne plače od 12. januarja 1928,
Z eno nogo v zaporu, z drugo v grobu.
Taka je služba poštnih ambulančnih uslužbencev. Brez žrtev ne mine nobeno leto tako pri nas, kakor tudi v drugih državah. Veliko je žrtev, za katete ne zvemo. Zadnji dve žrtvi v naši ambulančui službi sta bila poštna kondukterja Ivan Kalan in Franc Bratož. Koliko hudega sta oba prestala po poštnem ambulančnem ropu, si niti misliti ne moremo. Smrtni strah v vagonu, sumničenje in diskreditiranje v javnosti ter ječa so pač hude mhke za ljudi, ki trpe po nedolžnem. Mi, ki smo ju poznali kot vestna in poštena delavca, smo bili prepričani o njiju nedolžnosti. Žal, da ne tako drugi organi, ki so imeli opravka z njuno »afero«. Ko so Bratoža zasliševali, je bleknil nekdo: ». •• na pošti so sami tatovi.« Neki drugi pa je pred*-lagal, da naj mu jih nabrišejo pet in dvajset, pa se bo vdal.	4 i
Bratoža so izpustili iz zapora, ker so izsledili pravega roparja — hotelirja Klemenčiča. Več mesecev trajajoča sodna preiskava
je to dognala. Ropar je vse tajil, pomnil je-samo ono, kar je bilo njemu v prid, a kar je bilo zanj obtežilno, mu je padlo iz glave. Obsojen je bil na pet let težke ječe. Med sodno Obravnavo je sodnik omenil tudi roparski napad na ambulanco, ko je vršil službo poštni kondukter Ivan Kalan, ki je bil izpuščen. iz preiskovalnega zapora, ker so ga spoznali za nekrivega. Pravi hudodelec je tedhj ušel zasluženi kazni. Zanimivo pa je, da je Klemenčič po tem prvem ropu plačal več znatnih dolgov. Tedaj se je peljal iz Kočevja, pred Grosupljem morda izvršil rop, z Grosupljega se je odpeljal v Stično ter tamkaj prenočil. A končno pride vse na dan ter zmaga resnica in pravica. Klemenčič premišljuje za zamreženim okencem s^oj čin, Kalan in Bratož pa živita na prostem čislana in spoštovana.
To je živ dokaz, v kakšni trajni nevarnosti žive ambulančni uslužbenci. Zato pa zaslužijo posebno pozornost in uvaževanje od strani uprave.
obsmirtoega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani se bo vršil dne 24. marca 1929 dopoldne v »Beli dvorani« hotela Uniona v Ljubljani, Miklošičeva
cesta. — Pričetek ob pol 9. uri.
Ako bi občni zbor ob tej uri ne btl sklepčen, kar najbrže tudi ne bo— se bo pričel eno uro kesneje, t. j. ob pol 10. uri m bo sklepčen ne glede na število navzočih Članov.
Dnevni red:
1.	Poročilo odbora.
2.	Poročilo pregledovalcev račimov.
3.	Predlogi odbora in članov.
4.	Volitve predsednika, odbora in pregledovalcev računov.
5.	Slučajnosti.
Predlogi članov se morajo naj kesneje 8 dni pred občnim zborom prijaviti odboru, ker se sicer o njih' na občnem zboru ne bo sklepalo.
Vabilo.
Gospodarsko društvo poštnih uslužbencev v Mariboru
vabi na redhi letni občni žbor, ki se bo Vršil v torek, dne 26. marca t. 1. ob 20.30 uri v vestibulu glavne pošte s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo odbora.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka in sklepanje o razrešitvi odbora.
4.	Volitev novega odbora in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti ob napovedani url se bo vršil občni zbor pol ure pozneje istotam ob vsaki udeležbi in z istim dnevnim redom.
ODBOR.
To in ono.
Honorarji za Pisce »Poštnega glasnika* v prvem četrtletju 1929 se bodo izplačali od 20. do 25. marca. Kakor smo javili že v začetku leta, se bodo honorirali samo splošni dopisi in strokovni članki.
Bržolavnih tekem ne bo! Ker je ministrstvo odklonilo podporo za brzojavne tekme v Sloveniji, se ne bodo mogle vršiti. Vzrok Je ta, ker namerava ministrstvo prihodnje leto organizirat! brzojavne tekme za vso državo. Natančneje o tem v prihodnjem »Poštnem glasniku«.
Mecen poštnega saveza. G. Lazar Stojadino-vič, upokojeni višji kontrolor ministrstva pošte In
V*.
telegrafa je podaril v spomin na 40-letnico prve> ga tečaja beograjske poštne šole Savezu Ptt. uslužbencev v Beogradu hranilno knjižico z naloženo vsoto 10.000 Din in zemljišče v Vrnjcib, vredno 30.000 Din, da se postavi sanatorij za bolne poštarje. Čestitamo g. Stojadinoviču na tako plemeniti gesti, našemu Savezu pa na takem dobrotniku.
Prostovoljni prispevki. V blagajno OPO so darovale tovarišice: (Rozalija Wester, pt. ur. 11/2 na Ljubljani 1 en delež »Poštnega doma« po 100 Din; Ivanka Čebin, upravnica pošte 11/2 Gor. Logatec plačuje od meseca februarja dalje po 20 Din mesečne članarine s pripombo, da naj se smatra drugih 10 Din mesečno za prostovoljni prispevek; Anica Krašovec, pt. ur. Poljčane 10 Din in Mara Grims, upravnica pošte Železniki 10 Din. IVrlim in zavednim tovarišicam iskrena hvala.
Razlike. Glavna kontrola v Beogradu je podpisala virman za izplačilo razlik in drugih zaostankov ptt. uslužbencem v višini 18 milijonov dinarjev. Vzlic temu na se čuje, da v ljubljanski direkciji ne dobimo razlik.
CIUHA & JESIH, uubuak«
Zaloga vsakovrstnega manutakturnega blaga, zavese, preproge, linoleum, perje, puh, itd
DOBAVITELJ GOSP. ZADRUGE.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URB9HC, L]UBL]9Na
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svolo veliko zalogo razni-:vrstnega biaga po nizkih cenah.
ščencev in upokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1929 iz skladjMfeana Postana 15 ustanov po 300 Din za najbedti^jše: vdove in sirote po držav, nameščencih. Projilke naj prošnjam prilože od župnijskega ali občinskega »rada potrjeno dokazilo, da so res ubožhe ali pa vsled bolezni in onemoglosti nesposobne za pridobivanje. Prošnje naj se pošljejo na upravni odbor konsorcija do 30. aprila 1929.
Stanovanja nemških ambulančuih uradnikov
na potovanju. (Nemško poštno ministrstvo je izdelalo osnovo o brezplačnem stanovanju ambu-lancarjev na njih službenem potovdhju. Stroške hi nosila, nemška poštna uprava, tako da ne bodo ambulančni uslužbenci plačevali stanovanja iz svojega. Načrt smernic je bil predložen organizaciji ambulantnih uradnikov, ki je pridela še nekatere dodatke 'tehniškega značaja.
Moč uniforme pri pošti. Nekje na Štajerskem priMse vojak pnverljiva pisma na pošto. Gospodična pri linici, držeč se strogo predpisov, zavrne prejem teh pisem z 'motivacijo, da mora taka pisma prinesti častnik ali podčastnik. V kratkem se vrne Isti vojak v suknji narednika in odda vsa prejšnja poverljiva pisma brez nedostatka.
Poštni nameščenci!
RADIO aparate in potrebščine si, lahko nabavite z nakaznico svoje Gospodarske zadruge najugodneje pri tvrdki
RADICiiVAi
MublšDffO« Kongresni trsi 3
Pri odhodu je gospodična spoznala obraz redova v narednikovi, suknji.
Osebne vesti.
Postavljeni: za pogodbene pošthrje so postavljeni: Marija Bizjak na Golniku, Josip Vugrinec v Ivanjcih in Ladislav Valdec v Mačincu .
Napredovali: služitelj 2. skup. Alojzij Štine na Mariboru 1 je napredoval za zvaničnika 3. skupine.
Premeščeni: pb. ur. II/2 Matija Meden z Ljubljane 2 na Ljubljano 1; zvan. 3. skup. Karolina Šeme iz Žirov na Jesenice na Gr.; zvan. 1. skup. Ivan Buždon z Maribora 1 na Maribor 2 in Ivan iMačuh z Maribora 2 na Maribor 1 ter dnevničar Franc Bevk z Ljubljane 1 v Medvode.
Upokojeni:	zvan. 1. skup. Ivan Uranič na
Ljubljani 1.
Prestanek službe:	pripravnik III/4 Matilda
Mertelj roj. Benčina in pog. poštarica Mija Korošak roj. Cerar v Ivanjcih sta podali ostavko na poštno službo; dnev. Silvestru Reženu v Hrastniku in Ivanu Seljaku v Planini pri Rakeku je bila odpovedana služba.
Poroke, pog. pošt. Marija Vučak v Vitanju se je poročila z asistentom' Dušanom Husom in dijev. Zofija N^čajeva na Ljubljani 1 z advokatom Nikolajem Viržikovškvjem.
Pogodbena pošta III/3 Ivanje! je bila prevedena v III/2.
Izpit za vodstvo pogodbene pošte je napravila pog. pošt. Marija'Bizjak.
' j S|i . "... , .
Poštni Dom'bo naša trdnjava, zato podpiši takoj delež!
v- .• ,\*.t	^ -l ' ‘	^
Na| ceneje
dobite vsakovrstno blago za, dame' in gospode, rokavice in nogavice ter, gotove oi leke v trgovini ;• .ritta.
I. TOMŠIČ, Sv. Petra cesta 38
Velikonočne šunke
prekajene mesne izdelke^ sveže volovsko, telečje, prašičje meso; štajerska perutnina i itd. delikatese —• v naj finejši kakovosti po najugodnejših, cenah, pri:
h’. SLAMIČ, vclemesarijtt, Gosposvetska 6.
Tujec Evgen
LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. 1
se priporoča
za prodajo elektrotehn. in tehničnega materiala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.
Inventurno prodnio
vsakovrstnega blaga
belo platno 7, 8, 10, 12 Din platno za rjuhe belo 18, 22, 24, 30 Din barhent za obleke 6, 7, 10, 15 Din različne svile 10, 18, 28, 32 Din
kupite po neverjetno nizki ceni pri
đ. ISrpirt, Maribor
Slavni trg IT
Ustanove vdovam in sirotam drž. nameščencev. Hranilni-nn :P9$@jilnL konsorcij javnih name-
—,— -----------^
Izhaja 1 11 In 21 v mesecu Naročnina ■na teto 24 Din, oatr. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834.
Rokepise je pošiljati uredništvu .Poštnega glasnika, v Ljubljani, Px«| PrulaunJ 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za «Otol. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani, izdala in urejale Jelko Jakše v LJabllani. t-.Za .Narodno tiskamo, Fran Jezeršek v Ltubllanl.