Strokovne razprave Prednosti in nevarnosti teledela ■ perspektive uvajanja teledela v Sloveniji Franc Trček' Povzetek Teledelo s pospešeno informatizacijo dobiva nove oblike in vsebine, kar vpliva na povečevanje števila občasnih in stalnih teledelavcev. V prispevku po uvodni predstavitvi problema definiranja teledela poskušamo predstaviti nekatere ključne prednosti in slabosti teledela za zaposlene in delodajalce fer vplive naraščanja števila teledelavcev na časovno-prostorsko organizacijo družbenega delovanja. Pri tem izhajamo iz spoznanj tako primerov in študij teledela v tujini kot tudi iz spoznanj lastnega raziskovalnega dela in rezultatov raziskav Rabe Interneta v Sloveniji. V zaključku podajamo razloge za zaostajanje Slovenije na področju razvoja teledela in izhodiščne smernice bodoče politike informatizacije Slovenije. Abstract With the widespread of informatization teleworking gains new forms and contents, thus enabling the increase of temporary and permanent teleworkers. In the article, the author presents and defines some critical benefits of teleworking for employees and employers, and impacts of the increasing number of teleworkers upon regional development. Following the findings of foreign and own research and the results of the research Internet Use in Slovenia, there is an analysis of the current status of teleworking in Slovenia. In the conclusion the author presents some necessary elements of national policy of informatisation, needed for the future development of teleworking in Slovenia. 1. TELEDELO - DEFINICIJSKA PROBLEMATIKA Čeprav teledelo ni nov pojav, je neizpodbitno dejstvo, da postaja množičen pojav šele s pospešeno informatizacijo, ki smo ji priča v zadnjih petih letih v Informacijsko razvitih državah. Tako na primer ugotavljajo v zadnjem poročilu Status Report of European Telework, ki ga Je izdal DG za Informacijsko družbo EC, podvojitev števila teledelavcev v letu 1999 s 4.6 milijonov na 9 milijonov. V ZDA rezultati raziskave 1999 U.S. Residential Telecommunications Survey kažejo, da v 27,4% gospodinjstvih stalno ali občasno delajo na domu in precejšen del teh del jc teledelo. [6] Kljub tem očitnim dolgoročnim trendom rasti teledela ostaja samo definiranje [5], kaj vse teledelo je, Še vedno nerazčiščeno, odprto vprašanje. Na to kažejo tudi zelo različna metodološko-vsebinska izhodišča pri raziskovanju teledela.1 Preden poskušamo definirati teledelo, moramo opozoriti na dejstvo, da gre pri teledelu za način opravljanja dela in ne zaposlitev kot tako. Večina definicij se strinja s tem, da gre za delo, ki ga neka oseba, tele delavec, deloma ali v celoti opravlja na lokaciji, ki ni značilno, tradicionalno delovno okolje, in pri tem uporablja telekomunikacije. Že ta minimalistično-funkcionalna definicija postaja vprašljiva, ker je pač zaradi trendov deteritorializacije, dea-gregacije, deindustrializacije oziroma zaradi prehoda v netradicionalne, fleksibilne oblike dela [1], vedno težje odgovoriti na vprašanje, kaj sploh je tradicionalno delovno okolje. Pri konkretnih študijah pa se teledelo definira zelo različno. Pogosto ga enačijo le z teledelom na domu ter v informacijskih centrih. Problemu definicij smo tako namenili dobršen del posvetovanja Transborder Teleworking - Towards the Formulation of an International Research Agenda, ki sta ga decembra 1999 organizirala The European Fondation for the Improvement of Living and Working Conditions in 11.0 v Dublinu. |8j V poskusu, da bi zajeli vse različne oblike * mag. Frane Trček. Center za prostorsko sociologijo - Inititut za družbene vede - Fakulteta za družbene vede, E-mail: franc.trcek@guest,ames.si 1 Na primer v raziskavi Teledelavci v Avstriji, ki jo je izvedel avstrijski nacionalni statistični urad, so uporabi// trirazredno definicijo. Po prvi, "restriktivni', je teledelavec tisti, ki opravlja teledelo minimalno 8 ur tedensko In za prenos rezultatov dela uporablja internet, telefon ali fax. Kljub tej minimalističnl "restriktivni" definiciji so ustavili, da so teledelavci leta 1999 predstavljali ie 1% delovno aktivne populacije. 2000 številka 2-latnik VII! lí/xiruiíHi/t NFORMAT IKA g y Franc Trček: Prednosti in nevarnosti tele dela - perspektive uvajanja teleti el a v Sloveniji teledela, smo se v naši funkcionalni definiciji dokopali do Šest različnih oblik teledela: 1. teledelo na domu; 2. teledelo na lokacijah, ki so običajno bližje kot tradicionalna delovna okolja: ■ v informacijskih pisarnah, ki so v lasti lokalnih skupnosti v soseščini in ki ponujajo potrebno opremo za teledelo, katero si delijo različni uporabniki; ■ v tako imenovanih satelitskih pisarnah, kjer gre za dislocirane, teritorialno oddaljene oddelke delovnih organizacij, ki pa so informacijsko povezane z centralno lokacijo konkretne organizacije; m v »tele-kočah«, nekakšni nadgradnji informacijskih pisarn, kjer ponujajo ob informacijski opremi tudi potrebno podporo pri izobraževanju ter pomoč pri reševanju konkretnih problemov (ta način organiziranja se predvsem uporablja za uvajanje teledela v oddaljenih ruralnih območjih); 3. teledelo v novih delovnih okoljih, kjer telekomunikacijska opremljenost omogoča teledelo: m v telecentrih - gre za podobne oblike kot so satelitske pisarne, le da niso nujno blizu bivalnega okolja, običajno jih vodijo zunanje organizacije in ne matične delovne organizacije; ■ v klicnih centrih, kjer gre za različne oblike informacij in storitev, posredovanih po telefonu; 4. mobilno in nomadsko teledelo na spreminjajočih se lokacijah; 5. mednarodno teledelo; 6. in teledelo, ki ne potrebuje uporabe informacijskih tehnologij. V še tako široki definiciji, kakšne vse so lahko oblike teledela, nam ni uspelo zajeti vseh praktično potekajočih in futuristično možnih oblik teledela. Tak primer so tako imenovana infomesta in infososeske. Slednja naj bi bila bodoča informacijsko visoko razvita mesta, kjer bi informatizacija in deteritorializacija oziroma virtualizacija družbenega delovanja ne določala le prevladujočih novih oblik teledela, ampak tudi info-urbani življenski stil nasploh. Ob tem se postavlja vprašanje, če lahko delo, ki poteka v telecentrih, klicnih centrih in satelitskih pisarnah, pojmujemo kot teledelo, ki prinaša kvalitativno razliko glede na dela, ki potekajo v klasičnih, tradicionalnih delovnih okolji. Celo več! Lahko rečemo, da se navedena delovna okolja spreminjajo v klasična, tradicionalna delovna okolja v informacijskih družbah in kot taka niti po tempu dela niti po prevladujoči organizacijski kulturi niso kvalitativno bistveno različna, kot so bili na primer tayloristični obrati v industrijski masovni produkciji podrejeni logiki tekočega traku. Sociološko gledano je potrebno večjo pozornost nameniti analizam novih delovno-bivalno-prosto-časovnih okolij, ki omogočajo večjo fleksibilnost pros-torsko-časovne organizacije tako dela kot tudi družbenega delovanja nasploh, V nadaljevanju bomo poskušali podati, katere so temeljne prednosti in pomanjkljivosti dela v teh novih delovnih okoljih. 2. ANALIZA PREDNOSTI IN SLABOSTI ZA TELEDELAVCE Ker menimo, da je potrebno v socioloških analizah izhajati iz fenomenov samih oziroma iz vsakdanje dejavnosti akterjev, bomo najprej predstavili prednosti in slabosti teledela za same teledelavce. 2.1. Prednosti teledela za teledelavce Že od samega začetka razprav o teledelu se v teoretskih in tudi empiričnih študijah poudarja, da sta ključni prednosti teledela za teledelavca avtonomija odločanja o razporeditvi delovnega časa in finančno-časovni prihranek, ki je posledica dejstva, da ni več prevoza na delo. Te dve ključni prednosti se nanašata predvsem na teledelo na domu in mogoče Še na delo nomadskih teledelavce v, vendar se v razpravah običajno ne poudarja, da ostale oblike teledela pogosto ne omogočajo teh prednosti. Teledelavec naj bi si po lastnih željah in možnostih organiziral fleksibilni delovni čas, ki bi mu omogočal boljše izkoriščanje časa, namenjenega družini, zabavi, rekreaciji - skratka, tayloristično rečeno, boljši izkoristek časa za regeneracijo. Ob tem se pogosto predpostavlja, da delo na domu omogoča tudi boljše delovne pogoje, mir in tišino, ki omogoča večjo koncentracijo in posledično višjo produktivnost teledelavcev. Pri večini vsebin, ki jih lahko opravljamo kol teledela, pa je možna tudi delokalizacija dela, kar pomeni, da teledelavec lahko ohrani zaposlitev tudi, če se preseli oziroma tudi če je prostorsko mobilen. Vse lo naj bi omogočalo tudi višjo stopnjo zadovoljstva teledelavcev s svojo zaposlitvijo. V zadnjem času se v razpravah o teledelu, predvsem na Osnovi trendov izrazitega naraščanja števila samozaposienih teledelavcev v ZDA, poudarja pomen teledela za samozaposlene. Slednji lahko, z ustrezno časovno samoorganizacijo, opravljajo večje število pogodbenih del in se povezujejo v omrežja samozaposienih, ki se lahko, zaradi svoje fleksibilnosti, hitreje odzivajo na nove potrebe na trgu. Pri tem je potrebno poudariti, da je precejšne število samozaposienih teledelavcev posledica prevladovanja ideje »vitke organizacije« kot doktrine v teoriji organizacij, ki se v praksi izraža z izločanjem večine neprimarnih, vendar za delovanje nujno potrebnih, dejavnosti iz delovne organizacijo. Skratka, bivši delavci so pogosto prisiljeni i ifxtmb>w\ NFO RM ATIKA 2000 - številka 2 • letnik Vili Franc Trček: Prednosti in nevarnosti tele dela - perspektive uvajanja teleti el a v Sloveniji postati samozaposleni teledelavci, če želijo oliraniti zaposlitve. V bolj kritičnih študijah naraščanja števila samozaposleni h pa ugotavljajo, da sta za uspešnost samozapOslenih delavcev ključnega pomena marketing in združevanje v omrežja (samozaposlenih) tele-delavcev, 2.2. Slabosti in nevarnosti teledela za teledelavce Raziskave v najbolj naprednih (te le) del ovnih okoljih kažejo, da teledelavci običajno delajo več kot ostali, kar pogosto vodi v zmanjševanje obsega Časa, namenjenega drugim dejavnostim [12], in celo izkoriščanje drugih družinskih članov kot »ilegalnih« teledelavcev. Ob tem delo lahko postaja nevidno za sodelavce in delodajalce, kar lahko vodi v neskladje med pričakovanimi in dejanskimi dohodki. Z zmanjševanjem družbenih stikov med sodelavci prihaja tudi do zmanjševanja skupinske solidarnosti. Prostorsko-časovna razpršenost in dolgoročno izginjanje klasičnih odnosov med zaposlenimi in delodajalci pomeni tudi velik izziv za sindikate, ki se z zamudo prilagajajo novim trendom. Cela vrsta potencialnih slabosti in nevarnosti se nanaša na mikro delovno okolje oziroma na samo delovno mesto, zlasti ko gre ali za delo na domu ali za nomadske teledelavce. Teledelavci naj bi imeli, ko gre za delo na domu, ustrezen ločen prostor ter nasploh pri vseh oblikah teledela ergonomično in zdravju prijazno delovno opremo. Na Švedskem so poskušali ta problem reševati z namenskim, prilagojenim modularnim in fleksibilnim pohištvom, ki naj bi ga teledelavcem zagotavljali delodajalci. Čeprav je šlo za do uporabnika prijazno oblikovane delovne niše, so jih teledelavci zavračali, ker so to doživljali kot pretiran poseg v zasebnost in avtonomijo odločanja o opremi lastnega bivalnega okolja. Zelo pomembno je tudi vprašanje, kdo bo zagotovil in financiral informacijsko-komunikacijsko opremo. Če gre za opremo, ki jo zagotovi delodajalec, je še dodatno vprašanje ozke namenskosti njene uporabe. Radikalen je pristop, ki prepoveduje uporabo računalniške opreme za vse s konkretnimi delovnimi nalogami nepovezanimi dejavnostmi. Poznani so tudi primeri, ko so v skandinavskih deželah - ob ustrezni programski zaščiti delu namenjenih vsebin — dovoljevali teledelavcem uporabo računalniške in programske opreme zunaj delovnega časa za lastne potrebe oziroma potrebe družine. Rezultati so bili ugodni, ker so teledelavci to dojeli tudi kot zaupanje delodajalcev do njih in do njihove odgovorne uporabe. Za uspešnost dela je zelo pomembna tudi organizacija spremljanja poteka dela oziroma tako imenovani monitoring. Teledelavci bi morali biti vnaprej seznanjeni tako z oblikami nadzora kot tudi z vsebino nadzora. Sindikalisti se zavzemajo, da bi morali morebitne nadzore na domu delodajalci najaviti vnaprej, hkrati pa bi morali tudi zagotoviti teledelavcem možnosti oziroma rezerviran čas za medsebojno komunikacijo in komuniciranje z nadrejenimi ter za komunikacijo med njimi in sindikati, Ob tem je za uspešen potek teledela potrebna tudi neprekinjena tehnična in vsebinska podpora, ki omogoča najhitrejše odpravljanje težav s programsko in strojno opremo kot tudi dostop do za delo potrebnih informacij v najkrajšem možnem Času. Slednje se je izkazalo kot najbolj kritičen dejavnik pri uvajanju teledela v večjih delovnih organizacijah. Odprto vprašanje je tudi (za)varovanje teledelavcev in opreme, ki jo uporabljajo. Predvsem vprašanje varnosti pri delu bo postalo vedno bolj pereče zaradi naraščanja obsega teledela. To se pogosto ne upošteva v tele-centrih, kjer sam ritem dela pogosto onemogoča teledelavcem počitek. Na globalni ravni je dolgoročno problematična selitev nižje zahtevnih oblik teledela v države tretjega sveta, kjer ni zagotovljena ustrezna sindikalna zaščita oziroma ni sindikatov, ki bi nadzorovali kvaliteto delovnega okolja ter morebitne zdravju škodljive posledice neustrezne organizacije delovnega procesa. Na kratko orisane morebitne slabosti in nevarnosti teledela za delavce predvsem kažejo, da gre za nove oblike dela, katerim še ni ustrezno prilagojena de-lovno-zašdtna zakonodaja. Slednje pomeni veiik izziv za delojemalce, ki se morajo organizirati v nove, fleksibilnejše sindikate in si zakonsko izboriti primerne delovne pogoje in delovne odnose. Veliko vlogo pri tem lahko odigra nacionalna politična oblast s programi spodbujanja teledela in zagotavljanjem hu-manizacije delovnih pogojev. 3. ANALIZA PREDNOSTI IN SLABOSTI ZA DELODAJALCE 3.1. Prednosti teledela za delodajalce Na ravni zmanjševanja stroškov omogoča teledelo dolgoročno zniževanje stroškov za pisarniške kapacitete in njihovo vzdrževanje. Z ustrezno organizacijo začasnih pisarniških delovnih mest (»rent a desk« pristopom) v po obsegu zmanjšanih pisarniških prostorih se lahko odpravi tudi običajna neizkoriščen ost slednjih. Ob tem se delodajalcu lahko izrazito zmanjšajo stroška nadomestila prevozov za teledelavcev na domu. Študije kažejo, da se /. zmanjšanjem prekinitev in motenj med delom, ki so značilne za klasične oblike 2000 številka 2-leinik VIII i rptmibi uml» «i! N FOR M ATI KA