Leto IV., siev. 85* V Celfu, sobofa due 29. fulila 1922* Foštnlsa silacsßü n gotoBlni. I ^l ^l H^ ^0 mtmt^wL ——--------- —- qOIZ.. lti .................. ¦ Siane U-rnu 48 Diti, mesi ........................rJluisTvo levno 120 Din. ~ Oglasi za mi?; viširie .'.,,,pea 10 p. freKlarr;i; mr-d «cHMorn, csitartnice in zrihvul« 50 p. PosamezKi* Steviika stane 50 p. Xzliafa veak tore«, ce*rtc& in sofooio. i Uretfwifefctr© STrossniujerjeva ui. Ü1. 1, 1. r/ndstr. Telefon št. 53. üppöwniötvo StrossmajerjevB ul. St, 1 pritličje. Telefon St. 65. I p=j Rsčun kr. poStnoya cekovnega urada Stev. 1Ü.066. =3 Blagoslovljen, ki pride v imenu Grospodovem! Po splitskem »Dcmokratu«". glasiiii demokratov sever-nc Dalmacue, priiia- samo v izvlečku elanek, koiega prosi- mo, da vestiK) prečitajo naši braici, era ga čitajo i oni, koji v imem: Boga liu- bezni sejejo v uašem iiarodu lako besno soyrastvo in netijo strasti naroda, M vidi v njih ueenifce in apostolc Cetkvc. »Celokupni utis, ki ga je pnstiTa svečannst ustoličenja vhidikc gospoda Danila Panteliea. jc bil osobito govor v cerkvi in zdravicc ob tej priliki' prireje- nega banketa. Prepricani smo, da bo to irstolieenje znaeilo začetek novc, srcC- ntiišc in blagoslovljenejšc dobc v eer- kvencm in narodneui poglcdu. 2e samo dejstvo, da je stolica pravosiavnega ŠI- beniškega škofa spopolnjena v novo- osvobojeni in ujedinjeni domovini post aiuspicijem narodiK^a vlatfarja, daje te- mii dogodku .poseben zgodovinsiki znaft. Novi vladika, ki je takoj s svojlm pojavorn in lcpiini svojstvi nridobil spio- ¦, šn-e simpatije, jc izpolnil vcč, kukor I smo se uadcjali. s prvim svojim sveea- i utm nastopom, da bode dal tcj dot)! j Pravi verski in nnrodni značaj v sklauu ] z našim sodobnem narodno-polittfnem »n družabnem razvoiu. O problernu Cerkve, kot morda o j encm najvažneiših fnktorjev v naSem narodncm življeniu v času '.'ržavnih In družabnih kri'/. lie bodemo tukaj dr- skiitirali A ravno pri tcj priliki no mo- rcmo preiti preko nekaterih dejsrev, Id se tičejo naših cerkvenih odnošajev m j katera bi mogla biti izrednega poniona za našo bodoenost. Govorimo čisto iz stališča ra/.mcr v tej naijužnejši naši domovini, oincju- iemo seveda naša razmatrivanja samo na to cpariiijo, na (critoriiii katere sc nahaiajo še tri katouške. Govorimo na- dalje o kraju, kjcr živi mcšano prebi- valstvo dveh vcr. Med širokimi lnasanii Smo imcli vedno najširšo vnedsehojno versko tolerance isti pojav pri pravi izbrani inteligenci nri svečeništvu cnc in. druge cerkve — razun malih izjem — pri s red njih slojih in polinteiiVonci pa je abstoiala in obstoii žalibo.cc še vedno ta- ka n-estrpnost in avtaj?onizem, da to rcdno dovaja v plemenske in strankar- skc boje in prejv.re. V teh razmerah po našem osvobo- jeiTju in ujcdinjcnju, inesto da jc svece- ništvo ene in drille cerkve kakor do- sedaj bilo predstavnik in nosilec te ne- bratskc in brezjclavc borbc. se mora 7. ozirom na visoki poklic, ki ,v:a vrši v la- i stiii cerkvi, otj'csti koraka prošiosli In ndarili ivovo pot oznan.ii;vanja mini, bratske sloge ter pravejja iskrenejia delovanja v tern suiisln. Novi vladika liočc. kakor sc vidi iz njesovih izjav kreniti v to smcr. To >e v cerkvi sijajno izrazii /. besedann: »Eden je Bos za vse brez razJike, eden kralj, ena država in e:i edlnstvciii isto- krviit jugoslovenski naroti.« i o so bc- sedc. ki sc s tetfa inestp. v ^ibeniku niso nikdar cuk, prcdznak so prcobrata, kt bode nastopil pod novim viadiko ik) do- bro cerkve in države. V istein tonu jc izpopulnil vladiKa svoj cerkveni :osta!i !^e bolj bratski in srčneiži.« Naša borba proti nemštvu. Od starejea v borbi za narod osivc- lejja rodoljuba smo prej-eli ter prioben- jcino v razinišljanje. Stara ie ta borba in- zanimiva. zalo je pac vredno, da o njcj prcinisljujemo ter konštatiraino, ali jc ta borba od na- še strani načelno upravičena. potrebiui in koristna. Naš nckdanji markantni poslanec je i)red nniosimi leti izrekcl v paria- niciitii pomenljive besede: Ka,kor onf, — tako tudi mi! — Po teh besedah bl morali mi postopati proti ttijcem, svo- jirn nasprotnikom prav tuko, kakor po- stopajo oni proti nam! Ali mi pravične in prepostcne slovanske dusc, ko sc grc proti tujcu, se pri vsakem korakn izpra- sujemo. ali smo tndi upravieeni kaj podvzeti ali ne. Da bonio v tern vpra- šanju na jasnem, prevdarimo naslednje: Vsi vemo, da smo že nad štirinajst vekov pravi. naravni gospodarji na svoji zemlji in vsi tudi vemo. da so Niemei in Lahi tisti živelj, ki se nam /e v svojo lastno korist In na uaso skoJo vrinjal ter se jc kot tujec, kot Kost tako vkoreninil, da jc naš narod naposled se l'/c-nsmiljeno zatiral in ir^onabijal. Na Spodnjem Štajeiskcm se jc to krivično ncmško stanjc sprcmenilo. Tu- ji vrinjenee je zgubil svojo uropano si nadoblast in naš domaein ie postal go- spodar v svoji lastni liiši. kar jc mencJa edino pravo in postcno in ccsar ne bt mogel ovreei noben praviecn jurist cc- Ic.c;a sveta! Na tenielju tega neizpodbitnega dejstva jc naš boj proti vsiljivemu tujcu moralno in naravno legalno po- polnoma upravičen in to tcmbolj, ko vidimo ttijca, da na našili, še neosvobo- jer.ih tlvh, na katcrih se jc tujec tudi ne- poštenim liačinoni vrmil, — izvaja ta- ke strahote in grozote nad svobodo, imetjeni in življcniem naših ncou'reSc- nih bratov, — da bf se niorai škandali- zirati eel svet, ko bi imel Ie holifco ])ra- vičnosti v sebi! S tern je vec kot dokazana popolna upra-vičenost našcjja boia proti Nem- ccm in drugim tujcem, ki so ravno tako Krdi .iircsnfki, deioma pa šc celo hujSl in -ogabnejši od prvih! Drujfo vprašanje je, ali .fc, (n boj tudi potreben in koristen. Iz temelja prcj.šnje^a izvajanja sledi, da je Neniec na našeiii ozemJju i»ost, cegar prvotna domovina ni pri nas, am.pak tarn nekje. od koder se je k nam prisclil. Takih pristnih, resničnili Nemccv pa je med nami zelo malo! Ogromna veeina so pa nemčurji, to so one suhe in gnjile veje na nasem nr.- rodncm drcvesu, katere moramo posc- kati ter brez usmiljenja požsati, üa se njih gnjilobni baeilf kolikor mogoCe kmalu zatrcjo. Ncmštvo in nemskutarstvo pa slc- . di nemški ideji, ki nas že tisoč let pre- ,^anja. Ko bi ne bili Nemci tako nasüiü in kruti. bi šlo danes naše irospodstvo do Bavarske in do Uonave. In za o- Kromno fegubo vseh teh lepih zemelj sc imamo v prvi vrsti zahvaiiti Ncnieem in njih nenasitni požrešnosti! Ne bodirno vtmdar tako naivni ter se ne dajmo uspavati od trenutnega u- speha ter čuimo neprestano in povsocl ter vedimo, da ncmška ideja ni izumrla ter bodimo si svesti, da je Nemec ved- no neizmerno pohlepen, agresiven ter neizproscn v svoji megalomaniji. Sam! neiiibki pisatelji pišejo. da Nemei ne poznajo pri vsej svoji literatuii net sc- f:e, ne svojih sosedov. Radi svojega strahovitega egoizma so krivičm dru- 'A\m in radi tega silnoobsovraženi. Ce- lo v svetovni vojni se niso nicesar na- ličili ter se utegnejo radi te.xa Se lahko kesati. Oni so bili ter ostanejo zver v človeški podobi. Tako nekako sodijo o sebi tisti redki, objektivni Nemci, in mt si moramo to dobro zapomniti. Ti na- silniki bodo lepega dne gotovo zopet silili v nas in to toliko bolj. kolikor veC misijonarjev in apos'jlov bodo imeff med nami. Radii nasilne in napadalne neinšKe narave se moramo Slovani iiaučiti ne- kaj novega, silno važnega! V vsakem Niemeu velikem ali malcm, se moramo naučiti gledati pijonirj.i in apostola nia- terc Germanije, ki nas preganja že od1 prvega dnc. ko smo sc na tern svetu sreculi Slovani z Grmani! Sprevidimo vendar enkrat, da vsak nemški pojedi- nec nam je skrajno škodljiv ter zaslužl naše posebne pozornosti ter prepotreb- nega podrobnega obdelavanja, koje naj meri na to, da vsakega Neirca slabiino ker s tern sebe krepimo. Za kolikor on! dol. — za toliko mi gor! Ta resnica naj nam bode povsod in vedno pred očmi! Zapomnimo si dalje. da iz vsakega vinarja, katerega damo v nemški i^ep, zraste škorpijon, ki nas vjeda in iz teh škorpijonov si pletemo krvavi bič v po- dobi ntMiiške objesnosti, ki se kaže po- sebno v nemških driištvili: športnih, pcivskih in tajnopolitičnih, ki skrivaj aR konsekventno rujejo proti nam in naši mladi idržavi. Kaj so prcd par meseei irovorili v Graden? S tern so Nemci do- kazali, da so stari nepoboljšljivi greSni- ki ter da niso pozabili na rek: Od Belta do Adrije in da tudi Drang nach Osten divja po njih možgaiiih kakor pred voi- no! Vsak pojedini Nemec in nemeur Cu- ti vse to v svoji krvi in mi dobri Jugo- slovani kljub tcmn, da vse to natančno vemo, smo tako strašno slei>i, da te Catulle Mendes: Resuicoljubni Peter. (Iz francoščine.) (Dalje.) liertranda se je zbudila in veliko- Krat iokala. Dobra kristjana, kakor sva bria, sva često molila, da bi se nam iz- pomila naiina žclja. 1)ržala sva dcvet. dnevmce, prižiKala sveče< ilodiia na božjo pot, kolikorkrat sva mogla. Ni nic izdalo. bvetniki in sveta Devica se niso izkazali nic kaj hvak-žne, eeprav sem jih tolikokrat iaklcsal in tako lepo. Bertraiida je postajala vedno ialo- stoejša. Začela je malo govoriti; na- /adnje že nič. Nič nisva hodila več sku- pno v gozd, sama je hodila in me pro- «ila, naj ji ne sledim. VeCkrat se je na- rexlila že noč, ko se Bertranda še ni vr- ii'la. Postajal sem nemiren in jo vpra- sai: »Kam hodiš, daloč od mcjie?« Po- K)žila je prst na usta in mi dab znamc- i«e, naj jo vec ne izprašuieni- Moj nc- mir se ie povečal, ker je bila njena od- sotnost vedno večia. NeJvoe se je že daiiilo, Berirande pa ni bilo od nikodcr. Kako sem se 2a- lostil, ko ni spaJa poleg mene. VjWo je po zimi in postelja je bila mr/la, pa ni bila zima vzrok, da me jfe tako zeblo. Po jutranjicah se ie vrnila. Ko sem ji oeital, da me je pustila samcga> mi ni pustila dalje govoriti, ampak razplete- nih las je začela govoriti v meni tujem glasn: »Mož,« je rek la, »ali ti verjames, da so inrtvi, bogovi starih časov. ki so u- slišali, proseče jih za pomoc.r'« »Kaj govoris, žcna?« sem odgo- voril. «Poslušaj moje besede! Še živijo in niso glnhi. Ne .lezirs, ne Mati Božja nama ne dasta, za kar prosiva tako po- božno in tako dolgo. Mislim, da ni treba več moliti.« Bertranda je bila vsa iz sebe. !z oči, ki jih rii pobesila, je svigal plame», kakoršnega še nisem nikdar vklel, ug;- bal sem, kaj bi moralo biti to. »Pojdi z menoj.« je zakričala. >>Starka iz Saint-Remya, ki se razumc na znaxnenja in vedeževaoje, mi je po- vcdala za prostor, kjer so ijudjc tega kraja nekdaj klicali na pomoč boginjo FHamomo, tarn je stalo svoiečasno svc- tišče — imenovalo se je ccrkev — tarn ne vidiš sedaj drugega, kakor nckaj kamuov. Vendar pride dnh Dianomc vsak večer in posluša vsa'kega, ki mo*!, za plačo iz poln jene žel}e ne zahteva ni- česar, niti da bi ji bil hvaležcn ali vdan.« Veliko dni sem se uscavljal. Vcdel sem hi prepričan sem bil. da1 so postali maliki, ki so jih stari ljudje motili in Ca- still, hudiči. Dianoma je bilo gotovo eno ime Luciferja. IBertranda mi je nepre- nehoma ponavljala s skidkimi beseda- rni, da če bova molila paganskega duha, se nama bo rodil otrok ter da ta moll- tcv ni nevarna in tudi greh ne. Veliko jih ie to delalo, a sc niso kesali. Dan za dnevom, noč za nocjo mi ie prigovarja- la, toliko časa, da sem se> udal. Nekoč sem ji sledil še pred jutranjo zarjo v gozd, tedaj je menda najpripravnejgJ čas za take molitve. Oba sva drvela med mokrimi vc- jami, pokleknila sva na kamen, ki sem ga imel za ostanek oltarja. Dolgo sva molila, med tern ko naju je obdajal ža- iostno velik temeri gozd. Velika nočna sova naju je nepremično gledala. Kcior bi naju taiko videl, kdor bi naju tako sli- šal, bi se gotovo zbal. Bertranda je prT- tiesla s seboj dva goloba, zapazil sem, da padajo rudeee kaplje na kamen, bila "c kri darovanih ptičev. Veliko dlni je preteklo. Otrok sc nama je rodil in nobeden ni bil lepši od najinega Jakca! Ali nama ga je res pekel poslal, niscTii smel na to misHti. Ujčkal sem ga, poljuboval in obožaval rekoč: »Cešče- na bodi, Dianoma, ker je dobra, to jc znamenje, da jet boginja.« Izdelal sem kip nje, ki me je uslišaia po svoji domv šljiji ter ga posHkal z dvajsetimi bar- vami. Podoba, okrašena vedno s eve- tlicami, jc bila ponos najinega stanova- nja. Vsak večer sem nekoliko poniolil pred njo. Vsa'ko jutro sem ji skaza1 cast na rokah je nosila, kakor jMarlia Je- zuščka, uovoroienčka, kateremn sem naj>ravil obraz, podoben najraemu inalC-ku. Poslušaj! Ubožec! Iz hvalež- Stran 2. NOVA DOß4< -."v. 85. strnpene gade božamo z rokavicami ter jih redimo na svojih brezskrbnlh prsiJi. In zdaj eujte in strmite! Vse to sc godi z našim nezavodiiim privoljenjem. ki se jasno kaže v tern, du ta nehvaležn: in nevarni element podpiramo s svoji- mi kupčijskimi zvezami! Samo naš tie- nar je tisti zločinec, ki vzdržujc njiti predrzno objesrnost, ki nas bije po o- brazu in po hrbtii. Ti predrzni ljudjc de- lajo z našim denarjem najhujšo propa- gando proti nam v naši državi in v ino- zeinstvii ter v svoji isredi glasno izpo- vedujejo naš konec vr> naš pogin. To uganjajo naši tujci, naši gosti in ob jeJ- nem smrtni naši sovražnik: na naši zemlji, v naši hiši - in mi — v svoji kratkovidnosti in uspavanosti vse 10 nrirno trpimo in to še v času, ko njihovi krvni bratje preko krivičn-o državne meje proti vsemu naravriemu narodno- stnemii m državnemii ter človeškemr; pravn pobiiajo nase neodrešcr.e brate» Kedaj se nain vendar odprejo oči, da bomo videli v teh nehvaležnih bitjili tujca sovražnega, spekuluntnega. ki je samo zato tukaj, da nas izkorišča m izžema in povrhu tega nas še ogroža v celokupncm našem obstoui! Kako dolgo bo sc to trpelo?... Iz teh izvajanj moramo logieno za- slediti le eno in to je: Od našc- strani ;e koristna in nujrio potrebnu borba *n največji odpor proti za.iectenernu in sila nevarnemu nemškemu življu, katercga redimo in trpimo v svoji sredi na svojo sramoto in velikansko škodo. ki riam «> tegne prinesti nedoglednih posledic! Sloneč na jedino pravem načelu sr,- moohranc, moramo spozuati. da je naS boj proti nemštvu principijelno npravT- čen, potreben in koristen ter da ga mo- ramo brczpogojno bojevati. ako hoče- mo, da zopet ne propademo na lastnl zemlji! Vprašanje nastane, kdo in kje naj bojujerno. Odgovor bodi odprt! Bojeva- ti se mora vsak zaveden Jusoslovan \n to vselej in povso-d! 2e malega otroka moramo učrti Ijubiti svojo dornovino, a žal, povedatt mu moramo, da naša lepa domovinn ima mnogo sovražnlkov, ki bi nas naj- rale takoj ugonobili, ko bi mogli. Zato smo dolžni odpora proti tujim sovraz*- nim silam. Odrasla mladina mora ve- deti o tem že kaj več ter mora pTekipe- vati domovinske Ijubavi. ki naj jasno spoznava bistvo svojih svetih domo- vinskih dolžnosti! Mladmske orgauizn- cije naj bodo ona neizčrpna vrela, iz katerill bodo izhaiali pravi domoljubni možje in stebri domovine, ki bodo vse podpirali, kar bo pospešcvalo narodni in državni blagor, a tu-di nemilo vse po- dirali, kar bo na potu mini, varnosti in obstoju naše lepe domovine. Javnl siio- di in nastopi naj bodo kresovi in žaiisča svetega navdu^enja, kjer naj ima narod priiiko slisati topic in prave domoljunnc besede, ki bodo otvarjale Ijudstvu oči. da bo jasno spoznavalo svoje prijatcljc in suvražnike. Prvim naj se uči zaupa- U, drugim se pa izo^ibati. Konečiio ic netemerno važno sredstvo tudi tisk. ki naj v naši svobodi podpira vse. kar 5c našega. a naj ruši vse ono, kar nani jc na kvar ter nam ogroža nas obstoi Takim in podobnhn potom bo ko- n^tno cel naš narod spregle-dal ter sprc- nosti in navade sva Ka imenovala olto- ka Dianome, radi tega imeuia poijnbu- iem jokaje v tej jami mrtvo jclavo svo- jega lepega .!akca!<^ 4. poglav.ie. Hudič ni bit, ki je odneset uialcga Jükca Ko je tujec končal svoj govor, se jc zgodilo, da se je prikazala zgoraj široka podot>a. oblečcna v kuto, pri odprüni, ki jc hihi podobna luni plavajoči na si- njem nebu. Surov glas je rekel: »Prejmi svojo hrano, p.es!« Pes — bil je neznani niož - - je vzid'ignil čelo rned ^em pa je padla neka okrogla, črna reč v posodxo, ki je vse- bovala umazano tekocino. Glas jc nadaljsval: »Jej m bodi pripravljcn. da od'^o- varjaš sedaj spodobrio na vprasauja, ki ti bodo predložena, kajti prcčastiti I3e- nigen Spagnuolo se je odloCii. da bode pokazal danes Saint Oorgonii svojo moč.« Na to je izginila glava. Pct-er je vprašal: »Kaj hoče ta človek s temi be- sedami?« (Daljc prih.) videl, kjc so naši prijatdji in kje so JiaSi sovražniki. kje je življeujc in k^u je smrt. In ko bo imcl to sliko jasno pred oemi, ter bo nosi! v (hiši in v steil živo prepričanje. bo sam vedel. kako nrtf postopa z Irudtni, s titfei, ki nas mrzijo. nain delaio sramoto ter nain skixiuje.Io povsod. kjcrko'li le inoreio! Držinio se gesla: Kakor oni. tako nii! Iz zaspanosti na zavedno deio. ker !e v smotrenem delu je nas obsto.ü Samo. EMIL LILEK: 0 srbski in hrvaški zadrugi in o nazivih za sorodnost zadrugarjev. Domačica upravlja samo z notra- njimi hišnimi posli: ona skrbi za ku- hinjo. odrejuje ženaTti delo v hisi, pazi da je jed, posodje in pohištvo čisto, niirt de'kline in žene. Če so se posvadile, od- gaja deco na pokorščmo, čistoeo. red in I^božnost. Maja se zove ona žena, ki goto\i jelo. Obično je domačica ttidi maja. ako jv« zadruga mala, ako pa je velika. izvoli se ena od žcn. ki ima domačici biti za kuliinjske posle v pomoč: ta žena se imenuje kuvalja aü kuvaeica. Ona irria na prvomemestn mesiti kmh .in goto- viti postne jedi. Ako ima kuhaeica to delo obavljati samo eden teden, potem Pa jo zameni drnga žena ali duklina. imenuje se reduša. Stopanica se ima brigati za mal- zenje krav, ove ali koz, za rnleko, sir, rnaslac, maslo in za prigotavljanje nirsnih (nepostnih) jedi. Po Ieti opravlja prva opravila ptantnka na planini. Pastir al'i eob:in ima se brrgaü za živino. Allada, to je najmlaiša, odnosno Jiajza'dnja v hišo dovedena nevesta (že- na) ima nniveč dela v hiši. Ona mora vsako jntro prva vstati, hišo pomesti, zakuriti, starejšim /-adrugarjem očistiti dbuvalo. vsakcinu odraslemu moskemu polivati vode na roke, da se umije. 1 ttdi pred obedotn in vcčerjo. takisto po obedu in večerji mora polWati na roke vsem nioškini in poljnbiti roke onim. ki so starejsi od njenega iroza, mlajše pa v obraz. Svckru in svckrvi ima noge oprati, kadarkoli to zahte- vajo; na nekih mestili bo po dogotov- Ijeneni pranju celo paiec na nogt polju- bila. Ce je kakšen starejši gost na pre- uočiščii. mora to isto tudi njemu. storiti. Mlada bo na vecer zadnja legla: ona ni'ora celo posodje oprati in ogcnj 7a- pretati (s ipepeiom pokriti). .1 Podrejenost ženskega spola. Podrejeuost xenskega spoia v srb- ski in lirva.ski kmecki faniiüji se ne po- kazujc samo pri mladi, ampak pri vsch zensküh. Ce se zadruga deli, nima žen- ska po narodneni pravu nobene pravice .na nepremieniiic, na zeinljo: [u se velja zinjrom stari salijski zakon. /ena se ne sieje med ljudi: zategadelj se süsi go- \ ortti: «Bilo je na saboru nrnogo ijudi, zena i djece.«" /'ene ne jejo pri obedu skupaj z moskinii, ampak skupaj z deco ali pa pri posebni ženski iuizi, Cc je mnogo dece. Na irmogili mesüli obedu- jejo navprej rnoski in še le potem žen- skc. /tenska mora vstati, če moski. pri- de. V Bosni n. pr. sc spravijo celo stare zenske iz eepenja kvišku, če pride tudi kakšen moški otrok od 2 let! Zene mo- rajo doniacinn roko poljnbiti kakor o- troci. V hrvaskem Zagorju bo sestra starcjscga brata vikala; tudi žcna svo- jega moža, če je deset let starejsi, d-o- iftikrat pa tudi. ce sta obailva euakih let. '/cnu vstane tu zmirom pred svojim moženi, ne gre na cesti ž njim ar.ipak za njim. ne vsede se k mizi pred' njim iiinpak za njim. iic začne jcsti in piti pred njim ampak za njim; ona inn poli- va vode na roke ce se umiva, izuva ga iu umh/a mu nt)ge. Podrejenost žcn se v mnogih krajih izražava tudi v tetn, da nimajo pristopa k zadrir/.niai posveto- vairje-m. Olasoviti srbski pravnik Dogi- sič** jc dobil pred 50 Ieti na svoja vpra- šanja iz Rakovice (v juzno-zapadni Mrvaski. k}er jc bil ubit Kvaternik) od- govor, da sme mož svojo žcno po svoji volji kaznovati. iz Makarskc v Dalma- * V tetn stavku se ima iiescda lj«'di prvotno značenje, namreč •¦•-•¦ moški. "'" V. Zbornik sadašnjih pravnih običaja u južnih Slavena- ciji da jo snie prcteiiati, iz sinjske oko- lice da inia mož vso ablast nad svojo ženo, iz zadarske okolice, da ima celo pravo na ženino življenje! To so čisti starorimski pravni nazori. to je >-iiis vitae necisque« (prav'o na življeuje in do ubistva) riiiiskega doniačina (pater lamilias). Značilni v tem pogledu so še sledeci odgovori. ki jih je dobil iiogisič na svoia vprašanja: Žcna, pa makar iina'la i pravo, ne smije se braniti. kad je muž bijc, ui pobječi. Covjek je glava a žena trava. 2ena dolgokosa, plitkoumna. Ko ženu ne bije, on čovjek nije. /teiui i konja udri. ako žclis da sit ti pokoTni, Udri ženii i zmiju po glavi. Kučka nek laje a zciia nek muci. Tu je za nase »Kolo jugoslovenskih scstcr« in za naša razrična «Žcnska drustva« še mnogo kulrurnega deia. da preobrazijo taksne surove nazorc o ženskcm« spolu. da ga osvobodiio tega sra'motnega suženjstva in du mu pribo- rijo pravno stank v familiji in dnižbi. PolitiLna vesti. Poostritev kontrole deviznega pro- meta. Fin. minister je ukrenil nove ko- rake, da zajc-zi uekorektno noslovanjc z devizaani in valutami. Po novcm fi- nančnem zakonu dobi pravico, da sme postaviti na vsako borzo državnegn komisarja, .ki bo kontroliral nosiovanjc z devizarni in valntami. Ministrii se pri- držuje pravica, da inisti ali odvzamc pravico trgovanja z devi/.uini in va- lutami posameznim denarnim zavodoin. V 15 dtieh po objavi naredbe v »S!u2- ben?h Novinah« se rnorajo prijaviti mi- nistrstvu denarni zavodi, ki kiipčuje;o r. devizami in valutami. Oni zavodi, ki st* ne bi javili, bodo kaznovani z globo 100.000 Din v korist kontroinega fonda. V slucajti iwnovnc pregreske ])roti do- locbani -o poslovauin pa predvideva ti- nančni zakon za miuistra pravico. cla lahko sam odvzame banki pravico i>o- slovanja z devizami in Vuhitami. Italija sprejela vse našc zahtevc. Italijanska vlada je, čcpra»- v ostavJv?, sprejela vse -predlogc iz Beograda za izvedbo rapallske pogodbe. Fašisti ra??- širjajo tendenOue trditve. da ie italijan- ska vlada mnogo pooustiia. General Iiarbasi je odpotoval v Zadur. da se se- stane z delegacijo SHS v svrho dolo- čitve sloboduega pasu okoli Zadra. ki bo narveč 20 km s'rok. Spcrazum z itn- lijo ie torej iperfckten. akonniv še nima naša vlada noben::ga nrndtic-ra obve- stila o tem. Nemciia mora še nadaiie plJičevati vojno odškodnhm. Zastonniki zavezni- škega urada so sklenili. da mora Nem- čija tudi nadalje plačati vsako leto 40 milijouov zlatih mark za kritj-j iz oo- skodninskih zahtev, izvirajočih ncniskih plačil. Na podlagi tega sklepn je Poln- care sporočil nernškemn po:s!aniku, T>- cma o 60 K. za kg. Oitali smo pred moseci, da jc obC. svet celjski podelil nešteto koncesij me- sarjem - stojničarjein, kie so danes vsi ti. po kakilt cenali b.sekavnk) nreso. Tudi mi težko razumemo, da bi mesarjl, ki že eel čas po prevratu leuo zaslužijo iz nakupa in prodaje izvozne klavne ži- vine. ne mogli teh inrsavili krav, ki so nam odločene, klati po pravično nizki ceni. Vsak si more in sme Domagati in delati, kar hoče, samo mi naj dciamo z:i place, za koje si niti enkrat w.\ teden nc morcmo več kupiri slabega mesa v nasi bogati. agrarn? državi. zato. da si ne- ka temiki innože težke rnilfionc iz nam ukradenih ffrižljnjev. i/ krvi, ki Se izsc- sava iz nas doslej Se nekuznovano Hi ucnioteno. Profesorski zbor drž. realne siiniia- zjje v Celju je dnroval namesto venca na grob svojernn dolgolchiemu tovarisu a. Hinku Klešniku, profcsor.iu v Ljubljan!, 400 K za Dijaško kuhinjo v Celju . Celje ie postalo ciii letovjščnikov. Zadtije dni ie prrslo v Cclie mnogo po- sameznikov in dm/in letovat. Nekateri so se tu nastanüi. drugim pa je Celje le prehodna točka. Vcseli smo jih obojih- Mučno pa iiaiii je, ker smo bili žc od nc- kai strani opozorjeni, da naši sosedje z juga siluo nemškutarijo. Dočim govore mod seboj srbo - hrvatski, mislijo, öa morajo traktirati natakarja ali natakari- co z jezikoni, ki je ncmškcrnu včasi Sc- ino priblizno podobjn. T:iko r.astopajo mnogi — seveda samo parvenijevske nature —- po gostilnal.. k:ivarnah. pro- dajalnah in povsoci. Izobraženi ljudjc aH c-seb'j. s taktom, se pa prav dobro rar- uniejo z našitni, četudi govori vsak lepo l>o svo.ie. —- O doluijajocTn judih pa sploh ni govora. Tak Človek ti ie povsod poznaii in nikjer doma. Kakor smo dozuali, biva pri nas ^ naši javni bolnici g. žup.nik, znaii'r Ko- roski rodoljub Anton Gabron. ^ ^'or;- ceni 1. 1918 so ga Nemci prcsnali iz nje- gove župnije na KoroSkem. njegovo Gpravo skoro čisto uničili. Po nesreč- iiem plebiscitti se je poda! nd Hrvatsko. kjer je deloval v dušiicm oastirstvu. tain '^ K' zadel mrtvoiiid in sedaj se le- či v celjski bolnici. IMintdii in znanci so mu dobrodošli. Ni to navijanje cen? Splošno ic znano, da cenc živi živini vsled pritT- skajoče suše padajo. Krave in telice, ki sc koljeio v Celju za porabo domačegn prdiivalstva (voli so itak samo za lz- voz za tujce^polentarje / boljšo valuto) stanejo v zadnjem času 18--22 K žive vage na kilogram a se na drobno pro- dajaio pri mesarjih do — 60~.64 K. brcz kosti po 76—S2 K za kg. Da ieži v tem očividno navijanje cen, je vsakomur očito. Policija je radi tegci zanočela ob- se'/no poizvedovalno akcijo in bo proti vscm mesarjem, ki so zakrivili pregre- sek. inivijanja cen. postopala s kazen- skimi ovadbami na dTŽavno pravdni- štvo. Trpeče ljudstvo ji naj gre pri tein z infonnacijami na roko. Stev. 85. »NOVA DOBA« Strata Volllni imeiiikt so občinstvu na me« sinem magistratu v sobi St. 5 od 21. \\\\. rialje med nuvadnimi uradnimi uranu razgrnjeiri na vpogled. Več glej v raz- glasu v inseratnem del" iista, Klub riapr. slov. akademikov v Celju L>ne 23. im. ob 9. nil se je vrsil IX. klu- bov rediii občni /.bor, 'ki je podal bilaii- üo ene najdelavnejših dob kiuba. i3rca- sednik ]e podal poročilo o obSirnem in uspešnem klubovem delovanju v mimi- leun poslovnem letu, predvsem o obšir- no zasnovanem khibovem «Zdravstve- nern tedmi v Celju« in o korakih, ki Jin ie podvzel klub, ko je ustanovil >ra —- v pomlrjenie svojih živcev. QostUna brez alkohola v Celju. O sostitai brez alkohola v Celju se jc že ITecej govorilo hi zadniič" ie pisal o tern predmetu tudi na-> list. Sedaj dobivamo rvd raznrUi strani, zlasti iz krogüv u^ür instva vprašania, kai je z zadevo. Vidl se, da vlada za tako gostiluo sploSno za- ninianje in da bi moderen podjetnik iz- borno pogodll, ce bi interescntc hotel re- Siti alkohola in nepotrebnek'r podraže- nja hrane. Iz sodne dvorane. Pred okrožnim sodiščem v Celju se je zn^ovarjal radi PregreSka z^oper vladarja po § 91 srb. ^a*. z. Anton Fellncr, IS let star, rolen v Osfcku, po poklicu stroini kljitfavni- &T' V sodni dvorani, obtožen radi tat- viTie, se je na vprašanjc. kic je izgubil levo oko, žaljivo izraiil zoper vladarja. Obsojen je bil s souporabo § 2ft5 kaz. ». na 3 leta težke je6e s trdim ležiščein :n postom mwecno. — Po istem paragralu kaz. z. je bil obsojen na tri leta težke je- če Kobula Vinccnc, rojen 1. 1864. pri Sv. Križu., opetovano preJkaznovau. Pre- greSiJ se jc zoper vladarja s tem, da Je rabil osttidtio žaljive bese-de o kralju in srbskcm narodu. Pristavil ie ie: i:s wird nicht lange dauern, wier kriegen wieder die deutsche Regierung; wie-r sind deutsch -und bleiben deutsch (Ne bo dolgo trajalo, da dobimo zopet liemško vlado; sino in ostanemo nemükega nv- šljenja). ŽensJia Gh-il Metodova uodružnlca prls-edi v ue-deljo. due 30. juliia koncert v parkn. Vstop.ninit 1 Din. l ozirom na velike potrebe CM1) sc prcplačlla hva- ii"i?no spreje^iajo. Narodne iio^e zenske in Javno skladi- Sl'c in prevozno ilružbo ü. d. v Celju« za obrtno razstavo in blago na vo7nlti lisfih označiti kot izlozbcuo bla^o. Od'bor obrtne rawta.ve rabi za cas razstave dva /aneüljiv.'i blagajnika In dva revizorja proti primorui nagradi. Prednost imajo starejši gospodje. Re- flektanti nai se ;iglasii'j v svrho podiob- nojfa razgovora v tnjniStvu obrtne ra?- stave. Na kolodvoru se otvori razstavna nastanitvena pisarna. ke.ir se bodo ns- kazovala prenočl^a obiskovalcem. Za- upnik obrtne razstave r. uSitelj Srebr- nič ima nalogo preskrbeti ta prenoCiSCa in razstavni odbor prosi nahiljudneje l vse one, ki imajo na raz-polaso pienoči- Sča, da dajo ista razstavnemu odboru na razpolago. VAJENISKI DOM V CELJU. (Iz obrtntfkih kro^ov.) Oospodje sodrugi v celjskein ob- činskem zastopu inorajo imeti dokaj o- tnejen pojni o socijalnem vpiasaniu. Vsa tozadevna vpraSanja so se do sedaj 1z- kazala le v tcm. da vedno kot zastop- niki delavstva, kakor oni vedno pov- darjajo, zahtevajo procentnalno povt- Sajije plač in seveda ^3og ne daj omeniti 0 kakein podaljšanju delavnega tasa, 0 tcm oni zastopajo svoje volilce, kako pa delavci vr&iio svojo dolžnost, 0 tem Pa pri njih ne sme biri govora. Ce kate- ri delavec bodisi po zmoznosti ali malo- pridnosti zasluži kak poviiek. 0 icm se ne vpraša, tu ima svojo inogočno be- s'„*do le g. LesküN'^ck k.€t strokovni taj- nik, in to niora zadostovatt ostahm ofl- botnikom. Pride pa v debato slucajno kakSna druga soeijalna zadeva. 0 kate- ri on pojma nc mate imeti in 0 katcri se nlega preje ni za svet vpraSalo, pade takoj iz svoje vloge in vidi v kakšni ko- ristni soc. napravi takoj ječe in omeii- tev svobode nedorasli mladini. 'T'ak slučaj s»j je pripetil nri zadnji občinski seji dne 13. tm. Kai je bilo? Naše občeslovensko obrtno drtištv», katero je do sedaj s hvalevrcdno po- žrtvovalriostjo na polju narodnega go- spodarstva vršilo z dokaisriiirn uspe- hom svojo dolžfiost, če tu omenimo sn- rru> sodelovanje za razpust odhora Lju- bl.ianske okr. bolniške bla.^aine, se iz tega razvidi, da drustv» ne zasleduje samo obrtniških koristi, ampak. ravno- tako tudi koristi deiavolinega cielav- Rtva. I/ tesa drustv:l se je osnoval ku- ratorij, ki si ie dal težko nalogo, nabi- rati za zadosten fond, > katerim na] b! se poslavil v Celju nrenotrebni vnjem- ski .dons. lsti kuratorij se ii* obrnil pi- smeno na posamezne obrtnike, ki so občinslci svetoval'ji s proSnjo, da uaj Jsti akeijo podpirajo s tem, da če bi ku- n-.tori] žoLl kuiViti (Xl r.iestne občino kaksiK) za ta uaiuen primerno hišo, ka- tcre so itak skoro vs^ na orodaj, da h\ isti člani z ozironi na obrtniški nara- sčai to akeijo podpiraii in sii kuratoiiju i;;i roke. V tem takorokoč zasebnem p!- snui jc tajiuk strokovne organizaeije videl t/kori^canje vujencov s tem, da .^e njim ne bo dalo nikake sv^bode in da po svojeni dokonCanem dein ali po obligatni šolski uri, ki se konča ob 5. un pop. se bo vajence enostavno v ječo dalo, kjer bo živel življenia sužnia, zato on s svojimi $omii51jenLki protestira, da bi obcina v ta namen sme-la prodati kak- šno hišo; s tem so soglaJali tudi so- drugi, ki so abrtniki. d. tainik strok. org. je trdil, da vajenci po svojeni kon- čnnem delu ne potrebuioio uobene cialjne izobrazbe osobito ne strokovnc, kcr io tehnika da:ms\nii dan sploh toli- ko naprcdovala, da ne bo več treba strokovno izobraženega delavstva am- pak to bodo vršili samo stroii in pa ka- k5en inženiv. Po mojem mneiiiu to vse ne bo za- doslovalo, tukaj bi jaz šo. nekoliko pri- djal: Da bo namreč za obratovanje Kotovo kakor on trcli, iwtrebnth strojev in inženirjev vsekakor pa še za vsak če tudi mali obrat, bo treba imeti najma- n}e enega strokovnega tainika, tri za- upniki' in pol ducata hlapcev. to je on pač menda pozabil pridjati. Tako torej zastopajo gospodje so- drugi delavske korlsti; kdo daje naj- vec vajeniÄkega naraščaia kakor ravno delavci, ki so očetje več otrok. Kom« bi se najbolj ustreglo kakor delavskc- inu očetu, če more svojemu sinu potom kakega strokovnesa znania pripomoCl morda do boljsega zaslužka. Bi bllo v»ac to, da se tacega za popolrio svobo- do še nezrelega iantiča pripravi potom vajeniških domov. Menda bi sodrugom. ki so vrste g. tajnika, ne bilo prav, Ce strokovno delavstvo pride do višje Iz- obrazbe, ker potem bi bilo demagoštvo kolikortoliko omejeno In bi izobraženo dolavstvo začelo nekoliko dmgače mi- sliti, kako se svet suče ne oa tako, ka- kor da bi bila vsa pamet v glavi enega strok. tajuika. Dalie je g. občinski sve- tovalec in strok. tajnik trdil. da tudi raditega ne 'kaže se za vakniški dom zavzemati, ker jo itak že preveč stroK. delavstva in da k isto deloma ie tudi brezposelno. Tudi to je velika neresnl- ca, ka3ti vse obrti in strok. industrije See jo dobro klasifichtinih strokovnja- kov. To se vidi v kkazu posredovalnic ~a delo, povdarjam pa, da Prklnih In dobro klasificiranih, Ce ie morda tacih res kaj odveč, zamore biti to le pri pc- kih, na katere, kar moram priznati sc g. Leskovšek še najbolje sj>ozna, vse drug« stroke so imi pa Spanska vas. K vi>rašanju vajeniškega doina se pa svoječasno §q vrnemo. Narodno gospodarstvo. II M E L J. XI. poročilo HnioljarskoKa drustva za Sloveiiijo 0 statiju hioeljskih imsadov. Žatec, CSR, dne 20- 7. 1922. Raz- l-'Olozenjena hmeijskem trgu ie postalo tna'ifj živahno, cene so nekoliko padle in se pornikajo nied 2000 in 2200 č. K za 50 kg. Stanje hmeljskih nasadov je 5e vedno dobro; dve tretjini vseh je leptti in zdravili, ^ je slaba. Vse. nadaljiio ie odvisno ckI vremena; topla dnevns In n-o6na temperatura more marsikaj $e zboljsati. Burja dno 17. tm. je povzručl- la obilo äkode, posebno v okolici ttoro- sedel-na od koder se poroča 0 nevlhti tako-le: Od nede-lje, dne 16. tm. po- pold-ne razsaja tii orkanu podobna bur- ia, katera je v hmeljskih nasadih pov~ zroC.ila obilo Skode. Stebri se lomijo, sidra se pretrgavajo, brezštevilno trt le- ži na mokri zemlji. Nevihta ie v pre- mačeni zemlji trdo stoječe ogrodje oma- iala ter ga nagnila z rastlinami vred proti zemlji. Veter meče tite sem in tja, jih lo-mi in poikMuje tako, da se posuSe. \'drugili nasadih je pa burja poiomfla obilo panog. Vsa Skoda j« videti, kakor hi jo bih povzročiia to^a. Vr nekaterih soscdnih oi>činah je nevihta ceio ilčne nasede prevrgla. * Alost v BelRüU 14. 7. 1922. Stanje luneljskih nasadov io prav slabo-, vsied nevihte in obiiega mrčesa ie rastlina zelo trpela. Izdaten dež bi ii se lahko pomagal. Hmeljski nasadi na Augleskem sw tudi trpeli po neviliti, so slcer brez mr- česa, vendar vsled mrziega vreanena le slabo napredujtflo. »Sanzer Hopfen- & Brauer Zeitung«. Dnevna kronika« Kliio Gaberje. Danes v petek, jutri v soboto, nedeljo in pondeljok kTiminal- na drama >»Peklenska Pot«. V glavni vlogi (i. Holmaai. Dva požara v Savisliskl doUiiL V ¦iioči od nedelje na porKle4iek ie okroff 1. ure nastal ogenj pod kozolcem posest- nice vdove nanžič na Goriakovem pri Kajylji. Vsled inoc'nega vetra se ie ogenj hitro raz5lrl-l že na ostala gospodarska poslopja in hišo. Haanžičevo so koraaj rešili iz goreče hi5e. - - Ko so ogenj u- (iušili, se je hotela požama bramba Že razjti, kar se nenadoma pojavl ogenj v četrt ure od Braslovč oddaljeni vast Preserje. Ogenj je nastal v gospodai- skem poslopju posestnlka Cmaka. in se hitro razširiJ še na druga v bližini sto- jf^ča poslopja. Razne požarne brambe so prihitele na lice mesta in preprečUe po trudapolnem delu ve-čjo nesrečo. V Preserjih so bili po požaru oskodovanl Stirje posestniki. Skoda ie velika. Ker je tebruhnil požar v obeh slucajih tako pozno ponoči, se domneva. da je na obeh krajlh ogenj zanetlla zlobna roka. Opozarjamo vse obrtnike, iudu- strljce iu delodajalce sploh na razglas Okrožnega urada za zavarovanje de- lavcev v LjuWjani v današnii Stevllkl našega Iteta. Pozar v Razvanju pri Marlbom. V Razvanju pri Mariboru ie 27. tm. okrog desete utc zvečer nastal vrelik poŽar. Zgorelo je več his in gospodarskih po- slopij. V kolikor se da J>koda do sedaH preceniti, znaša ista več milijonov. Mozirska koča ni oskrbovana, a se dobi v nje-i vino, konzerve, mleko Pa pri bližnjih pastirjDi. Težka nesreca pri deiiL Andrej Strniša na Vrhovem pri Zidanem mostu je priSel z desno nogo r>od kolo težko t drvami naloženega voza. Desno nogo mu je popolnoma odtrgalo in so ga mo- 1 ali spraviti v ljubljausko bolflico. Strela udarlla v mrtva&ki voz. Ko so devali neku Žensko truplo v grob Da. pokopaliJču Flower Hill, je udarila strela \ mrtvaSki voz, precel hiwlo pre- inikastlla pogrebca. med ostallmi pa povzročila velikansko razburjenje. Ko- nji so vse splašili tt\r jo potegnili z rnrt- vaSkim vozom vred b. pokoi>ali$ča. Ko se k pogrebnik zdramil iz ome die vice. se je pogreb izvršil do konca. Sabljac pretepel kita. Pred kratkim se je nudil na morju bllzn Point Sura za Monterey v KalHorniji izreden pri- zor — boj med kitom in sabljačem. Po polunii bitki je odnesel sabljač zniago z mokrega bojršča. Bolgarska obdaČHa kraüm krfla. Bolgarska smatra kratka krila, svilene nogavice, solnčnike in dragulje za luk- sus. Zato bodo morale vse osebe, ki uosijo kratka krila, svülene nogavi^e ali dragulje plačati po 500 frankov na leco. Moški, ki se izprehajajo s palicaral bo- Stran 4. >NOVA DQBA« 3tev. 35. do ruurali iudi |)laeati pu lnu inmkov ciavka na ieto. Sinrt radi ciKart*. V Remscluidu je ncki rnkid gospod iiajel hotelsko soho 7.w prenočišče. Ker je bil sirastun k:iU:- !ec, pri'/^al si je citjaro v postclii in Ica- üil. doklcr ga ni premagal spanec. Z?- vjxal je z goreeo cigaro v ustih. Mcd- tem je pa cigar a padla na postcljo ter ;o užgala. Prcbudil se je sele tedaj, ko je büa postelja /e v plamcnti. Ves ope- Oen in popolnoma znieden od stratiu je skočil skozi okno in padel v globoeino 14 metrov. Ko se ie izvedclo za aesre- eo, je bi] miadi gospod že mrtcv. Analfcibeti v češkoslovaški vojskl. Stevilo analfabetov v češkoslovaški voj- ski znasa 3266, to je 3% celokupncga nioštva. Med atialfabeti je ISS5 Slova- kov, 1122 Rutenov, 303 Madžari. • 8(> N'emcev in 112 Čehov. Mednarodn! kongres proti ietiki se je vrsil od 11. do 14. iui. v Brusljti. Nu- vzočih ie bilo po svojih zastopnikih 37 držav. Na kongresu se je konstatiralo, da so se žrtve v zadnjih 5 lctin prccej zmanj&iie. Vsenemški dijaki na praLki nemšRi miiverzi ho se nprli izvolitvi /.godovi- narja Samueia Steinlierza za rektorja ter so prckinili vse zveze z rcktoratom. Tncli so se odpovedali vsem promoef- ia-m. Profesor Steinherz te; iavno izjavü. da je zvest Ncin.ec in da sc ne nmakne dijaSkeniu teroriu. čeprav ni Arijee. Cerkveni zvonovi iz porcelana. Mestna cerkev v Meissenu si je naba- viJa zvonovc iz porcelana, ki so okra- šcni z rdcčo in zlato barvo. KoHko žensk je več v Evropi kakor mo&kih? Svetovna vojna ie pobrala precej moških. Po sedaniem p.roiaču- nanjn je 25,000.000 vcč žensk v F.vropi kakor lrioskili. Fred voino \c prišlo 1.038 y.ensk na vsakih 1000 nioskih. sc- ciaj k razmerje 1.111 proli 1000. Na IvU- skein je poveeek iuijb',)H vide.n, kjer pride 1.299 žensk na vsakih 1000 nio- skill. Položaj se je znatao s'oremenii iu- cii v .lug-oslaviji, Avstriji. Nemčiji, An- gliji, Luksenburgu. Pranciii in italiji. btcvilo ženskega prebitka se je zrna;?j- šalo na Danskem, Norveskem, Sved- skcm in Nizozemskem. Ziiaeimo je, cia so v prcbitku dekieta. zrela za možilcv v manjšini, liajveč jo starejših y.ei'sk in vdov. Kokain in njega irtve. Zveza zdrav- nikov v Zedinjenih drzavali Severnc Amcrikc. katera ima mid 90.000 Cianov. jo poslala zvezni vladi v Waslringronu spornenico, v kateri zahteva, nai vhitla cim naibolj ener.^icno oincii izdajanje kokarna in drngih mamil. Zdravniki so namrec dognali, da z'boli v Severn' A- | ineriki od ko.kninskega zastrupijenja nad dva miliiona Ijncli. od katerih jih več (kl- stotkov kmnln uiiirie. veciiia pa zaone hiTati. Boliševiki so oilpravili krst. 1/ i\*o- skve poročajo. da ic vrhovni c^rkveni soviet, ki npravlja sedaj patrijarhovc posle. odpravil krst .novorojencev. Kilor se želi krstiti, mora biti star najrnanj iS let. Dobra žena in niati ima vedno rie- ko}iko"slckler)ic lekarnarje Pellerja prv jetno dišečegii «Elsaflnida« pri hiSi. Do. bro služi za drxnerije hrbta, rok, nog in celcfta telesa, kot kosnietikoin za nsta, kožo in glavo. Mnogo mojnejši, izdar- nejsi in delnjoei kakor francosko zganie. ^ dvojnate steklenice ali 1 specijalna steklenica sknpno z zavoiem in poštni- no za 4S> K jwsilia: Ritften V. Pellcr, Stnbica donja Klsatrg 356", firvatsko. n Okrojni uradza ^v^qvan|e_delavcev_y MubUjnK^ 9Razglas. vsem delodajalcem v Slowexiiji. Dne 1. julija 1922 se je začel izvajati Zakon o zavarovunju delavcev (okrajSava ZZD) od 14. majn 1022. Zakon jc bil ohjav- Ijen v Službenih novinah od 30. maja 1922, st. 117, in v Uradnem lisiu od 13. junija 1922. št. 62. Po temzakonu je postalaOkraj- na bolnlška blagaja v Ljubljani z dneni 1. julija 1922 Okrožiii urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani kot krajovni organ Osrednjega urada za zavarovanje delav- cev v Zagrebu, Preradovičeva ul. ^l. 44:11 (hrvatsko: Srcdišni ured za osiguranjc rad- nika u Zagrebu, Preradovičeva ulica br.44|ll), ki je edini nositelj oLweziiega zavarovanja delavcev za slučaj bolezni in nezgode na vsem področju kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Organizacija poslovalnic in eks- pozitur bivše Okrajne bolniškc blagajne v Ljubljani ostane do nadaljnega tako v stvar- nem kakor v krajcvnem ozi'ru neizpremen- jena in se vsaka istih poslej imptiuje: Poslovalnica Ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v (na) itd. Seznam Poslovalnic v. označbo njih okoliSc.v se nabaja na koncu te^a razglasa. V naslednjein se opozarjajo delo- dajalci v njih iastnem interesu in y in- teresu delavcev (uslužbencev, nameščen- cev) na najvažnejše določbe tega zakona, po katerih se je'ravnati. A. Dolžntost prijave de- lavcev krojaški prikroievalec«, "trgov.ski pisamiški uradnik« itd. Če obsega podjetjo veC1 panog obia- tovanja ali več obratov, je navesti poleg vrste zaposlenosti delojemalca (ziiutiaja, opravila) tudi odck'iek obrata ali obrat, v katerem ie prijavljenec zaposlen, ker je to važno za uvrstitev v nevarnostni razred in odstotek tor v.n predpis prispevkov ?,a. iw- zgodno zavarovanje. Delodajalci, ki iinaju svoje obrate i?e priglaSene pri izpostavi I. osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani (bivSi Začasr.i delavski zavaro- vahiici ;:a s!učaj nezgodo v Ljubljani), naj navedejo polcg obrata tudi obratno Stevilko, ki je razvidna \z svojcčasno jim vroeenega odloka imenovane zavarovalnice. Poslej se bo vodil izvid čianov tudi v boluiško-za- varovalnem oddelku ločeno po posameznih obratih. Ako bi obstoja! o zavarovalni obvez- nosti posamexnih delojemalcev dvom, jih jc vkljub tctnu prijaviti, dvom pa naj so na prijavnicah primerno oznaci. Ako bo ! urad ugotovil. da kak dclojemalec ni znve- zan zavarovunju, ga vkljub prijavi tie bo nvrstil wed syoje claiii1 in bo o tern delo- dajalca obvestil. Zavarovanju zavczane osebe mora vsak delodajaiec prijayljati na pred- pisanih tiskövinaii. Podjetjem, ki redno zaposlujejo ve^ ncgo i)0 delavcec (iisluZ- bencev, nameSčenccv), smc okrožni urad dovoliii, da pvijavljajo svoje ustužbeuct.1 /. mezdnirni zapiski. Izpreinembc v sianju ali r;\/.mciju Jni- Žine delojemnliM (če se o^eni a!i omoži, loči, ce ovclovi itd.) ter i/premembe v za- slii/iku, opraviiu, /načaju a!i načinu njegove zaposlenosti {n. pi. če vajenec postane po- močnik, delavoc preddelavcc ali delovodja, kovinski strngar livar, črlcostavcc faktor itd.) jo piijavljati na posebni iiskovin: »Prijavnica o ixpremembi pri claim«. Pripominja se, da je po zakonu iz- ključno in edino le delodajaiec odgovo- ren za pravilno izvedbo prijav, odjav ter prijav izpreniemb. V slučaju nepri- jave, zakesnele prijavc ali nepravilne prijave ga zadenejo občutni stroški v smislu §11. ZZD in znatna globa, ki jo naloži pristojna političim oblast. V pojasnilo, ktfo Je zavexan atavarovanju xa slu^aj boicxnl in nesgode, ii.ij služijo naslednja navodila: Zavaroyanjii zavezane .o vse one osebe, ki dajajo na podla.^i kakoršneisa- koii siužbene^a razmerja svojo telesno ali diissevno inoč v najeni. Posebe se opozarja, da so od 1. julija 1922 dalje zavarovanju zavezani tudi vsl hišni posli fdekle, slu2kinje, pestunje, dojilje, sobarice, kuliarice. hlapci itd.), vajenci, praktikanti, volonterji ter učenci v delavnicah javnih učnih zavodov itd. Zavarovanju zavezani so tudi tkzv. hi^ni delavci, tj. osebe, ki se ba\'ijo :'. najemnim delom v svoji lastui delavrtici ali na njegovem lystnem stano- vanju po naročilu in na ratlin drugih oseb, katere se bavijo ?. obrtom, trgovino ali in- dustrijo, tudi če nabavljajo sirovine in po- možni Miaterijal sami in ceprav postransko delajo tudi na svoj lastni račun. Zavarovanju za slučaj bolezni so zavezani držnvni in javni nanieščenci, ki so bili po zakonu do sedaj zavarovani (provizorierit tudi zavarovanju za slučaj uezgode; zatt> rnora vsakdo, ki zavaruje delojemalce za slučaj bolezni, iste zavarovati tudi za siuCaj "nt'zgode. V roku 14 dni se mora prijaviti tudi vsako izpremembo v obratu (name stitev novih strojev in ulično) n;i rrcclpisii!«.: tiskovlni »Prijavnica ¦> i. clvaiu*. V roku 14 dni jo prijaviti vsako prenelianje ali ustavitev obrata. O uvrstitvi obruta v nevarnostni razivd in o doiocitvi nevarnostnega odsiotka bo Okrožni urad oh>restil vsakega delodajalca s posebnim odlokiun. Pri onih delodajalci!), ki bi ne izpol- uiii svoje prijavne dolžnosti, bo ukrožni urad sani na lieu mesta in na stroske de lodajalca /braI vse zu. uvrstitev obrata \ nevarnostni razred in odstotek potrebne po. datko. C. SPrlspevfei za zavarovanfe. Prispevski za bolniško zavarovanje. Na podstavi § 21. ZZD se vsi j:avarov;tnci uvrste po višini njih zaslužka v 17 mczd- nih razredov po sledeCi razpredelnici: Višina mezde (zaslužka) na 7.^ ^ ^, pn^ Mezdni dan I'l teden 1 mesec rovana dfilodajalca in dfilojemalca razied naLj j ^o |: nad | do nad j do di narjev 1. 2-50 15- - 6250 2*10 iU II. 2-50 *•- 15- 18-- 62-50 75 - 250 -'13 III. 3*— 3-60 18- 21-60 I 751-! 90— 31— --15 IV. 3'60 4-40 21*60; 26"42 '! 90-; 110- 3"60 '18 V. 4-40 5'40 i 26-40 ! 32-40 j 110 - 135'- 4"4O —'22 VI. S 40 6-60 i 32'40 j 39"60 ! 135- 165s- 5'40 —'27 VII. 6-60 i 81- J 39-60 1 48'— j 165'- 200*- 6*60 -'33 VIII. 8-~ i 9-60 | 48-- 57*60 I 200"- 240' - 8"- 4Ü IX. 9-60 | 11*60 ! 5760 69-60 ! *240'-- 290"- 9'60 --'48 X. 1V60 14'- i 69*60 84'- |j 290- 350- 11*60 --'58 XI. 14-- i 16-80 84-- 100-80 350"- 420' '14* ~*70 XII. 1680 1 20-- 100-80 120- 420'- 500- I6"8O -'84 XIII. 20-- ?A- 120- 144 — i 500- - 600*- 20'- V — XIV. 24-- ! 28-80 144— 172*80 ! 600— 720*- 24'— V20 XV. 28-80 34-- 172*80 20-v- 1 720" - 850'...... 28'80 T44 XVI. 34— I 40- 2O4-— 240- 850- 1000'- 34— 170 XVII. 40-— i 240-- I 1000-- 40-- 2*-i 1 Skupni prispevek xa bolnižko zavaro- za drug čas, se vlšina dnevnega zaslužka vanje (prispevek delodajalca in delojemalca raCuna s Šestinko tedenskega, s petindvaj- skupaj znaSa 5 odstotkovzavarovane mezde setinko mesečnega ali s tristotinko letnega (place", zaslužka). zasliižka. Ako ni zaslužek določen na dan, nego podaijša ira»nost vašega perlla Blauno zsstöpstvo za Slosenijo in zalogs R. Dune in drug, Ljubljana Celje — Waribor. Ziatoroy 763 11-1 Stev. 85, »NOVA DOB Ac Stran 5. Ako zaslužek ni določen po času (a- koidna plača, plača od kosa, dajatve tretjih oseb, napitnina itd.) se določi zasluZek po znesku, ki povprečno pripada 1 ali običajno pripada na dan, teden ali mesec. Kot zaslužek veljajo tudi vse vrste draginjskih, družinskis in drugih doklad, dnevnice, nabavni prispevki, naturalni pre- jemki itd. . Osebe, ki ne dobivajo za svoje delo nobene nagrade ali place, se uvrščajo v najnižji razred. Zavarovalne prispeyke obračunava o- krožnemu uradu delodajalcev v celoti. Od prispevka za bolniško zavarovanje, na- vedenega v gorenji razpredelnici, sme delodajalec polovico odtegnit! od delo- je-walcevega zaslužka imezde, place). Ako delodajalec prispevka ni odtegnil takoj pri izplačilu zaslužka (mezde, place), ga sme odtegniti naknadno le tekom enega meseca po izplačilu zaslužka. od katerega bi moral prispevek odtegniti, odnosno tekom dveh mesecev, če prejema delojemalec me- sečno plačo. Za osebe brez zaslužka, oz. če znaša zaslužek manj nego 2 Din na dan, mora plačevati eel prispevek delodajalec sam. Delodajalce, ki odtegujejo svojim delavcem (uslužbencem, nameščeneem) višje prispevke, nego so predpisani za dotični mezdni razred, ali ki sklenejo s svo- jimi delojemalci delovno pogodho, poslab- šujočo določbe zakona o zavarovanju de- lavcev, zadene globa od 100 do 2000 Din, v ponovnem slučaju do 5000 Din. Prispevke plačuje delodajalec na pod- lagi pismenegaplačilnega naloga Okrožne- mu uradu za zavarovanje delavcev v Ljub- Ijani po poštni položnici mesečno za nazaj v :oku dospelosti. 2. Prispevki za nezgodno zavaro- vaoje. Kot osnova za odmero prispevkov za zavarovanje zoper nezgode (prispevna tarifa) je določen za čas od 1. julija 1923 do 31. dec. 1923 prispevek po 23 Din za 100 Din zavarovanega zaslužka (mezde, place) in za nevarnostni odstotek 100. Torej se na vsakih 100 Din zavarovanega zaslužka po- bira tolikokrat po 8 par kolikokrat znaSa nevarnostni odstotek, v katerega je obrat uvrščen. Prispevana tarifa se dobi pri Okro2nern uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani in vseh njegovih poslovalnicah. Vsak delo- dajalec bo obveščen s posebnim odlokom, v kateri nevarnostni razred in odstotek je bil njegov obrat (če ima veČ obratov, za vsak obrat posebcj) uvrščen. Prispevke za nezgodno zavarovanje plačuje izključno le delodajalec sam. D. Predpisovanje prlspevRov. Prispevki za bobiiško in nezgodno za- varovanje se predpisujejo s posebnim pla- čilnim nalogom, ki ima znaCaj javne izvr- šilne listine. Zoper plačilni nalog je dopustna pri- tožba tekom 8 dni po prejemu naloga na Okrožnl urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Pritožba moia biti podprta s po- trebnimi dokaziü (kuponom prijave ali od- jave itd.) Po odredbi ZZD vloženi ugovor nima odločilne moči; delodajalec mora torej pla- čati predpisane mu prispevke brez ozira na to, da je vložil ugovor. Ako je vloženi ugovor upravičen, vrne urad delodajalcu takoj preveC plačane pri- spevke, oziroma mu razliko Steje v dobro pri predpisu prispevkov za prihodnji mesec. Za neplačane prispevke se zaraču- navajo 6 odstotne zamudne obresti od dneva dospelosti do dneva plačila s stroški za izterjanje vred. Neplačani prispevki se izterjajo admi- nistrativnim ali sodno-izvršilnim potom. Predpisani prispevki zastarajo v 5. letih (S§ 42 do 44 ZZD). E. Dafalve (podpore zavarovancem). I. Dajotve v slnčaju bolesnl. .. Zavarovanci imajo v danem slučaju pravico do dajatev (podpor) po naslednji raz- predelnici: S (boUzÄ Porodnina S ;O Dojnina ^45 t 5 ZZD 1" ' * 7ZD) " ZZD> g.t»u ZZD) S§1 podpor» za -„g-E '.«.u; a.^ v o.gj= porodnice Ü n 'S nadar, | teden na dan | teden 60'-II. 1-66 11-66 1-87 1312 35'- 125 875 35*- 75-111. 2'— 14- 2-25 1575 42*— 150 10-50 42'— 90-IV. 2*40 16-80 270 1890 50'40 1*80 1260 50-40 108-! V. 2-93 2u-53 330 23*10 6160 2.20 1540 6160 132 — : VI. 3-60 25-20 4-05 28'35 75*60 270 1890 75'60 162-VII. 440 30-80 4*95 3465 9240 a \ 92*40 198 — ; VIII. 5-33 3733 6"- 42'- 112.— 112- 240'-I IX. 6-40 44-80 7-20 50-40 13440 13440 \\sq \\0S0 2881-: X. 7-73 54-13 870 60*90 16240 162-40 348'— . XI. 9-33 6533 10*50 73'50 196'— 196'- 420-XII. 11-20 78-40 12-60 8820 23520 ^3- }2V~ 235*20 504--XIII. 13-33 93-33 15'— 1051— 280'— 280'- 600*-XIV. 16- 112-— 18--- 126-- 336— 336" - 720-XV, 1Q-20 134-40 2V60 151-20 40320 403-20 864'— XVI. 22-66 158-66 25"50 178-50 476'— 476*— U)20 -XVII. 26*66 186-66 30"— 210" 560- > 560-- } 1200- K zgoraj navedenim dajatvam se pri- porninja: Oboieli zavarovanci imajo pravico do brezplačnega zdravljenja (zdravnika, zdravil, bolniSnice, babiške pomoci in pod- pore, pomožnih priprav itd.) ter do podpore v denarju a) hranarine ali bolcznine, b) po- rodnine, c) podpore za opremo rojenca, Č) dojnine itd.) V slučaju smrti zavarovanca gre njegovim svojeein pogrebnina. a) Hranarina (boleznina) znaga na dan dve tretjini zavarovane mezde (zasluZ- ka, place.) Izpla«JBJe se, ako je bolezen združena s pridobitno nesposobnostjo in ako traja dalje nego 3 dni, za čas pridobitne nespo- sobnosti za delo, ako pa ne bi pridobitna nesposobnost prestala prej, 26 tednov. b) Porodnina znaäana dan tri četrtine zavarovane mezde. c) Podpora za opremo rojenca znaša Vt kratno zavarovano mezdo, v katerem je clan(ica) včlanjen(a). č) Dojnina znaša polovico zavarovane mezde, največ pa 3 Din na dan ; pri dru- žinskih članih 150 Din brez ozira narnezdni razred. Porodniška podpora pripada člani- cam le, če so bile tekom leta prod poro- dom vsaj 3 mesece v zavarovanju -caveza- nem poslu ali če se je porod pripetil po neprekinjenem trimesečnem članstvu. Pogrebnina znaša 30 kratrio zavarova- no mezdo umrlega. . Tudi družinski člani zavarovanca !™?ajü Pravico do brezplačnega zdravljenja, PorodniSke in dojilne podpore. vem ,fvlco do zvišanja dajatev po no- nn i i«i?nu lmajo le člani, ki so oboleli ?ani aS nVJ922 in s0 bili zanJe ^redP1' wa VairSii Cani Prispevki po doiočbah fv?pn ohn?",a- Al