OSREDNJA
'KNJIŽNICA
CEUE
Celje - skladišče D-Per
III 5/1993
5000001020.3
Leto XV - številka 3 - marec 1993
Akcija »Čisto okolje«
Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora pri občinski skupščini Žalec sporoča, da bo v občini Žalec od 26. marca do 23. aprila 1993 potekala spomladanska očiščevalna
akcija okolja. Vanjo naj bi se vključili vsi, ki lahko pomagajo pri čiščenju svojega okolja, tako krajani v krajevnih skupnostih, podjetja, šole in druge ustanove ter institucije, taborniki, ribiči
Pustimo igrišča otrokom!
Spomladanski dnevi omogočajo otrokom več bivanja na prostem, pri čemer so mestni otroci dokaj omejeni. Brezskrbno se lahko prepustijo igri le na otroških igriščih, ki so odprtega tipa; žal to ne pomeni, da so dostopna samo otrokom, ampak nanje zahajajo tudi tisti, ki jim otroška igrišča sploh niso namenjena. Na njih se namreč vse prepogosto zadržujejo brezvestni odrasli, objestni mladostniki in otroci brez nadzora, vse prevečkrat pa tudi ljubitelji živali s svojimi štirinožnimi prijatelji. Tako na igriščih za njimi ostajajo razbite steklenice, cigaretni ogorki, pasji iztrebki... Igrišča so zgolj za igro najmlajših, za druženje otrok in odraslih, nikakor pa ne za objestno uničevanje in brezbrižno ravnanje. Zatorej: ozrimo se okpl.i sebe in se vprašajmo: »Ali res ni v naši moči, da ohranimo igrišča in okolje za otroke in za nas same? Začnimo pri sebi in dajajmo zgled z lastnim ravnanjem!« Takšen poziv prihaja iz žalskega vrtca.
Bo naletel na prava ali gluha ušesa? Prav bi bilo, da ohranimo otroška igrišča tistim, ki so jim namenjena. Če ne drugače, tudi z opozorili tistim, ki ravnajo drugače. Morda jim bodo enkrat le prišla do živega!
V-ka
planinci in drugi.
Podjetje Javne naprave iz Celja bo odvažalo kosovne odpadke, prostor za zabojnike pa bodo določili v krajevnih skupnostih, kjer se lahko hkrati dogovorijo tudi s podjetjem Surovina v Vrbju in Dinosom iz Celja za odvoz koristnih odpadkov (železo, steklo, papir).
Odvoz kosovnih odpadkov v času očiščevalne akcije bo potekal po naslednjem razporedu:
od 26. do 29. marca v KS Vransko in Tabor; od 29. do
31.	marca v Letušu in Braslovčah; od 31. marca do 2. aprila na Polzeli in v Andražu; od 2. do S. aprila ha Go-railskem in v Trnavi; od 5. do
7.	aprila v Preboldu in Šeš-čah; od 7. do 9. aprila v Žalcu; od 14. do 16. aprila v Grižah in Libojah; od 16. do 19. aprila v Petrovčah in Galiciji; od 19. do 21. aprila na Ponikvi in v Gotovliah ter od
21.	do 23. aprila v Šempetru in Vrbju.
Zabojnike bodo pripeljali na dan pričetka akcije, in sicer od 14. ure, naslednji dan (nedelja se ne šteje), je možno zabojnik premestiti oziroma odpeljati na drugo zbirno mesto, ki ga določi KS. Zadnji dan bodo zabojnike odvažali do 14. ure.
Savinjska dolina na sejmu Alpe Adria
Da se je Turistična zveza Spodnje doline resno lotila predstavitve doline, dokazuje tudi uspešna predstavitev na mednarodnem sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Na sejmu, ki so ga odprli v ponedeljek, so številnim obiskovalcem predstavili turistične, zgodovinske in naravne zanimivosti, ki jih nudi Zelena dolina. Da ima mesto Žalec dobre pogoje za razvoj kongresnega turizma, se je pokazalo tudi na sejmu, saj so se obiskovalci prav za to dejavnost precej zanimali. Poleg Turistične zveze so svojo ponudbo predstavili tudi agenciji Dober dan in Potepuh, Gostišče Matej iz Kaplje vasi in Hotel Žalec.
Predstavitev Savinjske doline sta si z zanimanjem ogledala Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze in zunanji minister Lojze Peterle, ki je sejem tudi odprl.	jk
Oskrba s pitno vodo je kritična
Upravljalec vodovodnega sistema Komunala že nekaj let opozarja na potrebo po vlaganjih v vodovodni sistem, ki je zastarel in nedograjen. Posledice čutijo predvsem občani v višje ležečih območjih, v sušnih obdobjih, kot je sedaj, pa tudi več tisoč gospodinjstev. Najbolj kritična je oskrba krajev iz sistemov Žalec, Kale in Studence. Sušna obdobja se od lanskega junija kar vrstijo. Oktobra lani je bil maksimalni pretok vseh vodnih virov v teh dveh sistemih 72 litrov na sekundo, januarja in februarju pa le še 52 litrov, česar ne pomnijo več kot trideset let. Da v teh dneh sploh še imamo pitno vodo, je zasluga manjše porabe, ker še ni čas zalivanja vrtov in namakanja polj.
Sejem bil je živ
Letošnji Jožefov sejem v Petrovčah je bil zanimiv, uspešen in po obisku rekorden. Presegel je vsa pričakovanja in bogato nagradil trud prizadevnih organizatorjev KZ Petrovče in Kmetijske pospeševalne službe Žalec. Sejem je bil resnično
velika množica ljudi, ki so kot reka valovali na prostornem sejmišču od stojnice do stojnice, od sodarjev, lončarjev, pletarjev, svečarjev, kovačev, do ljudskih umetnikov, branjevcev in številnih drugih razstavljalcev in prodajalcev, ki so prišli na se-
jem, da pokažejo, kaj znajo, imajo in tudi, da čim več prodajo. Nadvse obiskani so bili tudi »šanki« in šotori, kjer so gasilci, aktivi kmečkih žena in drugi skrbeli za lačne in žejne obiskovalce. Skratka, kupčije so cvetele in marsikatera denarnica se je osušila ali odebelila.
Sejem je odprl minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc, ki je ob tem izrazil veliko zado-
voljstvo in pohvalil organizatorje ter vsem svojim soimenjakom in soimenjaki-njam zaželel prijetno praznovanje. Med gosti so bili tudi predstavniki naše občine in direktor republiške uprave za pospeševanje kmetijstva.
Vsi so pohvalili organizatorje in pokazali, da sprejemajo ta sejem kot prireditev, ki jo je vredno ohranjati in še bogatiti. Posebna zahvala pa velja zlasti aktivom kmečkih žena in kmetijski pospeševalni službi, ki so pripravili neponovljivo razstavo dobrot iz kmečkih kuhinj. Zanimivo je bilo ocenjevanje kmečkega kruha, domačih salam in savinjskih vin. Posebna strokovna komisija je izmed 17 vzorcev kruha najbolje ocenila kruh Frančiške Potočnik iz Kaplje vasi, drugo mesto je pripadlo Veri Janežič iz Dobriše vasi, tretje pa Mojci Marovt iz Pariželj.
Najboljše domače salame so naredili Roman Lipošek iz Levca, Anton Javornik iz
iste vasi ter Jože Rojnik iz Podvrha. Pri ocenjevanju savinjskih vin, kjer je bilo 22 vzorcev, si je prvo mesto prislužil znan vinogradnik Ivan Poteko s Polzele, drugo Jože Brežnik iz Gorice, tretje najbolje ocenjeno vino pa ima v kleti Rudi Janežič iz Žalca.
Komunala je izvršni svet že opozorila na kritično stanje, hkrati pa napovedala skrajno varčevanje z vodo, na kar opozarja tudi vse uporabnike. Kritične razmere pa, kot smo že dejali, niso samo posledica suše, ampak tudi pomanjkanja sredstev za razširjeno dejavnost. V ceni vode so sicer predvidena sredstva za novogradnje, ki pa jih je bilo vedno premalo v primerjavi s potrebami. Po uvedbi interventnih ukrepov slovenske vlade lani zbrana sredstva vodarine ne zadoščajo niti za sedanji obseg oskrbe, zato so se člani izvršnega sveta odločili, predlagati poslancem občinske skupščine sprejetje odloka o prispevku za investicijska vlaganja v oskrbo z vodo. Odlok predvideva, da naj bi gospodinjstva 'in družbene dejavnosti plačevale 16 tolarjev, gospodarstvo in obrt pa 12 tolarjev za kubični meter vode. Pri povprečni porabi za štiričlansko družino predstavlja to dodatnih dvesto tolarjev mesečno. V občini bi tako letno zbrali 47 milijonov SIT, prav toliko naj bi prispevala republika za vrtino Liboje, vodovod Podloge-Loke, Sempeter-Ločica, rezervoar Plevno in še nekatere manjše investicije.
Z zadovoljstvom lahko zapišemo, da so poslanci sprejeli
predlagani odlok, ki zagotavlja boljšo oskrbo z vodo. To pa seveda še ne pomeni, da v teh dneh in naslednjih sušnih mesecih ni potrebno varčevati z vodo. Pomislimo na tiste, ki so odvisni od nekaj kapljic na dan in prizadevnih gasilcev, ki s cisternami oskrbujejo kar 1800 gospodinjstev.	jk
foto: Tónica
-dn-
Častna izjava voznika
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije je pred kratkim začel akcijo Častna izjava voznika, s katero vozniki obljubijo, da bodo v prometu ravnali častno. Te izjave lahko vozniki podpišejo tudi že v naši občini, in sicer na odseku za promet na občini. Svet za preventivo in vzgojo v Žalcu bo to izjavo ponudil tudi poslancem občinske skupščine. S podpism te izjave prejmejo vozniki nalepko ŽIVLJENJE JE TUDI V MOJIH ROKAH, ki jih moralno obvezuje za pravilno ravnanje v prometu.
Kako pozabiti?
Marec - grozljiv mesec, sušeč, ko narava pozabi na rastline, nebo na osušeno zemljo, mesec, ko se pozabljivi moški spomnimo, da poleg nas v tem prostoru in času bivajo tudi ženske.
V teh časih, ko je dan enak dnevu, ko življenje gomazi mimo nas kot veter v vedno isti pustinji, sta dva dneva posvečena ženskam. Prvi, mednarodni dan žena, 8. marec, ki je bil dostikrat razvrednoten, in materinski dan sta dva dneva, ko moški rod pri svojih materah, soprogah in hčerkah išče svoj s figo v žepu podnaslovljen odpustek. Če je družina zibelka vsake normalne družbe, potem je ženska cvet vsake družine. Cvet, ki ulovi tako sonce in dež ter se razcvete v vsem svojem sijaju, toda . tudi cvet, ki ga mrzel in ostuden veter neusmiljeno biča v obraz. Le kaj si misli tisti speči velikan, ki spi zleknjen čez vse vesolje in gleda ta čuden in nehvaležen svet. Res bi morali moški pozabiti na ta marec in pričeti normalno bivati s svojimi družicami. Le kaj nas stane tista drobna beseda, tisti topel pogled in mehka dlan na njenem hvaležnem obrazu, saj nam je le malo časa na svetu živeti.
Ljubice, žene, matere in hčere, odpustite nam, saj ne vemo, kaj delamo!
Gregor Vovk
VIKI
SANACIJA DIMNIKOV
z nerjavečo pločevino tel.: 063/713-085
2. STRAN-MAREC 1993
DOGODKI
Letos še manj denarja za vzdrževanje stanovanj
18. oktobra se bo izteklo dvoletno obdobje, v katerem je mogoče odkupiti družbena stanovanja pod ugodnejšimi pogoji. Zakon predpisuje, da mora imeti vsaka večstanovanjska hiša svojega upravnika. Čeprav ga lahko lastniki sami izbirajo, je v večini blokov v žalski občini upravljalec podjetje Sipro. O tem smo se pogovarjali z njegovim direktorjem Odonom Simoničem.
Kdaj je bilo registrirano vaše podjetje in kakšna je njegova lastninska struktura?
Simonič: »Sipro je bil registriran avgusta leta 1991, dejansko pa je začel poslovati 1. 1. 1992, ko je bil sprejet novi stanovanjski zakon in ko smo uredili prenos in finančno poslovanje. Imamo precej široko registracijo. Osnovna dejavnost je upravljanje s stanovanji, sicer pa smo registrirani tudi za gradbeni inženiring, posredniške -posle, čiščenje, dimnikarske storitve, vzdrževanje kotlovnic, kar je vse povezano z obratovanjem hiše. Lastniki podjetja smo trije. 60 odstotkov imava v privatni lasti tehnični direktor Zlatko Prislan in jaz, 40 odstotni lastnik pa je občina, ki je kot svoj delež takrat vložila tisoč svojih stanovanj. Sipro je moral od bivše stanovanjske skupnosti prevzeti vse zaposlene, poleg tega občini plačuje najemnino za prostore in stavbo, v katerih deluje. Takrat so bile
Odon Simonič
precej močne težnje, da bi podjetja sama upravljala s svojimi stanovanji, vendar so potem spoznala, da v tem, ni dobička in da je najbolje, da upravljanje prepustijo nam. Treba je namreč mesečno voditi vse evidence in spremembe, računati stroške po strukturi lastnikov in podobno, kar pomeni veliko dela, zlasti v tem prehodnem obdobju. Tudi mi se v tem obdobju še največ ukvarjamo s temi spremembami, tako da naša osnovna dejavnost zaradi tega še trpi. Tako bo verjetno do oktobra, ko bodo odkupi končani.«
Kako da ste prav vi upravljalec večine stanovanj v žalski občini?
Simonič: »Še preden je bil sprejel stanovanjski zakon,
sva s Prislanom hodila po podjetjih in jih seznanjala, kako bo po novem urejeno to področje. Ko je zakon začel veljati, je Sipro sklenil pogodbe z vsemi večjimi lastniki stanovanj in si kot upravniki zagotovili 51 odstoten delež v vseh večstanovanjskih zgradbah, razen v štirih. Od teh štirih zdaj samo še ena ni podpisala pogodbe z nami, ker imajo večino etažni lastniki. Vsak, ki je kasneje kupil stanovanje od firme ali občine, je moral istočasno upoštevati pogodbo, ki jo je prejšnji lastnik sklenil z nami, saj so te pogodbe veljavne pet let in iz njih izhajajo vse obveznosti tudi do novega lastnika. Prejšnji lastnik je bil dolžan to povedati novemu, vendar pa niso imeli tega interesa, samo da so prodali stanovanje.«
Ali si niste na ta način pridobili prevelikega monopola na tem področju?
Simonič: »Kjer je v hiši do deset stanovanj, se lahko eden od lastnikov registrira kot upravnik, v večjih hišah pa mora biti upravnik fizična ali pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje tovrstnih storitev. S tem ji zakon seveda daje tudi določena pooblastila, da lahko brez soglasja vseh stanovalcev opravi kakšno nujno popravilo. Če katera od strank potem noče plačati, jo lahko upravnik toži. Upravnik zagotavlja normalno funkcioniranje hiše in tu ni nobenega monopolnega interesa. Če bi vsak nov lastnik začel iskati drugega upravnika, bi trajalo to na primer dve leti, v tem času pa hiša propada. Če bi se stanovalci o tem sploh uspeli dogovoriti. Po zakonu smo dolžni najmanj enkrat na leto sklicati zbor lastnikov, to je v mesecu marcu, ko so končani zaključni računi. Poročamo o opravljenem delu v preteklem letu in lastnikom predstavimo plan vzdrževanja za tekoče leto, ki se sprejema z 51 odstotno večino.«
Ljudje se pritožujejo, da je bivša stanovanjska skupnost stanovanja slabo vzdrževala in da so bila previsoko ocenjena?
Simonič: »To ni res. Ta stanovanja so podcenjena, ker za-
Dan civilne zaščite
Dan civilne zaščite so v občini praznovali na slovesni seji občinskega štaba, na kateri so najbolj zaslužnim podelili priznanja. Zlato plaketo je prejel dr. Janez Zupanec, srebrno pa Franc Verdev. Na posnetku Boris Krajnc, predsednik IS in štaba Stane Lesjak izročata priznanje Janezu Zupanecu. jk
Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Žalec skladno s 14. in 21. členom odloka o podeljevanju priznanj občine Žalec (Ur. lisi RS, št. 15/90)
razpisuje
POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 1993
i.
Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Žalec razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev naslednjih priznanj občine Žalec.
1.	GRB OBČINE ŽALEC
Grb občine Žalec podeljuje skupščina občine za uspehe v gospodarstvu, umetnosti, kulturi, ekolog#, družbenih dejavnostih, športu in na vseh drugih področjih človekovega ustvarjanja. Komisija za odlikovanja in priznanja lahko predlaga skupščini vsako leto največ 5 dobitnikov grbov.
2.	PLAKETE OBČINE ŽALEC
Plaketo občine Žalec podeljuje skupščina občine za uspehe, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem in športnem področju, ter za dosežke na drugih področjih. Skupščina lahko podeli plaketo turi za dosežene uspehe pri obrambi ki zaščiti. Plaketo občine Žalec lahko skupščina podeli tudi uglednim gostom oziroma delegacijam, ki uradno obiščejo občino Žalec.
Komisija za odlikovanja in priznanja lahko predlaga skupščini vsako leto največ 5 dobitnikov plaket.
II.
Priznanje občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in društvu. Priznala se izročajo na slovesen način.
III.
Pobudo za podelitev priznanja občine Žalec lahko podajo fizične in pravne osebe. Pobudnik
za
za priznanje.
ne
IV.
Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati: - naziv in naslov pobudnika, datum, ko je bil sprejet sklep d pobudi za
ime in priimek ter naslov predlagane osebe ■oziroma naziv in nask je, podjetja, društva.
Utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati:
a)	za posamezna«:
-	kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje ja posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se predlaga za priznanje;
b)	za organizacije, podjetja, skupnosti, društva:
-	kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z naveifco prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se pretBaga za priznanje:
-	vrsto predlaganega priznanja
Pobude za podefltev priznanj občine Žalec sprejema komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Žalec do 30. aprila 1993.
PREDSEDNIK
KOMISIJE ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA
rof., t.r.
Pomagati sebi in drugim
konodaja na tem področju ni dorečena. Stanovanja so ocenjena po metodologiji iz leta 1981, ki je razmeroma dobra, ker upošteva vsak element, ki je v hiši. Drugi del, ki se nanaša na lego, komunalne priključke, oddaljenost šole in trgovin, pa se ne upošteva. S tem so največ pridobili Ljubljančani, katerih tržna cena stanovanj bo lahko tudi sedemkrat večja od odkupne, v Libojah na primer pa samo 20 odstotkov.
Kar se tiče vzdrževanosti stanovanj je treba reči, da najemnine niso bile nikoli ekonomske in da so se večinoma vzdrževali stari objekti, ker je bil sistem takšen, da se v nove hiše ni vlagalo nič. Največji strošek je obnova streh. Razen ene izjeme, so bile vse strehe sanirane. Veliko je bilo narejenega na kotlovnicah in toplotnih sistemih. Ves denar, ki se je zbral od stanarin, se je razporejal po določenem ključu in se je ves vlagal nazaj v hiše. Za samo delovanje bivše stanovanjske se je letno porabilo približno 18 odstotkov od pobranega denarja.«
Kakšen je zdaj položaj na področju vlaganja?
Simonič: »Trenutno je položaj slabši kot prej, mnogo manj je vlaganj. Prej so se zbirala še solidarnostna sredstva, sredstva iz vzajemnosti, vsa stanarina se je vlagala nazaj, tako da je bilo tega denarja približno dvakrat več kot danes. Zdaj je edini finančni vir najemnina, od katere je bila polovica porabljena za vzdrževanje, etažni lastniki pa niso vlagali skoraj nič. Lani je bilo realiziranih 25% normalnega obsega vlaganj v preteklih letih in če se bo to nadaljevalo, pomeni to katastrofo za stanovanjski sklad. Letos smo že obiskali vsa večja podjetja in se dogovorili, da bi vlagali ves denar od najemnin nazaj v objekte, zdaj nam puščajo 30%, obračunamo pa si tudi stroške upravljanja, ki pa ne smejo presegati 20% povprečne najemnine v občini Žalec. Letošnji proračun znaša 200 milijonov tolarjev, če pa denarja ne bo dovolj, bomo naredili samo tisto, kar je nujno. Računamo, da bo 60 milijonov tolarjev vendarle vloženega v vzdrževanje objektov.«
Koliko je pravzaprav odkupljenih stanovanj v žalski občini?
Simonič: »Trenutno je prodanih približno 30 odstotkov od 3000 družbenih stanovanj, čeprav je na začetku kazalo zelo slabo. Zdaj mesečno še prodamo tudi do 40 stanovanj, večinoma na večletno odplačevanje. Ta možnost je trenutno najbolj ugodna zaradi olajšav pri dohodnini in ker je denar, vložen v stanovanje razmeroma mrtev kapital. Ni mogoče zaračunati tako visoke najemnine, da bi imel pri tem dobiček. Tudi v tujini se gradi samo 5% stanovanj za tržišče.«
K. Rozman
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je lani omogočil novo obliko zaposlovanja, ki vedno večje število brezposelnih vključuje v tako imenovana javna dela. Javna dela, katerih naročnik je žalski izvršni svet, trenutno potekajo v cestni infrastrukturi in pri urejanju okolice po krajevnih skupnostih ter na področju socialnovarstvenih storitev. V preteklem letu so se ti programi izvajali tako uspešno, da se bodo letos na obeh področjih še razširili.
Zakon opredeljuje, da morajo biti javna dela javno razpisana po kriterijih, ki jih določi zavod za zaposlovanje, in pod enakimi pogoji dostopna vsem nezaposlenim. Ne smejo vsebovati rednih programskih aktivnosti organizacij oziroma delodajalcev, njihovo izvajanje pa organizira zavod v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi organizacijami. Namen javnih del je blažitev problemov brezposelnih, njihova socialna vključenost, preprečevanje apatije, izgube delovnih navad ter njihove marginalizacije. V javna dela se lahko vključijo tisti, ki so na zavodu prijavljeni več kot 6 mesecev, pri nadaljnjem izboru pa upoštevajo še druge kriterije. Zavod zagotovi vključenim v javna de-lanadomestilo v višini zajamčenega osebnega dohodka s prispevki, povrne stroške zdravniškega pregleda, prevozne stroške in nadomestilo za prehrano. Izvršni svet financira dodatni stimulativni del, delovna sredstva, stroške organizacije in nadzora ter izvedbo usposabljanja za izvajalce.
Center za socialno delo v Žalcu se ukvarja z zelo različno problematiko ljudi vseh starostnih struktur. Ve-
liko je dejavnosti, ki bi jih lahko organizirali za pomoč ostarelim in družinam, pa jih v preteklih letih zaradi pomanjkanja ljudi in denarja niso. V dejavnostih socialnega skrbstva so si sicer prizadevali vključevati prostovoljne sodelavce, vendar se ta oblika ni uveljavila. Zato so na teh področjih organizirali javna dela, v katera je bilo lani krajši ali daljši čas vključenih 15 delavk. Direktorica Centra za socialno delo Irena Pražnikar je poudarila, da je med brezposelnimi težko pridobiti ljudi za to delo, da več povabljenih na pogovor sploh ni prišlo in da zlasti ponudba za delo s starejšimi očitno velja kot manjvredna. Sicer pa je poleg pomoči starejšim na domu organizirana tudi učna pomoč otrokom na domu, varstvo otrok organiziranje prostočasnih aktivnosti zanje, pomoč staršem invalidnih otrok in pomoč obsojencem v času trajanja zaporne kazni, da bi se po njej čim laže vključili v normalno življenje in okolje. Opravljene ure se štejejo v delovno dobo, če pa medtem rešijo svoj problem brezposelnosti, javno delo prekinejo. Glede na dosedanji odziv je v žalski občini precejšnja potreba po izvajanju pomoči na domu, saj se veliko ostarelih brani odhoda v dom za ostarele, vsaj dokler obstajajo minimalni pogoji za življenje doma. Prav tako se na centru samoiniciativno oglašajo starši in prosijo za učno pomoč svojim otrokom. Zlasti otroci (lani jih je bilo vključenih 35) se takšnega sodelovanja v večini primerov veselijo, kar se kaže tudi pri izboljšanju učnega uspeha. To pa je samo eden od mnogih argumentov za širjenje programa javnih del.
K. Rozman
OBČINA ŽALEC Občinski inšpektorat
OBVESTILO
, Vse lastnike in rejce psov obveščamo, da bo od 29.3. do 7.4. f 1993 Veterinarska postaja Žalec izvajala obvezno preventivno I cepljenje psov proti steklini. Ukrep je določen z odredbo i o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah živali ! v občini Žalec (Uradni list RS, št. 8/93).
I Razpored cepljenja bo objavljen na plakatih in naveden na ‘ vabilu, ki ga bodo prej®« vsi lastniki registrirani psov.
I Odredba zavezuje lastnfce psov, da morpjo biti vsi psi, starejši od štirih mesecev, cepljeni proti steklim do 15.4. 1993. Pse, i mlajše od štirih mesecev, pa morajo lastniki pripeljali na r cepljenje na Veterinarsko postajo Žalec, ko dopolnijo nave-¡ deno starost.
: Pogin psa, prodajo alj odtujitev morajo bivši lastniki ali posestniki prijaviti Veterinarski postaji v Žalcu, ki vodi register psov. Ce lastniki psov ne bodo pripeljali na cepljenje ali ne bodo prijavili pogina, prodaje ali kraje psa, bodo kaznovani po zakonu o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list RS, št. 37/ i asi.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC Izvršni svet
RAZPIS
o podelitvi nagrad INOVATOR Žalec 1992
Za nagrado INOVATOR Žalec 1992 lahko kandidirajo občani občine Žalec, ki uresničujejo dosežke inovacijske in raziskovalne dejavnosti.
Nagrade bodo podeljene:
1.	inovatorjem množične inovativne dejavnosti za inovacijske dosežke
2.	razvojno-raziskovalnim delavcem za pomembnejša raziskovalna dela v okviru ali za potrebe podjetij ter družbenopolitičnih skupnosti.
Nagrade bodo podeljene za enkratne dosežke ali večletno Inovativno dejavnost.
Prijava mora v pisni obliki vsebovati:
-	osebne podatke prijavljenega,
-	opis, elaborat in drugače zadovoljivo predstavitev inovacij-
skih dosežkov raziskovalne naloge,
-	podatke za vrednotenje: uporabnost, Izvirnost in izračun
koristi,
-	druge podatke, ki so pomembni za inovacijsko dejavnost
kandidata.
Diplome z nagradami bodo podeljene za najboljše dosežke v preteklem letu na podlagi pravilnika.
Prijave pošljite do 30. maja 1993 na naslov: Občina Žalec, Sekretariat za družbenoekonomski razvoj in finance, Savinjske čete 5, 63310 Žalec.
Časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon: 711-433, 711-451, Fax: 711-433
Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobnikar, Darko Na-raglav, Andreja Žolnir, Henrik Krajnc, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek
Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13.000 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Titova 35.
Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD.
INTERVJU____________
SIP Šempeter
Je Koržetov sklad rešitev?
Intervju z direktorjem
^irCan
Nekoč najmočnejša tovarna v žalskem gospodarstvu se že nekaj let otepa z izgubami. Kljub številnim razvojnim in sanacijskim programom, zmanjševanju proizvodnje in zaposlenih, omejevanju stroškov jim še ni uspelo priti na zeleno vejo. Sedaj je po odločitvi delavskega sveta podjetja pod okriljem oziroma v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj. Vodstvo podjetja je prevzel, kot vršilec dolžnosti direktorja, dipl. ekonomist Anton Sovine. Z njim je pred kratkim nastal tudi ta intervju, v katerem nekoliko obširneje govorimo o težavah in rešitvah tega podjetja.
Na vprašanje, kje so vzroki, da se je SIP znašel med 98 slovenskimi podjetji pod okriljem tako imenovanega Koržetovega sklada, Anton Sovine odgovarja:
»Vzrokov je mnogo, med njimi so objektivni zunanji, precej pa je tudi notranjih - lastnih. Med notranje bi uvrstil predvsem neracionalno rabo ustvarjene akumulacije v neposlovne namene v obdobju konjunkture in ustvarjanja dobička, to je na začetku 80. let. Iz takratne akumulacije so bila zgrajena številna blokovna stanovanja in razkošno počitniško naselje. Neučinkovito se je tudi vlagalo v proizvodne hale in drago, neustrezno strojno opremo, pri tem pa najemalo visoke mednarodne devizne kredite. V obratna sredstva se ni investiralo, preprosto, ker je za to vedno zmanjkalo denarja. Poleg notranjih so seveda k nastali kritični situaciji SIP-a pripomogli še zunanji, objektivni vzroki. Ti so vsem dobro znani, to je huda gospodarska kriza v zadnjih letih, s hiper inflacijo, pomanjkanjem denarja oziroma kupne moči in pa previsoki stroški obresti. V letu 1992 se je gospodarski pridružila še politična kriza z razpadom bivše Jugoslavije, z vojno v Sloveniji, Hrvaški in Bosni. Posledice so katastrofalne v vseh pogledih, z ekonomskega vidika predvsem zaradi izgube trga.«
Vse, kar ste povedali, so vzroki, da je SIP zadnja leta posloval z izgubami, se zadolževal. Kaj pa je bilo odločilno, da ste se odločili za Koržetov sklad?
»V letu 1992 se nam je prodaja na domačem slovenskem in bivšem jugoslovanskem trgu zmanjšala kar za 49%. SIP je zaradi tolikšne-
Antonom Sovincem
ga nazadovanja prodaje doma in zaradi visoke zadolženosti, visokih zalog oziroma visokih stroškov obresti za financiranje zaključil poslovno leto 1992 z relativno visoko izgubo. Logično, da je zaradi tega zašel v likvidnostne probleme, ki pa so jih zaostrovale še obveznosti vračanja v preteklosti najetih visokih deviznih kreditov. Do zelo hudih likvidnostih zaostritev je prišlo proti koncu leta 1992, ko je prodaja še posebno močno padla zaradi mrtve sezone. V tem obdobju so nam občasno blokirali žiro račun. Zaradi vsega tega je bil SIP v hudih škripcih in se je brez velike-. ga razmišljanja prijavil na razpis vlade Republike Slovenije o pomoči pri prestrukturiranju in sanaciji podjetij, seveda na osnovi sklepa delavskega sveta, in prišel pod okrilje oziroma last Sklada Republike Slovenije za razvoj.«
V javnosti je bilo izrečenih že veliko kritik na račun sklada in dela strokovnih delavcev, ki jih je sklad postavil na čelo UO podjetij. Kakšne izkušnje imate s skladom v SIP-u?
»Od podpisa pogodbe s skladom je SIP družba z omejeno odgovornostjo, katere 100% lastnik je sklad. Najvišja organa upravljanja sta skupščina in upravni odbor. Na čelu obeh so strokovni delavci sklada. Seje UO so pogoste, najmanj enkrat mesečno.
Od sklada nismo pričakovali čudežev, zavedajoč se, da moramo mi opraviti operativne naloge. Zaenkrat se pričakovanja uresničujejo. Sklad oziroma ministrstvo za delo namreč financira vsa nadomestila za presežne delavce, kar bi SIP sam težko zmogel. Poleg tega se sklad pogaja s poslovno banko, katere komitenti smo, o odlogu vračanja kreditov, o zniža-
nju obrestnih mer ipd. Ker dokončnega dogovora z banko še ni, nas je podprl z znatnim kreditom po zelo ugodni obrestni meri. Seveda vsega tega ne počenja kar tako, pač pa na osnovi ukrepov, ki jih izvajamo, in rezultatov, ki so že vidni.«
Koliko delavcev je v SIP-u preveč, kako ste jih določili in kako kot direktor gledate na te ukrepe?
»To je resnično velik problem, ki ga nikakor ni mogoče obiti. Mi moramo poslovati po ekonomskih principih; če ni dela, je preprosto potrebno zmanjšati število zaposlenih. Dejstvo je, da trga trenutno ni. Na osnovi tega dejstva smo ugotovili že proti koncu lanskega leta, ko smo sprejeli dopolnila sanacijskega programa, da nas je 250 delavcev preveč, kar je seveda sprejel in potrdil delavski svet.
V postopku je bilo potrebno za slabo polovico tega obsega odvečnih delavcev uporabiti posebna merila in kriterije za ugotovitev statusa presežnega delavca, za druge delavce pa ne, kajti približno 50 delavcev se je odločilo za upokojitev, s čakanjem na borzi dela, ko bodo dosegli pogoje, okoli 30 delavcev se je prostovoljno odločilo, da si bodo sami uredili zaposlitev, za 50 delavcev, predvsem invalidov, se bo našla zaposlitev v okviru posebnega podjetja, ki ga bo SIP ustanovil po posebnem programu. Za vse to je bila imenovana posebna strokovna komisija, ki je izdelala elaborat, ki so ga obravnavali na upravnem odboru podjetja in na ministrstvu za delo.
Pri reševanju problemov presežnih delavcev zadnje skupine bo SIP aktivno sodeloval ves čas, dokler bodo nezaposleni. Pri morebitni ponovni oživitvi oziroma pridobitvi proizvodnje bodo imeli prednost pri zaposlitvi ...
Pred nami je izvajanje zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Če prav vemo, za vas to ne velja?
»S tem, ko je SIP s pogodbo prenesel vse premoženje oziroma družbeni kapital na Sklad Republike Slovenije za razvoj, se je formalno že olastninil, kar pomeni, da za nas in vsa podjetja pod skladom zakon o lastninjenju ne velja. V sklenjeni pogodbi se je sklad obvezal, da bo 20% lastnine oziroma družbenega premoženja brezplačno prenesel na delavce SIP-a oziroma bo do te višine omogočil delavski odkup po ugodnej-
ših cenah. To pa je tudi vse v zvezi z našim lastninjenjem. Sklad bo po sanaciji podjetja za preostali del iskal aktivnega lastnika.
O tem se bo samostojno odločal, na razpolago ima več možnih variant.«
SIP ima znanje in izkušnje. Kakšna je torej njegova prihodnost in kaj bi pri tem morala narediti vlada?
»SIP je proizvajalec strojev za spravilo sena, spravilo koruze, strojev za raztros gnoja in še nekaterih drugih. Stroji so tehnično in tehnološko na ravni drugih podobnih	proizvajalcev
v Evropi. To proizvodnjo so razvijali njegovi strokovnjaki. Poleg pridobljenega znanja je tudi relativno dobro tehnično opremljen. V zadnjem času se je odločil še za novi dopolnilni program industrijske opreme, ki sicer še ni v celoti zaživel, ker je relativno drag, industrija, ki ji je namenjen, pa je investicijsko nesposobna. Gre za zahtevne stroje z visoko stopnjo znanja in predelave, z elementi elektronike in robotizacije. Program je zelo perspektiven, z njim' je SIP v precejšnji meri že zelo uspešno nadomeščal izpad prodaje kmetijske opreme v letu 1992. V normalnih pogojih sta po naši oceni oba programa perspektivna, zato SIP od njiju zaenkrat ne odstopa. Pričakujemo, da se bodo razmere kmalu normalizirale in marsikaj pri tem bo morala storiti vlada.«
Izvoz je alternativa uspešnega gospodarjenja. Kako je s tem v vašem podjetju?
»SIP je v letu 1992 količinsko izvozil za dobrih 10% več kot v predhodnem letu. Z izvozom je delno nadomestil velik izpad doma, vendar pa ne tudi vrednostno, saj so cene na tujem trgu znatno nižje. To je tudi eden izmed razlogov za nastalo izgubo, ki pa bi bila manjša, če bi naša slovenska valuta vse leto ne bila precenjena v odnosu do tujih valut. Ocenjujemo, da se v letu 1993 razmere v republikah bivše Jugoslavije še ne bodo spremenile na bolje in ni realno računati s kakršnokoli prodajo na teh trgih. Torej je SIP-ova edina možnost večji izvoz v Evropo. Ne bo ga lahko doseči, ker je tudi na teh trgih recesija. Ocenjujem, da pravilno delamo in bomo načrtovano potrebno povečanje izvoza tudi realizirali.«
Za konec najinega pogovora pa morda še vaš komentar o zakonu o zamrznitvi plač. Kaj bi rekli?
»Najnovejši ukrep vlade o zamrznitvi plač in pokojnin ni za nikogar simpatičen, tudi za samo vlado ne, ker jo prizadeti hudo kritizirajo. Vlada mora med drugim skrbeti tudi za stabilno gospodarstvo. Zamrznitev plač je samo eden od več možnih ukrepov, kar sama dobro ve. Problem je v tem, da za večino slovenskih delavcev ni kaj zamrzovati, ker zamrznjene prejemke za 20-30% pod kolektivno pogodbo prejemajo že lep čas.
Darko Naraglav
Vpis v vrtec
Vzgojno-varstveni zavod Janko Herman Žalec obvešča starše, ki nameravajo v šolskem letu 1993/94 vključiti otroke v vrtec, da bo vpis potekal od 1. do 30. aprila 1993. Vpisovali bodo vsak delovnik na sedežih enot v Petrovčah, Preboldu, Šempetru, na Polzeli in v Žalcu v starem vrtcu v Aškerčevi 7 in na upravi v Tomšičevi ulici 5.
" "	VSE VRSTE ZA VAROVANJ
Sprejmite nasvet naših zastopnikov
zavarovalna družba d.d.
Agencija AZUR ŽALEC in zastopniki:
ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošlo), telefon: 063/712-181 delovni žas: od 7.30 do 15., sreda do 17. ure
VRANSKO: Romuald PAVLIČ, Brode 24, Vransko
TABOR, GOMILSKO, TRNAVA: Viktor DROLC, Črni Vrh 45, tel.: 726-004, in Roman RANČIGAJ, Kapla 62 BRASLOVČE: Renata ROTER-KRAU, Rakovlje 49 POLZELA, ANDRAŽ: Andrej POTOČNIK, Polzela 86, tel.: 721-128, KZ Polzela (vsak četrtek od 8. do 11. ure)
GALICIJA: Marija STUDNIČKA, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734 ŠEMPETER, PONIKVA: Bojan PUSTINEK, Podvin 1, Polzela, tel.: 721-086 PREBOLD: Draaica ŠON, Migojnice 122, tel.: 714-418 GRIŽE, ŠEŠČE: Alida VODEB, Florjana Pohlina 3. Žalec LIBOJE, PETROVČE: Marjana TOPOLOVEC, Podvin 232, Žalec, tel.: 714-479 ŽALEC: Ivan CENTRIH, Kvedrova 2, Žalec, tel.: 713-027 ŽALEC, VRBJE: Jernei KOŠTOMAJ, Fl. Pohlina 4, Žalec, tel.: 712-447 VINSKA GORA: Gina KOROTAČNIK, Vinska Gora 47, tel.: 853-032 LETUŠ: Marjana Korez, Letuš 104, tel.: 885-270
MAREC 1993 - STRAN 3
O delu državnega zbora
državnega zbora je delo pri zakonodaji, kar je razumljivo, saj ga obvezuje ustavni zakon, ki zahteva, da je vsa zakonodaja usklajena z novo ustavo do 31. decembra letos. Na dosedanjih zasedanjih državnega zbora je bila obravnavana ali sprejeta zakonodaja, ki izhaja iz zakona o lastninjenju, zakonodaja, ki daje več pravic delojemalcem v novih razmerah, zakonodaja, ki omogoča lažje tuje investiranje, in še cela vrsta zakonov s področja gospodarskih, socialnih in pravosodnih zadev. Državni zbor tudi ni mogel mimo interventne zakonodaje. Tako je na svoji četrti seji sprejel dva interventna zakona - zakon o omejevanju rasti plač v gospodarstvu in negospodarstvu, zakon o usklajevanju pokojnin in drugih denarnih prispevkov za brezposelne. Na zakon o omejitvi rasti plač je državni svet dal odložilni veto, državni zbor pa ga je na svoji izredni peti seji s potrebno večino ponovno potrdil.
Za oba interventna zakona, ki sta v javnosti in predvsem v političnem prostoru iz nerazumljivih ralogov dvignila veliko prahu, se je vlada morala odločiti, če je želela zaustaviti negativne gospodarske tokove in omogočiti revitalizacijo gospodarstva (zmanjšanje brezposelnosti, večja investicijska aktivnost). Moje mnenje je, da sta interventna zakona predvsem posledica predolgega pasivnega obdobja (paraliza vlade zadnjih nekaj mesecev pred volitvami in predolgo obdobje oblikovanja nove vlade po volitvah).
Poslanec državnega zbora
dr. Janez ZUPANEC
INGRAD LESNO PODJETJE d.o.o.,
Gomilsko, Šmatevž 26
Vam nudi
RAZREZ HLODOVINE V LES IN SKOOLANJE LESA V OPAŽ, LADIJSKI POD ALI ORUNA.
Po ugodnih cenah in v kratkem času!
Informacije po telefonu: 063/726-038 in 726-045
SIDRO STANOVANJSKO PODJETJE
S.T.flSif/. žaleč
Najmnine za stanovanja se v marcu 1993 ne bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanje v marcu 1993 znaša 2.409,30 tolarjev, kar je 41,80 tolarjev za m2.
Najemnine za poslovne prostore se v marcu ne bodo povečale.
Povprečna neto najemnina za m2poslov-nea prostora znaša za marec 467,00 tolarjev, najemnina z davkom in prispevkom za mestno zemljišče pa znaša 498,00 tolarjev.
Telefon: 063/713-121, fax: 714-282
Državni zbor Republike Slovenije ima za seboj pet zasedanj - štiri redna in eno izredno. Za prvi dve zasedanji je značilno, da sta potekali v znamenju začetnih porodnih krčev (volitve vodstva državnega zbora, sprejemanje poslovnikov poslanskih klubov, sprejemanje zakona o vladi, negotovosti zaradi oblikovanja vladajoče koalicije). Na tretjem rednem zasedna-ju zbora smo končno izvolili mandatarja in imenovali novo vlado.
Državni zbor ima kot vrhovni zakonodajni organ poleg sprejemanja zakonodaje še tri primarne naloge: kreira politiko vlade, sprejema državni proračun in spremlja njegovo izvajanje in sprejema in spremlja delovanje sklada za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Delovanje državnega zbora je predvsem odvisno od kvalitete dela njegovih delovnih teles. Na četrti seji državnega zbora so bila z odlokom postavljena stalna delovna telesa (odbori in komisije) in čaka me delo v odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v odboru za znanost in tehnologijo in v odboru za nadzor proračuna.
Najobsežnejša naloga
V-ka
Za pošteno delo pošteno plačilo
Socialdemokrati smo temeljito analizirali volilne izide zadnjih parlamentarnih volitev, tako na republiški ravni stranke, kot pri občinskih odborih. Priznati moramo, da smo bili vsi nad volilnimi izidi zelo razočarani. Analize so pokazale, da je levji del krivde za neuspeh treba iskati v lastnih vrstah.
Sam program je bil namreč preveč evropsko naravnan in premalo prilagojen našim razmeram. Pokazalo se je, da ni mogoče že preizkušenih modelov uspešnih evropskih socialdemokratskih strank takoj vnesti v naš slovenski prostor. Vemo, da se socialdemokracija v Evropi razvija že celo stoletje. Naši strategi v stranki pa so zanemarili dejstvo, da se je sedanja družba znašla v tipičnem začetnem izkoriščevalskem kapitalizmu. Tako je za uspešen razvoj socialdemokracije na Slovenskem potrebna tesna povezava med srednjim slojem, delodajalci in malimi obrtniki, ki so iz dneva v dan vse bolj obubožani zaradi izko-riščevalnega brezsrčnega liberalnega kapitalizma.
Socialdemokratom na Slovenskem ne preostane drugega, kot da se odločno podamo v klasičen boj za osnovne mezde in proti vsem oblikam izkoriščanja tistih, ki živijo od lastnega dela, predvsem pa za klasične delavce, zaposlene v industriji, ki so najbolj ogroženi. Cilj socialdemokrtov mora biti, da danes že tako obubožan
Odprta poslanska pisarna
V petek, na Jožetov
; nik, so v prostorih O.
skega odbora LDS Žalec, to jev ulici Ivanke Uranjek 6, odprli poslansko pisarno. Poslanec državnega zbora dr. Janez Zupanec bo na voljo vsem občankam in.
in 13. uro. Poslanska pisarna je urad za sprejem pobud, prošenj, vlog, pritožb in priporočil naših državljanov, ki bivajo na območ-
Zupanec bo sodeloval tudi s pravnimi osebami, kot «) podjetja, obrtniki, d.o.o., nanj pa se lahko obrnejo ob istem času.
Državljanke in državljani nam lahko svoje težave sporočate ti slov:	POS
SARNA, p. p. 5, Ulica ke Uranjek 6, 63310 '
fonu: 063 714-216.
Poslanec bo v predvsem v terminu, ki je< določen, drugače se lahko Savinjčanke in Savinjčani obrnete na vodjo poslanske pisarne Gregorja Vovka.
NOVO V ŽALCU
'%
Jure Kočevar
Šlandrov trg 29, Žaloc
NOVO V ŽALCU
srednji sloj z leti približamo življenjskim standardom, ki jih imajo v sosednih evropskih državah, z drugimi besedami, za pošteno delo - pošteno plačilo.
Morda boste porekli, da smo tudi socialdemokrati stopili v vladno koalicijo in da smo tako soodgovorni za njeno delo, kar deloma tudi drži. Ve pa se, da smo najšibkejša parlamentarna stranka in da kot taka nimamo bistvenega vpliva na odločitve vlade. V vladi bomo sodelovali, če bodo upoštevali našo koalicijsko pogodbo, ki vsebuje jasne programske cilje, med katerimi so: aktivna politika zaposlovanja z novimi delovnimi mesti, zmanjševanje davkov nižjim socialnim slojem, dostopnost izobraževanja vsem slojem, pravna ureditev področja dela (soodločanje zaposlenih, ustanovitev delavske zbornice ter delavska in socialna sodišča), učinkovito kaznovanje divjih privatizacij in nezakonitega prilaščanja družbenega kapitala, zmanjšanje deleža proračuna v družbenem proizvodu in spodbujanje tehnološke sestavine gospodarskega razvoja.
Tako je v vodstvu SDSS prevladalo pragmatično mnenje, da bomo programske cilje lažje uresničili v vladni koaliciji kot v opoziciji; če se bo ta odločitev pokazala kot napačna, pa lahko iz te tudi izstopimo. Socialdemokrati smo zaenkrat lahko kar zadovoljni z delom državnega zbora, saj
je ta že uzakonil tudi nekaj točk iz naših programskih ciljev, med njimi ustanovitev delavskih in socialnih sodišč in možnost revizije divjih privatizacij in nezakonitega prilaščanja družbenega kapitala.
Pa še nekaj o povezavi levice. Socialdemokrti se dobro zavedamo, da si mora-mov prihodnje prizadevati za krepitev stranke in zato je predsedstvo že navezalo stike s sorodnimi strankami-le-vo sredinskimi. Pisne ponudbe o morebitnem združevanju smo poslali Socialistični stranki, Demokratski stranki, Zelenim Slovenije in Združeni listi, za sodelovanje pa bomo poskušali pridobiti tudi Krščanske socialiste in Delavsko stranko Naprej. Socialdemokrati pa se dobro zavedamo, da je skoraj nemogoče že v bližnji prihodnosti pričakovati kakšno združevanje z Združeno listo; ker namreč vsi vemo, da je ta še vedno izrazito levo usmerjena, saj združba strank, ki jo sestavljajo, pogojuje, da še naprej ščiti njihove priviligirane družbene strukture, ki so ostale še iz prejšnjega sistema. Seveda normalen je pojav vseh postkomunističnih družb, da ne pustijo svojih bivših tovarišev na cedilu. Bilo pa bi prav, ko bi nekateri dokončno slekli kameleonske suknjiče in pred javnostjo pokazali svoje prave barve. Pričakovali smo, da bi se v Združeni listi odrekli zamisli za vsako ceno prisvojiti našo blagovno značko SDSS. Po-
šteno bi bilo, če bi se Združena lista javno razglasila za levo krilo na našem političnem polju, kajti s to identiteto, ki jo predstavlja danes, ne sodi med levosredinske stranke. Socialdemokrati smo prepričani, da bomo tudi v Sloveniji kmalu uspeli spraviti na noge močno in moderno socialdemokratsko stranko evropskega tipa. Računamo, da se bo ob razsulu Jelinčičeve SNS del socialdemokratsko usmerjenega članstva zopet vrnil v naše vrste. Pričakujemo tudi, da se nam bodo nekateri somišljeniki, ki so volili Drnovškove liberalce, prav kmalu pridružili, kajti v vseh delavskih središčih nezadovoljstvo med delavci narašča. Razočarani so nad visokimi plačami v državnem sektorju in v negospodarstvu -nasploh, torej zaradi dvojnih meril na relaciji gospodar-stvo-negospodarstvo. Se posebno pa odmeva pri delavcih sklep Drnovškove vlade o izplačilu poračuna za delavce v negospodarstvu (približno 7 milijard tolarjev) in odločitev o zamrznitvi plač. S takšnimi in podobnimi potezami vlada prispeva k dodatnemu nezadovoljstvu med zaposlenimi v gospodarstvu, kajti vemo, da pre-nekatera podjetja že več mesecev niso zmožna izplačati zaposlenim zajamčenih osebnih dohodkov. Pri tem se resnično lahko vprašamo,, kje je ostala vedno tako opevana solidarnost.
Alojzij Cilenšek
Kongres mladih liberalnih demokrtov
Zelena barva liberalizma
V Žalcu je 27. in 28. februarja potekal 3. volilni kongres mladih liberalnih demokratov, dela Liberalnodemokratske stranke, ki zagovarja predvsem interese mladih. Stranka deluje v petindvajsetih občinah in ima približno tisoč članov. Je polnopravna članica mednarodne organizacije mladih liberalnih demokratov, katere predsednik je Anglež Howard Cohen, ki se je prav tako udeležil kongresa. Na-
mesto dr. Janeza Drnovška sta mlade liberalce pozdravila člana LDS Jaša Zlobec in Vika Potočnik.
Mladi liberalni demokrati so svoj kongres organizirali v Žalcu predvsem zaradi svoje naklonjenosti ekološkim projektom, ki jih organizira žalski območni odbor. Zlasti jih podpirajo pri projektu Radoživ, ki bo letos tudi na republiški ravni skušal doseči zaščito vidre in volka v Sloveniji.
rmr*'55i*^Cnrn
«
MATJAŽ MARKETING
I Subaru:
^r»T»Tr» 8 l'BTBTT» BITTTTTP
POLZELA,
telefon: 063/721-052 Odprto: od 8. do 16. ure
ZASTOPSTVA ZA VOZILA SUBARU IN DAIHATSU
tov. cena
11.500 DEM
15.000	DEM 20.100 DEM
22.000	DEM
15.280 DEM
VIVI02 WD JUSTY J 124 WD LEGASY SEDAN 2.0 GL-PX 2 WD LEGASY RANGER DL 1,8 4 WD
Daihatsu:
CHARADE 1,0
MOŽNOST NAKUPA
tudi na leasing!	;
POSREDNIŠKA PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH VOZIL. ]
Ceno določi prodajalec sam.	|
Možnost nakupa STARO ZA NOVO.	'
» INFORMACIJE po telefonu	063/721-052 J
ODPRTO: od 8. do 16., sobota od 9. do 12. ure. ! iflBBBBB. flflflflfi .BAB B fl.fl fl.fl ABAABABABABAABAAM

SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
SDSS
Občinski odbor Žalec
obvešča svoje člane, da so se preselili v nove prostore, in sicer v ulico Ivanke Uranjek 2 v Žalcu. Prostori so v I. nadstropju poleg Socialistične stranke (nad nekdanjo policijsko postajo).
V	pisarni bo dvakrat tedensko na razpolago sogovornik, in sicer: ob ponedeljkih od 10. do 12. ure ter ob sredah od 15. do 17. ure.
V	kratkem nameravajo organizirati občini zbor stranke in ustanoviti več krajevnih odborov. To pa bodo lahko uresničili le z vašo pomočjo, saj potrebujejo nove, ustrezne ljudi, zato vabijo, da jih obiščete v novih prostorih ali jim pišete na naslov; SDSS, Žalec, p. p. 2, 63310 Žalec.
VOSNJAK
TRQOVMA M MONTAŽA
POMLADNE cene
Kabel PPR in PGP 3x1,5 Kabel PPR in PGP 3 x 2,5 bakrene cevi 15x1 plast, cevni termostat sobni termostat cev, črna, 1/2", 6m _ koleno, pocinkano, 1/2" ilasite sef
Šempeter,
pri železniški postaji, tel.: 063/701-685
\og
46.00	sit/m
62.00	sit/m 360,00 sit/m
1.760.00	sit
1.700.00	sit 740,00 sit
65,00 sit
USNJARSTVO
ŽALEC, Vrečarjeva 1
•	ponudba torbic
•	usnjene galanterije
•	izdelava po naročilu
•	popravila usnjenih izdelkov
Volilnega kongresa se je udeležilo 110 članov in gostov, od tega 58 delegatov, ki so za predsednika MLD ponovno izvolili Romana Jakiča iz Ljubljane. Podpredsednica je prav tako ponovno Martina Skok iz Nove Gorice, kot drugega podpredsednika pa so delegati izbrali Dimitrija Pura iz Žalca.
Poleg volitev so mladi liberalni demokrati organizirali tudi predavanje o aidsu in sprejeli resolucijo o strpnosti do tujcev oziroma Neslovencev in do beguncev. V njej obsojajo stigmatiziranje ljudi zaradi njihove narodnostne pripadnosti in zahtevajo dosledno spoštovanje ustavnega načela o enakosti pravic ne glede na narodnost. Zagovarjajo tako politiko priseljevanja, ki bo temeljila na bilateralnih in multilateralnih dogovorih. Represivni ukrepi do tujcev namreč po njihovem mnenju pomenijo potencialno grožnjo vsem prebivalcem v Sloveniji. Zavzemajo se za strpnost do beguncev in za široko pomoč ljudi in države. Poslancem LDS v državnem zboru predlagajo take spremembe davčne zakonodaje, ki bodo spodbujale humanitarno dejavnost. V drugi polovici maja se bodo o teh problemih pogovarjali na mednarodnem seminarju v Kopru, en teden pa bodo v okviru tega projekta po vsej Sloveniji organizirali okrogle mize, razstave in koncerte.
K. Rozman
® Hmezad
KMETIJSKA
Telefon: 721-246, 721-242
KMETIJSKA PRESKRBA
BRASLOVČE
Nudimo:
TRAKTORJE vseh vrst, znižana carina oz. cena z uveljavljanjem statusa kmeta velja samo do 31.3.1993!
KOMPLETNO KMETIJSKO MEHANIZACIJO SIP Šempeter
po starih cenah in s popustom do 20%, in CISTERNE CREINA,
PRIKOLICE TEHN0STR0J: 4,51, enoosna, dvojna guma, cena 249.900 sit: 31, enoosna, enojna guma, neca 176.400 sit;
REPRODUKCIJSKI MA TERIAL po ugodnih cenah!
NAJCENEJŠI gradbeni material!
KRATKOROČNI IN DOLGOROČNI KREDITI, po dogovoru dostava na dom!
RLIANS»
• tehnična trgovina ŠEMPETER 13/a telefon: 701-888
e tehnična trgovina v LENI Levec, telefon: 26-313
nudimo:
• satelitske sisteme
nemškega proizvajalca LASAT in angleškega proizvajalca PACE od 680 do 800 DEM z montažo
možnost nakupa na obroke (1 + 4)
e varčne žarnice PHILIPS in OSRAM od 1.709 sit dalje e na zalogi dežniki (uvoz iz Italije) od 424,10 sit dalje
e mali gospodinjski aparati GORENJE - ugodne cene in 10% popust za plačilo z gotovino
e kolesa/uvoz (Italija) in Rog
SE PRIPOROČAMO
KMETIJSTVO
3AOTČAN
MAREC 1993 - STRAN 5
Uspešno zaključili poslovno leto
Pogovor s Francem Gajškom, predsednikom UO KZ Petrovče
S sprejetjem zakona o zadrugah je tudi v naši dolini prišlo do sprememb. Zadruge so postale lastnina članov zadruge in tam zaposlenih delavcev, ki so vložili svoj delež in s tem postali enakopravni člani zadruge. Seveda povsod po Sloveniji ni bilo tako, dobro poznan je primer zadruge v Ilirski Bistrici, ko si je okrog trideset kmetov prilastilo premoženje, vredno več kot pet milijonov mark. Kot vemo, je kmalu vse skupaj propadlo, zato je pohvalno dokaj razumno ravnanje zadružnikov v naši dolini, ki so se organizirali povsem drugače, predvsem pa s primernim odnosom do prej zaposlenih. V dolini je sedaj devet zadrug, bivših TZO-jev. Poleg njih pa so še tri specializirane zadruge, in sicer za hmeljarstvo, mlekarstvo in perutninarstvo. Pred kratkim smo se udeležili občnega zbora kmetijske zadruge Petrovče in podrobneje spoznali organizacijo kmetijskih zadrug. S predsednikom upravnega odbora zadruge Francem Gajškom smo se pogovarjali o delu pe-trovške zadruge.
»V Petrovčah smo si vedno želeli samostojno zadrugo, zato smo na željo večine naših kooperantov imenovali iniciativni odbor za pripravo ustanovnega občnega zbora KZ Petrovče. Zbor smo imeli
8.	junija, udeležilo se ga je 130 kooperantov. Na zboru smo se, glede na zakon o zadružništvu, dogovorili za pristopni delež 500 DEM v tolarski protivrednosti, vsoto pa je bilo potrebno poravnati do konca minulega leta. Hmezad KZ Petrovče je začela poslovati kot samostojna zadruga, pravno pa 1. julija 1992. S prevzemom
poslovanja zadruge je vsem nam, zlasti pa upravnemu odboru, postalo jasno, da vodenje samostojne zadruge zahteva veliko dela in odgovornosti. Veliko nerazčiščenega pa je ostalo še od bivše KZ Savinjska dolina. Čeprav je bila napravljena delitvena bilanca zadruge, jo nekatere zdaj samostojne zadruge ne priznavajo in nam onemogočajo da bi se formalno pravno registrirali...« je v uvodu našega pogovora povedal Franc Gajšek.
Po delitveni bilanci DSSS KZ Savinjska dolina so v zadrugo Petrovče prišle tri delavke, ki sedaj delajo v njihovi upravi. S prvim septembrom minulega leta pa so prevzeli od Savinjskega magazina samopostrežno trgovino in z njo tudi vseh 14 zaposlenih delavcev.
»Čeprav so takrat nekateri dvomih o pravilnosti te odločitve, menim, da je UO ravnal pravilno, o čemer pričajo tudi sedanji rezultati. Vsi zaposleni so se dobro vključili v naš kolektiv in le želimo si lahko, da bo tako tudi v prihodnje. Tudi v Vin-
Uspešni Polzelani trdijo: izvažati, toda domačemu kupcu nameniti še več pozornosti_______________
V polzelski Tovarni nogavic, ki zaposluje 1152 delavcev, so lansko poslovno leto zaključili brez izgub. Izdelali in prodali so nekaj več kot 37 milijonov parov nogavic. Od tega so jih 80 odstotkov izvozili zahtevnim kupcem v Nemčijo, Holandijo, Švico in Ameriko. Da so lahko toliko izvozih, je vsekakor rezultat investicij v novo tehnološko opremo v vrednosti 2 milijona DEM. Visok izvoz obremenjujejo razlike med rastjo inflacije in tečajem ter visoke obremenitve osebnih dohodkov. Kljub temu pa letos načrtujejo povečanje izvoza za pribhžno 10 odstotkov.
Kaj pa domači trg? Za kapacitete, ki jih ima Polzela,
ski Gori naj bi prevzeh trgovine, vendar se doslej s podjetjem ERA še nismo dogovorih. Vsekakor pa upam, da se bo to uredilo v zadovoljstvo tako zadružnikov v Vinski Gori kot zadruge v celoti. Naše delo že kaže prve uspehe, čeprav bo potrebno še veliko narediti, da bo tako, kot si vsi želimo. Poudariti velja, da smo, kolikor je bilo v naši moči, skrbeh za redno plačilo mleka, ostalih kmetijskih proizvodov ter hmelja. Glede na stanje, ki vlada v našem gospodarstvu, še posebno pa v kmetijstvu, smo z doseženim lahko kar zadovoljni, čeprav je naša primarna proizvodnja padla za 11%,« je povedal predsednik Gajšek. KZ Petrovče ima 151 članov, ki so vplačali prispevek 500 DEM in s tem postali tudi solastniki zadruge. Obseg proizvodnje je bil lani sicer manjši kot leto poprej; vendar predvsem zaradi suše in
drugih problemov. Sicer pa o tem zgovorno govorijo tudi številke. KZ je prodala 227 ton mladega pitanega goveda 19 ton krav in pet ton telet. Skupaj 251 ton ah 8% manj kot leto poprej. Mleka so oddali 1.016.000 htrov ah za 12% manj kot leto poprej. Piščancev so oddali 468 ton ah 6% manj, hmelja so oddali 108 ton ali 13% manj itd. Zadruga je kljub temu imela nekaj dobička, tega pa sta ustvarili zlasti obe trgovini, ki naj bi tudi v prihodnje imeli to nalogo.
KZ Petrovče je na dobri poti, da postane uspešna in donosna zadruga, ki bo v zadovoljstvo vsem zaposlenim in predvsem kmetom zadružnikom. Kot pravijo, pa je potrebno čim prej pravno registrirati njihov obstoj, zato želijo, da jih pri tem ne bi ovirah.
Darko Naraglav
Trgovina MAJ Matke
Ob jubileju presenečenja za kupce
Zadnji dan tega meseca bo v trgovini MAJ v Matkah prav gotovo zelo živahno. Za to bosta poskrbela lastnika trgovine Mojca in Jože Sle-menšek, ki bosta proslavila tretjo obletnico odprtja trgovine. Jubilej bosta praznovala skupaj s svojimi kupci, za katere sta pripravila več presenečenj in nadvse ugodno prodajo. Le-ta je tudi sicer, z raznimi akcijskimi prodajami, poznana številnim potrošnikom ne samo iz Matk, ampak tudi iz drugih krajev, ki se tu pogosto oskrbujejo zlasti z močnimi krmili, ki so najcenejša v dolini.
Zakoncema Slemenšek veliko pomeni, da so ljudje ob nakupih v njihovi trgovini zadovoljni. Zavedata se, da
je to mogoče doseči le z bogato ponudbo, ugodnimi cenami in gostoljubnostjo. Ko sta se pred leti odločala za trgovino, sta se tega lotila preudarno. S takšnim delom pa nameravata nadaljevati tudi v prihodnje.
Za konec tega zapisa pa še povabilo Mojce in Jožeta, da ju obiščete in se sami prepričate o ponudbi ter cenah v njihovi trgovini. Povabilo pa še posebej velja za 31. marec, ko bo pri njih res veselo. Ob tej priložnosti pa se vsem potrošnikom, vaščanom in drugim kupcem ter poslovnim partnerjem zahvaljujeta za zaupanje in upata na dobro sodelovanje tudi v prihodnje.
EP
Investicija zaključena, pred vrati pa že nova
V tekstilni tovarni Prebold te dni zaključujmo jinvesti-cijo v proizvodnjo in oplemenitenje širokih tkanin. Prvi metri, izdelani na novih strojih, ki so vredni prek 6 milijonov mark, so že v prodaji. S tkaninami, narejenim! na novih strojih, so zadovoljni in pričakovati je, da bodo v kratkem začeli obsežnejšo proizvodnjo. Zaenkrat pa bodo obdržali tudi proizvodnjo ozkih tkanin, širokih 90 cm, saj so nekateri izdelki tržno zanimivi tudi v tej širini. Brez investiranja
v široko linijo pa dolgo več ne bi šlo, saj je konkurenca izredno močna in neizprosna. Kot vse kaže, pa se investicijam ne bodo odpovedali tudi v prihodnje. Posodobiti nameravajo tudi proizvodnjo nogavic. Nova posodobitev bo vredna pribhžno toliko kot prva, se pravi prek 6 milijonov mark. Seveda pa bo tudi tokrat prispeval denar mednarodni monetarni sklad za obnovo in razvoj, brez katerega bi bilo skoraj nemogoče izpeljati takšne investicije	DAR
Nezadovoljni s kmetijsko politiko
V skrajnem primeru tudi blokada cest
Kmetje iz Savinjske doline se pridružujejo protestu, ki ga ta mesec organizirata Zadružna zveza Slovenije in Kmečka zveza pri SLS po vsej Sloveniji. Tako so v prvem delu protestnih dejavnosti kmetje po vseh krajevnih skupnostih v občini razpravljali o svojih težavah in se seznanjali s potekom protesta, če vlada ne bo ugodila njihovim zahtevam. V skrajnem primeru bodo v prvih dneh aprila v celoti blokirali najpomembnejše cestne odseke in mejne prehode.
Že januarja so kmetje vladi poslah svoje zahteve, ki so jih utemeljih s prepričanjem, da liberalno tržni koncept ni primeren za slovensko kmetijstvo, predvsem zaradi težjih pogojev pridelave in neproizvodne vloge kmetijstva. Zato zahtevajo takojšen sprejem ukrepov za zaščito domače kmetijske proizvodnje in uvedbo dodatnih dajatev za uvožene izdelke do višine razlike med uvozno in intervencijsko ceno. Vlada naj uvede red in dosledno kontrolo pri uvozu agroživil-skih izdelkov. Zadružna zveza je že lani opozorila vlado na posledice liberaliziranega uvoza mesa, vendar le-ta ni niti odgovorila niti ukrepala. Kmetje zahtevajo tudi ureditev odkupnih cen pridelkov do pokritja proizvodnih stroškov povprečno produktivnega proizvajalca. Stroški prireje mleka na kmetijah so novembra lani znašali 32,68 SIT na liter, odkupna cena pa je bila 21,40 SIT in je torej pokrila le 65.5% stroškov prireje. Da je kmet zaslužil povprečen čisti mesečni dohodek na zaposlenega, je moral leta 1965 prodati 809 htrov mleka, novembra lani pa že 1.726 litrov. Povprečna odkupna cena za kvalitetno
meso govedi je bila v novembru 148,24 SIT za kilogram in pokriva prav tako samo 61,4% stroškov prireje. S sprostitvijo uvoza mesa je naša vlada najbolj ustregla avstrijskim kmetom, ki jim je Avstrija odobrila precej denarja za izvozne stimulacije za meso, ki jim ga ni uspelo prodati na trg Evropske skupnosti. Domača živina tako ostaja kmetom, še zlasti ob povečani ponudbi zaradi posledic lanske suše. Nezadovoljni so bih tudi vinogradniki, ki zahtevajo ce-. lovito zaščito domače pridelave vina pred dumpinškim uvozom. V primerjavi z odkupnimi cenami so cene na drobno lani naraščale hitreje, čeprav so po statističnih podatkih cene hrane naraščale počasneje kot cene košarice življenjskih potrebščin. Zato protestniki vztrajajo, da se vzpostavijo ustrezna razmerja med proizvodno in maloprodajno ceno, tako da bo breme sedanje situacije enakomerno razporejeno med neposrednega proizvajalca, predelovalno industrijo in trgovino. Njihov namen pa ni dodatno obremeniti potrošnika. Zahtevajo le takšno kmetijsko politiko, ki bo dolgoročno zagotavljala stabilne razmere za gospodarjenje, ne pa povzročala propad podeželja in polovice s kmetijstvom povezanega gospodarstva.
Teden informiranja in opozarjanja vlade in javnosti je mimo, sledi pritisk kmetov v Ljubljani, regijskih in občinskih središčih. Če bodo pogajanja neuspešna, bodo 30. in 31. marca organizirali delno blokado cest, ki bo 1. aprila prešla v popolno blokado do preklica.
K.	Rozman
je slovenski trg res majhen, ^ vendar ga nikoli niso zanemarjali. Domačemu kupcu vedno želijo ponuditi kaj novega. Za letošnje leto, to se pravi za pomlad, jesen in zimo, so pripravili novo kolekcijo izdelkov iz najsodobnejših materialov z naravnimi lastnostmi svile, volne in bombaža. Te izdelke so razstavili na letošnjem sejmu MODA v Ljubljani. Zaradi tega jih, kot pravijo v Polzeli, zahodna konkurenca na domačem trgu ne skrbi, kajti z visoko kakovostjo, obliko in modo je Polzela s cenami konkurenčna. Na sliki: med natovarjanjem nogavic za nemškega partnerja.
TONE TAVČAR
Zaupanje v Hmezad banko
S poslovnimi rezultati v preteklem letu so zadovoljni. Obseg poslovanja so povečali za 55 odstotkov, za petino je bila večja realna rast Poslovni rezultat po polletnem poslovanju omogoča izplačilo osem odstotkov dividende na revalorizirani kapital O zaupanju v Hmezad banko pričajo tudi podatki o 60~odstotnem povečanju sredstev varčevalcev, ki jih je trenutno že prek dvajset tisoč. Tudi v letošnjem letu smelo načrtujejo za tretjino realno rast poslovanja, poleg stimulativnih obrestnih mer bodo aprila pričeli poslovati tudi s Čeki Varčevalcem bodo poleg svetovanja, kako najbolje naložiti denar, ponudili možnost hranjenja dragocenih predmetov -zato nameravajo preurediti del banke.
Med uspešne posege za izboljšanje gospodarstva uvrščajo predvsem Mlekarno Celeia, ki ima vse možnosti za sanacijo, z njihovo pomočjo so zagotovili redno plačevanje mleka. Investicijska dejavnost, kjer je družbeni kapital, izredno upada, povečuje pa se v podjetjih z zasebnim kapitalom. Tako se je v zadnjih mesecih število komi ten-tov-pravnih oseb povečalo kar za polovico, kar je tudi
posledica njihove poslovne usmeritve v naložbe malih in srednjih podjetij in obrtnikov. ‘
Hmezad banka hm 26 agencij in ker jib je večina v podjetjih, so začeli urejati nove na primernejših lokacijah. To so že opravili v Laškem, še letos pa nameravajo odpreti novi agenciji v Rogaški Slatini in v Slovenski Bistrici. Kolektiv, ki šteje 48 delavcev, je organiziran racionalno, kar je posledica modernizacije poslovanja.
V Hmezad banki bodo aprila pričeli poslovati tudi s tekočimi računi, kar je še zadnja storitev, ki jim je v poslovanju z varčevalci manjkala. Vedno bolj se uveljavlja nakupovalna kartica, ki jo lastniki lahko uporabljajo že v 130 trgovinah.
Varčevalcem bo na voljo tudi borzno posredništvo z vrednostnimi papirji.
Sredi leta naj bi pričeli opravljati plačilni promet s tujino, v povezavi z večjo banko pa tudi devizne hranilne vloge.
Podatki o poslovnih rezultatih Hmezad banke in tudi načrti, ki sta jih na novinarski konferenci predstavila direktor Miha Goličnik in njegov pomočnik Andrej Špo-rin, potrjujejo upravičenost lani ustanovljene banke, ki ji varčevalci zaupajo.	jk

Vas dobrih možnosti
Bodo vaščani Matk sprejeli izziv?
V Sloveniji smo leto 1993 razglasili za leto turizma. Že dolgo vemo, da je turizem panoga, od katere zelo dobro živijo številna nacionalna gospodarstva. Dober zgled nam je lahko kar sosednja Avstrija, ki s turizmom ustvari velik del družbenega bruto produkta. V Sloveniji tega še ne bomo kmalu dosegli, vendar pa naravne danosti za to imamo, samo izkoristiti jih moramo bolj ko doslej. Vsekakor pa smo sedaj le spoznali, da turizem ni le na malem koščku slovenske obale, ampak tudi in predvsem v celinskem delu države, kjer je še veliko lepih in za turista vabljivih kotičkov. To niso samo Bohinj, Bled, Bovec in še nekatera druga znana mesta. Tudi Savinjska dolina jih kar precej premore. Poleg že uveljavljenih, čeprav še premalo izkoriščenih, se odpirajo možnosti novim krajem in tam živečim ljudem. S prihodom Milana Miheliča, ki je prevzel znano gostišče Pri gasilcu v Mat-kah, se lahko zgodi, da bo ta kraj postal pomemben turistični eldorado Spodnje Savinjske doline.
Primorske in obkolpske izkušnje
' Milan in njegova žena Biljana sta v Savinjsko dolino prišla s Kočevskega. Že nekaj let delata v turizmu in gostinstvu, tako da dobro vesta, kako se moraš predajati tej dejavnosti, da lahko žanješ, kar si s trudom in zagnanostjo posejal. To sta spoznala tako v Izoli kot v Kostelju. Tam bi tudi ostala, če ne bi bilo vojne in meje med Slovenijo in Hrvaško. Sedaj sta tu in svojo ustvarjalno energijo in zamisli trošita in uresničujeta v kraju pod Mrzlico, Goljavo in Homom.
Matke so pravi kraj za turizem
Milan Mihelič je poln optimizma in načrtov. Daje videz resnega in zagnanega gostinca ter poslovneža. Svoje delo opravlja profesionalno in odgovorno. In kaj pravi o Matkah? »Mislim, da sem našel pravi kraj za uresničitev svojih želja in načrtov. Vsekakor mi je kraj všeč in mislim, da bo zanimiv tudi našim gostom. Seveda pa pri tem računam na dobro sodelovanje vseh krajanov, kajti le tako je mogoče
Milan Mihelič
ustvariti pogoje za tisto, čemur pravimo turizem v pravem pomenu besede. Turizem smo ljudje in tega se moramo zavedati, če želimo v tej dejavnosti tudi tržiti in si na tak način zagotavljati svoj obstoj ali vsaj izboljšati življenjski standard. V Matke in Savinjsko dolino nameravam pripeljati Nizozemce, Belgijce, Italijane in druge turiste. Navezal sem stike s turističnimi agencijami, s katerimi sem že
Ivan Lebar
prej dobro sodeloval. Pričakujem tudi svoje nekdanje goste iz Kočevja.«
Zadovoljni tudi gasilci
Tako kot Milan z Matkami in ljudmi so z njim zadovoljni tudi gasilci, saj so, kot vse kaže, ponovno dobili najemnika, ki bo povrnil dobro ime gostišču. »Mislim, da smo se med številnimi ponudniki odločili za prava človeka, saj smo z njima dobili v kraj vaščana, ki lahko vplivata na prihodnost življenja v kraju. Naš kraj je tako rekoč neokrnjen, potrebno je le te Miheličeve zamisli sprejeti in misliti, da s skupnimi napori rezultatov ne bo manjkalo. Turizem je za
nas nekaj odmaknjenega in še premalo cenjenega, mislim pa, da se lahko tudi ta miselnost kaj hitro spremeni, če ljudje spoznajo, da prinaša finančno korist. Menim, da poskusiti ni greh in če nam bo uspelo, bomo lahko vsi skupaj še toliko bolj zadovoljni. Računamo pa tudi na podporo vseh tistih, ki jim je kaj do turizma v Savinjski dolini,« je dejal predsednik GD Matke Ivan Leber.
Več prireditev
Pripravljajo že program turistične ponudbe. Milan upa, da se bodo z njim strinjali tudi krajani. Z mladinci in gasilci se je že pogovarjal in vsi so pripravljeni	sodelovati.
V Matkah je bilo že doslej precej zlanimivih prireditev, odslej pa jih bo še veliko več. Prostora za to je dovolj; imajo lokal oziroma dvorano, igrišče, kjer nameravajo v prihodnosti urediti še odbojkarsko igrišče. Dogovorili so se, da bi najprej uredili trim stezo, potem pa bi vse še dopolnjevali. Okolica je idealna za pripravljanje celodnevnih piknikov. Za začetek pa bodo vsako soboto prirejali ples.
Pestra gostinska ponudba
Zakonca Mihelič se želita ustaliti v Matkah. Predana sta gostinskemu poklicu in gostom nudita bogato izbiro jedi. Ponudba je pestra, od rib, divjačine, do domače hrane in klasičnih jedi. Poleti naj ne bi manjkalo odojkov in drugih | jedi z žara. Vseh zamisli verjetno ne bo mogoče uresničiti čez noč. Postopoma pa čim več, kar si je Milan zamislil. i Z odprtjem lokala, ki lahko sprejme tudi dva avtobusa ljudi hkrati, so prvi koraki že narejeni. Sedaj je treba delati naprej.
»Delali pa bomo precej tudi na kulturnem in športnem področju. Prirejali bomo razstave, organizirali kulturna srečanja in pripravljali razne druge prireditve. Možnosti je veliko in trudili se bomo, da jih čim bolj izkoristimo...«
Tako. Naj zaključimo naš zapis s tem, da je Milan velik ljubitelj glasbe. To ima po očetu in stricu Francu Miheliču, ki bo s svojim ansamblom odslej gotovo večkrat v Matkah.
Pred dnevi je že bil in tako popestril čudovit večer ter modno revijo. Vsekakor pa ni manjkalo zabave, dobrih jedi in vsega, kar sodi zraven. Zadetek torej več kot obetaven. Le tako naprej!
Darko Naraglav
- : L ” ';• :	. ■;;/ 41 ' ■ ■ ■'
MARKET
P a
M
LOŽNICA PRI ŽALCU 15/U
telefon: 063/713-079
IZKORISTITE UGODEN NAKUP i
VINSKI KIS/11	99,90	DETERGENT ŽA POSODO / 41	399,90
MARGARINA/250 g	49,90	WEISER RIESE/3 kg	645,90
RIBE V KONZERVI	59,90	MILO/BEAUTY/125 g	39,90
TESTENINE/500 g	59,90	ARAŠIDI / praženi/ 500 g	150,00
RADENSKA/11	37,00 ■	POMARANČE/kg	50,00
OLJE/11 RIŽ / uvoz /1 kg	113,00 99,90	WC PAPIR /10 role	159,00
Odprto: VSAK DAN od 7. do 21. ure, tudi ob nedeljah in praznikih
Za obisk se priporočamo
S

s H ■
	

PiSiiSifi
Turistični osat
Skozi Savinjsko dolini potuje po magistralni cesti vsak dan več potnikov in tudi turistov. Na poti opazijo urejenost okolja, stanovanjskih hiš in poslovnih objektov. Med tiste, ki dajejo slab videz in vtis, gotovo sodijo objekti in okolica Borisa Fišerja v Šentrupertu nasproti bencinske črpalke. Komisija mu zato podeljuje turistični osat za mesec marec.
Turistična vrtnica
V svetu je kajenje na javnih mestih že marsikje z zakonom prepovedano in za neupoštevanje le tega so kadilci tudi kaznovani. Pri nas tak zakon že pripravljajo, pa tudi sicer so nekadilci, v boju za nezakajene prostore, v katerih se zadržujejo, vedno bolj glasni.
Gostilna Privošnik v Šempetru pa je prav gotovo med
prvimi, če ne celo prva v občini, ki je za nekadilce uredila poseben prostor, v katerem je trideset sedežev, namenjen pa je tudi zaključenim družbam.
Vsekakor je odločitev Pro-vošnikovih vredna pohvale in posnemanja, zato jim podeljujemo Turistično vrtnico.
T. T.
Ljubezen do turizma ostaja
Letošnje leto je leto turizma in zdelo se nam je prav, da tudi v našem časopisu predstavimo kakšnega turističnega delavca ali delavko ter spregovorimo o njihovem poklicu. Spomnili smo se na Marjeto Podlesnik iz Ložnice pri Žalcu, ki je kot vodička prepotovala bivšo Jugoslavijo po dolgem in počez, popotnikom pokazala veliko lepot evropskih mest in na potovanjih skrbela za vedrino in strokovnost. Vsi, ki so potovali z njo, se jo spominjajo v najboljši luči in marsikomu je žal, da ne opravlja več tega poklica. Življenje gre pač svojo pot in Marjeta se je pred štirimi leti odločila postati zasebnica in sam svoj gospodar.
Trgovina Ajda je sedaj že štiri leta Marjetino novo delovno okolje. Kljub delu v trgovini ph se turizmu ni povsem odpovedala, saj skrbno spremlja vse, kar se na tem področju dogaja v Sloveniji in v svetu. Sicer pa domačini radi zahajajo nakupovat k Marjeti, saj so ji zelo hvaležni, da je med prvimi v občini zbrala pogum in se odločila odpreti zasebno prodajalno na Ložnici.
»Mislim, da sem se odločila prav, čeprav naju z možem vedno bolj jezi, da vlada takšna finančna nedisciplina, ki onemogoča normalno poslovanje. Po drugi strani pa je veliko špekulacij, ki poštene poriva proti dnu...« je med drugim povedala naša sogovornica.
Pogovor se ponovno suče okrog turizma, spominov, ki jih je resnično veliko. Z žalostjo spremlja krvave dogodke v Bosni, ki jo je vedno znova privabljala s svojimi lepotami in zanimivostmi,
danes pa je v njej eno samo uničenje in morija. Marjeta ima stike s svojimi nekdanjimi sodelavci s Kompasa.
Svoje družinsko podjetje sta z možem za vsak slučaj registrirala tudi za opravljanje turistične dejavnosti, saj se ob hčerkah, ki jih imata, prav lahko zgodi, da bo katera šla po maminih stopinjah, kar bi verjetno tudi
prestrukturirati in ljudi zaposliti v turizem oz. čistejših panogah gospodarstva. Delo v turizmu je lepo, čisto in če delaš v njem z ljubeznijo, tudi ne preveč težko,« je na zastavljeno vprašanje odgovorila Marjeta Podlesnik.
Za Marjeto so sedaj že štiri leta trgovskega poklica. Res, da ne potuje več, vendar opravlja delo, kjer stikov z ljudmi ne manjka. To pa je zanjo tudi najpomembnejše, saj ima rada družbo, ljudi in dobro razpoloženje. Tega v njeni trgovini resnično ne manjka. O tem smo se ob obisku tudi sami prepričali.
Marjeto Podlesnik in Ložnico smo zapustili v spoznanju, da je življenje na vasi lepo, če v njej živijo takšni ljudje, kot smo jih spoznali. Marjeta pravi, da so kot velika družina in kaj radi ji verjamemo. Sicer pa, turizem smo ljudje in Marjeta to dobro ve. Pa srečno in veliko uspeha tudi v prihodnje.
D. Naraglav
Marjeto privabilo nazaj v njen prvotni poklic, za katerega se je tudi izobraževala. Sicer pa, kaj misli o možnostih slovenskega turizma?
»Možnosti so velike, vendar jih je potrebno znati izkoristiti. Naša domovina je lepa in zanimiva ter premore široko paleto naravnih danosti in kontrastov pokrajin. Na sorazmerno majhnem prostoru imamo obalo, gorske alpske doline in prekmursko ravnico. Mislim, da je vlada naredila veliko napako, da ni obdržala ministrstva za turizem. Turizem je lahko paradni konj našega gospodarstva, je ekološko mnogo čistejši cžd industrije, ki bi jo bilo potrebno nujno

Trgovina PIKA
Suzana Lednik
Vrečarjeva 1, Žalec
Bogata ponudba otroške konfekcije po ugodnih ceha h:
•	pižame, • trenirke, • kavbojke...
Odrasli bodo v trgovini PIKA lahko izbirali:
•	modne pletenine, • legice, • .šponarice'... po cenah, ki so dosegljive za vsak žep!
MINI MflRKCT ŠP€LR
ŽALEC
Florjana Pohlina 3
ODPRTO: od 7. do 20. ure, SOBOTA: od 7. do 17.ure, NEDELJA: od 8. do 12. ure.
Po ugodnih cenah nudimo:
SLADKOR/1 kg	62,90
VVCROLCE/1 Okorn	179,90
ARAŠIDI/500g	160,60
VINJAK CEZAR	594,00
BELLE DE JOUR	462,30
detergent za posodo MOJ/41
418,40
mehčalec MOJ/41	278,50
kompot ANANAS/850 g	156,60
kompot BRESKVA/850 g 173,90 PULOVERJI ZA MLADE 2.117,00 TRENIRKE ZMECKANKE
3.993,00
Nudimo tudi:
-	vsak dan svež kruh (tudi ob nedeljah)
-	šunko, krače, hrenovke
-	domače piščance FIŠAR
Možen nakup na dva obroka ali zamik plačila s kartico!
KS Polzela
Tretji samoprispevek da ali ne?
Z iztekom drugega krajevnega samoprispevka se na Polzeli znova pojavlja dilema, ali začeti z aktivnostmi za uvedbo tretjega samoprispevka ali počakati, da minejo neugodne gospodarske razmere, ki so zares neprimerne za razmišljenje o krajevnem samoprispevku, ter ponovno uvesti samoprispevek tedaj, ko se ljudje ne bodo več ubadali z osnovnimi eksistenčnimi težavami. Vodstvo KS je to vprašanje obravnavalo in ocenilo, da je denar krajevnega samoprispevka zaenkrat še vedno osnovni denar, ki zagotavlja razvoj krajevne skupnosti, in glede na nerešene probleme je skoraj nujno, da krajani z lastnimi sredstvi prek samoprispevka rešujejo probleme razvoja kraja.
Kljub v celoti realiziranemu programu zadnjega samoprispevka je na Polzeli še vedno problematična vodo-oskrba. Primarno vodovodno omrežje je po oceni stro-
kovnjakov v povprečju, razen obnovljenih delov, staro že več kot 50 let. Je ozkega profila, sestavljeno iz dotrajanih salonitnih cevi, ki so povrhu vsega še nevarne za ljudi. V zvezi s tem je prevladala ocena, da primarnega vodovodnega omrežja ne bo pomagal obnoviti nihče, če se pri tem sami ne bodo potrudili ter zbrali osnovnih investicijskih sredstev. V KS je tudi območje, kjer javnega vodovoda sploh še nimajo - predel Sevšek pod Vimper-kom, kjer je brez zdrave pitne vode 16 gospodinjstev.
Večji del tako zbranega denarja v naslednjih petih letih, 70 odstotkov ah 25 milijonov sit, naj bi tako name-• nili za obnovo vodovoda na Polzeli, Orovi vasi, Bregu, in Založah. Predvidena je tudi izgradnja črpališča ter cevovoda do predela Sevšek, ostali denar pa bi namenili za povečanje cevovoda od Cimpermana do Garanta ter obnovo 400m cevovoda
v Ločici pri Polzeli.
V osnutku programa podaljšanega samoprispevka so 30 odstotkov namenili za potrebe osnovne šole Polzela za ureditev prostorov otroške knjižnice, za gasilsko društvo Polzela, za gradnjo zidu pri cerkvi, kar je še dolg iz zadnjega samoprispevka. Tudi v tem samoprispevku naj bi krajani prispevali denar po isti prispevni stopnji kot doslej, le za kmete naj bi se obveznosti iz katastrskega dohodka razpolovile. Dokončno razmerje posameznih uporabnikov sredstev naj bi določili na vaških zborih, ki so za posamezna naselja sklicana od 19. do 28. tega meseca.
Vse navedeno pa še zdaleč ne pomeni, da bo krajevni samoprispevek tudi podaljšan. Med pripravami se bodo upoštevala stališča zborov krajanov ter tudi siceršnja mnenja krajanov na terenu in če ne bo večje pripravljenosti za uvedbo tretjega samoprispevka, bo pač moralo vodstvo Polzele to upoštevati ter svoje delo prilagoditi sredstvom, ki jih bodo dobili iz občinskega proračuna in z udeležbo krajanov pri izvajanju posameznih investicij. Če tokrat ne bodo solidarni, se občutku, da so skupaj odgovorni za morebitno slabše stanje vodooskrbe, ne bo mogoče izogniti.
Tone TAVČAR
Zelena straža
MIADINSKI SERVIS velenje
POSLOVALNICA ŽALEC
OBVEŠČA!
Vsi študentje in dijaki, ki so opravljkali delo prek MLADINSKEGA SERVISA VELENJE, POSLOVALNICE ŽALEC, lahko dvignejo potrdila o prejetih zaslužkih v letu 1992 na sedežu Mladinskega servisa Velenje, POSLOVALNICE ŽALEC, Ul Ivanke Uranjek 6, ŽALEC vsak delavnik od 7. do 15. ure.
V naši občini nameravajo v javna dela vključiti tudi dela zelene straže oziroma mestnih redarjev. Ti naj bi svojo službo opravljali predvsem v mestu Žalec, po potrebi pa tudi v drugih krajevnih skupnostih. Glede na to, da omenjenih del doslej ni opravljal še nihče, niti ni bilo registriranega podjetja za opravljanje te dejavnosti, bodo mestni redarji delali po navodilih in pod nadzorom mestne skupnosti, nad vsem pa bo bdel sekretariat za občo upravo pri občinski skupščini.
Najprej bodo delo pričeli opravljati štirje nezaposleni delavci v Žalcu. Ti naj bi v prvi vrsti varovali okolje in par-
ŠE SREČA, DA SEM ZAVAROVAN PRI TRIGLAVU
Premija je naložba v gospodarsko varnost, zato ni vseeno komu jo zaupate. Zaupajte zavarovalnici, ki bo lahko škode izplačevala tudi takrat, ko bodo škodni rezultati izrazito neugodni. Gospodarsko varnost zagotavljajo le zadostne rezerve in dobro pozavarovanje.
Za vas smo pripravili nekaj novosti:
-	paketno avtomobilsko zavarovanje,
-	požarno zavarovanje živinorejskih kmetij in
-	požarno zavarovanje na novo vrednost.
Opozarjamo na ugodne plačilne pogoje in POPUSTE!
Hkrati vas obveščamo, da lahko pri svojem zastopniku sklenete ali podaljšate tudi obvezno avtomobilsko zavarovanje in vam ni potrebno več čakati pred različnimi okenci.
Predstavljamo vam zastopnike, ki sklepajo zavarovanja na področju občine Žalec:
ZASTOP
ZASTOPNIK
TELEFON
POLZELA
ŽALEC
PREBOLD - MARIJA REKA GRIŽE - ZABUKOVICA ŽALEC - GOTOVUE TABOR
PETROVČE - LIBOJE VRANSKO
ŠMARTNO - ANDRAŽ BRASLOVČE
PREBOLD - LATKOVA VAS ŠEMPETER
PETROVČE - PERNOVO
Branko BIZJAK, Polzela 107/a, Polzela Rihard DERŠEK, Dobriša vas 4/a, Petrovče Jože DOBNIK, Latkova vas 112, Prebold Stanko KOLENC, Gotovlje 106, Žalec Henrik KRAJNC, Ložnica 35/d, Žalec Andrej LESKOVŠEK, Ojstriška vas 10, Tabor Vlado MAJER, Pemovo 1, Žalec Jože PAVLIČ, Vransko 147/a, Vransko Ivan POLESNIK, Podvin 1, Polzela Uroš PRISLAN, Parižlje 63, Braslovče Milan ŠKORJANC, Dolenja vas 39, Prebold Dejan URANKAR, Šempeter 138, Šempeter Karel ZUPAN, Dobriša vas 10, Petrovče
776-261
.701-951
711-	973
712-	866 726-520 776-425 725-229 721-086 721-209 7234)45 701-705 776-492
PREDSTAVNIŠTVO ŽALEC, Šlandrov trg 40, tel. 711-360 je odprto vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 14.30, v sredo od 7. do 17. ure.
zavarovalnica triglav d.d.
Ker ŽIVLjENjEpotrebuje varnost
ZASEBNA TRGOVINA BARVE-LAKI
/Ri\
KOMPAN VALTER
DOemSA «AS m «301 PETROVČE
PRI ZLATEM KRIŽU
UGODNA PRODAJA:
•	barv-lakov
•	lepil
•	lakov za parket
•	razredčil...
Pri gotovinskem plačilu nad 10.000 sit 10% popust ali plačilo na 2 čeka!
Tel: 0609/612-240
Ceste bo moral urejati vsak
Bliža se pomladni čas, ki ga mnogi izkoristijo tudi za popravilo gozdnih cest in vlak. Mnogi lastniki gozdov so lani poštah člani gozdarske zadruge Vransko. Nekateri pričakujejo, da jim bo ta zadruga pomagala urejati vlake in ceste v njihovih gozdovih, kakor je bila navada v preteklosti, ko so to delo opravljale službe gozdnega gospodarstva. Ker pa je gozdarska zadruga profitna organizacija in ker lastnikom gozdov ob prodaji lesa tej zadrugi izplačajo celotno ekonomsko ceno, zmanjšano le za posredniške stroške zadruge, le-ta nima na razpolago sredstev za sofinanciranje vzdrževanja in gradnje gozdnih vlak in cest. Lastniki gozdov, ki svoj les prodajo gozdarski zadrugi, bodo morah tako sami skrbeti za urejenost svojih poti.	L. B.
kovne površine ter pri tem opozarjali pristojne službe na odpravljanje pomanjkljivosti. Zagotavljah naj bi spoštovanje prometnega režima in parkiranje na za to določenih mestih, pri čemer naj bi pobirali tudi pristojbino za prekrške na javnih parkiriščih. Pri delu bodo sodelovah s policijsko postajo, inšpekcijskimi službami, komunalnim podjetjem in drugimi ustreznimi službami, ki so dolžne skrbeti za okolje. Predvsem pa naj bi mestni redarji opozarjali ljudi na red in čistočo in s tem skušah izboljšati njihov odnos do okolja in kraja, v katerem živijo.
Skratka, mestni redarji si bodo prizadevali, da bo mesto bolj urejeno in čisto, saj kaže, da brez nadzora in opozoril tega ne znamo ali nočemo storiti.
V. Cerovšek
Pogrebno službo prevzel zasebnik
Svet mestne skupnosti Žalec je med dvema ponudnikoma za opravljanje pogrebne službe izbral podjetje Strahovnik. Krajani so morah pogrebne obveznosti doslej urejati na več mestih, sedaj pa lahko vse uredijo pri omenjenem podjetju. Mestna skupnost je zato dala v najem mrliško vežo in skladiščne prostore. Cene pogrebnih storitev bo še naprej določala mestna skupnost, skrbela pa bo tudi za urejanje pokopališča. V preteklem letu so uredili poti v vrednosti milijon in pol tolarjev, s sredstvi najemnine grobov pa bodo poti urejali tudi naslednji mesec.
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
Trgovina
Parižlje 1, Braslovče telefon: 063/721-081
Velika i
•	vodovodnega materiala (fitingi, pocinkane cevi, bojler-ji, pipe, sanitarna keramika, fontane, električne črpalke)
•	materiala za centralno ogrevanje (črne cevi, peči, radiatorji, črpalke, ventili)
•	materiala za bakreno industrijo
•	lepila in fugirna masa
Nudimo dostavo na objekt, plačilo na več obrokov in montažo Pričakujemo vas: od 7. do 18. ure, v soboto od 7. do 12. ure.
AVTO LETA 1993 NISSAN MpCRA AVTO HIŠA KOS,
LOČICA 2/B, POLZELA
SERVIS IN PRODAJA
TEL (063) 701-060, 701-090
IM IM
NOVA MICRA 1,0 IN 1,3 (3 V) ^	SUNNY KAT i (3 V, 5 V)
PRIMERA
IN OSTALA VOZILA
IZ PROGRAMA
VOZILA SO NA ZALOGI! DOBAVA TAKOJ!
IZJEMNO UGODNI KREDITNI POGOJI TER PRODAJA PO SISTEMU LEASING.
4
PSC SERVIS ŽALEC
Ivanke Uranjekl 63310 ŽALEC
SPOŠTOVANI!
Obveščamo vse lastnike kmetijskih traktorjev, da bomo opravljali tehnične preglede na terenu od 7.30 ure dalje po naslednjem razporedu:
05.	04.1993 TZO VRANSKO
06.	04.1993 TZO TABOR
08.	04.1993 TZO GOMILSKO
09.	04.1993 TZO BRASLOVČE 13. 04.1993 TZO POLZELA 15. 04.1993 TZO PETROVČE
od 8. do 10. ure v VINSKI GORI - ZADRUŽNI DOM od 11. do 13. ure GALICIJI- ZADRUŽNI DOM
Prosimo vse TZO, da v primeru slabega vremena pripravijo ustrezen prostor za izvajanje tehnični pregledov.
še zrelejšim od njih. Za krajši čas so se razšli, a ljubezen do narodnozabavne glasbe je bila močnejša in znova so tu v spremenjeni zasedbi in z novim imenom. So zrelejši, bolj izbušeni in željni igranja.
Savinjski kvintet pravzaprav predstavlja Savinjsko dolino v malem. Pevka Brigita Golobič je doma z Vranskega, igra tudi klaviature, obiskuje H. letnik gimnazije v Celju. Mladi mizar Martin Juhart, kitarist in pevec ansambla prihaja iz Pondorja. Iz istega kraja je tudi harmonikar Jure Papež, študent 1. letnika lesarstva. Najmlajši član ansambla, klarinetist Matej Vidovič, je sedmošolec s Polzele. Njegov starejši brat Andrej je basist, zaposlen pa je v tovarni nogavic Polzela. Trobento igra Rok Smerke, doma iz Prebolda, dijak SŠTP v Ljubljani, ki je izdelal tudi propagandni material za ansambel.
Začeli so s šolskim ozvočenjem. Do svojega so prišli s pomočjo staršev in prijateljev.' Na začetku so jim bili v veliko pomoč priznani glasbenik Robi Zupan ter člana dua Golding Alenka in Joži. Sedaj pa imajo srečo, da jim veliko pomaga glasbeni mojster Jože Škorjanc.
Njihov glasbeni repertoar je zelo bogat. Največ igrajo skladbe Avsenikov in Alpskega kvinteta. S ponosom in veseljem pa tudi skladbe Jožeta Škorjanca, za kar so mu še posebno hvaležni. Luč sveta pa je zagledala že prva lastna skladba. Tej bodo nedvomno sledile še druge.
Njihovi načrti so zaenkrat še skromni, veliko jim pomeni druženje ob glasbi, vsekakor pa želijo čim večkrat nastopati in s svojim igranjem razveseljevati prijazne Savinjčanke in Savinjčane. Ob tem pa tudi kaj zaslužiti in izpopolniti glasbeno opremo. Veseli bi bili tudi kakšnega pokrovitelja, saj bi jim pri njihovih plitkih žepih prav prišel vsak tolar.
In kaj velja reči ob koncu tega zapisa? Morda to, da se člani ansambla ne ozirajo veliko na pesem pevca Janeza Bončine. Mora me tlači ob glasbi domači, saj veliko veselja, prijetno sprostitev in zadovoljstvo doživljajo prav ob tej glasbi. Vsekakor pa ne obračajo hrbta zabavni glasbi in za vse tiste, ki so bolj naravnani k tej zvrsti glasbe, z veseljem zaigrajo tudi zabavne melodije. Tako torej, Savinjski kvintet igra za vas! Prisluhnimo jim v naše in njihovo zadovoljstvo.	d. Naraglav
V svet narodno-zabavne glasbe vstopa nov ansambel. Njegova posebnost je nedvomno ta, da ga sestavljajo sami mladi glasbeniki, katerih povprečna starost ne presega 18 let. Kljub mladosti imajo za sabo kar nekaj izkušenj, saj so že igrali v ansamblu Akord oziroma v mladinskem pihalnem orkestru Glasbene šole Žalec. Od lanskega poletja pridno vadijo na Vranskem, imeli so že nekaj nastopov in z gotovostjo lahko trdimo, da so na najboljši poti, da uspejo. Kapital pa je njihova mladost, glasbeno predznanje in velika ljubezen do glasbe.
Ne še dolgo tega smo jih zmotili pri vajah na Vranskem in bili nad njihovim igranjem resnično navdušeni. Ob tem pa je nastal tudi ta zapis, ki naj bo naš prispevek k njihovi uveljavitvi v svetu narodno-zabavne glasbe.
Na začetku je bila glasbena šola, veselje do glasbe, številni solistični nastopi na šolskih proslavah, skupno igranje v mladinskem pi-
halnem orkestru, vaje in vedno več vaj, ne več samo za druge, vse bolj tudi zase. Nadaljevati se je moralo tako, kot se je - rodil se je zelo mlad ansambel. Večina še osnovnošolcev in dva srednješolca so le-
ta 1990 »šokirali« svoje rokerske sošolce, poželi priznanje staršev in krajanov na več prireditvah na Vranskem in v okolici. Ansambel Akord je bil na dobri poti. Toda zgodilo se je, kot se zgodi večkrat
SERVIS BELE TEHNIKE in ELEKTROINSTALACIJE
Dani PIKL, Šempeter 79, tel.: 063/701-250
Popravilo pralnih strojev, el. štedilnikov,
termoakumulacijskih peči, bojierjev...____________
»KOŠARICA«
Pernovo 17/a pri Veliki Plrešici telefon: 063/779-220
Nudimo:
olje Zvezdah I	114,90
moka tip 400/kg	55,00
moka lip 525/kg	34,90
mokatip850/25/kg/zakg	27,90
sladkor/50 kg/za kg	55,90
prašek AVA/3 kg	449,00
mehialec/41	310,00
pesni rezanci/kg	19,90
ječmen/50 kg/za kg	19,50	j
UGODNE CENE: motornih žag in vrtnih kosilnic JONSERED, vseh vrst krmil, gnojil, semen, brezalkoholnih pijač in kakovostnih vin.
Za večje nakupe brezplačna dostava na dom!
bodo mogli več vpisati. Zaradi tega si že več kot 10 let »dopisujemo« z občino, naj nam le nameni nekaj denarja za širitev prostorov, vendar pa je vsem znano, da se danes od kulture veliko pričakuje, zanjo pa se nič ne da,« je pojasnila Tanja Cehner, ravnateljica glasbene šole v Žalcu.
Glasbena šola se lahko ponaša z mnogimi bivšimi učenci med njimi so tudi Nika Vipotnik, danes znana sopranistka, violinist in dirigent Franci Rizmal, sopranistka Alenka Češarek, Andrej Žgank, član orkestra v mariborski operi, ter Otmar Senegačnik, član simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Vsi so danes že znani glasbeniki in prispevajo k razvoju slovenske kulture.
V Savinjski dolini imamo verjetno še veliko mladih, nadarjenih glasbenikov, ki bi jim morali omogočiti, da svojo nadarjenost razvijajo s primernim šolanjem.
Glasbeni večeri in številni nastopi učencev vedno privabijo veliko poslušalcev. Večerov, kot je bil Mozartov na katerem so nastopili uveljavljeni žalski glasbeni umetniki, si želimo še več
Delo kot vir zaslužka in zabava
Delo kot vir zaslužka in zabave
Tokrat smo se pogovarjali z mladim svobodnim kulturnim delavcem - ilustratorjem iz Žalca, Mladenom Melanškom. Mladen, ki je rojen 7. maja 1963, je že dokaj uveljavljen ilustrator, saj dela za različne poslovne stranke. Letos je za svojo ilustracijo knjige Poteptana priroda prejel Savino-vo odličje.
Zate, Mladen, pravijo, da imaš zlato roko. To je najbrž ocena tvoje sposobnosti risanja. Ali je res vse rokodelska spretnost ali pa ti nekatere upodobitve bolj ležijo?
Približno bi se strinjal, da je to rokodelska spretnost, kajti za to je potrebno veliko vaje. Drugo pa je ideja. Ta pride iz glave, ponavadi nepričakovano in v glavnem ob čudnih priložnostih. Zgodilo se mi je že, da sem sanjal kakšno uporabno zamisel in jo pozneje prenesel na papir.
Kdaj si pričel načrtno risati?
Veselje do risanja imam že, odkar pomnim. Kot dijak sem risal karikature in upodobi j al smešne dogodke in že takrat sem spoznal, da je stvar lahko zelo zabavna. Mislim, da v razredu ni bilo zvez- . ka, v katerem ne bi bilo kakšne moje čačke. Pred tremi leti sem na pobudo prijateljev in domačih poskusil tudi z resnejšimi stvarmi, kot so idejni osnutki in različne reklamne ilustracije. Tu bi še posebej omenil člane tiskarne Marginalija, ki so mi na začetku ogromno pomagali s koristnimi nasveti, najbolj pa seveda z dvigovanje zaupanja vase, česar sem bil v tistih trenutkih najbolj potreben. Čez čas je bilo naročil vse več. Kar nekaj mojih izdelkov se je nabralo in pred dvema letoma sem dobil status svobodnega kulturnega delavca na področju ilustracije in zdaj z velikim veseljem rišem in ustvarjam.
Ali rišeš tudi v slikarskih tehnikah (olje, akvarel)? Ali delaš tudi zase, ne le po naročilu?
Nerad, toda priznam, da se z oljem in akvarelom nisem niti poskusil, kar je delno odraz moje lenobe. Pa tudi malo svojih slik obdržim, kajti veliko jih naredim po naročilu oz. jih podarim prvemu, ki pride mimo. Najrajši rišem
s svinčnikom, ogljem, tušem in seveda airbrush tehniko, ki je za oko precej atraktivna.
Ukvarjal si se že z glasbo, z risanjem, strelstvom in še s čim ter postal že znana oseba. Mislim na letošnje Savinovo odličje. Kaj ti to pomeni kot mlademu ustvarjalcu?
Bil sem zelo vesel in ponosen, da mi je odbor za Savinova odličja podelil to priznanje. Moram priznati, da sem bil precej presenečen, kajti moja dela nastanejo v glavnem po naročilu in le redko dobim priložnost, da neko stvar že na začetku sam idejno oblikujem in jo speljem do konca, kar v bistvu najraje počem. Zato tudi zase ne upam trditi, da sem umetnik, kot nekateri pravijo, ampak precej skomercializiran ilustrator, česar pa se niti ne sramujem, kajti preživeti je treba in delam ter prodam pač tisto, kar najbolje znam. Prav gotovo pa je Savinovo odličje zame spodbuda za vnaprej, kajti to, da tudi širši krog ljudi opazi tvoje delo, je zelo prijeten občutek.
Kaj bi v življenju iz sebe še hotel iztisniti?
Zadnje čase se ubadam z mislijo, da bi rekel še kakšno na športnem področju, toda ne v strelstvu - to je mimo. Kar zadeva risanje, bi se v že prej omenjenih tehnikah rad še izpopolnil, ker je perfekci-onizem značilen za zrele avtorje in če sem kritičen, moram povedati, da z vsemi svojimi izdelki nisem popolnoma zadovoljen.
Pogovarjal se je: G. V.
Zlatoporočenca Klinc iz Petrovč
Kljub letom vitalna in zdrava
Tanja Cehner, ravnateljica Glasbene šole Rista Savina v Žalcu, opravlja svoje delo v tem kolektivu že 22 let. Delo z otroki, pravi, jo navdušuje in pomlajuje.
»Moje delo pomeni spodbujanje, navduševanje in usmerjanje otrok v glasbeni svet umetnosti. To je zelo lepo delo, saj z velikim užitkom spremljam napredek otrok. Na šoli sem tretja najstarejša, vsi okoli mene so moji bivši učenci. Naš kolektiv, skupaj z otroki, je ena velika družina.
Glasbena šola Rista Savina v Žalcu je bila ustanovljena leta 1957. Centrlana šola je v Žalcu, delujemo pa še v treh drugih oddelkih, in sicer v Preboldu, na Vranskem in Polzeli. V Libojah smo ustanovili podružnico, ki pa deluje samo za potrebe pi-
katerem dosegajo odlične rezultate. Tako se bomo tudi letos udeležili državnega tekmovanja mladih glasbenikov, ki bo potekalo od 16. do 23. aprila v Ljubljani in Velenju. Udeležli se bomo tudi mednarodnega tekmovanja violinistov, ki bo od 12. do 17. aprila v Gorici.«
Problem, s katerim se ubadate, je prostorska stiska...
»Prostorska stiska je naš največji problem. Naša matična šola je občutno premajhna. V najemu imamo polovico kulturnega doma in najemnina je kar visoka. Zaradi prostorske stiske smo morali tja seliti vsa trobila, pihala in orkestre. Občina pravi, da nas imajo v evidenci, vendar denarja za širjenje
halnega orkestra Liboje. Na naši šoli poteka individualni pouk, kar pomeni, da z vsakim učencem posamezno delamo dvakrat tedensko po publiškega tekmovanja, na
pol ure. Za to smo se odločili zaradi tega, ker je samo tako možno opaziti razvoj otroka in ga s primemo literaturo ter drugimi pripomočki spodbujati in usmerjati.
Veliko sodelujemo tudi z Zavodom za kulturo Žalec. Vsako leto se najboljši učenci naše šole udeležujejo re-
nimajo. Finančno si pomagamo s šolnino, s katero pokrivamo vse materialne izdatke in amortizacijo.
Nove učence bomo vpisovali 20. junija. Zaradi prostorske stiske je tudi število učencev omejeno, kar pomeni, da se tisti, ki ne bodo prišli na dan vpisa, kasneje ne
Čila in zdrava sta zakonca Stanislav in Frančiška Klinc, doma iz Petrovč, praznovala 50-letnico skupnega življenja - zlato poroko. 75-letnemu Stanislavu in leto mlajši Frančiški bi ta leta težko prisodili, saj sta izredno vitalna in polna življenja.
Pa tudi njima življenje ni bilo le z rožicami postlano.
Oba zakonca izhajata iz številnih kmečkih družin. Stanislav se je po končani osnovni šoli izučil za krojača, ker pa dela ni bilo, se je zaposlil na železnici. Začel je kot delavec na progi, vmes se je dodatno izobraževal, bil sprevodnik, vlakovodja, upokojil pa se je kot vodja razporeda vlakovodij. Frančiška je iz Levca, v šolo pa je hodila v Petrovčah. Gospo-
TRGOVINA____________________
Dolenja vas, Prebold
tel.-fax: 063 723-047
Ugodna velikonočna ponudba
daril, igrač, oblačil, čokolad, pomaranč...
VSEM ŽELIMO OBILO PIRHOV TER VESELE IN PRIJETNE VELIKONOČNE PRAZNIKE._________Kolektiv trgovine Miklavc J
dinjskih in drugih veščin se je učila pri šolskih sestrah v Celju.
Stanislav in Frančiška sta se poročila 27. februarja 1943 in po poroki je bil Stanislav premeščen na Dunaj. Vrnil se je leto pozneje ob rojstvu hčerke Slavke. Drugi otrok je bil sin Branko in tretji Vlado. Leta 1954 sta se zakonca preselila v hišo, ki jo je Stanko podedoval po svojih starših. V njej živita še danes, z njima pa sin Vlado z ženo in dvema hčerkama.
Vsi otroci in sedem vnukov pa se v rodno gnezdo še vedno radi vračajo. Takrat je tudi najbolj veselo. Tako je bilo tudi ob praznovanju zlate poroke. Razlegala sta se smeh in pesem, saj je Stanko ljubitelj petja in še sedaj sodeluje pri cerkvenem in prosvetnem pevskem zboru v Petrovčah. Njuna dobrota, ljubezen, poštenost in delavnost, vse to je neizrekljivo in vpisano v knjigo njunega življenja. Obred zlate poroke sta v petrovški baziliki opravila Pavel Zdolšek-pater Manes in Ivan Arzenšek, v žalski poročni dvorani pa Peter Pungartnik.
TONE TAVČAR
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
■
I
I
I
I
Trgovska družba
"SAVINJSKI MAGAZIN"
d.o.o. ZAI.IEC
Cenjene stranke obveščamo, da so naslednje poslovalnice odslej odprte tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure:
Blagovnica Savinjka Žalec Blagovnica Šempeter Blagovnica Polzela Blagovnica Prebold SP Cankarjeva Žalec
SP Vransko SP Pirešica SP Liboje SP Tabor
Priporočamo se za obisk in vas vabimo, da nas obiščete!
97 let Marije Ocvirk
Planika v Leni
ka je za svoja leta še čila, predvsem pa bistrega duha. Z njo se je prijetno pogovarjati, njen spomin seže daleč nazaj, ko niza prijetne in težke trenutke svojega življenja. Rada pove, da predvsem zadnja leta, ko ne more več delati, veliko bere in gleda televizijo. Kačevi mami so vsi zbrani zaželeli predvsem zdravja in dobrih oči, da bi lahko še naprej prebirala knjige, hčerki Marici pa, da bi še naprej tako lepo skrbela zanjo. Iskrene čestitke ji izreka tudi uredništvo Sa-
vinjcana.
T. TAVČAR
V prvem nadstropju Prodajnega centra Lena v Levcu je tovarna obutve Planika odprla: trgovino z bogato izbiro moške, ženske in otroške obutve. Za kupce je še posebej zanimiva izbira športne obutve Adidas. Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 19. ure, v soboto pa od 7. do 13. ure.
DENAR
ZA AKTIVNE!
•	Splošna banka Koper
•	Komercialna banka Nova Gorica
•	Kreditna banka Maribor
•	Splošna banka Celje
•	Dolenjska banka Novo mesto
•	Splošna banka Velenje
•	Pomurska banka Murska Sobota
•	Gorenjska banka Kranj
A
5<llb3 B» 00031*231
• 38S» »>.%>*•
Plačilna in kreditna kartica
Marija Ocvirk, po domače Kačeva mama iz Ločice pri Polzeli, je s svojimi 97 leti najstarejša krajanka KS Polzela. Za rojstni dan sta jo prejšnji teden poleg domačih obiskala tudi predstavnika krajevne skupnosti Stanko Novak in Danica Antloga. Jubilant-
Kljub letom
še šiva
Tako se je ponosno pohvalila 94-letna Julijana Holo-bar iz Migojnic pri Grižah, ki je pred dnevi praznovala rojstni dan. Ob rojstnem dnevu smo jo obiskali, da bi se z njo pogovorili in ji zaželeli veliko zdravja in zadovoljstva. Z veseljem smo lahko ugotovili, da je Lemezova mama, kot jo imenujejo po domače, še vedno čila in zdrava, kot je bila pri našem prejšnjem obisku. Povedala je, da še marsikaj postori po hiši in okrog nje, prav v veselje pa ji je še vedno šivanje na šivalnem stroju, ki si ga je kupila leta 1914.'Živi pri sinu Antonu, ki je nasledil kmetijo, na kateri se sedaj ukvarjajo predvsem z živinorejo.
Julijana Holobar je najstarejša krajanka v KS Griže, zato ji za materinski dan pripravljajo presenečenje. Na sliki: Julijana Holobar in pravnukinja, triletna Tamara ki gleda, kako prababica šiva.
T. TAVČAR
AVTOAlOTOIt
i: TRGOVINA IN SERVIS d.d. CELJE Kocbekova 2	|
;! AKCIJSKA PRODAJA - posebni popusti { za brnite SAVINJČANA
■;	pri nakupu: nad 5.000 SIT	10% popust
:j	nad 3.000 SIT	6% popust
nad 1.000 SIT	3% popust
za gotovinsko plačilo, na 3 čeke ali s kartico Actlva
Popusti veljajo od 25. marca do 5. aprila za kupce, ki predložijo ta oglas v naši prodajalni v Kocbekovi 2 v Celju.
:j Popusti veljajo za vse nakupe, še zlasti za:
:•	-	avtomobilsko opremo (prevleke, preproge, gume, akumulatorje...)	•:
:■	-	kolesa (otroška, gorska, domače izdelave in uvožena)	:•
•:	-	male gospodinjske aparate in belo tehniko GORENJE	j:
:■	-	proizvode TOMOS (moped, motorne žage, stabilne motorje, pretočne črpalke ■:
in drugo).	:•
Za obisk se priporočamo! Telefon: 063/24-211 ali 26-133
Na obisku pri Tanji Cehner, ravnateljici glasbene šole
Mi smo velika družina
Mladi, ambiciozni glasbeniki
Naj bo bogata setev in težak klas
Zadovoljni z delom, z nagrajevanjem ne
V začetku meseca so se Pa je bilo na Ponikvi tudi. v dvorani zadružnega doma Predvsem uvodni del s pred-na Ponikvi zbrali predstav- stavitvijo društvene dejavniki vseh krajevnih kultur- nosti je kar vse po vrsti pre-nih društev v občini Žalec, senetil. Tako majhno dru-(»Manjkali so le tisti, katerih štvo s tako bogatim progra-pridnost je najbolj zapostav- mom od starejših do naj-ljena.«)	mlajših! Na konferenci ni
Konference sta se poleg bilo kaj bistveno novega: le funkcionarjev Zveze kultur- ugotovitev, da je delo nepri-nih organizacij Žalec udele- merljivo s finančnimi mož-žila tudi predsednik ZKO nostmi. Vendar je bilo proti Ravne na Koroškem in di- pričakovanjem manj tarna-rektorica Zavoda za kulturo nia bi negodovanja. Enotni Žalec. Čeprav številni vab- so ljubitelji kulture ostali ljeni niso poslali niti opravi- v zahtevi po večjih sredstvih t čila, so kulturniki na sobot- za t° zvrst. Sprejeli so tudi nem zboru samoumevno ra- program- dela, potrdili us-zumeli, da pač nimajo časa, klajen statut ter izvedli na-morda niti ne vedo, kje je domestne volitve v izvršnem Ponikva, ah pa je kje drugje odboru. Ob zaključku konfe-bilo bolj zabavno.	renče so podelili odličja:
SLAVKO VRHOVNIK
Gradbena operativa in avtoprevozništvo,
GALICIJA 38/a, ŽALEC
*	izvajanje gradbenih, obrtniških in instalacijskih del
*	prevozi s kiperjem (9 ton) in kesonerjem (1,5 ton)
Naročila tudi po telefonu: 063/779-203
bio*WIII
Trgovsko podjetje d.o.p-. Celje, Mariborska 111
UGODNO IZ LASTNEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA:
t
• SEDEŽNA GARNITURA BARBARA: že od 49.900 dalje,
MAJA:
modeme oblike in barve, različne izvedbe - ZELO UGODNO!
• VEČNAMENSKE GARDEROBNE OMARE - po
vaši želji!
MOŽEN TUDI NAKUP OSTALEGA POHI-
& VA - gotovinski popusti
- nakupi na čeke ali potrošniški kredit
Telefon: 063/29-144, ŽAGA: 29-410, fax: 21-134
$
ancua
PRAŽARNE ŽALEC CAFFE TROPIC
\top /c
Caft«
Žalec, Šlandrov trg 34/a, tel.: 063/714-285
Dnevno sveža kava v PVC embalaži:
•	original BRASIL MINAS 390,00 sit
•	TROPICCAFFE 430,00 s»
Caffe TROPIC za lepši dan!
ZLATA PLAKETA: Branko Verk, Prebold
SREBRNA PLAKETA: Emil Grm, Margit Juteršek, Marjan Zagoričnik, Osnovna šola Polzela
BRONASTA PLAKETA: Ljubica Čurčič, Janja Golob, Jože Jezernik, Aleksander Jurak, Zdenko Lešnik, Nevenka Marovt, Breda Šip, Miran Vasle
PRIZNANJA: Breda Bračko, Ivan Cokan, Anica Drev, Franjo Jelen, Irena Kumer, Milica Pečovnik, Marjana Šeško, Branko Tratar, Kulturno društvo Ponikva
Gost iz Raven Stanko Arn-
šek pa je ob zaključku dejal, da smo sejalci čudnega semena, ki vzklije le v človeški duši. In kaj vse je ta človek pripravljen sejati, gnojiti in kako skrbeti za kalitev. Kje je šele žetev! Dolga je ta pot.
Še daljša pa bo, če bomo morah stopiti kakšen korak nazaj. Zato si vsi kulturniki v ljubiteljskih vrstah želimo bogato setev, ki naj obrodi težak klas.
JoCk
Razstavlja Anton B__________________________________
V žalski Žani (Nami) je do 27. marca odprta zanimiva razstava Antona Blatnika iz Celja. Tokrat se slikar predstavlja s šesto samostojno razstavo olj na platnu, v mešani tehniki. Slika predvsem ptice, ki nas spremljajo in razveseljujejo v današanjem času. Na odprtju se je zbralo precej ljubiteljev slikarstva, o slikarju in razstavi pa je spregovorila Jasna Divjak. Na sliki: Slikar Anton Blatnik, ki je našim bralcem še manj znan.	T. TAVČAR
Zanimiva srečanja v Petrovčah
| Kulturna suša v Petrovčah je porodila zanimivo zamisel, ki se je po dveh letih uspešno uresničila. V krajevni knjižnici, ki jo vodi Metoda Uranjek, pripravljajo namreč srečanja z bralci. Zaradi vedno večjega zanimanja in obiska so morah srečanja prestaviti iz utesnjene knjižnice v osnovno šolo. Gostja nedavne prireditve je bila prof. Božena Orožen, ki je z njej lastnim navdušenjem in znanjem predstavila zgodovino Novega Celja. Z njo pa je povezala življenje in ustvarjalno moč prve slovenske pesnice Fany Hausmann.
Pred 140. leti, natančneje 4. aprila 1853, je ugasnilo življenje Fany Hausmann, ki je večji del življenja prebila v Novem Celju, slovenskega jezika pa se je naučila v osnovni šoh, cerkvi in med ljudmi. Žal so njene pesmi malo znane, zato je bil večer, ki so ga obogatile recitator-ke, še posebej zanimiv.
jk
^9^

Šlandrov trg 3
63310 ŽALEC telefon: (063) 711-150 telefax: (063) 711-262
Zeleni telefon: 711-351, vsako sredo od 7. do 14. ure
za opažanja, pripombe in vprašanja s področja ekoloških problemov v naših krajih.
ZELENI
Sp. Savinjske doline
I 1 T 1 1 « * ' 1 1 * *
Feto Tónica
Žalec, Šlandrov trg 9 telefon: 063/712-252
Za vse ujete trenutke...
PO KONKURENČNIH CENAH:
•	ekspres izdelava fotografij za dokumente
•	družinsko fotografiranje za nove dokumente
(štirje člani, eden brezplačno)
•	vse fotografske storitve
Igrajmo se, smejmo se, to je gledališče
Gledališki dnevi 93
Andraž, Polzela, Tabor
Po daljšem premoru se je odbor za gledališko dejavnost pri ZKO Žalec ponovno odločil organizirati strnjen prikaz gledahškega utripa v občini Žalec. Kajti prav gledališčniki so v zadnjem obdobju najbolj napredovali. Z redkimi izjemami nastajajo skupine tako rekoč iz nič. Se največkrat pa iz želje po druženju, ki kaj kmalu preraste v nujo, ta pa za seboj nosi tudi ambicijo kakovosti. Zato je takšen prikaz dogajanja v pretekli sezoni hkrati pregled ravni posameznih skupin. To si žehjo tudi sodelujoči, saj se po vsaki odigrani predstavi z igralci pogovorita strokovnjak SLG Celje in predstavnik Področnega združenja gledaliških skupin Celje.
Gledahške dneve je Zveza kulturnih organizacij Žalec
•pričela že 12. t. m. na MALI NAŠI BESEDI v Grižah, kjer se je predstavilo 8 dramskih oz. lutkovnih skupin osnovnih šol. Še isti dan so se predstavili tudi odrasli igralci, ki bodo svoje produkcije izvajali vse do sobote, 27. t. m.
Vabljeni vsi ljubitelji odrskih desk. Pa nič zato, če si kdaj ogledate tudi amaterske predstave - ločite le med slabim in dobrim!
Na zadnjo predstavo pa velja še posebno povabilo vsem članom neaktivnih in aktivnih gledaliških skupin. Ob zaključku se bodo namreč vsi sešh na srečanju, ko bo podana celostna ocena
Gledališkega utripa v občini ¡alec in o kateri vas bomo seznanili v prihodnji številki.
JoCk
TRGOVINA
KAMELIJA
Žalec, Titov trg
nudi veliko izdelkov, med njimi:
-	kristal iz Rogaške Slatine
-	francoske parfume, kolonjske vode
-	singapurske izdelke (bude, šatulje)
-	ročne in ženske ure ter ameriške ure Oleg Časi ni
-	usnjeno galenterijo
-	kravate Svilanit Kamnik (z dodatki, metuljčke)
-	ženske rute
-	slike, kristal in obeske Adija Arzenška
-	stenske ure Jureta Cekute
-	izdelke iz oniksa, srebra in medenine
-	izdelke Zlatarne Celje
-	umetniške izdelke
-	vitraže - sobne in namizne
-	izdelke ateljeja Zobec (vaze, pepelnike)
-	usnjeno galenterijo in poslovne kovčke
-	prte in prtičke iz čipke
-	foto albume (velike in majhne)...
Priporočajo se in vas pričakujejo.

Pozabljen dvorec Novo Celje
Avtor prispevka o dvorcu Novo Celje je v zadnji številki Savinjčana najbrž želel dobronamerno opozoriti javnost o vidnem propadanju dvorca, da bi se odgovorni ljudje končno zdramili in lotili obnove, dokler je še čas in ga je še mogoče rešiti.
Ker v članku ni navedena vsa resnica in je javnost s takim člankom kar precej zavedena, mi dolžnost narekuje, da povem drugo plat medalje, ki pa je precej drugačna.
Ni res, da je dvorec pozabljen in izropan, kar vse naj bi napravila sedanja upravljal-ka AGRINA Žalec. Streha dvorca je v celoti prekrita, da nikjer ne zamaka. Temelji dvorca so zaščiteni in v celoti sanirani po najboljših in skrbnih načrtih spomeniškega varstva. V dvorcu samem so porušeni in odstranjeni le tujki, ki so bili prizidani ali pozidani v objekt med nesmotrnim koriščanjem dvorca v popolnoma neprave namene. Očiščene so bile vse štukature. Dvorec je zavarovan in zaprt. Toda kaj pomaga, ko ga nepridipravi vedno znova in znova odpirajo.
Za obnovo dvorca so skrbno izdelani vsi potrebni načrti pod budnim očesom celjskega zavoda za očuvanje naravne in kulturne dediščine ter restavratorskega centra v Ljubljani. Vse inštalacije kakor tudi vsi tujki so
bili odstranjeni v skladu s temi načrti. Potrebne bodo popolnoma nove inštalacije. V dvorcu samem ni bilo po drugi svetovni vojni nobenih peči več in tudi ne drugih znamenitosti, ki jih omenja pisec članka. Avtor članka morda ne ve, da je dvorec prodal zadnji lastnik baron Turkovič leta 1930 Dravski banovini. Pred tem pa so on in prejšnji lastniki razprodali vso opremo, ki jo je bilo mogoče prodati. Dravska banovina je dvorec preuredila v umobolnico. Ta je bila potem v dvorcu do pričetka druge svetoven vojne. Med drugo svetovno vojno je bil dvorec preurejen v »vojaški lazaret«. Po vojni pa v pljučni oddelek celjske bolnišnice. Nazadnje je bil v dvorcu še deset let dom za onemogle občane. Mislim, da je razumljivo, da vse te dejavnosti niso spadale v ta arhitekturni biser.
Povedali smo že, da so za obnovo dvorca izdelani načrti in tudi program obnove dvorca. Pripravljene so tako rekoč vse potrebne strokovne rešitve, ki jih ni malo in tudi poceni niso bile. Manjka le še denar in končna uporabna namembnost objekta.
Celoten program obnove dvorca je bil podrobno objavljen pred leti v sobotni prilogi Dela pa tudi v drugih časopisih in publikacijah. Obenem je bila javnost spro-
ti obveščena, kaj vse je bilo že napravljenega. Povedati je treba, da je park okrog dvorca že v celoti obnovljen. Obnovljena je tudi nekdanja konjušnica po spomeniško-varstvenih načrtih. Kar pa še obstaja (stanovanjske hiše, montažni objekti itd.), je po načrtih predvideno za rušenje in te lokacije spadajo v park.
Če bi bile razmere normalne, bi moral biti dvorec po potrjenem programu obnovljen že do leta 1992. Zakaj se to ni zgodilo, najbrž ni treba posebej pojasnevati.
Res pa je tudi, da bi se lahko v letih 1991 in 1992 nekaj premaknilo in bi se določena dela lahko opravila. Lahko bi se nadaljevala restavratorska dela v grajski kapeli, obnavljala glavna avla, zabetonirali tlaki v pritličju, obnavljale slike v viteški dvorani in še kaj. Denar je bil za ta dela zagotovljen. Ni bil sicer zapravljen v druge namene, ni pa bil izkoriščen. Za to napako ni nobenega opravičila. Agrina kot upravljalec dvorca je za to vsekakor odgovorna. V celoti pa dvorca obnoviti v tem času ni bilo mogoče. Vedeti je treba, da bo stala celotna obnova dvorca okrog 5 milijonov DEM. Tega denarja pa trenutno še ni nikjer.
Zaradi spremenjenih družbenih razmer bo treba
v najkrajšem času rešiti osnovno vprašanje, tj. lastništvo dvorca, in poiskati kupca ali ustreznega upravljalca ter določiti dokončni uporabni namen. Na tej osnovi pa bo potem treba poiskati vire financiranja. To pa je nova naloga sedanjega upravljalca in vseh odgovornih v občini Žalec in slovenskem prostoru.
Na koncu pa je le treba povedati resnico vsem kritikom AGRINE. Najbrž se je treba zahvaliti nekaterim njenim nekdanjim delavcem, da je Novo Celje vsej ohranjeno in da ga bo še mogoče obnoviti. Če ga ne bi pred leti prevzela AGRINA, bi bil danes dvorec Novo Celje kup ruševih in nepopravljiva škoda in sramota Savinjske doline in cele občine Žalec.
Če kdo tega ne verjame, naj povpraša na celjskem zavodu za očuvanje naravne in kulturne dediščine ter na restavratorskem	centru
v Ljubljani.
S tem odgovorom na omenjeni članek pa nikakor ne želim zmanjšati odgovornosti vseh v Agrini, občini in celotnem slovenskem prostoru, ki so s člankom opozorjeni na ta problem. Mislim, da je res zadnji čas, da se prične Novo Celje resno reševati in se ta baročni biser še reši in ohrani nam in
našim znancem.
Šempavelski (ne)rešeni problemi II.
Pred časom sem v vaše uredništvo poslal nič kaj prijazen prispevek, ki sem ga zapisal potem, ko me je bedno stanje preboldskih ulic do kraja razjezilo in me iz baš-mebrigarske otopelosti prebudilo in me prestavilo v gnus bljuvajočo jezo. Če se še spomnite, sem takrat zapisal nekaj pikrih na račun urbanističnega diletantizma, ki smo mu bili priča ob urejanju starega trga med cerkvijo in, recimo temu tako, preboldsko mestno hišo. In če sem se oglasil tedaj, ko so
ZŠAM na avtopoligonu v Ločici
Združenje šoferjev in avtomehanikov Žalec obvešča, da imajo uradne ure ob sredah od 15. do 17. ure v pisarni ZŠAM na avtopoligonu v Ločici pri Polzeli. Telefon: 063/701-640.
bile stvari v razsulu, se moram kajpak tudi zdaj, ko so se nekako popravile.
Že nekaj časa, pravijo, da zato, ker ni več dovolj publike, preboldski kino ne deluje več redno, kakor je deloval v času mojih najstniških let. Mene to v principu ne moti, čeprav to kaže na čedalje manjši interes občinstva za filmsko umetnost, kar se zdi zaskrbljujoče. Čeprav so filmi, ki jih vendarle predvajajo, vsaj kvalitetni, tako rekoč vrhunec sodobne filmske produkcije, in to popravi dejstvo, da projekcije niso več tako redne kot nekoč. No, preteklo soboto sem slučajno zavil v kino in ko sem se vračal domov, sem obstal na trgu. Razlog je preprost; od takrat, ko sem se zadnjič sam zvečer sprehodil tod mimo, so se stvari popravile. Cestni reflektor s svetlobnim prometnim znakom prehod za pešce je bil medtem prestavljen na diskretno in mnogo bolj funkcionalno
mesto onkraj križišča, nekvaliteten grd bel reflektor z grede pred Marijinim kipom pa je zamenjal diskreten močan reflektor, pritrjen na zgornji del fasade sosednje hiše. Seveda so medtem tudi asfaltirali cesto in uredili pločnike, postavili še en prometni znak (čeprav bi ga, glede na arhitekturno okolico križišča, lahko mirne duše nadomestili z oznako na sami cestni površini) in sploh uredili vse, da je trg videti svoji namembnosti, ki je v kontekstu kraja vendarle reprezentativna, primemo. Na vsak način pohvalno in v čast si štejem, če je k temu pripomogel tudi moj ogorčeni članek.
Samo želim si lahko, da bi se obnova krajevne infra-
STAVBNO
KLEPARSTVO
BRANKO BORINC
SV. LOVRENC, PREBOLD tel. 723 644 (v popoldanskem času)
SE PRIPOROČAMO IN NUDIMO KONKURENČNE CENE!
coocosoooeoccooooooco
Prodajalna obutve ROK
Vrečarjeva 14

Nevenka Cvikl Arcan Šlandrov trg, ŽALEC
Hmezad
EXPORT-IMPORT
TRADE QQO
ŽALEC
ŽIVINOREJCI!
Po ugodnih cenah vam nudimo izjemno kvaliteten krmni oves
NOVO pri nas: visoko kvalitetne ženske nogavice X BELINDA
O bogati ponudbi se prepričajte sami!
$90090009000000
MADŽARSKEGA POREKLA -
uporaben tudi kot nadomestek za seno.
CENA ZA OVES V RAZSUTEM STANJU 14,00 SIT/kg CEN A ZA OVES V 45-kg VREČAH	17,00 SIT/kg
V ceno ni vključen prometni davek.
Vplačila in prevzem blaga pri firmi HMEZAD »TRADE«, v Žalcu, Vrečarjeva 14 (g. Pušnik, tel. 711-363).
-	spomladanske modne obutve priznanih Italijanskih oblikovalcev,
-	usnjenih jaken, torbic modernih oblik,
-	čistil za obutev...
IZTOK ¿ULER
BRASLOVČE 16
SERVIS za popravilo:
-	TV aparatov
-	videorekorderjev
• - avtomobilskih In radijskih sprejemnkov
-	glasbenih centrov
-	glasbenih komponent
Popravljeno hitro in kvalitetno, rezervni de« zagotovljeni.
Delovni čas vsak dan od 9. do 16. ure tal.: 063/776-887 od 17. ure naprej.
Rodbina Šušterič iz Žalca
Golca Korenine in spomini rodbine Šušterič iz Žalca.
Avtor v svojem delu obravnava rodovnik obrtnisko-posestniške rodbine, katere člani so v sedmih generacijah veliko pripomogli k oblikovanju današnje podobe Žalca. Knjigo, v kateri spoznamo tudi mesto Žalec v 19. stoletju, bodo 2. aprila ob 19. uri predstavili v Občinski matični knjižnici Žalec. Z avtorjem Borisom Golcem in Urošem Šušteričera, ki je izid knjige tudi omogočil, se bo pogovarjal prof. Branko Goro-pevšek.
Rušenje se je pričelo
V začetku marca so delavci Ingrada porušili prvi Mali Vrhek v žalski občini. Objekt, ki je imel le klet, je bil postavljen na zemljišču prve kategorije, lastnica pa se sprašuje, ali sosednji objekti niso postavljeni na najkakovostnejši zemlji. Nekateri med njimi so zrasli zadnja leta, bojda pa vsi niti nimajo gradbenega dovoljenja.	jk
Ivan Brišnik
požarov
v letošnjem letu kar 13 požarov, kar je precej več kot
* preteklih 1
Golavi, ki ga je povzročil E. K. kar 6 ha gozda. Policaji bodo
strukture nadaljevala temu primemo. In preden pričnejo delati na preostalem delu ceste proti Trbovljam; mar ne bi bilo vredno premisliti, kod bomo speljali kabel krajevne satelitske televizije, te nuje in nikakor luksuza našega časa, da nam ne bo treba čez nekaj let znova razkopavati ulic?
Janko Petrovec
.........na...
požara pri Cokanovih v Vrbju.
■ y
... I §|g§i
SETVENI DNEVI ZA MESEC APRIL
1. Četrtek začetek časa za sajenje*	cvet do 10., od 11. list
2. petek	list do 21., od 22. plod
3. sobota	plod
4. nedelja	plod
5. ponedeljek	• -
6. torek	korenina
7. sreda	plod
8. četrtek konec časa za sajenje*	korenina do 7., od 8. cvet
9. petek	-
10. sobota	—
11. nedelja	list do 19., od 20. plod
12. ponedeljek	plod
13. torek	plod
14. sreda	plod do 4., od 5. korenina
15. četrtek	korenina
16. petek	korenina do 12., od 13. cvet
17. sobota	cvet
18. nedelja	-
19. ponedeljek	list do 12. in od 18. ure
20. torek	list
21. sreda	list do 19., od 20. plod
22. četrtek	plod
23. petek	plod do 17. od 18. korenina
24. sobota	korenina
25. nedelja	korenina do 5. in od 9. ure
26. ponedeljek začetek časa za sajanje*	korenina do 13., od 14. cvet
27. torek	cvet
28. sreda	cvet do 16., od 17. list
29. četrtek	list
30. petek	list do 4., od 5. plod
Čas za sajenje je od 1. do 8. in od 26. do 30. aprila. Priporočajo, da krompir, ki ga nameravamo imeti za seme, sadimo 22. in 23. aprila. Za saditev jedilnega krompirja raje izbiramo dneve za korenino, da bomo imeli boljši pridelek.
Votivne podobe v cerkvi Marija Lurd
V župnijski kroniki Sv. Pankracija v Grižah je šest let pred gradnjo cerkve Lurške Matere Božje na Gradišču zapisal župnik Matija Arzenšek: »...v spomin na 1. 1888 bi bilo potrebno zgraditi cerkev v čast devici Mariji Lurški, v kateri bi jo častili.«
Dr. A. Stegenšek navaja 1. 1914 pri opisu te cerkve: »...leta 1888, ko je obhajal vladar Franc Jožef I. 40-let-nico cesarjevanja, papež Leon XIII. in domači škof Jakob M. Stepišnik 50-letnico mašništva, je sklenil v spomin na te jubileje pozidati luško cerkev...«
Griški rojak, prošt in dekan Anton Benetek je v knjigi Malo spomina leta 1961 zapisal: »Župnik M. Arzenšek je bil vnet častilec Matere božje in je imel željo po-
staviti morebitno lurško cerkev«.
Beseda votiven izhaja iž latinske besede votivus - (za)obljubljen, glagol vo-veo, vovi, votum - svečano zaobljubiti.
To dokazuje, da cerkev na Gradišču ni votivna - zaobljubljena. Lahko bi jo imenovali spominsko. Če nekdo prinese v cerkev votivno podobo ali drug predmet, s tem cerkev še ne postane votivna.
Votivna je cerkev S. Jožefa v Celju. Verniki so se med kugo zaobljubili, da bodo cerkev zgradili v zahvalo, če jih Bog in Sv. Jožef rešita nesreče. Cerkev je bila postavljena po koncu kuge leta 1682.
V duševnih stiskah, težavah, boleznih, itd. prosijo verniki še danes Boga, Marijo in svetnike za pomoč. Ob
s
Sredi prejšnjega meseca so se objestneži takole znesli nad avtobusnim postajališčem v Kasazah, običajno pa se v poznih nočnih urah, ko zapuščajo bližnji disko klub, znašajo tudi nad prometnimi znaki. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšni so njihovi občutki naslednji dan, ko mali-gani najbrž ne delujejo več. Ali se sploh zavedajo, da so oni povzročitelji »junaških dejanj«?
		SERVIS zamrzovalnikov' In hladilnikov
TRI Prebold (pri Lončari) Telefon & Fax: 063/723-243		
		(vseh vrat) In menjava Izolacij na podu. Servis vršimo hitro In
PO UGODNIH		strokovno.
CENAH: •	CEMENT •	APNO •	JUPOL (30 kg)		TERGLAV MILAN POLZELA 137 A tel. 721-406
		
•	BRAMAC •	LEPILA ZA KERAMIKO		Oskar Kolenc
• KALIJEVA SOL 60%		Podlog 41, Šempeter
ODPRTO: \		* čiščenje kanalizacije
		(odvoz fekalij)
od 7.30 do 17. ure, sobota do 12. ure.		Konkurenčne cene!
V stiski vam postrežejo tudi		Sprejem naročil v jutranjih In večernih urah
po 17. uri.		po telefonu 0609/612-839
r DOMOFONI - VIDEOFONI - ALARMNE NAPRAVE^
za zasebne hiše, bloke, stolpnice, poslovne prostore... Visoka italijanska kakovost firm COMELIT in CTA Italia, vsi v »vandal prof« izvedbi z 12-mesečno garancijo.
Prodaja, servis In montaža
ELEKTRO SERVIS PAVLE BOHINC,
Tomažičeva 42, Ljubljana, tel.: 061/266-969
Iščemo kooperante za izvajanje del na območju Savinjske doline.
y Eksluzvna ponudba štampiljk!
y Vse vrste štampiljk vam izdelamo po .jjtjj konkurenčnih cenah in pošiljemo po povzetju
H v enem dnevu!	PUPPlS-PINTflRIČ
!«i Informacije:
H 061/311-414;
$ fax: 061/132-085
PflflMOVfi 51
»61 000 LJUBLJANA
5(061)138-065,311.41* te.: (061) 138 - 085
Štampiljke Mlllejl
prošnji se zaobljubijo (votum), da bodo v čast napro-šenemu svetniku nekaj dobrega storili. Ali gredo na romanje, poklonijo sliko cerkvi ali oltarju, ki je posvečen svetniku, ali postavijo znamenja: kužna znamenja, kapele, križe, itd..
Velik del slovenske kulturne dediščine predstavljajo bogoslužne-sakralne zgradbe in znamenja. V času med leti 1941 in 1990 je politično brezversko enoumje povzročilo prav na tem področju veliko škode. Poznani
so številni primeri uničevanja in odstranjevanja našega narodnega bogastva. Križ pod griškim pokopališčem, pri mostu ob Artišnici, je bil v noči od 17. na 18. marec leta 1946 odstranjen. Mogoče je bil tudi ta križ votiven, postavljen iz zaobljube in zahvale!? Prav bi bilo, da bi ga ponovno postavili, kar bi prispevalo k ohranjevanju spomina na naše prednike. Lahko bi bil spominski križ naše državne osamosvojitve!
Ivan Dolinar, Prebold
Povprečna letina
Čebelarji v občini Žalec so na zadnji letni konferenci zveze ugotovili, da je bilo preteklo obdobje zanje povprečno. 252 čebelarjev je včlanjenih v devet čebelarskih družin, skupaj pa imajo prek 2500 panjev. Iz njih so pobrali približno 22 ton medu. Nekateri čebelarji nabirajo tudi cvetni prah, pridelujejo matični mleček in izdelujejo propolis. Menijo, da so njihovi izdelki na trgu prepoceni.
O načrtih za vnaprej pa je predsednik zveze Anton Rozman povedal, da bo delo čebelarjev usmerjeno predvsem k preprečevanju bolezni čebel in zatiranju zajedal-cev. Pri tem jim bodo, tako kot doslej, v veliko pomoč opozorila in navodila veterinarskih služb. Poskrbeli bodo tudi za strokovno izpopolnjevanje članov.
T.T.
/ \
trgovina-grafika-zostoponje, d.o.o
63310 žaleč, celjska c.4, SLO telefon: 063/711-470 - telefax: 063/712-152
izdelujemo:
prospekte, kataloge, obrazce etikete, bloke
štampiljke in samolepilne črke
ANJA V NAMI LEVEC, tel.: 063/25-210 ELEKTROAKUSTIKA IN KOMISIJSKA PRODAJALNA, LEVEC 56, tel.: 063/441-111 MONI ROGLA, tel.: 063/754-322 (int.) 385 TERME ZREČE, tel.: 063/761-451, fax: 063/411-015 EL’DORADO, ATOMSKA VAS, tel: 063/829-000 (int.) 821
%
Posebna ponudba v butiku ANJA v Leni Levec:
-	uvožena ženska in moška spomladanska obutev italijanskih oblikovalcev, že od 2299,00 SIT dalje,
-	otroški kompleti in trenirke Termoflis že od 2290,00 SIT dalje...
Elektroakustika Levec 56 Vam ponuja bogat izbor vseh vrst sintesajzerjev znamke Casio, avtoradijev, TV sprejemnikov, videorekorderjev itd.
Vrtičkarjem nudimo orodje znamke GARDENA.
V prodajalnah Mešič bomo poskušali zadovoljiti še tako izbran okus, zato Vas vabimo, da nas razveselite s svojim obiskom!
Dori Potrata v spomin
Te dni se spominjamo Dore Potrata, ki je 28. 3. 1943, pred petdesetimi leti, umrla v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Spominjamo se žene, o kateri je taboriščnica iz istega taborišča zapisala v knjigi Auschwitz - Birkenau: »... Kadar slišim lepe zvoke in melodije slovenske narodne pesmi, se spomnim Dorice Potrata. Tam nekje iz Savinjske doline je bila. Doma je pustila moža in otroke (bili so trije sinovi, če se prav spominjam). Bila je ponosna, hrabra Slovenka. S svojim petjem nas je vezala na domovino, nam vlivala pogum. Z lepo pesmijo in napevi je negovala čustveni svet jetnice, lajšala bolečine sebi in drugim. Ni se vrnila domov med svoje. Spomin nanjo pa živi povezan s slovensko pesmijo...«
Dora Potrata je bila žena dr. Jožeta Potrate, Tržačana, pripadnika organizacije TIGR, ki je moral 1. 1932 pred fašisti prebežati v Jugoslavijo. Z njim je prišla njegova žena. Po letu dni čakanja se je 1. 1932 zaposlil kot zdravnik Bratske sklad-nice rudarjev v Zabukovici. Kot človek proletarskega porekla si je hitro pridobil spoštovanje in zaupanje zabukovških rudarjev. Ti so videli v njem sposobnega, neutrudnega in požrtvovalnega zdravnika. Takoj se je vživel v novo okolje in skupaj z'ženo sta organizirala Sokol.
Po okupaciji je takoj pričel pomagati partizanom. Kot partizanski zdravnik je pokazal izredno nesebičnost in neustrašnost. 7. 9. 1941 je bil prvič zaprt, izpuščen, sledila je nova aretacija in 11. 4. 1942 je bil ustreljen kot talec v Mariboru. Ženo Doro so odpeljali v taborišče, doma so ostali trije nebogljeni sinovi.
Spomin na zdravnika Potrata, po katerem se imenuje Zdravstveni dom v Žalcu, in na njegovo ženo Doro še vedno živi med zabukovškimi knapi in njihovimi nasledniki.
F. J.
Kako najugodneje do TV sprejemnika in stelitske antene?
ELEKTRONIKA
PRODAJA STARO ZA NOVO TER SERVIS TV IN GOSPODINJSKIH APARATOV
Milan Zupanc, Šlandrov trg 12, Žalec
NAJUGODNEJŠI NAKUPNI POGOJI:
*	NOVEGA TV SPREJEMNIKA:
-	10 čekov BREZ OBRESTI
-	7% popust za gotovinsko plačilo (pri vračunu rabljenega sprejemnika)
-	10% popust pri nakupu za gotovino
*	SATELITSKE ANTENE (z montažo ali brez, za tolarsko protivrednost), sistem:
Tensal: - za gotovino 550 DEM - na 10 obrokov 650 DEM Maspro in Hlrschmann: za gotovino 680 DEM
- na 10 obrokov 800 DEM
*	PO SISTEMU »STARO ZA NOVO«
Menjava TV sprejemnika za novejšega ali novega, možno doplačilo na obroke. Garancija tudi za rabljen aparat.
Kupljeni aparat na željo dostavimo na dom in priključimo.
SERVISIRAMO v lastnem servisu, na vašem domu ali zagotovimo prevoz na servis.
Pokličite po telefonu 714-484, vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure!
TEL & FAX: 063/711-050
Elektroinstalacijski material PO NAJUGODNEJŠIH CENAH:
-	kabel PP/R 3 x 1,5	43,30
-	kabel PGP 3 x 1,5	43,20
-	avtom, varovalka	639,10
-	trif. dvotarif. števec	17.761,70
-	enof. dvotarif. števec	9,090,70
-	stikalna ura	9,789,90
Kataloške prodaja svetil in alarmnih naprav!

Pri večjem nakupu za gotovino 5% popust! Možno plačilo na dva čeka!
ŠPORT
MAREC 1993-STRAN 13
Pomembni zmagi košarkarjev in rokometašic
Minuli športni vikend je bil v naši občini namenjen dvema zanimivima športnima tekmama. Največ oči je bilo seveda uprtih v tretjo tekmo končnice za vstop v prvo slovensko košarkarsko ligo med Savinjsko Polzelo in Satexom iz Maribora. Prvi dve srečanji so Polzela-ni dobili, zadnja, tretja tekma pa je bila minulo soboto pred več kot tisoč gledalci v domači dvorani na Polzeli, kjer so košarkarji Savinjske Polzele prikazali eno najboljših iger ter zmagali z rezultatom 113:71. Ves čas srečanja so Polzelani vodili, na koncu prepričljivo zmagali in se tako uvrstili v zeleno skupino I. slovenske košarkarske lige. Trener domače ekipe Boris Zrinjski je po tekmi dejal: »Naš načrt se je v celoti uresničil. Sedaj nas čaka še veliko dela, kajti zelena skupina je precej težja, kot je bila rdeča.« Koše za Savinjsko so dali: Turnšek
11,	Cencelj 3, Felež 2, Vasiljevič 2, Škrabe 8, Petrano-vič 48, Urbanija 13, Rovšnik 6, Kuhar 2, Mlakar 6, Cizej
12.	Veselje navijačev in lju-
biteljev košarke se je nato nadaljevalo pozno v noč. Na sliki: Veselje navijačev ob koncu tekme. Trenerja Borisa Zrinjskega so dvignili na ramena in se ob laškem pivu veselih pozno v noč.
Rokometašice Žalca pa so za obstanek v ligi doma v pomembni tekmi premagale ekipo Izole s 26:22. Za ekipo Žalca so uspešno metale v gol: V. Dolar 8, Gorbulina 6, Klinc 4, Golob in Bylina po 3 in Kučera 2. Več o pol-zelskih košarkarjih in rokometašicah pa v naslednji številki.
Besedilo in
slika: TONE TAVČAR
prostomika
za sezono 1993.
ton «1
na taie-
Planinski kviz
Planinska društva posvečajo izobraževanju precejšnjo pozornost. Tako je MO PD Žalec 5. marca izvedel kviz na temo Prva pomoč v gorah, na katerem je sodelovalo devet tričlanskih ekip planinskih društev iz žalske občine, Celja, Slivnice in Laškega. Tekmovali so učenci šestih, sedmih in osmih razredov, ki so pokazali precejšnje znanje. Prehodni pokal za prvo mesto je prejela ekipa PD Žalec 2, druga je bila lanska zmagovalna ekipa iz Slivnice, tretja pa ekipa PD Žalec 1. Zmagovalci so za svoje znanje prejeli torbice prve pomoči, ki jih je prispevala Tosama iz Domžal.
Posebna ugodnost za varievake!
Samo v SKB banki vam nudimo:
12% realne letne nespremenljive obresti ob upoštevanju devizne klavzule za vezane tolarske vloge od 31 do 60 dni.
Najnižji znesek vezave je 65.000,00 SIT (1000 DEM tolarske protivrednosti).
Oglasite se v naših enotah v Celju, Žalcu in Mozirju. Informacije po telefonu: 29-348
40
SKB BANKA D.D,
Odbojka
V 17. kolu v moški konkurenci II. slovenske odbojkarske lige ni presenečenj. Vodilne ekipe še naprej zmagujejo, tako da bodo o napredovanju, kot vse kaže, odločala njihova medsebojna srečanja.
Braslovčam so gostovali v Celju in srečanje dobili 3:1. Na lestvici so s 16 točkami na dobrem osmem mestu. Odbojkarice Braslovč so gostovale pri Partizanu Ptuj in srečanje izgubile s 3:1. Na lestvici so na devetem mestu z 10 točkami.
T.T.
V odbojki za občinske naslove
Zveza telesnokultumih organizacij občine Žalec je pripravila občinsko prvenstvo osnovnih šol občine Žalec v odbojki. Rezultati mlajše učenke:	Braslovče
I.	: Šempeter 2:0, Braslovče
II.	: Prebold 1:1, Braslovče I.
:	Šempeter 0:2, Prebold
: Šempeter 0:2, Braslovče II.
: Braslovče I. 0:2. Vrstni red:
I.	OŠ Braslovče I., 2. OŠ Šempeter, 3. OŠ Braslovče
II.	4. OŠ Prebold. Starejše
učenke: Braslovče : Šempeter 2:0, Prebold : Polzela 0:2, Šempeter : Polzela 2:0, Braslovče : Prebold 2:0, Prebold :	Šempeter 0:2, Polzela
: Braslovče 0:2. Vrstni red: 1. OŠ Braslovče, 2. OŠ Šempeter, 3. OŠ Polzela; mlajši učenci: Braslovče I. : Prebold 1:1, Šempeter II. : Braslovče II. 2:0, Šempeter II.
Prebold 2:0, Šempeter I. : Braslovče H. 2:0, Braslovče I. : Braslovče H 2:0. Vrstni red: 1. OŠ Šempeter II., 2. OŠ Šempeter I., 3. OŠ Braslovče I. itd. Starejši učenci: Braslovče : Šempeter 2:0, Prebold : Polzela 0:2, Šempeter : Prebold 2:0, Braslovče : Polzela 2:0, Braslovče : Polzela 2:0, Šempeter : Polzela 2:1. Vrstni red: 1. OŠ Braslovče, 2. OŠ Šempeter, 3. OŠ Polzela itd.T. TAVČAR
Uspešni kegljači
Kegljači Žalca, ki se v slovenski kegljaški ligi borijo za 5. do 8. mesto, so v tretjem kolu doma premagali ekipo Fužinarja z 2:0	(7:1)
-	5070:4945. Posamezne tek-
me so se končale takole: Dobrajc - Golob (795:862), Kompan - Podjavoršek (866:806), Krajšek - Vovk (842:797),	Podkrajšek
-	Strašek (838:818), Gmaj-ner - Belaj (854:834), Jako-povič - Lasnik (876:828).T. T.
Državno člansko prvenstvo jvkarateju
Damir Vrbanič
Karate klub Žalec bo
27.	marca v prostorih KK Savinjska Polzela na Polzeli organiziral člansko prvenstvo Republike Slovenije v športnih karate bojih. Prvenstvo se bo začelo ob 10. uri in bo trajalo do 13. ure, ob 14. uri pa bodo organiziran finalne boje v vseh kategorijah. Prireditelj poleg zanimivih tekem obljublja tudi popestritev s show programom in demonstracijami borihtih veščin.
V karate klubu Žalec so pred časom pod vod-
stvom trenerja Toneta Škorjanca, mojstra 1. dan, začeli trenirati mlade tekmovalce tudi na Polzeli. Že na začetku imajo več kot 20 članov. Pa tudi sicer tekmovalci iz žalskega kluba ne počivajo. Tomo Popovič in Damir Vrbanič sta se pred kratkim vrnila z evropskega prvenstva za mladince in kadete. Prvenstvo je bilo v Cardi-fu v Angliji. Vrbanič, sicer državni prvak, je zopet dokazal, da je dober tekmovalec, saj je zmagal v borbi s tekmovalcem s Portugalske z rezultatom 4:1, potem pa izgubil s tekmovalcem iz Nemčije. Popovič je bil na lepi poti k zmagi, vendar jo je izgubil v zadnji sekundi boja. Žal pa se evropskega prvenstva ni mogel udeležiti Matjaž Šuster, ker se je pred prvenstvom poškodoval v boju proti ekipi Hrvaške. Sicer pa takšna tekmovanja prinašajo mladim žalskim tekmovalcem nove izkušnje, ki jim bodo v prihodnosti zelo koristile.
L.B.
75 udeležencev v veleslalomu
Na umetno zasneženem smučišču v Libojah je bilo občinsko prvenstvo učencev osnovnih šol občine Žalec v veleslalomu. Skupaj je nastopilo 75 učencev. Vrstni red nižji razredi, deklice: 1. Strumbelj (Vransko), 2. Zakovšek (Žalec), 3. Jager (Prebold); dečki: 1. Šarlah (Žalec), 2. Jager (Prebold), 3. Rančigaj (Braslovče); mlajše pionirke: 1. Žuža, 2. Medved (oiré Prebold), 3. Kladnik (Vransko); mlajši pionirji; 1. Gržina, 2. Vin-kovič (oba Žalec), 3. Novak (Prebold); starejše pionirke: 1. Tržan, 2. Cater (obe Petrovče), 3. Lovec (Žalec); starejši pionirji: 1. Vidmajer (Prebold), 2. Lukner (Polzela), 3. Piki (Vransko) itd.
Na isti progi so pripravili tudi občinsko sindikalno tekmovanje za veterane in starejše članice. Pri veteranih je zmagal Antloga, pri starejših članicah pa Uran-karjeva (oba Savinjski magazin Žalec).	T. T.
Pokal ekipi Latkove vasi
Za ljubitelje nogometa, ki ima svoje privržence v vsaki vasi, ulici ali zaselku, je pomembna tudi medvaška nogometna liga, ki uspešno poteka že kar nekaj let. Vsaka vas ima svoje igrišče in v spomladanskem in jesenskem delu prvenstva je na teh igriščih zelo živahno. Kmalu se bo začelo novo tekmovalno obdobje in igrišča bodo ponovno oživela. Nedavno pa so v preboldskem gaju zaključili lansko sezono in razglasili rezultate ter podelili pokale.
Ligo so lani vodih Pre-boldčani oziroma Janko Napotnik. Povedal je, da je tekmovanje potekalo brez posebnih problemov. Obnašanje tekmovalcev je bilo primemo, nekaj pripomb je bilo zaradi nepravočasnega dostavljanja zapisnikov s tekem, kar je povzročalo slabo voljo. V jesenskem delu prvenstva pa so imeli težave zaradi slabega vremena, tako da se je vse skupaj zavleklo v november.
Lanski zmagovalci lige so tekmovalci iz Latkove vasi, in sicer njihova druga ekipa, prva je zasedla tretje mesto. Druga je, z enakim številom točk (24) kot tretjeuvrščena ekipa, ekipa Omega Šešče. Tem so na razglasitvi rezultatov podelili tudi pokale. Prvouvrščenim, ki so zbrali 25 točk, prehodni pokal Prebolda.
Četrto mesto so zasedli nogometaši Marija Reke, peto tekmovalci Roj, šesti so bili nogometaši preboldskega Partizana, sedmi tekmovalci Kaplje vasi, na osmo oz. deveto mesto pa so se uvrstili nogometaši Matk in Sv. Lovrenca, slednji so ostali brez točk. In kot zanimivost še nekaj podatkov. Največ golov so dah Šeščani (76), Pre-boldčani (71) in tekmovalci Kaplje vasi (67). Najmanj so jih prejeli Marijarečani (22), največkrat pa se je mreža zatresla v golu ekipe Sv. Lovrenc, kar 103-krat.
D. Naraglav
Občinsko prvenstvo - standard zračna puška
Na strelišču za zračno orožje v Šempetru je potekalo letošnje občinsko prvenstvo članov in mladincev v streljanju s standard zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 19 tekmovalcev. V članski konkurenci si je zmago in z njo naslov občinskega prvaka priboril Štefan Ošep, SD Šempeter, s 573 krogi. V mladinski konkurenci pa je postal letošnji občinski prvak Kristijan Puk-majster, SD Juteks Žalec, s 533 krom. Rezultati člani: 1. Ošep, Šempeter, 573; 2. Smrkolj, Šempeter, 558; 3. Kralj, ŠD Braslovče, 536 krogov. Rezultati mladincev: 1. Pukmajster, SD Juteks, 533; 2. Klovar, SD Juteks, 517; 3. Zupanc, SD Šempeter, 498 krogov. Rezultati ekipno:	1. SD Šempeter,
1650; 2. SD Žalec 89, 1562; 3. SD Braslovče, 1519 krogov. Mladinci ekipno: 1. SD Juteks Žalec 1491; 2. SD Šempeter 1469 krogov. Tekmovanje so izvedli člani SD S. Šlandra iz Šempetra.
Prva slovenska liga
Končala so se tekmovanja 7. kola slovenske lige. Strelci Šempetra so se v 7. kolu srečali v Šempetru z ekipo SD Kamnik. Tekmujejo v »standard« mednarodnem programu. Gostje iz Kamnika so zmagali z rezultatom 1714
*	Regijska šahovska zveza Celje je z ŠK Žalec in ZTKO Žalec izvedla regijsko šahovsko prvenstvo za posameznike. Odigrali so deset kol. Zmagal je Dušan Brinovec s sedmimi točkami, drugi je bil Igor Setnik iz Celja in tretji Dani Vombek.
*	Na drugem odprtem prvenstvu Ptuja, na katerem je v devetih kolih nastopilo 36 šahistov, je zmagal mojster fi-de Marjan Črepan iz Petrovč, ki je oddal le dva remija. Drugo mesto sta si delila velemoj-
krogov pred domačimi s 1664 krogi. Izreden rezultat je dosegel Podgornik, Kamnik, s 581 krogi, najboljši domačin pa je bil ponovno Ošep s 568 krogi.
Jani Pukmajster
Pokal prijateljstva steklena kaplja
SD Steklar Hrastnik je priredila tekmovanje za stekleno kapljo, ki sodi med tekmovanja za pokal prijateljstva. Udeležujejo se ga vse ekipe ml. mladincev in mladink Slovenije, med njimi tudi ekipi mladih strelcev SD Juteksa in SD Braslovč. V močni konkurenci je ekipa Juteksa zasedla 7. mesto; tekmovali so Andrej Trifunovič, Uroš Herman in Beno Artič. Mlada ekipa Braslovč pa je zasedla 21. mesto. Najboljši rezultat v ekipi Juteksa je dosegel Trifunovič s 171 krogi. Tekmovanja se je udeležilo kar 86 tekmovalcev.
3. Prehodni pokal Coca Cole 93
SD Juteks Žalec je tudi to leto organizirala tekmovanje za pokal COCA COLE 93. Tekmovanje je potekalo na strelišču v Žalcu. Udeležile so se ga najboljše ekipe ml. mladincev in mladink države. To leto se je tekmovanja udeležilo 23 tričlanskih ekip s skupaj 90 tekmovalci. V konkurenci ml. mladincev je zmagala ekipa SD Tabor Ježica LJ s 530 krogi, ekipa Juteksa je bila s 499 krogi na 11. mestu, SD Šempeter štirinajsta in SD Braslovče petnajsta. Posamezno je zmagal Kerčmar, SD Pomurka MS, s 182 krogi. Najboljši Žal-čan je bil Trifunovič s 172 krogi na 11. mestu posamezno.
J.	P.
stra Vesna Bašagič iz Bih in Mariborčan Miran Zupe.
* Komisija za šah pri ZTKO in ŠK Šempeter sta izvedla ekipno občinsko prvenstvo osnovnih šol. Pri mlajših pionirjih je zmagala ekipa OŠ Žalec pred ekipo iz Petrovč in Šempetra. Pri starejših pionirjih pa so bili najboljši z OŠ Šempeter pred Grižami in Petrovčami. Pri starejših in mlajših pionirkah sta zmagah ekipi Šempetra. Končano je tudi slovensko državno prvenstvo v Črnomlju, na katerem so ekipno starejše pionirke iz Šempetra osvojile solidno osmo mesto, kar je lep uspeh.
J. G.
Mafija je zakon
Mafija posega v svojem delovanju na vsa tista področja, kjer je možno na hiter in nelegalen način priti do denarja. To so najpogosteje področja, kjer ljudje večinoma poslujejo z gotovino. V zadnjem času, ko je bilo zaradi takšnih ali drugačnih družbenih pretresov, ob kroničnem pomanjkanju denarja, potrebno dobiti denar za investimaje v dejavnost, obrt ali posel, so se pojavili posojevalci denarja, ki za oderuške obresti in nerealne hipoteke posojajo denar. Posojene vsote niso omejene, vendar se največkrat vrte okoli 10.000 DEM, saj so večje vsote težje izterljive in tudi hipoteke morajo poseči po nepremičninah, kar pa je težje izvedljivo.
Za hude čase imamo državljani shranjenega nekaj denarja in ta je cilj posameznih špekulantov in nepridipravov. Začelo se je z zavarovalništvom, neka avstrijska zavarovalnica, če je to sploh kakšna referenca, je pridno praznila nogavice državljanov. Človeška sla po denarju pa je neomejena, zato je bilo lahko iz-mamiti prihranke tudi z nelegalnimi igrami na srečo. Spomnite se iger jack pot, fair play, turbomatik in drugih lokalnih piramid, ki spravljajo ob denar lahkovemeže. Ti pa so prisegali na poštenost igre, saj so vedno upali, da se njim ne more zgoditi, da bi iz piramide izpadli, saj so vendar tik pred velikim dobitkom. V tem času doživljajo pravi preporod tudi legalne igre na srečo, ki so pač usklajene s področno zakonodajo.
Preporod doživljajo tudi igralnice in skrito hazardira-nje po gostilnah in stanovanjih. Po javni gonji proti igralnim avtomatom v javnih lokalih se število teh avtomatov ni prav nič zmanjšalo, spremenile so se le lokacije; so malce proč od oči postave: v garažah, kleteh in stanovanjih.
Če vam je uspelo obdržati še kaj denarja, so se pri roki našli strokovnjaki za prodajo posebnih artiklov, prek katalogov in akviziterjev. Spomnite se promocij in oglednih razstav, družabnih srečanj ob kavicah v hotelih ipd. Na to področje sodi prodaja čudovitih, učinkovitih in uporabnih sesalcev za prah, zdrave in nadvse uporabne volnene posteljnine, zdrave in ekonomične posode AMC, Zepte ipd. V zadnjem času pa je v igri časovni zakup apartmajev po vsem svetu, od Ažurne obale, Kanarskih otokov pa do. Miami beach-a.
Iz vseh teh poslov, ki delujejo na podoben način in bodo v prihodnosti v novih oblikah ponovno aktualni, se oblikujeta skupina ljudi, ki pri teh poslih kuje dobiček, in ogromna skupina ljudi, ki v te posle vlaga svoje prihranke.
Ali je ta dobičkonosna skupina ljudi organizirana in povezana, ne vem; povezuje jo denar, ki je pridobljen na vprašljiv način, kar je značilnost umazanega denarja. V času, ko si prizadevamo vzpostaviti mehanizme pravne države, moramo računati na pojav takšnega denarja, ga na nek način legalizirati, oprati in kontrolirati ter ga prek dejavnosti približati tisti skupini ljudi, ki je v tem poslu izigrana.
Da obstaja skupina ljudi, ki je izigrana in so se ji podrle vrednote, tudi zaradi ekonomske neenakopravnosti, govore številni odklonilni pojavi, ki se obravnavajo v rednem kazenskem postopku. V porastu so namreč premoženjski prestopki vseh vrst, ki na nek način nadomestijo denar, izgubljen na sumljiv način. Naraščajo nasilništvo, alkoholizem, prostitucija, narkomanija. Vsi ti poiavi so tukaj in zanje nihče
ni odgovoren; inštitucije oblasti običajno nimajo pooblastil za ukrepanje, različna združenja državljanov pa običajno ne zajemajo te populacije prebivalstva. Ker se nihče resno ne ukvarja s temi majhnimi pre-
MORANA-
POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK
Verjetno ste že slišali za nas, če še niste, vam sporočamo, da vam nudimo vse usluge in vso pogrebno opremo v primeru, ko v vaši družini, pri sosedih, znane h in prijateljih kdo umre. Samo pokličite nas, lahko nas osebno obiščete in uredili vam bomo vse potrebno.
NOVOST, KI VAM JO NUDIMO, JE, DA VAM OD RAČUNA POGREBNIH STROŠKOV TAKOJ ODŠTEJEMO ZNESEK POGREBNINE V TRENUTNI VIŠINI 25.600 SIT (to je cena krste s potrebno opremo, srednje kakovosti). PLAČATE TOREJ LE RAZLIKO, ČE NASTANE!
Če nas potrebujete, nas lahko pokličete ali obiščete ob vsakem času.
Naše telefonske številke so: (063) 721-667,721-043, 721-395.
POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK, Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE

KOMUNALNO PODJETJE p.o.
63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5, telefon 063/712-141
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času.
Sporočilo o okvari lahko sporočite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
0609/612-731.
Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 7. do 11. ure.
bivalci, so prepuščeni sami sebi.
V svetu te majhne skupine prebivalstva servisira MAFIJA. Sprašujem se, v koliki meri smo že del tega sveta.
Henrik Krajnc
Prometne nezgode:	Kazniva dejanja:
20.	februarja ob 1.45 se je na magistralni cesti Arja vas-Velenje pripetila prometna nezgoda. V Vel. Pire-šici je voznik osebnega avtomobila D. R. iz Železnega zapeljal s ceste. Pri tem je zaradi poškodb umrl njegov sopotnik V. R. iz Galicije.
21.	februarja se je na lokalni cesti Galicija-Ostrož-no pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega vozila P. A. iz Celja je trčil v pešca J. A. iz Celja, ki je na kraju prometne nezgode podlegel poškodbam.
6. marca ob 10.55 se je na magistralni cesti v Letušu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila je pri zavijanju v levo, na odcepu za trgovino, trčil v 69-letno kolesarko N. M. iz Letuša, ki je na kraju nesreče umrla zaradi poškodb.
15. marca je v Žalcu na prehodu za pešce voznik osebnega avtomobila A. A. trčil v P. A. in ga lažje poškodoval.
Naravne nezgode:
6.	marca ob 12.30 se je v Libojah v gozdu zaradi nezavarovanega spuščanja lesa pripetila nezgoda, ki je stala življenje Štefana Rančigaja.
15.	maja pri vhodu v stanovanjsko hišo po stopnišču padla B.D. iz Studencev in z glavo udarila v betonska tla. Pri tem se je hudo poškodovala.
18. februarja je v Leni v Levcu neznani storilec ukradel torbico z denarjem in čeki.
V	noči na 4. marec je neznani storilec vlomil v bistro Hambi na žalski tržnici...
V	noči na 7. marec je neznani storilec vlomil v planinsko kočo Smrekovina nad Preboldom. Iz koče je odnesel glasbeni center.
10. marca zvečer je P. M. v Žalcu pretepel S. F. Telesno poškodovanega so odpeljali v bolnišnico Celje.
12. marca je N. D. prijavil tatvino hlodovine v Studencih. Storilec je neznan.
V	noči na 14. marec je
K.	C. obvestila, da je vlomljeno v stanovanjsko hišo na Ložnici. Neznani storilec je odnesel denar in radio.
16.	marca ob 1.15 sta policista iz Žalca ustavljala voznika osebnega avtomobila
H.	M. iz Štor, ki njunega ukaza ni upošteval. Kasneje sta ga ustavila pred hotelom Golding v Žalcu, vendar jima je H. M. s silo želel preprečiti pregled dokumentov. Uporabila sta prisilna sredstva in ga odpeljala na PP Žalec. Zoper njega je podana kazenska ovadba za kaznivo dejanje.
Posebna opozorila:
Vlomi v osebne avtomobile se nadaljujejo! Pogoste so tatvine koles, koles z motorjem in čelad! Pazite na dokumente, torbice, denarnice in čeke!
Božena Balaš
Stanetu
Kranjcu
v
slovo
Pravimo, da kdor življenje ljubi, rad zahaja v naravo. Tisti, ki jim ni dano, da bi obdelovali lastno zemljo, iščejo stika z naravo v gorah, ob vodi, v gozdu ali kje drugje. Stane Kranjc, doma s haloških bregov, je svojo ljubezen iskal ob tolmunih potokov ali za Savinjo, ko je bila še čista. Zadnje čase pa je k njej zahajal zato, da bi ji vrnili nekdanjo čistost.
Ko se je pred tridesetimi leti naselil v Savinjski dolini, ni izbiral zaposlitve. Lotil seje tudi najzahtevnejših del v žalskem Ferralitu, se izobraževal in napredoval. Novih moči je iskal v športu, kot uspešen kegljač ah pa kot ribič, ko je zrl v deroče valove Savinje in drugih voda, h katerimi je zahajal.
Z leti ga je ribištvo tako prevzelo, da ni mogel več brez njega. V ribištvu se je strokovno izpolnjeval in svoje znanje izpilil do podrobnosti. S svojo življenjsko spremljevalko je prevzel v oskrbo ribiški dom v Preserjah, za katerega sta skrbela kot za lasten dom. Pri tem pa je pozabljal nase. Zahrbtna bolezen ga je strla in položila v bolniško posteljo. Kmalu je odšel za vedno. Tiho, kot jutranja zvezda je ugasnilo komaj dvainpet-desetletno življenje. Lepega pomladnega popoldneva smo se od njega poslovili na žalskem pokopališču. Množica njegovih delovnih prijateljev in ribiških kolegov ter znancev potrjuje, da bodo njegovo delo ter ribiško zavzetost pogrešali.
1.1.
Mali
oglasi
ZA ČIŠČENJE v hiši na Škafarjevem hribu iščemo zanesljivo gospo. Delo v dopoldanskem času za 3-4 ure na dan. Telefon: 063/711-266.
TRIO DRAGA SIVKA sprejema naročila za angažmaje, igrajo tudi na porokah. Telefon: 063/711-231, int. 228, Sivka.
Kvalitetni nagrobni spomeniki
po UGODNIH CENAH In že 20% POPUST!
MARJAN AMON
telefon: 063/38-672 mobitel: 0609/611-087
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
FRANČIŠKE DOBRIHA
(1899-1993)
roj. Zagoričnik iz Kaplje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in izrečeno sožalje.
Hvala g. župniku Francu Sercu za opravljen obred, pevcem in g. Rudiju Hermanu, govorniku KS Prebold. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Gusti z ženo Jerico, vnuka Ljuban in Anica z družino, brat Franci ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame in omice
TEREZIJE ŠKORJANC
roj. Brišnik iz Dolenje vasi pri Preboldu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, predvsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za izrečeno ustno in pisno sožalje.
Hvala g. župniku Francu Sercu za opravljen obred, govorniku, pevcem, godbi ter g. Rasievviezu za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Jože z ženo Hermino, hčerka Martina, vnuki Renato, Joco in Karmen
Kako naglo ga je odnesla smrt. Odnesla ga je na tihi vrt.
V SPOMIN
26. marca 1993 mineva leto žalosti, odkar ni več med nami
EDVARDA LAHA
s Polzele.
Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje, prižigate svečke ali vam korak zastane ob njegovem grobu in se tiho poklonite njegovemu spominu.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
FRIDERIKA VELIGOŠKA
iz Migojnic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali in stali ob strani v tem težkem trenutku. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in denarne prispevke ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala osebju bolnišnice v Celju, dr. Jurkoviču, Metki Zupanc, govornikoma, rudarjem, pevcem, godbi na pihala, Društvu upokojencev, Zvezi borcev, DPD Svobodi Griže in Krajevni skupnosti Griže.
Vsi njegovi


ZAHVALA
Ob slovesu od našega dragega atija
FRANCA
KRAJNCA
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.
Posebna, hvala kolektivu podjetja Mesnine Celje, sodelavcem in vsem članom družine Podvršnik.
Iskrena hvala duhovnikoma za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi in vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Vida, hči Nataša in sin Franci
Nasmeh in tvoja dobra volja vsakega osrečiti sta znala.
Ni več besed, ne stiska rok, ostala sta le spomin in trpek jok in le naša srca vedo, kako boli, ko tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Minila sta dva meseca, odkar nas je za vedno zapustila draga žena in mama
MARTA ZAGORIČNIK
iz Ločice pri Polzeli.
Ob boleči in nenadni smrti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazli sožalje, podarili cvetje, sveče in denar za svete maše.
Posebna hvala Veri, Vojku, Miri in Rafku, družini Arnčnik in Ulaga ter Višnerjevim, g. župniku in govorniku KS.
Žalujoči: mož Vinko ter vnukinji Brigita in Saška z očijem
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji izgubi našega dragega
IVANA
GORIČANA
z Vranskega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem, ki ste se od njega poslovili z besedo, solzami, cvetjem ali dejanjem.
Iskrena hvala g. župniku, govornikoma, nosilcem praporov, pevcem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih.
Posebno se zahvaljujemo lovcem, predvsem članom LD Vransko, ki ste ga častno pospremili na njegovi zadnji poti.
Sestre z družinami
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob izgubi naše drage sestre in tete
MARICE
DELAKORDA
iz Vinske Gore
izkazali vso pomoč, darovali cvetje, sveče, denar, pisno izrazili sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Istočasno se zahvaljujemo tudi dr.Fijavžu za požrtvovalnost in g. župniku za njegove tople besede.
Vsi žalujoči
ZAHVALA
Umrla je naša draga
ANI KOZMELJ
iz Grajske vasi.
Draga Ani, hvala ti za vse. Imamo te radi.
Sestri, Vera, Vinko, Daša, Milan in mali Marko
Iskrena hvala za pomoč sosedom, posebej družini Tekavc.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta
STANETA KRANJCA
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, darovali cvetje in vence, nam izrazili sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo poslednjo pot.
Posebna zahvala družini Gorišek, ribičem za cvetje in denarno pomoč, kolektivu Policijske postaje Žalec in Ferralita Žalec, sodelavcem iz Auree, govornikoma in g. župniku za besede slovesa.
Žalujoči: žena Romana, hčerka Ljubica z možem Lojzetom ter vnuka Simon in Tim
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina in brata
ŠTEFANA • RANČIGAJA
iz Drešinje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Hvala g. župniku, govorniku, pevcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sodelavcem Metke Celje
Žalujoči: mama, brat Vanč, Franjo in Tone z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice in babice
EMILIJE FELDIN
iz Zabukovice
se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, poslednje lučke, za izkazano pomoč v težkih trenutkih in izrečeno sožalje.
Posebna hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, predstavnici RK za poslovilne besede, cerkvenemu zboru s Polzele za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste namesto cvetja darovali denar.
Žalujoči: mož Henrik, sin Emil in hčerka Andreja z družino
ZAHVALA
,4 Ob bridki izgubi moža, očeta in starega očeta
RUDOLFA GODLERJA
iz Kasaz
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, govorniku g. Mlinariču in vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in nam izrazili sožalje. Hvala za darovano cvetje, sveče, za sv. mašo in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. župniku za cerkveni obred in lepe besede slovesa ter libojski godbi. Hvala tudi vsem, ki obiskujete njegov grob, prižigate sveče ali se ga spominjate.
Žalujoči: žena Marija, sin Ivan ter hčerki Marija in Rozika z družinami
Kasaze, februar 1993
Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni.
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta, sina in brata
JOŽETA AVŽNERJA
s Polzele
se od srca zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze globokega sožalja, darovane vence, cvetje in sveče, za sv. maše in darove v dober namen ter za tako veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Kovačecu za opravljen obred, in sv. mašo, govorniku Petru Pungartniku in Jaki Jeršiču za ganljive besede slovesa, oktetu Lastovka ter sodelavcem za tako ganljivo slovo.
Vsi ste nam bili v oporo in tolažbo, zato še enkrat hvala.
Vsi njegovi
Nekje v tebi je bol bila, a zamahnila si z roko, češ, zmogla bom, močnejša sem. Pa vendar ni bilo tako.
ZAHVALA Ob smrti
MARIJE PLAZNIK-NOVAK
iz Letuša
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče, g. župniku za poslovilni obred, pevcem, govorniku za besede slovesa in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage omice
FRANČIŠKE ŠRAJNER
iz Sv. Lovrenca pri Preboldu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala kolektivu TT Prebold, pevcem za odpete žalostinke, pihalni godbi in g. župniku za opravljen obred.
Hvala g. Rudiju Hermanu za poslovilni obred in dr. Alojzu Kobalu za trud in zdravniško pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili k njenemu grobu.
Žalujoči: hčerka Mici z možem Robijem, vnuk Bogdan z ženo Meto in sinovoma Lukom in Mihom
Prebold, februar 1993
Kakor mirno si živel, tako tiho si odšel, a v naših srcih boš živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata in brata
ANTONA ** ROVŠNIKA
iz Kaplje vasi pri Preboldu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče ali namensko darovali denar.
Hvala g. župniku, govorniku, pevcem, godbi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sinovi in hčerka z družinami, vnuki in sestre
Minilo je že deset let, odkar si. odšel od nas v cvetje odet, a še vedno se sliši tvoj glas: »Mami, ati, zakaj ravno jaz?«
V SPOMIN
Boleč je spomin na 4. april 1983, ko si za vedno odšel od nas, dragi sin in brat
BOŠTJAN MERZELJ
iz Kaplje vasi pri Preboldu (1974-1983)
Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, prižigate sveče in prinašate cvetje.
Vedno žalujoči: mami, ati in sestra Jerica
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage mame, babice in prababice
ANICE ZAVRŠNIK
roj. Kralj, iz Trzina
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem Šip Šempeter in ostalim znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Iskrena hvala vsem vam, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Cveto Završnik z družino
se mudimo v Žalcu.
V lepo urejenih poslov-
alom, imenovano Elektro Krašovec. Trgovina je
Le vkup, le vkup, uboga gmajna
Kršenduš sem slabe volje, že cel mesec mi kradejo. Plačo so mi zamrznili, s kontrabantom se ne da preživljati, saj ljudje nimajo denarja, tako, da človek res ne ve, kaj bi počel, za znoret, vam pravim. Pa saj sami vidite! Do-
hodnina, eiektrika, voda, kanalščina, cestnina, zavarovanje - vse se draži - plače pa HALT; pride neki Drnovšek in nam ne da dihat. Kru-cifiks, le kaj je tebe Janez treba bilo, saj se v brk smeješ tako sindikatom, parlamen-
Kaj je stiska?
Kaj je stiska? Duševna, telesna? Namerno me nikoli niso učili moliti. Občasno pa. Bilo je to pri verouku, v šoli in cerkvi, ko sem bil nekaj časa ministrant. Včasih, običajno pozimi, ko so nam pajki predli po želodcih, je mati začela z rožnim vencem. Vsi smo morali poklekniti. Tudi oče se je sklonil, čeprav ni bil kak poseben pobožnež.
Kakor me je v kolenih bodlo, sem na bolečino pozabil, ko sem slišal materin glas. Govorila je tako občuteno kot umetniška igralka - ki je za nas križan bil...
Biti podnajemnik je tudi dandanašnji težko breme za čisto proletarsko družino.
Kdo bi morda dejal, da je telesna ali duševna stiska nekaj običajnega.
Preživel sem veliko takih ah drugačnih stisk.
Že za voljo sebe ah za koga drugega.
Ko se je začela ta naša zadnja vojna, smo bili mobiliziranci sila razhčni. Ker imam pač nekaj šol, so me dodelili za nekakšnega topniškega komandirja.
Na montanistiko sem se res precej bolj spoznal kot drugi.
To sta vedela tudi moja dva znanca, precej let mlajša. Držala sta se me kot klopa.
Trdno sta bila prepričana, da smo na pragu tretje svetovne vojne.
faudila se nam je prilika, da smo našli košček časa in se posvetovali. Kje? V lenarški cerkvi, pred Marijinim oltarjem. Onadva še mlada, brez pravih vojnih izkušenj. Bilo je vojno stanje. Oba sta me kleče gledala kot Boga.
-	Gospod, pomagaj nama!
-	Kako naj pomagam? Da še mene ustrelijo!
Tudi jaz sem začutil stisko, kot še nikoh: pomagati mladima znancema, pa čeprav v cerkvi.
Mlada savinjska kmeta, komaj poročena, lastnika lepo obdelanih gruntov, z otrokoma v materinem naročju.
-	Pobegnila bova! sta mi odkrito gledala v oči.
-	Fanta, skupaj branimo našo pravo domovino! Vsi trije smo pred puškino cevjo! Kaj pa bi mrtva naredila za svoji družini.
Popolno pogubo z menoj vred! Premislita!
-	Ah veš še za kak drug nasvet? sta me gledala ko Boga.
-	Fanta, to je stiska. Bogve kako se bo razpredla. Mogoče za Slovence ugodno. S tem, ko branita domovino. branita tudi Cerkev. Sta kristjana?
-	Oba...
-	Zato v boj za pravdo in svobodo...!
Res lepa je notranjost lenarške cerkve. Pred nedavnim smo jo videli v TV-oddaji Življenje duha.
Mogoče je naslov drugačen. Jaz jo vemo spremljam. Predvsem ker je v njej ogromno zgodovine in geografije. Kakor v otroški reviji Ognjišče.
Mi trije pa smo jo z lenarške fronte vsi srečno odnesli. Ko se srečamo, dvignemo čaše savinjskega rizlinga.
Drago Kumer
tu, strankam, delavcem in kmetom in vsem, ki vpijemo da nimamo dovolj za človeka vredno življenje. Tako! Po moje bomo počasi laho zapeli »adijo blagostanje, socialni mir; adijo Jožica.« Je pa še druga pot, saj poznate pesem iz naslova, ki govori o »draj-ni za staro pravdo«, no takrat bomo pa morda lahko zapeli »adijo blagostanje, socialni mir; adijo Janez«. Pesmi takšne ah drugačne, ušivo življenje nam bo ostalo, pa nejevolja tudi. Menda še ja ne bo tako hudo, da bi se bilo treba lotiti kakšnega dela.	*
Savinjski parlament je tudi nejevoljno zasedal in imel na dnevnem redu kup potrebnih in nepotrebnih zadev. Glavni zaplet je predstavljal dnevni red, oziroma uvrstitev dveh točk na dnevni red: o trasi avtoceste čez dolino in lokaciji odlagahšča komunalnih odpadkov. Avtocesto smo potem izločih iz dnevnega reda; odpadki so pa ostali, no ko smo pa do odpadkov po dnevnem redu prišli, smo pa samo v našem zboru ostali, drugi so jo pa ucvrli domov. Z županom se je predsednik našega zbora potlej uskladil, da gremo tudi mi domov. Med zasedanjem pa je bilo po stari navadi največ besedi o pravičnem, nepravičnem oblikovanju občinskega proračuna. Nič ni drugače kot druga leta; eni vpijejo, da imajo drugi preveč, sami premalo, oni drugi pa ravno obratno. O tem koliko denarja je, sem tako uvodoma že govoril. Nekaj formalnih točk dnevnega reda smo brez težav spravili pod streho. Točke, katerih pa nismo uspeh obravnavati pa bomo enkrat v aprilu. Pri delu našega parlamenta bi nam pa vendarle prav prišle bogate izkušnje kolegov, donedavnih poslancev v občinskem parlamentu. Redko ju vidim, da bi se udeležila našega lokalnega parlamenta, če že ne moreta pomagati pri reševanju nakopičenih težav v občini, bi bili pa vsaj sklepčni, zdaj ko nista več tako obremenjena z državniškimi problemi.
Heja, hejo
Poslanec 61
Nova elektro trgovina v Žalcu
V začetku marca smo dobili v Žalcu novo prodajalno z elektromateri-
v bližini avtobusne postaje in je kot nalašč za nabavo matriala, kadar
nih prostorih najde tudi najbolj zahteven kupec tisto, kar išče. To so predvsem materiali za grobo in fino inštalacijo ter svetila. Poleg tega pa vam nudijo še strokovno pomoč pri nabavi, svetujejo pri projektiranju in izvedbi inštalacij.
Tu boste našli tudi vse vrste drobnih gospodinjskih aparatov, akustiko, videotehniko, vse vrste anten, tudi satelitske, in telefone. Posebnost so tudi signalne naprave za varovanje imetja.
Trgovina se odlikuje še po tem, da edina v Žalcu nudi Fischerjeve zatiče in sponke po sistemu »due-bel« s potrebnim orodjem. V trgovini, ki je odprta dopoldan in popoldan, bo vsak našel kaj zase,_________________IJ-
kov, ki so na pustni torek pod imenom Alko Sachsenfeld brass band razveseljevali Žalčane. Kjerkoli so se namreč pojavili, so njihove viže ogrele srca, razvedrile obraze, usta potegnile v nasmeh in zavladalo je veselo pustno vzdušje. Ljudje pravijo, da so bili fantje »prima«, pa tudi sami so menili, da vloženi trud ni bil zaman, sklenili so celo, da se ob letu na takšnem pohodu zopet snidejo.	_ka
Tabor mladih planincev '93
Tudi letos bodo planinska društva naše regije pripravila tradicionalni tabor mladih planincev. Po taborih v Logarski dolini, Trenti, Tamarju, Zg. Jezerskem in Kamniški Bistrici bo letošnji tabor zopet pri planšarskem jezeru na Zg. Jezerskem. Predvidoma bo postavljen cel julij, na njem pa naj bi se zvrstile štiri izmene mladih planincev in njihovih vodij.
Program tabora obsega izlete na bližnje vrhove in koče, družabne in športne igre, učenje planinskih veščin, večere ob tabornem ognju in še mnogo zanimivega.
Vse informacije o taborih lahko dobite v planinskih društvih Zabukovi-ca, Kovinotehna, Žalec in Slivnica pri Celju, ki so že prijavljena za letošnji tabor, seveda pa so k sodelovanju vabljena tudi ostala planinska društva in osnovne šole.
B. Polavder
Nnva cvetlicama v Pariyliah
3. aprila po poteh Andraža
Planinska sekcija ŠD Partizan Andraž, ki povezuje okoli petdeset ljubiteljev planin v kraju, pripravlja 3. aprila prvi pohod po planinski transverzali Po poteh Andraža. Začetek pohoda bo od 7. do 8.30 izpred osnovne šole v Andražu, potekal pa bo v nasprotni smeri urinega kazalca po mar-kimi transverzali KT-1. Pohod ni voden in pohodniki samostojno odločajo o svojem gibanju, potekal pa bo ob vsakem vremenu. Startnina znaša sto tolarjev. Na začetku bodo pohodniki prejeli kontrolni kupon, ob zaključku pa kartonček o opravljenem pohodu in bronasto spominsko značko. Vabljeni!
V-ka
Kinološko društvo Šempeter
Uradne ure vsak četrtek od 18. do 19. ure
Steblovmkovo podjetje Morana v Parižljan je pred dnevi dopolnilo svojo dejavnost z novo cvetličarno, v kateri bodo nudili cvetje, vence, sveče, skratka vse potrebno za takšne priložnosti, in sicer ob vsakem času. Kmalu bodo odprli tudi butik z oblačili in vsem potrebnim za pogrebe, saj človek takšnih stvari nima vselej pri roki. Nudili bodo tudi vse potrebno za pokojnike. Njihovo delo prinaša podjetju sloves vse od hrvaške do avstrijske meje, še posebno pa so se uveljavile njihove kakovostne krste, ki jih izvažajo na zahtevno avstrijsko tržišče.
ep
Pomanjkanje krvi
Občinski odbor Rdečega križa Žalec sporoča, da bo 26. marca od 7. do 13. ure potekala KRVODAJALSKA AKCUA NA POLZELI, in sicer v Zdravstveni postaji Polzela. Glede na to, da zadnje čase primanjkuje krvi in da je nastopila kriza v krvodajalstvu, prosijo, da se akcije udeleži kar največ krvodajalcev, saj je treba zaloge obnoviti in zagotoviti zadostne količine razpolagajoče krvi. Za udeležbo in razumevanje se vnaprej zahvaljujejo.	V-ka
v prostorih krajevne skupnosti Šempeter (pri pošti).
Vabljeni!
Gostišče »Savinja« Plevčak
Latkova vas, tel.: 063/701-030
Nudimo:
•	morske jedi • ocvrte školjke in gambere
•	jedi iz svinjine, teletine in puranjega mesa
•	sladice
Voščimo prijetne
in vesele velikonočne praznike
Odprto: od 13. do 22. ure, rezervacije za večje družbe po telefonu: 701-030.