» ' Vu Ulj'' rmuiiDS ptacanB T gOwvnn# Leto xvm., št. 67 ^"Ljubljana, sobota 20. marca 1937 Cena t Din upravmstvo. ^juotjtuitt, oiuucgeva Ollca • — relefon St. 8122, 8128. 3126. 3126. Loseratm addeieJu Ljuoijana, Seten* oorgova ojl 8 — Tel. 1382, 8482, Podružnica Maribor; Uospoaks ulica tt. U - Telefon SL 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL tt. 2 Telefon St UM), l-tacum pri poŠt. čefc. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga Oslo 78.180, Wle» ftt 105.24L VELIK GOVOR Bit KRAMERJA V SENATU Predzadnji dan splošne proračunske razprave govoroma dr. Kramerja in dr. Zeea — Danes Razprava je dosegla svoj višek z kot zadnji govoril Jovan Banjanin Beograd, 19. marca. p. Splošna proračunska razprava je dosegla danes svoj višek z velikima govoroma, ki sta ju imela senator dr. Albert Kramer in zamenik kraljevega namestnika senator dr. Peter Zec. V svojih izvajanjih sta. medsebojno se izpopolnjujoč, orisala sedanje politično stanje v državi in poglede v negotovo bodočnost ter podčrtala ogromno razliko med jasnim ju-goslovenskim programom in nejasno politiko sedaj vladajoče stranke. Govora sta naredila na vse poslušalce zelo globok vtis. Levica je govornikoma živahno pritrjevala, desnica pa je s svojim molkom pokazala, da se njuni argumentaciji ne da stvarno ugovarjati. Oba govora je zelo obširno objavila že popoldanska »Pravda« in sta vzbudila tudi v širši politični javnosti splošno pozornost. Dopoldanska seja senata se je pričela kmalu po deveti uri. Ko je bil pre-čitan zapisnik o včerajšnji seji, sta senatorja gg. Banjanin in Pucelj protestirala, da je zapisnik netočno sestavljen. Zahtevala sta tudi, naj se vendar že enkrat izpopolni predsedstvo senata in izvoli tretji tajnik. Takoj nato je predsednik dr. Mažuranič odredil prehod na dnevni red in kot prvemu govorniku dal besedo senatorju dr. Albertu Kramerju. Za njegov govor je vladalo toliko zanimanje, da so bili na seji prisotni vsi senatorji, kar je sedaj pri skoro permanentnih sejah le redek primer. Navzoči so bili tudi vsi člani vlade, med njimi predsednik dr. Stojadinovič in notranji minister dr. Korošec. Poleg senatorjev je bilo v dvorani tudi veliko število poslancev. Jugoslovensko edinstvo fe idejna osnova države Dr. Kramer je najprej omenil, da nudil potek proračunske razprave v senatu zanimivo sliko. Dočim levica iznaša svoje poglede in kritizira politiko vlade, se s strani vladne večine ni niti v finančnem odboru, niti sedaj v plenumu senata dvignil nihče v obrambo vlade, njenega dela in njene politike. Spričo tega izgleda, da amo glede na splošno politično situacijo, četudi razdeljeni na vladno večino in opozicijo, vsi složni. O nastopni deklaraciji sedanje vlade Pod sedanjim režimom izgleda naša država kakor ladja brez krmila. Nihče ne ve, kam plovemo, niti kam bomo prišli. Gospodo iz vladne večine združujejo samo partizanski interesi, a vsak za sebe ima pri tem neke skrite misli. Ce pa obstoja tudi kaka skupna misel med njimi, je to vse do sedaj ostalo neznano. Vlada je sicer podala svojo deklaracijo, toda že naslednjega dne je list njenega vodilnega člana, ljubljanski »Slovenec«, ugotovil, da ta njena deklaracija ne znači priznanja umitaristične misli. Nasprotno, »Slovenec« je pozival nacionaliste, naj se od-joveio tej ideologiji, ki je definitivno propadla ker se sedaj državna politika gradi na dejstvu treh nacionalnih individualnostih. Kar se tiče ustave, je »Slovenec« pojasnil, da vlada ni mogla drugače reči, kakor da se bo držala ustave kot csnovnega zakona države, razume pa se, ca le tako dolgo, dokler bo ta ustava v veljavi. Deklaracija vlade torej ni bila programatična izjava, marveč je samo ugotovila obstoječe stanje, kakršnega je Vlada našla. Rušenje starih temeljev brez gradnje novih V času, ko vsi evropski narodi posebno ostro postavljajo svoje nacionalne naloge ia grade cele filozofije svojega nacionalnega obstoja, se pri nas 20 let po zedinje-n.ju nekateri sprašujejo, ali ni bilo naše zedinjenje pogreška. S tako politiko se lahko zagotovi ta ali oni politični interesent, prehodna vlada in oblast, toda v narodu se uničuje zavest njegove moči, n jegove notranje kohezije in vera v njegovo življenjsko sposobnost, še prav posebno fatalno pa je dejstvo, da se obenem pojavlja ideologija posebne hrvatske individualnosti, da se torej na eni strani postavljajo popolnoma določena in jasna načela in zahteve, dočim se na drugi strani boli z dejanji kakor z besedami opušča jugoslovenski nacionalni program, ki je bil tako klasično oblikovan v manifestu blagopokojnega kralja Zedinitelja. Danes se dopušča difamacija itfrtarisfcič-ne misli, pri tem pa ni toliko čuta odgovornosti, da bi se zgradila in sestavila druga nacionalna in državna ideologija, če jo je sploh mogoče najti. Ponovitev šestega januarja ni mogoča Sedanja vlada je prevzela nalogo, da sklene sporazum z dr. Mačkom in njegovim programom, čas pa jo sili, da gre po potih, ki ne morejo ostati v mejah sedanjega ustavnega stanja. Ne morem verjeti, da bi se gospodje, ki danes vidijo državno politiko, tega ne zavedali. Zaradi tega je dolžnost, da odkrito povedo resnico, in se ne skrivajo za besede. Nihče naj ne misli, da je po smrti velikega kralja Zedinitelja možen nov šesti januar! Take avtoritete, ki bi mogla izvesti nov šesti j;muar, danes v našem narodu in v naši državi ni več. Ni več človeka, ki je bil nesporen voditelj celokupnega naroda, brez njegove avtoritete pa bi imel vsak eksperiment v tem pogledu najbolj fatalne posledice. Zmoten recept senatorja Djordjeviča Danes se rušijo osnove državnega in narodnega življenja, zgrajene na načelu ju-goslovenske ideje. Oni, ki to delajo, bi morali dati narodu nov državni in nacionalni program. Ce smatrajo, da je jugoslovenski nacionalizem zabloda, potem bi pač morali dati narodu drugo življenjsko misel. Dr. Kramer je nato omenil božične po--lanice raznih evropskih državnikov in jih primerjal z božično poslanico notranjega ministra dr. Korošca našim izseljencem. Obširno se je nato zadržal na izvajanju glavnega govornika vladne večine senatorja Dragoslava Djordjeviča in med drugim izvajal: Slišali ste glavnega govornika vladne večine, ki je postavil načelo treh narodov in metodo srbovanja, hrvatovanja in slovenčevanja. Ta metoda bo po njegovi zamisli mogla okrepiti državno misel in ustvariti predpogoje za novo jugoslo-venstvo. Svojo tezo je dopolnjeval s primeri drugod po svetu. Culi smo, kako lahko narodi žive v sestavljeni državi, kako lahko ima več narodov vendarle centralistično urejeno državo in slično. Vsi ti primeri pa so zelo deplesirani. Dr. Kramer je z močno argumentacijo pobijal naziranja glavnega govornika JRZ in navedel primere iz Švice, Anglije, Amerike in drugih držav. Ugotovil je, da je g. Djordjevič pri vsem tem pozabil na eno stvar, da je namreč edino ideja narodnega edinstva, torej zavest, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, glavni tvorec te naše države. Gospodarski, socialni ali celo kulturni razlogi bi mogli eden ali drugi del našega naroda napotiti na drugo stran. Nikomur, kdor je le malo poznal prilike, ni moglo ostati prikrito, da bo življenje v Jugoslaviji za dolgo vrsto let mnogo težje, kakor je bilo do takrat. Toda jugoslovenska ideja je postavila proti takemu oportunističnemu gledanju edinstvo nas vseh in nas je zedinila v celoto, ker je v tem edinstvu videla cilj našega življenja. Kar se tiče teze o srbovanju in hrvato-vanju, pa dr. Kramer misli, da je to zelo lahkomiselno. Nacionalizem rad gre v skrajnost, po prirodi je totalitaren in se ne zadovoljuje samo z zahtevanjem, z iz-vešenjem zastav, prepevanjem domorod-nih pesmi, marveč gradi svoj gospodarski, socialni in kulturni program. Tako postaja vse bolj ekskluziven in zelo težko sklepa kompromise. V zvezi s tem je dr. Kramer citiral nekatere izjave inž. Košutiča o hrvatskih zahtevah in bodočih poteh hrvatske politike ter ugotovil, da so te zahteve s stališča posebne hrvatske narodne individualnosti in hrvatske nacionalne men-talitete povsem logične. Do te logike s katero danes zagovarjata in postavljata svoje zahteve dr. Maček in inž. Košutič, pa nas dovede takšno tolmačenje jugoslovenstva, kakor ga je i znesel glavni govornik JRZ, kateremu je vladna večina tako navdušeno ploskala. Brez narodnega edinstva bi Jugoslavije ne bilo Toda vse te papirnate teorije se bodo razbile na dejstvu našega narodnega življenja. Ce ne bi bili Srbi, Hrvati in Slovenci v trenutku, ko je bila njihova usoda na kocki, rekli, da so en narod, bi te države ne bilo. Samo kot en narod smo mogli postati svobodni in smo mogli ustanoviti neodvisno kraljevino Jugoslavijo. Narodno edinstvo je bilo naš glavni argument na mirovni konferenci. Ce bi bili mi takrat razvili teorijo, ki jo zastopa seaaj glavni govornik vladne stranke in kakor jo zastopajo z vladne strani v Ljubljani, Zagrebu in celo v Beogradu, potem bi slovenski del našega naroda bil najbrž razdeljen med Avstrijo in Italijo in morda še drugim interesentom. Del hrvatskega ozemlja bi prišel najbrže pod Rim, drugi pa bogve v kakšno kombinacijo na srednjeevropskem zemljevidu. Gotovo pa je, da ne bi bilo svobodne in neodvisne hrvatske države. In kaj bi bilo s Srbi? Srbija bi bila sicer povečana, vendar pa ne bi bila plemensko sa-turirana in gotovo obsojena na podrejeno vlogo na Balkanu. Žalostni pojavi V svojih nadaljnjih izvajanjih je senator dr. Kramer opozoril še na eno tragično okoliščino. V tem senatu doživljamo da gospoda, ki se je poprej povsod hvalila in predstavljala za najvernejše sluge politike in ideje Velikega kralja, gospoda, ki je od njega sprejela položaj in časti ter bila za-časa šestojanuarskega režima najbolj še-stojanuarska, da ima ta gospoda danes pogum polemizirati z idejami in programom pokojnega Zedinitelja. Drugi pa, katerim je on dal v roko oblast, da bi bili izvrševalci njegovih načel in ki pri izvrševanju te dolžnosti niso bili baš posrečeni, sedaj po kavarnah in pivnicah obtožujejo režim, katerega najtežje pogreške so zakrivili baš oni sami. Ministri, ki so sedeli v šestojanuarskih vladah, ki so se postavili pod neposredno voljo tega režima, ki so dajali svečane pismene izjave, da se za vedno odrekajo svoje politične preteklosti in ki so sprejeli jugoslovenski program, kakor ga je predložil njegov tvorec so odšli danes vse drugam, čeravno še niti niso obledeli njihovi podpisi na teh svečanih izjavah. žal je treba pri tem ugotoviti da so ravno ti ljudje oni krivci, ki nosijo vso odgovornost za to, da šesti januar ni dal tistih rezultatov, kakor so jih od njega pričakovali narod, kralj in država. politiki sedanje vlade Senator dr. Kramer je nato obširno razpravljal o politiki vlade ter podčrtal, da narodno predstavništvo že dve leti daje vladi pooblastila za politične zakone, toda o teh zakonih še do danes ni nobenega sledu. Lansko leto je notranji minister dr. Korošec docela drugače utemeljeval, zakaj ti zakoni še niso izdani, kakor je to storil leto? Najbolj zanimivo pa je to, da je notranji minister v narodni skupščini napovedal v pogledu volilnega zakona možnosti, ki naravnost presenečajo. Govoril je o možnosti uvedbe angleškega sistema sreskih volitev z relativno večino in z javnim glasovanjem. Ob tej ugotovitvi se je vnela polemika ečerana Osijek 200 — 205, Trboveljska 270 — 295, Dubio-vačka 320 — 360, Jadranska 400 den., Oce-ania 300 den., Osiječka ljevaonica 160 — 170, Gutmann 40 den. Beograd. Vojna škoda 420 — 421 (420 — 421), 6% begluške 77 — 78, 6•/• dalm. agrarne 74 — 76, 7% invest. 89 — 90, 7°/o stabiliz. 88.50 — 89. 7% Drž. hip. banka 100 — 101. 7% Blair 87.25 — 88 (87.50), 8«/. Blair 95 — 97.50. Narodna banka 7330 — 7400 (7300 — 7350), PAB 218 bi. Blagovna tržišča ŽITO -I- Novosadska blagovna borza (19. L m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: (78 kg): baška sremska 161 — 163 slavonska 161 — 163 banatska 159 — 163, baška, potiska 167 — 169. Oves: baški, sremski, slav. 107.50 — 110. Rž: baška 137.50 — 140 Kornia: baška in sremska 84 — 85. banatska 83 — 84 sremska sušena par. Indija 92 — 94 Moka: ba« ška in banatska »Qg« ki »Ogg« 245 — 255. »2« 225 — 230: »5« 205 — 215: »6c 180 — 190: »7« 150 — 160, »8« 102.50 — 107-50-Otrobi: baški banatski 84 — 88. Fižoi: baški beli brez vreče 240 — 245. Vremenska napoved Zemnnska: Prevladovalo bo oblačno, ponekod deževno vreme v zaipadnih ki severnih krajih države. Temperatura se bo še boli dvignila. Zagrebška:. Nestalno in deževna vreme. iMf. »JUTRO« St 67 3 SoSota. 35. IIL 1937. Za velikonočne dneve I ko se, kakor v prirodi tako tudi v človeku spet zbudi sila in želja po prerojenju in obnovi vsega, kar je človeku za življenje in njegov dobrobit nujno potrebno, je naravno, da se s tem v zvezi poveča trgovski promet. Pojačanje kupčij in povečanje dnevnega prometa moderni trgovci prav v velikonočnih dneh odločno pospešujejo z oglaševanjem v »Jutru«, v katerem se predstavljajo kupnomočnemu občinstvu, mu prijazno svetujejo in priporočajo svoje tvrdke ter mu hvalevredno razlagajo prednosti vsakodnevnih potrebščin. Priporočamo, da se tem modernim trgovcem, nosilcem našega narodnega gospodarstva, pridružijo še vsi oni pridobitniki, katerih uspešno trgovanje je odvisno od dotoka novih potrošnikov, da v velikonočnih dneh tudi sami z oglaševanjem pripomorejo do močne poživitve trgovskega prometa. „ Jutro" s svojo veliko publikacijsko silo je za vsakogar, ki mora svojo tvrdko seznanjati s kupujočian občinstvom, neobhodno potrebno in nenadkriljivo uspešno reklamno sredstvo. ♦ Pred velikim Obrtniškim taborom v Ljutomeru. V nedeljo 4. aprila se bo v Ljutomeru vršila redna letna skupščina Zveze obrtnih društev dravske banovine, združena z velikim obrtniškim taborom vsega slovenskega obrtništva, ki bo manifestiralo za svoje nacionalne jn stanovske težnje. Tabor se bo vršil v okviru silavnosti, kj jih priredi Trgovsko-obrtno društvo v Ljutomeru o prilik; svoje 30detnice. Prireditelji so na odločujočih mestih izposlovali 50odsiotne popuste na železnicah, preskrbljeno pa je tudj za ceneno prehrano in prenočišče, da bo tudj širšim krogom obrtništva iz oddaljenih krajev mogoče prisostvovati tej pomembni stanovski manifestaciji. Zveza obrtnih društev bo izdala posebne izletne znake, katerih lastniki bodo uživali vse ugodnosti. * Izpit za pooblaščenega inženjerja je položil prj ministrstvu za gradbe g. inž. Igor Lončar iz Kranja. Čestitamo! BOBRA PREBAVA JS POL ZDRAVJA* Lahko, normalno izpraznjenje pri zapeki, lanivosti črevesja Vam omogočajo ARTIN — DRAŽEJE Dr. VVANDERA Dobivajo se v vsen lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50. Ogt reg. pod S. Br. 7724/34 * Za uvedbo novega voznega reda na avtobusni progi Gornja Radgona - Maribor. Iz Gornje Radgone smo prejeli: Avtobusno podjetje Lininger iz Maribora namerava uvesti 1. aprila na dosedanji progi :Maribor - Sv. Lenart - Sv. Trojica - Ivanjci - Gornja Radgona in obratno tudi redne nedeljske vožnje po voznem redu ki je veljal doslej za delavnike. Vozni red, ki velja za delovne dni, pa ni prikladen za praznike in nedelje, ker odhaja avtobus iz Maribora že ob 15.40, tako da potnik najlepši čas popoldneva zamudi na vožnji. Dosedanji vozni red je prikladen samo za zimo, med tem ko bi prav lahko odhajal avtobus iz Maribora poleti ob delavnikih namesto ob 15.40 nekaj kasneje, recimo ob 17. ali celo 17.30 in prihajal v Gornjo Radgono okrog 19., kar bi bilo še vedno okroglo dve uri pred večernim vlakom, ki prihaja šele nekaj minut pred 21. Obmejno prebivalstvo, ki se poslužuje avtobusne vožnje ob delovnih dneh, ima navadno ob dopoldanskih urah opravka pri raznih uradih, razne potrebščine, ki jih dobi v Mariboru ceneje kakor na deželi, pa si lahko nabavlja šele v popoldanskem času. Ta čas je glede na to, da so trgovine zaprte do 14 ali celo 15., avtobus pa odhaja iz Maribora že ob 15.40, zelo pičlo odmerjen. S spremembo odhod-nega časa iz Maribora na poznejši čas bi bilo vsem zelo ustreženo. Nedeljski vozni red bi bil prav lahko znatno spremenjen od voznega reda delavnikov, želeti bi bilo, da bi odhajal avtobus iz Radencev, odnosno Gornje Radgone okrog 6. zjutraj, med tem ko naj bi se iz Maribora vračal zvečer okrog 19. ali pa celo po prihodu večernega koroškega vlaka, ki prihaja v Maribor okrog 20. Vožnje z avtobusom bi se pri tej spremembi prav gotovo v velikem Številu posluževali športniki, turisti in lju-biteljl zelenega Pohorja, želeti bi tudi bilo, da avtobusna podjetja uvedejo za te nedeljske vožnje znižane cene. ♦ Tiskarski škrat, to vam je tič, da ga nima para! če le more, se vtihotapi zdaj v uvodnik, pa spet v druge rubrike. Zdaj zamenja vrste, izpušča po cele stavke, pa spet zmež>a besedne pojme tako, da je težko uganiti, kaj se skriva za njegovo ne-ugnano hudomušnostjo. Zaman si resorni uredniki kratijo nad njim živce, zastonj so že skrbnejši napori, površni škrat najde še manjšo luknjo, da se pretihotapi v stolpiče. Venomer mu stopa korektor na prste in ko si že skoraj uverjen, da bodo prišle vrstice čim popolnejše med svet — glej ga spaka, že je spet s prismojeno be- tico in zmešano roko zašaril med vrste. Med drugimi pogreškami je v včerajšnjem članku »S pesmijo in ljubeznijo v pomlad, v življenje« zamešal in požrl vrstico in se stavek glasi pravilno: Zakrknjeni, petični samci, ki vas še ni doletela čast občutnega prispevka za povzdigo naroda, kakor nekje v deželi oranž, Tivoli je zdaj kraj, kjer lahko zasačite krilatce in flagranti itd... Prav tako je v včerajšnjem članku »Praški lingvisti, tiskarski škrat izpustil vrsto in tako pokvaril stavek, ki se glasi pravilno: . . . polemično bavi s spisom praškega nemškega slavista K. Bittnerja »Deutsche und Tschechen. Zur Geistesge-schiehte des bohmischen Raumes«. V članku Iz naše provodne književnosti je zma-ličen stavek o Z*>manovem »Polkovniku švecu«, ki se glasi pravilno: »Legionarstvo je izraz korenite zavesti in požrtvovalnosti; njegov osrednji literarni prob' m je problem žrtve, ki ja sploh osredn ji problem socialnega ln fcnltnrnpca napredka«. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko ^krr^ljeso blago v najlepšo izdelavo. 3 * »življenje ia svet« priobči v ponedelj- . ski številki naslednje prispevke: človek še nima dokončne oblike (Ko je imel človek še rep. — škrge in »nove pridobitve« človeškega telesa J. Štefan Dolšak (pripovedna proza Ivana Podržaja). »En mav črez izaro, en mav črez gmajnico« (potopis dr. Antona Debeljaka). Velika noč v Ukrajini. Trije mušketirji (A. Dumas, z Norretran-dersovimi ilustracijami). Sovjetija proti neotesanosti. — Tilen Epih, Iz sodobne lirike. Antibarbarus št. 2 (St. Bunc). Ni-ponski pregovori. Iz praktične medicine. Praktične novote. Uganka. Šah. Med tekstom so številne ilustracije. Zahtevajte povsod ponedelisko »Jutro« z obzornikom »Življenje in svet«. + Da ne bo zamenjave. Dne 12. t m. smo objavil članek »Brežiško pismo«, v katerem je tudi odstavek, ki govori o tem, da se je pri ljudeh zglasil neki obrtnik za-radj napeljave hišnih elektrovodov jn zatrjeval, da dobe elektriko tisti, ki bodo z njim sklenili kupčijo. Na prošnjo izjavljamo, da pocl tein obrtnikom nj bilo mišljeno elektrotehnično podjetje Gabriel Oblak v Dolnjem Logatcu. * Rano grmenje in toča. V ponedeljek 15. t. m. se je nad delom Slovenskih goric močno stemnilo. Nekajkrat je močno za-grmelo, nato pa se je vlila v pasu Plitvički vrh - črešnjevci - Janžev vrh ploha, med katero je padala tudi toča, ki pa v rani pomladi ni povzročila občutnejše škode. * Največja svetovna postaja za televizijo. Francosko poštno ministrstvo je sklenilo pogodbo s pariško tvrdko »Le Mate-riel Telephonique« za ureditev največje postaje za televizijo, kakršno si je mogel doslej sploh kdo misliti. Postaja bo urejena na podnožju Eiffelovega stolpa in bo v pogonu ves čas letošnje pariške svetovne razstave. Maksimalna energija toka odda-jalca bo znašala do 30 kw, antena sprejemnika pa bo nameščena na vrhu Eiffelovega stolpa in bo spojena z oddajalcem na dolžino 400 m. V poslopju za radio na pariški razstavi bo nameščen eden študio televizijske postaje, drugi studio pa bo v poslopju poštnega ministrstva.. Postaja bo oddajala in sprejemala tudi slike in bo omogočena kontrola prenešenih slik pri vseh stopnjah prenosa od studia do antene. Tako bo postal Eiffelov stolp spet svetovni čudež. Med pariško razstavo leta 1889 si je to ime zaslužil zaradi svoje konstrukcije. Pozneje leta 1916 je sprejemal po radio-telefonski poti govore iz Amerike, med letošnjo svetovno razstavo pa si bo spet zaslužil svoje ime s svojo televizijsko postajo. Tvrdka »Le Matenel Telepho-nique« je francoska posestrina našega društva »Jugoslovensko Standard Electric Company a. d. Beograd. * Nove železniške olajšave v Avstriji. Avstrijske železnice so uvedle pri vožnji nove popuste po 40, 60 in 80 odstotkov, kar se ravna po razdalji proge na 50, 100 ali 150 km. če pa se turist vozi nazaj po isti progi, dobi ne glede na dolžino proge popust 80 odstotkov. Vozovnico naj shranjuje do konca potovanja, po sedemdnevnem bivanju v Avstriji pa imajo vsi obiskovalci pravico do 30 odstotne vozne olajšave na vseh avstrijskih železnicah. Te nove olajšave veljajo od 1. aprila do 31. decembra 1937. Informacije se dobe v vseh »Putmkovih« uradih in v Avstrijskem turističnem uradu v Zagrebu. * Roparskj umor v Varaždinu. Upokojenega majorja Ivana Kovačiča so našli mrtvega, vsega razmesarjenega, v njegovem stanovanju. Našla ga je policija, katero so bili sosedje obvestili, da majorja Kovačiča že več dni ni bilo na izpregled. Ivan Kovačič je bil generalštabni major nekdanje avstrijske vojske. Med vojno je bdi prideljen avstrijski okupacijski oblasti za Srbijo i;n je služboval kot vodja muzeja in znanstvenega instituta v Beogradu. Po njegov, zaslugi so bile naši državi ohranjene mnoge dragocenosti beograjskega muzeja. Avstrijske oblasti so majorja Kovačiča obtoževale, da je neke dragocene predmete iz muzeja skril ali pa razdeli! svojim srbskim prijateljem. Po dolgotrajni preiskan vj je bil major Kovačič oproščen, upokojile pa so ga še avstrijske oblasti. Ivan Kovačič .i« bil ves posvečen znanstvenemu delu. Mnogo se je bavil z umetnostno zgodovino in botaniko, govoril in pisal je vse slovanske jezike, znal pa je poleg nemščine tudi perfektao latinski, francoski In itafijaneki jezik. V zadnjih letih je postal čudak in ni trpel v svojem domu nobenega tujega človeka. Posebno nezaupljiv je bil do žensk. Sam je pospravljal svoj dom in urejeval svoj vrt, v katerem je gojil najrazličnejše vrste vrtnic. V svojem domu je imel tudi celo krdelo mačk. Neznani razbojniki so vdrli v njegovo hišo, meneč, da ima mož mnogo denarja. V hiši je bilo vse razmetano, umorjeni major pa je ležal na tleh sobe, katero si je bil uredil za raziskavanje rastlin. V vsej hiši niso policijski organi našli niti pare. * Zdravniška bolnica za dravsko banovino v Ljubljani sklicuje svoje letno skupščino za nedeljo 21. t. m. v kletni dvorani hotela Miklič ob pol 9. dopoldne. * Vozna olajšava. Dovoljena je podovlč-na voznina na državnih železnicah udeležencem občnega zbora društva organi-stov in organiziranih glasbenikov za Slovenijo s Prekmuirjem 19. aprila v Celju; popust velja od 19. in 20, aprila. Iz Ljubljane u— Razstava bolgarskega slikarja Fran- celiskega uživa splošne simpatije obiskovalcev in je prav, da si jo ogledajo v čim večjem številu tako ljubitelji akvarelske umetnosti kakor oboževalci planin. Mogočno Rilsko gorovje z vrhom Musalo je našlo v Franceliskem najvernejšega interpre-ta. Razstava je odprta tudi v večernih urah in je tako obisk vsakomur omogočen. u— Dalmatinski velikonočni oratorij, tako lahko po vsej pravici imenujemo Pa-pandopulovo delo »Trpljenje Jezusa«, ki ga je napisal na podlagi splitskega ljudskega cerkvenega petja. V tem oratoriju nastopajo solisti in sicer evangelist (tenor), Jezus (tenor) ter dvorjanik (bas). Moški zbor poje odnosno predstavlja kristjane, Žide, vojake škofa in dvorjanike ter sluge škofa in farizeja. Melodija in tekst je izvirno naroden. To delo izvaja splitski moški zbor »Zvonimir« pod vodstvom svojega dirigenta Borisa Papandopula v sredo, 24. t. m. ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Vodja folklornega institnta Glasbene Matice ljubljanske g. France Marolt priredi ciklus javnih predavanj o delu za narodno folkloro. Prvo predavanje bo prihodnji torek ob 20. v mali filharmonični dvorani. u— Na produciji državnega konservateri-ja, kj bo v ponedeljek 22. t. m. ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani, nastopijo gojenci solopevskega oddelka iz šole prof. Wistinghausnove in Troetove, dalje klavirski učenci šole g- prof. Vogelnikove, violinski učenci prof. Šlaisa in Staniča ter učenci instrumentalnega oddelka, čelo šole Les skovica, odnosno Miillerja in flavta šola Slavka Korošca. Ob sklepu nastopi zborovska šola drž. konservatorija pod vodstvom kapelnika dr. Švare. Zborovska šola ima 80 gojencev iz vrst naših rednih konservatorj-stov in bo to njen prvi javni nastop. Točen 6pored se dobi za 3 Din v knjigarni Glasbene Matice in velja obenem kot vstopnica v dvorano. u— Protituberkulozna Zveza v Ljubljani bo imela svojo 6. redno letno skupščino v nedeljo 21. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev z običajnim dnevnim redom. Zanimivi bodo referati g. primarija dr. Roberta Neu-bauerja o delovanju protituberkuloznih dispanzerjev v dravski banovini ter gg. pri« marija dr. Mima?a Franca o problemu kostne (osteoartikularne) tuberkuloze v dravski banovini in dr. Debevca Franca o vprašanju: Kateri protituberkulozn; zavodi so nam potrebni? u— Umrl je v četrtek zvečer g. Hinko Valenčič, upokojenec drž. železnice. Njegov pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice bolnišnice. Pokojnemu blag spomin, žalujočim' iskreno sožalje! u— Arhitektura ln urbanizem Zagrebčana arh. Ju raja Neidhardta bo prihodnja razstava v Jakopičevem paviljonu v začetku aprila. u— TKD Atena našim malčkom. »Jaga baba« pride s petjem, plesom in igro 24. t. m. ob 16. v Delavsko zbornico. Prispevek za stroške z dvorano: za odrflsle 5, za otroke 3 Din. u— Praški za obup. Med prebivalci Delavskega doma na Bleiweisovi cesti se zadnji čas vrste primeri, ki pričajo, da današnji čas niti onim delavskim slojem, ki jih je usoda obdarila z delom, pa še z drugimi socialnimi dobrotami, ne streže kdo ve kako v rokavicah. Tako je včeraj mlada delavka, ki je zaposlena kot vlagalka v neki tiskarni in ki stanuje v domu, iz neznanega razloga obupala nad življenjem in použila neke strupene praške, da je kmalu izgubila zavest. Pripeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo obudili nazaj k življenju. u— Bufet »Rio« v šelenburgovi toči izvrstno zagrebško pivo, črno in belo, vedno sveže! Vrček 4.50 Din. Iz Celja KINO METROPOL, prinaša: radi izredne dolžine filma predstave danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 »UPOR NA LADJI BOUNTY«__ Matineja ob 14. uri »ŠKRJANčEK POJE, ŽVRGOLI... Iz Maribora Tradicionalni jožefovski prater je tudi letos zaživel v pestri slikovitosti, vrvenju, gneči ter neizogibnem tradicionalnem jožefovskem tepežkanju, ki je jvoj čas povzročalo mnogo incidentov. Lepo, solnčno vreme je privabilo včeraj v Stu-dencei v prater sredi gugalnic, vrtiljakov in drugih pratrskih atrakcij na tisoče ljudi iz Mariboru in okolicet ki so v razpo sajanem veselju in prazničnem razpoloženju obhajali letošnji god patroma številnih mariborskih ter okoliških Jožefov in Jožic. — Tragična smrt mlade matere. 36-letna posestnica Maje Marija lz Gornje Lendave je pomagala pri podiranju dreves. Vlekla je za vrv s katero so hoteM delavci podreti k tlom že podsekano drevo. Drevo je s padajočim vrhom oplazilo Majcovo g tako silo, da ji je zdrobilo lobanjo tn zlomilo obe nogi. Poškodbe so bile amrtnosno in je nesrečna posestnica izdihnila, še preden je prispel zdravnik. Majcova zapušča 6 nepreskrbljenih otrok, od katerih je najmlajši komaj 3 mesece star. Nesreča je zbudila v vsem okolišu sočutje. a— Utopljenec v Mežl. Pri Guštanju je Meža naplavila truplo 781etnega delavca Martina Zarmama iz Preval j. Komisijski ogled trupla je ugotovil, da si je Zorman sam vzel življenje z-vradi bolezni. Pokojni Zoa-man je že 1. februarja hotel izvršiti samomor in skočiti v Mežo, vendar so ga pravočasno vetfL Prt Sv. BmeflBrtn pa so naill v tamkajšnjem potoku starejšega moškega, čigar identiteta še nI dognana . a— Šahovske novice. Drevi Ob 20. bo pri Gambrinu šahovska simul tanka našega velemojstra g. Vasja Pirca, ki bo igral proti 40 najboljšim šahistom lz Maribora. Kihid na plan! Vstopnine ni. Iz Trbovelj t— Organizacija jugoslovensklh emigrantov v Trbovljah priredi drevi ob 20. v Sokolskem domu predavanje »Mednarodni politični položaj in naše narodne manjšine«. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Vrč on Branko. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja drevi ob 20. velefilm »90 minut zamude«. V node 1 jo pa se predvaja ob 3. uri pop. in 8. uri zvečer velefilm »Uživaj življenje«. Dodatki različni. Sledi za praznike »Dijak prosjak«. »ZAPOMNITE SI TO, GOSPODA! Ni vedno treba operirati hemoroidov. Bakteriološka veda je odkrila sredstvo, ki zanesljivo deluje. Z uporabljanjem Posterisan masti in supozitorijev vsak dan zjutraj ln zvečer se odpravijo bolečine, srbenje in krvavitev. V lažjih slučajih zadostuje tri-, v težjih pa šesttedensko zdravljenje. Nadaljnja prednost tega sredstva je, da je poceni.« Tuba masti stane Din 36.—> škatlica su-pozi torijev pa Din 49.— ter se dobiva v vsaki lekarni. 0g». reg. 8. ft. SKflB prehodi dnevno približno J.6S0 stopnjic.Zo ogromno delo zmore samo e elastičnimi PALMA kPALMA-OKMA GUMI P00PIAT1 . • f- • - • v GUMIrl^ODPETNlKI Dobe se pri vsakem Čevljarskem mojstrul Gospodarstvo Gibanje zaposlenosti v Jugoslaviji Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o povprečnem številu zavarovancev pr; vseh krajevnih organih v mesecu januarju. V primeri z decembrcn jo v nn.iav ^t^v.ia zj.--hu\aTi-cev nazadovalo za 38.534 članov, tako da je biio vsega 596.965 zavarovancev. Padec od decembra na januar ie predvsem sezonskega znača ia in je bil letos nekoliko večji nego lani. ko je znašal le 23.10U toda obenem za malenkost manjši nego pred dve letoma, ko je število zavarovancev od decembra na januar padlo za 40.660. Letos v januarju pa smo navzlic temu dosegli najugodnejše število zaposlenih, kajti v najboljšem januarju 1. 1930 je bilo prj vseh krajevnih organih le 583.374 zavarovancev. V primeri z lanskim januarjem je bilo število zavarovancev za 48.656 večje, v primeri z najslabšim letom depresije, to je z letam 1933, pa je letos število zavarovancev za 114-516 večje tako da znaša prirastek od I. 1933 skoro 24"/» Nasproti najugodnejšemu letu pred krizo (1930) je bilo letos število zavarovancev za 13.591 ali za 2.3*/» večie (v dravski banovini smo imeli v januarju 81.943 zavarovancev, kar pa je v primeri z letom 1930. še vedno za 8295 zavarovancev ali za 9.2% manj). Največji prirr.Btek nasproti lanskemu januarju vidimo pri gradnjah nad zemVo (plus 43%) in nri gradnjah železnic, cest in vodnih zgradb (plus 42%). Od posameznih okrožnih uradov kažejo največji odstotni prirastek okrožni urad v Sarajevu (plus 19-5%). v Njšu (plus 15.4%) in v Somboru (plus 12.4%). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 21.73 Din, kar je za 0.33 Din več nejno v lanskem januarju. Skupni zavarovani zaslužek članov pa je znašal v januarju 324.4 milijona Din, to je za 31.1 milijona Din več nego v lanskem januarju. Odtok deviz pri Narodni banki Medtem ko so v januarju in februarju izkazi Narodne banke zaznamovali stalno povečavanje zlatih in deviznih rezerv, je že i«kaz za prvo četrtino marca zabeležil odtok deviz za 36.7 na 656.7 miJnjona Din. Tudi najnovejši izkaz Narodne banke od 15. marca zaznamuje novo zmanjšanje računa devjiz izven podlage za 22.6 na 634.1 milijona Din. Zlata podlasra, ki se je v prvi četrtini marca povečala za 6.6 na 1648-7 milijona Din je v drugi četrtini ostala na skoro nespremenjeni višini. Za'oga kovanega denarja v nikjju m srebru se ie skrčila za 16.7 na 361.3 milijona Din, tako da smo imeli sredi marca v obtoku za 839 milijonov Din kovanih novcev (lan; za 809). Posojila so se zmanjšala za 5.5 milijona Din, in sicer menična za 6.2 na 1445.5 milijona Din lombardna pa so narasla za 0-7 na 246.0 milijona Din. Obtok bankovcev se je skrčil v drustf četrtini marca za 36.8 milijona Din ter ie znašal 15. t m. 5322.6 milijona Din, to je za 451 milijonov Din več nego pred enim letom in za 988 milijonov več nego pred dvema letoma. Zirovne obveznosti pa so narasle za 45.2 na 1989.3 irorliiona Din; pri tem so žirovni računi nazadovali za 49.1 na 825.6 milijona Din. narasle pa so predvsem naložbe glavne državne blaigajne, in sicer za 87.4 na 109.7 miilijona Djn kar je v zvezi z vp;som krat konočnjih državnih blagajniških zapiskov. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz ie znašalo 15. t m. 28.96% (pre;šnjii teden 29.0). Gospodarske vesti = Novo povečanje klirinških terjatev v Nemčiji. Že včeraj smo prinesli privatno vest, da so se v poslednjem tednu naše klirinške terjatve v Nemčiji še prav povečale. To sedaj tudj potrjuje uradni izkaz Narodne banke. Medtem ko je saldo naših terjatev 11. t. m. že narasel na 33.8 milijona mark, se je 18. t. m. povzpel celo na 36.4 milijona mark, tako da se je v enem samem tednu povečal za 2.6 milijona mark, to je preračunano po tečaju klirinške marke za preko 31 milijonov Din. == Železniških tračnic n© bomo naročali r inoiemstvu. Namera prometnega ministrstva, da v okvjru nabave železniškega ma-terijala v višini 400 milijonov Din naroči tudi železniške tračnice iz Nemčije, je že lani izzvala živo polemiko, 5ei zakaj naj naročamo sedaj v inozemstvu tračnice, bo bo že sredi leta 1937 take tračnice lahko iz* delovala nova velika valjarna v Zenici. Znano je, da lanske licitacije niso prinesle zaželjenega rezultata in ker se je medtem cena v inozemstvu znatno dvignila ter bo v avgustu nova valjarna v Zenici prišla ze v obrat, se ie prometno ministrstvo že odločilo, da iz seznama železniškega materi-jala, ki nai se naroči v inozemstvu, črta iih hn dobavila ze- H S Mm ■ MATI L A J Veliki špijonažni film iz junaških bojev za časa rusko-japonske vojne PORT A E T U R Adolf Wohlbriick Rene Deltgen TEL. 27-30 SLOGA Velefilm o največji tragediji habsburške dinastije MAYERLING_ Matineja danes ob 14.15 uri, jutri ob 11. uri Vesela dunajska opereta RAJ NA ZEMLJI Hermann Thimig, Lizzi Holzschuh, Hans Moser, Heinz Ruhmann, Adele Sandrock TEL. 22-21 UNION Veliki film LURD V ŽARU SVOJIH ČUDEŽEV Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri Matineja danes ob 14.15 uri, jutri ob 11. uri Nepozabna mojstrovina režiserja Willy Forsta M A Z U R K A V glavni vlogi Pola Negrl lezarna v Zenici in bo na ta način takoj v začetku obratovanja dobila naročilo v vrednosti 60—70 milijonov Din. V novem finančnem zakonu bo podaljšano dosedanje pooblastilo prometnemu ministru, da lahko nabavi raznega železniškega materijaia za 400 milijonov Dm, toda ne izključno ▼ Nemčfji, tako da bi prišle v poštev tudi druge države in domača industrija. Blago se bo nabavilo v skupinah, tako da bo v teku leta razpisanih 15 licitacij. V okviru tega kredita se bo izvršila nabava 10 ozkotirnih lokomotiv, 10 normalnotirnih loko» motiv, 13 kurznih vagonov, 20 tovornih vagonov, nadalje specialni vagoni za sadje in meso ter telefonski signalni in tirni mate* rijaL Vrhu tega bo nabavljenih 7 kompozicij motornih vlakov za progo Sarajevo — Beograd — Dubrovnik. = Zagrebška podružnica Privilegirane agrarne banke je dosJej prevzela od denarnih zavodov 136.220 ddžn^kev s skupno terjatvijo 518.4 milijona Dja. od tega oi-pade 319.7 milijon* Din na terjatve, prevzete od bank in hranilnic, in 198.7 milijona Djn na terjatve, prevzete od zadrug. To pa še ni končni seznam, ker je treba prevzeti še terjatve 20.000 kmečkih -io'žnikov, "-lede katerih eo bili izročeni le seznami dolžnU kov. Iz Zagorja E— Isid volitev delavskih »upnikov. Ka» kor pri volitvah v bra4ovsko skladnico je tudi pri teh volitvah dobila največ glasov lista Zveze rudarjev Jugoslavije. Velika agitacija od hiše do hiše je spravila od 518 volilnih upravičencev 440 na volišče. Ker so te volitve večinske, je vse zaupnike do-bila Zveza rudarjev. Kakor se čuje, eo vložili krščanski socialisti ugovor proti volitvam, ker se volitve niso vršile za v6ak obrat posebej ,ampak kar skupno za vse tri obrate. Postani in ostani dlan Vodnikove dražbe! Naši kraji in Ifadfe Gb krstu nove slovenske operete Jubilej gledališkega umetnika Pavla Rasbergerja Nedelja 21. t. m. bo za mariborsko kulturno in gledališko življenje dvojni praznik. Zvečer bo krstna predstava nove slovenske izvirne operete »Bdeči nageljni«, •ki jo je uglasbil nestor mariborskih gledaliških igralcev, režiser Pavel Rasberger. Nestor mariborskega gledališkega ansambla je izredno marljiv ter iniciativen, kar je pokazal že ob svoji prvi opereti »Prebrisani Amor«, ki je šla leta 1935 preko anariborskega odra. že tedaj smo poudarili, da ni sicer ta opereta kakšno posebno razodetje na operetnih tleh, kar v naših prilikah skoro biti ne more, pač pa da nudi sliko solidno zgrajene operete, ki jo odlikujejo nekateri prav prijetni napevi. Pri svoji drugi opereti, »Rdečih nageljnih«, ki jih bodo sedaj krstili, pa je Rasberger v glasbenem oziru krenil povsem v smer narodno glasbene folklore ter vsebuje ta njegova opereta obilico slovenskih in srbohrvatskih narodnih motivov ter na-pevov. Poskrbljeno pa je tudi za narodne plese. Narodni napevi so opremljeni deloma z narodnim, deloma tudi z umetnim besedilom. Glasba je povsem nacionalna in prijetna Z narodnih motivov lahko izluščiš tudi moderna glasbena sredstva, ki jih Rasberger smiselno ter posrečeno uporablja. Vsebina bo zanimala tudi Ljubljančane. Libreto, ki ga je napisala avtorjeva hčerka Milena, postavlja namreč dejanje v Ljubljano in okolico, časovno v dobo ili-rizma okoli leta 1833. Pričetek dejanja je na silvestrovo, ko se Veljko Jurič seznani z graščakovo hčerko Anico Savinčevo, Id pa jo hoče njen oče zaročiti z mladim baronom Jankom Gorcem. Toda Goreč gleda rajši za Savinčevo mlajšo hčerko in Aničino mlajšo sestro Jelico. Naposled pristane oče na želje svojih otrok, ko odbije Anica Veljka Juriča zaradi nekih zamenjanih pisem. Končne pa se vendarle vse dobro izteče ter pojasni in se opereta zaključi s štirimi srečnimi parčki. Kakor vsaka opereta tako bo nedvomno tudi ta nova slovenska opereta dobro služila razvedrilu po naših odrih in gledališčih. Istočasno pa obhaja kulturni Maribor tudi dmgi praznik: 35-Ietnico uspešnega odrskega delovanja Pavla Rasbergerja. av torja »Rdeflli nageljnov«, V Pavlu Rasber-gerju in njegovem življenjskem teku ter hoji za Taliiinim vozom se značilno očr- tuje usoda naše starejše odrske generacije. | Slavljenec se je rodil v Ljubljani leta i 1882. V mladih letih ga je že ogrela lepota glasbe ter privlačeval oder. še danes se živo spominja, kako si je neštetokrat požvižgaval po ljubljanskih ulicah čisto izvirne, svojevrstne napeve. V letih 1899 do 1901 je pričel pri Mateju Hubadu s poukom splošne glasbene teorije, harmonije in kontrapunkta, dočim ga je Fran Gerbic učil klavirja. Kaj kmalu ga je privedla življenjska pot na oder. Leta 1898 je že pričel nastopati kot diletant na raznih manjših odrih, dokler ni postal leta 1900 član ljubljanskega opernega zbora, kjer je pel prvi bas. Kmalu je prejemal tudi manjše vloge v drami ter se še danes spominja s hvaležnostjo svojih mentorjev gledaliških upravnikov Mateja Hubada in njegovega naslednika Frana Govekarja. Rasberger je začutil, da je njegovo življenje tako povezano z odrom, da bi se za nobeno ceno ne mogel več odtrgati od odrskega življenja Stalno se izpopolnjujoč v glasbeni stroki je stopal čvrsto in pogumno za Ta-lijinim vozom. Kot mestni kapelnik v Bakru, kamor ga je na povabilo A. L. Anti-ča zaneslo leta 1904, je vodil razne dramske, pa tudi operetne predstave (»Sirota devojka«, »Mam'zelle Nitouche« itd.), pa tudi posvetne in cerkvene koncerte. Leta 1910 se je spet pojavil v Ljubljani in sodeloval v operi, opereti in drami. Dve leti zatem je odšel v Zagreb, kjer je do izbruha vojne sodeloval v drami, nadalje v opernem zboru, pa tudi kot korepetitor v operi. Med vojno je leta 1917 nastopil nekajkrat z Borštnikom, M. Skrbinškom, Danilom, Juvanovo ter Juvanom v Ljubljani ter je proti koncu vojne sklenil s Hin-kom Nučičem pogodbo za ljubljansko gledališče. Po enoletnem delovanju v ljubljanskem gledališču in tromesečnem presledku leta 1919 v osiješkem gledališču je v jeseni 1919 odrinil z Nučičevo četo v Maribor, kjer je vneto in požrtvovalno sodeloval pri ustvarjanju in oblikovanju našega slovenskega in nacionalnega teatra ob severni meji. Sporedno s» to hojo za Taliji-nim vozom pa je šlo tudi njegovo sklada-teljsko udejstvovanje. 2e leta 1907 je v Bakru napisal glagoljaško cerkveno pesem, ki je bila prva njegova skladba. Razen tega pa beleži seznam njegove sklada-teljske tvornosti celo vrsto samospevov, kupletov, zborov itd. Leta 1931 pa je prispeval orkestralno skladbo h Gorinškovi »Rdeči kapici«. Rasberger je navzlic svojim letom poln načrtov. V načrtu ima več operet enode-jank, pa tudi večje, morda operno delo. Ta njegova iniciativnost priča o mladostno prožnem in ustvarjajočem duhu, ki je v njem. Na mariborskem odru je ustvaril lepo število prepričevalnih, nemalokrat globoko doživljenih kreacij, sredi katerih se dviga zlasti njegov nepozabni ded v Finžgarjevi »Verigi«. S svojim skladateljskim delo.n je Pavel Rasberger, čigar ime bo svetlo zapisano v analih naše odrske umetnosti, najlepše poplemenitil in dopolnil svoje odrsko umetniško udejstvovanje. Naj bo ob tej priložnosti omenjeno, da dičijo Pavla Rasbergerja vse vrline plemenitega človeka in da vsi gledališki umetniki, ki so z njim sodelovali, hvalijo niegovo zvesto tovarištvo. Ob jubileju mu iskreno čestitamo ter želimo še mnogo lepih uspehov. Bi m vajencev bo razpravljala posebna anketa — Nekaj važnih podat- m zdravnikovega referata Ljubljana., 19. marca. K predstoječi anketi o vajeniškem vprašanju pri nas, je podal zdravnik g. dr. Albert Trtn;k važen referat, v katerem podaja socialno medicinska razmotrivanja o vajenskem vprašanju. Vajensko vprašanje, ki obsega skrb toliko tisečev mladih, doraščajočih ljudi, spada med eno mnogih še nerešenih socialnih problemov. S socialno-medicinskega vidika gre za celo vrsto točk, potrebnih smotrene rešitve. Dejstvo, da se tiče to vprašanje mladine, ki je v najbolj kritičnem cbdccju svojega razvoja: v dobj pubertete da morajo ti mladi ljudje največkrat zelo naporno delati, pod skrajno neugodnimi pc-goji, ftesto dalje kot je po zakonu o delu dovoljeno, da so hranjeni neprimerno in nezadostno, nam dovolj jasno očita, da le treba posvetiti več zanimanja za njihovo zdravje in njihov razvoj, kakor je to bilo do sedaj. Pri nas, v dravski banovini, je skrb za vajence z medicinskega stališča obsegala le pregied po zdravniku pred vstopom v obrt ali trgovino, posebno z ozirom na fizično sposobnost. Pregledi so se vrš:li v začetku pn zdravniku OU2D, v zadnjem letu pri uradnih, oziroma občinskih zdravnikih. S tem pregledom je bila zaključena vsa kontrola, v kolikor ni za časa obolenja vsak posameznik prihajal v ambulanto blagajniških zdravnikov. Ne vemo pa ničesar o razvoju vajenca v njegovi poznejši dobi, o tem, kako napreduje ali nazaduje v teži in ka«o vpliva nanj njegovo delo. Za vse take preiskave, ki bi se morale vršiti točno v opredeljenih presledkih, bi bili najprimernejši fizikatni f uradni) zdravniki, oziroma šolski zdravniki. Ti vrše kontrolo tudi nad vajenci, ki hodijo v obrtno nadaljevalno šolo. Saj plačujejo vajenci prispevke v šolski zdravstveni fond. dosedaj pa niso imeli oc1 vsega tega nobenega haska Dosedanji pregledi vajencev so se vršili ali pomanjkljivo ali pa tudi zelo pozno že po več mesecih dela v delavnici. Za to svrho so se izkazali kot najbolj primerni formularn, ki jih je izdal zagrebški fizikat. oziroma njegova šolska zdravstvena služba, tc je zdravstveni list za vajence Sistematični pregledi ter stalna evidenca bi vplival; tudj vzgojno na mladega človeka da bi zna) Se pozneje ceniti vsakoletni pregled po zdravniku, ko direktno k temu ne bo primoran V dravski banovini je bilo preiskanih po zdravnikih OUZD od 1. 1929. do I. 1935. 23.566 vajencev in vajenk Približno 2% teh preiskanih je bilo spoznanih za nesposobne, bodisi da so bili bolni, bodisi da še niso dosegli potrebnega razvoja. list ali knjižico, kjer bi se zapisovali vsi za njegovo zdravje važni podatki; 3. vsi vajenci naj se pregledajo vsako leto sistematično; 4. skrbi naj se za strogo izvajanje zakona o obrtih in obrtnih delavnicah; 5. kontrola nad delavnicami naj se vrši po fizikatnih zdravnikih; 6. omogoča naj se vajencem vsakoletni vsaj štiritedenski dopust in stopi naj se v stik z društvi, ki bi omogočala revnejšim bivanje v kolonijah na hribih ali ob morju. Podpirati je strem ljenje javnih in privatnih ustanov za vzdrževanje vajenskih domov. Strogo naj se ■Mateeja ZJC.D.1 Cene Din 3.50 in 5.50 SENZACIONALNI VELEFILM V SLOGU »BENGALI« V glavni vlogi: C A R Y G E A N T Borbe A ngležev z uporniškimi plemen! 1 DANES OB 14.15 V ELITNEM KINU MATICI Cene Din 3.50 in 5.50 Vihar nad Afriko gleda na to, da se tej doraščajoči in delajoči mladini omogoči telesno gibanje s telovadbo in primernim športom Obrtno nadaljevalno šolstvo, ki skrbi poleg strokovne izobrazbe tudi za zdravstveno vzgojo, se mora ustanoviti povsod Ustanove naj se poklicne posvetovalnice v vseh večjih centrih, zlasti v Ljubljani in v Mariboru. Po nesreči na saveljskem mostu France Rotar še zmerom v nezavesti —• Nesreča kriči po temeljitem izboljšanju prometnih razmer Ljubljana, 19. marca. Avtomobilska nesreča, ki se je pripeti, la včeraj na znanem saveljskem mostu pri Ježici, je v vsej naši javnosti, a zlasti še med posavskim prebivalstvom vzbu dila mnogo živega zanimanja in razburljivih komentarjev. Stanje Franceta Ro-tarja, ki so ga s prebito lobanjo onesve-ščesnega prepeljali na kirurški oddelek, se še ni premaknilo s kritične točke in ranjenec leži v bolnišnici še zmerom v globoki nezavesti. Orožniška postaja na Ježici pa po nalogu državnega pravdništva marljivo nadaljuje z zbiranjem podatkov o tem, kako je do nesreče prišlo Po ježenski in saveljski okolici se mnogo pripoveduje o tem da bi utegnil biti za nesrečo odgovoren šofer Anton Miko. lič. Ta govorica se opira predvsem na okoliščino, da so pod ponesrečenim avtomobilom našli dvoje praznih steklenic, eno celo, drugo pa zdrobljeno na kosce. O tem danes pač ni mogoče izrekati kakršnekoli sodbe, saj je državno pravdni-štvo prav iz tega razloga takoj po prvem zaslišanju šoferja naročilo je ženskim orožnikom, naj Antona Mikoliča nemudoma prepeljejo k uradnemu zdravniku na policijsko upravo, da ga preišče in izrazi mnenje o njegovem stanju. Razen obeh steklenic so našli tuli večjo količino kruha, kar očitno priča, da so šofer in njegova tovariša imeli provijamt za ves dan s seboj. A naj pre*skava v tej smeri izpade kakorkoli že, nazadnje bo bržkone držalo, da pri vsej nesreči odpade znatno večji delež krivde na objektivne okoliščine, v katerih je do katastrofe prišlo, kakor pa na šoferjevo odgovornost Saveljski most je vsiem obiskovalcem Posavja znan po svoji izredni, originalni konstrukciji. Most je na vsej kamniški železnici razen zapornic tik domžalske pc-staje edina točka, na kateri cesta proge ne pasiLra neposredno in neovirano preko tračnic, a viadukt je v celoti jno samo vnebcvpijoie znamenje, kako malo pozornosti so varnosti prometa posvečali svoj čas njega graditelji. Nadvoz preko železnice se nahaja za dobršno spoznanje nad nivojem ceste, kakor teče od Savelj do Ježice ,tako da se pot iz saveljske smeri dviga v rahlo napetem klancu, ki rase prav do sredine mostu, nato pa se v rahlem padcu spušča na drugi breg. Razen tega je prav na začetku mostu oster ovinek na desno, na drugi strani pa malo mani oster na levo. Ce upoštevamo še dejstvo, da je vsa konstrukcija lesena, bomo razumeli, da most v nobenem pogledu ne more ustrezati potrebam sodobnega prometa. Res je, na niti železna ograja ne bi mogla zadržati avtomobilskega kolesa pred smrtnim padcem v globočino, vendar pa je treba pribiti, da most v sedanjem stanju nikakor ne more vršiti svoje funkcije in je potreben temeljite korekture. Saveljska nesreča naj bi vse poklicane instance opozorila, da vprašanje zahteva rešitev brez odloga. Nedavno je hodila po Ježici ministrska komisija, da prouči možnosti, kako hi se dal klanec državne ceste pri Ruskem carju, ki je prav tako zvezan z nerodnim ovinkom, preložiti. Komisija je skicirala traso nove ceste, ki skuša na velikopotezen na£in rešiti problem tako, da bodo cesto od Ruskega carja v znatnem odklonu speljali na levo, a preko kamniške proge naj bi se zgradil viadukt. Ne moremo dvomiti, da bo izvedba načrta, ki utegne doživeti še kakšne bolj ah manj važne spremembe, v skladu z zahtevami sodobne prometne tehnike in bo Ježi ca bogatejša za lepo arhitektonsko pridobitev. A kakšno podobo bo imela vsa reč, če bo komaj nekaj dobrih korakov od novega viadukta ostal stari saveljski most, ki po pravici zasluži samo, da mu nekdo verno posname model, ki naj bi ga Narodni muzej hranil bodočim pokolenjem v spomin, kako so se pri nas nekoč urejale takšne reči ? Katastrofa, ki je terjala življenje enega človeka, življenje drugega obesila na nitko, tretjega pa morda oropala najboljših izgleiov v bodočnost, naj bi bila vsej naši javnosti v plamtei opomin, da je treba javnim ustanovam, zlasti onim, ki so v tako neposredni zvezi s srečo in prospehom prebivalstva, posvečati nekaj več resne, odgovorne skrbi. Neumorno delo celjske sokolske župe Kaj zlasti1 pogrešamo o priliki prvih pregledov vajencev in vajenk? Predvsem poklicne posvetovalnice. Te so v vseh modernih državah vpeljane, ker so se izkazale kot zelo koristne. Ta tudi Z3 industrijo in obrt samo važna institucija bi prihranila mnogo neproduktivnega dela in preje pomagala vajencem do resničnega uspeha. Ce hočemo vedeti, kaj najbolj kvarno vpliva na vajenčevo zdravje, moramo vzeti v po-štev vse činitelje. Slab telesni razvoj, v prvi vrsti prestano rahitido, oziroma zaostalost zaradi slabih frcialnih razmer. (Tr bovlje!). Ta zaostalost v razvoju je posebno opazljiva zadnja leta pri vajencih iz mest in večjih industrijskih ter rudarskih centrov. Slabo stanovanje vajenca, bodisi pri starših, bodisi pri mojstru, če mora spati v delavnici. Pri nas prihaja v poštev tudi oddaljenost delavnice od vajenčevega stanovanja. Veliko se jih vozi z vlakom na j delo; tudi ima opoldne zelo ma.la časa za obed, ker porabi ta čas za vožnjo. Dosti jih .je. ki opoldne ne jedo drugega kot suh kruh ali kako skodelico kave. Iz tega je razvidno, da imajo velikanska pomen vajenski demovi, v katerih vaienci dobe prehrano in imajo dober nadzor. Delovni čas vajencev je sicer zakonito fiksiran, zgodi se pa vendar pogosto, da delajo tudi po 12 do 14 ur. Ce se bo upošteval v polni meri zakon o obrtn'h delavnicah in bo inšpekcija dela res tudi pripomogla svojim obsodbam do uspešnih sankcij, bo v tem oziru vse doseženo. Splošno zdravstveno stanje vajencev ni povoljno. Kar se mora ugotavljati, sodeč po primerih, ki prihajajo v ambulanco Okrožnega urada, je dejstvo, da so v svojem razvoju zaostali za onimi svojimi vrstniki iz dijaških vrst. Največ ie opažati anemij, obolenja pljuč, srčnih bolezni, obolenja kože ter očesnih obolenj. Ako rekapituliramo zahteve, ki smo jih omenil5 pri razlagi vaienskee^ vTr-ašania pri nas, moramo omeniti te točke: 1. mestni šolski zdravniki naj prevzamejo pregled in kontrolo vajencev ter vajenk na način, kakor ima to urejeno zagrebška občina: 2. vsak vajenec naj bi imel svoj zdravstveni Pri hemoroidih, bolečinah v križa, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose-fovo« grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. Ogl. reg. W. IGORfie« Prejšnjo nedeljo je bila v Narodnem domu v Celju redna skupščina celjske sokol« ske žutpe. SSKJ je zastopal podslarešina SSKJ in starešina zagrebške župe br. dr. O. Gavrančič, ki so ga navzožni prisrčno pozdravil;. Zastopane so bile dobre štiri petine vseh edin i c. Skupščino je otvoril župni starešina br. Smertnik z lepim govorom. tako da so zborovalci soglasno zahtevali, da se la govor v celoti objavi v »Žup-nem vestnikuc.' Zato pa na tem mestu ne podajamo v izvlečku. Župni * načelnik br. Rastko Poljšak je očrtal župmj zlet v Celju, splošne župne tekme vseh oddelkov, lahkoailetske tekme v posameznih okrožjih, medžupne plavalne tekme v Rogaški Slatini, tekme v odbojki, smučarske tekme in splošni župni prednja-•ški tečaj za člane. Društvenih nastopov je bilo 24 in akademij 31. Telovadni obisk na uro je znašal povprečno 51R članov. 274 članic. 434 naraščainjkov, 356 naraščajnini. 1341 dečkov in 1306 deklic. Tečaj za narodna kola v Beogradu je posečal f.n član, les čaj za vodnike moškega naraščaja do člana, za vodnike moške dece tudi dva člana. Med-župnih lahkoatletskih tekem v Zagrebu se je udeležilo o?em tekmovalcev. Župna načeloka s. Mirka Grudnova je poročala o delovanju ženskit oddelkov. Sa-vezni petdnevni leča; za narodna kola v Beogradu -o obiskovale tri članice, tečaj za vaditelji ce mladinskih oddelkov eden in za vrhunske teluvadke ena članica -'oi:rijin-skega zleta v Subotici se je udeležilo 17 članic, od te':) 12 telovadk, zle>a .iadransk-b žup v šuboniku 28 članic, med temi 21 telovadk. Župni prosvetar br .Zdenk«. Verstovšek je poial statist;ko prosvetnega dela v žu-p. Vzorno ^^a vi j ena tabe. i izkazuje na posameznih področjih prosvjle lep napredek. 2PO se ;e ro svojem xaslopniku udes ležil zbora glasbenih referentov in zbora dramskih poročevalcev v Beogradu. Zaradi premestitve župnega prosvetarja v Brežice se je tam sestavi] župni prosvetni odbor. Prosvetna okrožja se kriie''o s tehničnimi. Lastno zvočno film?ko aparaturo imajo društva v Hrastniku, Laškem, Sevnici in Trbovljah Lutkovni odseki delujejo v Brežicah, Celju, Sevnici. Šmarjn pri Jelšah, Sv. Pavlu pri Preboldu. Trbovljah. Velenju in Zagorju ob Savi. Župni tajnik br. Cepin Franjo je poročal o upravi, nienih spremembah in o gibanju edink- V župi je bilo ob koncu 1. 1936. včlanjenih 53 društev in 9 čet, skupaj 62 edinic. V četo se je medtem preosnovalo sokolsko društvo v Kapelah. Sokolska Petrova petletka ie podrobno oprisana v >2up-netr, vestnjku«. ki je izšel tik pred skupščino. V župi ima 13 društev zidane domove, trj društva imajo lesene domove, eno le te» lovadnico V gradnji je Sokojski dom pri Sv. Petru v Savinjski dolini. S pripravami za gradnjo so napredovali društvi v Vojni-ku jn v Žalcu in četa pri Sv. Juriju ob Taboru. Tajniškemu poročilu je bilo priklju* čeno poročilo socialnega odseka, katerega predsednik je br. Pavel Strmšek. Blagajnik br. Bernard Wltavsky je poročal, da je bilo 153.982 Din prometa. Izdatki niso mnogo zaostali za dohodki. Stanje Ma* gajne je skromno. Za župni statistični odsek je sestavila tabelo 6. Milka Lojkova. V župnib matrikah je bUo ob koncu 1. 1936. vpisanih 3582 Ma« nov, 1471 članic, 574 naraščajnikov, 360 naraščajnic. 1812 dečkov in 1657 deklic, skupaj 9.456. Kot upravnik »Vestnika« je podal sliko o njegovem stanju br. Janko Pogačnik. Za nadzorni odbor je poročal br. Drago Kralj. Župni zlet letos odpade, vršili se pa bodo po okrožjih okrožni zletj in tekme. Ko so bili obravnavani Se predlogi društev za župno :n savezno skupščino, je nagovoril zborovale« eavezni odposlanec br. dr. Oton Gavrančič. Kot prizkušen sokolski borec se je dotaknih vseh vprašanj, ki 6e nanašajo na Sokolstvo. Njegov govor je bil poln topline in ljubezni do največje narodne organizacije. V upravo župe so bili izvoljeni: starešr na Smertnik Jože. namestniki: Pleskovič Rudolf (Trbovlje), dr. Borštnik Vlado (Krško), dr. Hrašovec Milko (Celje), načelnik Grobelnik Tone (Celje), namestniki: Grilec Konrad (Celje), Klun France (Zagorje ob Savi), Verk Karel (Sevnica), načelnica Grus den Mirka (Celje), namestnice: Klun Darinka (Zagorje ob Savi), Juvanec Stana (Sevnica), Križmanič Marjuoi (Gornji grad), prosvetar Verstovšek Zdenko (Brežice), tajnik Cepin Franjo (Celje), blagajnik Kova-6;č Viktor (Celje); člani uprave: Debelak Zofka, Dolžan Franjo. Kramar Josip (Celje). Kurnir Tone (Velenie), Nendl Alojz (Celje), Novak Franc (Ceije), dr. Strmšek Pavel, Tkalčec Jakob, Wltavsky Bernard (Celie), dr. Zdolšek Jože (Brežice), namestniki: dr. Kloair Fran (Kozje), Križnik Otmar (Laško). Milost Bogomir (Sevnica), Poljšak Rastko (Laško), dr. Rak Janko (Gornji grad); nadzorni odbor: Kralj Drago, Novak Tjne, Pere Karel, dr. Požar Jo» že jn dr. Vrečko Dragotin (Celje), namestnika: Furlan Franjo (Laško) in Smid Franjo (Celje); razsodišče: Nendl Alojz, dr. Hrašovec Milko, dr. Orožen Milan, Pavlin Maks in dr. PožaT Jože (Celje), namestnika: dr. Dolničar Jože in Ročnjk Rudolf. Župni starešina se je iskreno zahvalil bratoma Poljšaku in Wltavskemu, kj sta zvesto in z vso požtvovalnoetjo več let sodelovala, prvi kot župni načelnik, drugi kot župnj blagajnik. Obložena z drugim delom sta svoji dosedanji funkciji odložila. S petjem »Hej Slovani« je bila lepa župna skupščina zaključena. Sokolsko društvo v Strigovi je imeJo nedavno ob veliki udeležb« članstva 6voj občni zbor, kj ga je vodil zaslužni starosta br. Tomislav Kopač. Nagla« sil je. da jma danes Sokol samo člane po ideji in ne več takih, ki so nekdaj prišli zaradi koristi. Sokolska vrste so postale čiste in pravi sokolski delavci - borci gredo svojo pot za vzvišenimi caJji. Zbor je počastiš spomin pokojnega brata Krauthakenja, potem pa z navdušenjem sprejel poslanico SSKJ. Tajniško oaroč*lo Izkazuje velik razmah io tudj uspeh eokoJakega dela. Prosvetno delo je obseealo crfedattSke predstave. nacionalne proslave delovanje knjižnice, predavanja in popoldanske prireditve za deoo. Telovadba je btfa dvakrat na teden m bo feAovadni oddelki sodekrvafi pri nastopih v L>utoaieru, Subotica, Murskem Središču jn Dravskem Središču. Tudi sta-ije blagajne dokazuje vsestransko marljivo defo društva in bia?ainr;ka. ki je StedLjivo gvispodard. Nadzorni odbor je predlagal vse; upravi razreŠM'ieo s priznanjem za njeno marljivo delo Kakor v mnoeih sokol-sk,ih četah in društvih, vidimo tudi v Stri-govi lepo sodelovanje med Sokolom in gasilskim društvom. Svojo naklonjenost je pokazal Sokol s tem da >e posodil gasilski četi 5.000 Din in na ta način prefprečil prodajo brizeaJne. Zbor je z navdušenjem »preje! naslednj; program Petrov*, petletke: zgraditev doma. oziroma telovadnice- 10 letnih idejnih predavanj j.Miryta« je Rahovo enajsto operetno delo, ki ga je komponist napisal z vso resnostjo in iz Katerega lahko razvidimo višek njegove ustvarjalske zmožnosti. Glasba >;Miryte« je melodijoz-na, lahka, operetna, revijalna in bazira na nekaterih mestih na domači folklori, po scenskih zahtevah pa se vzpenja do učinkovitih dramatičnih viškov in se približuje s tem že muziki klasičnih operet. Poudariti moram, da je Rahova glasba, povsod, kjer jo srečamo, zdrava in sočna, razumljiva in mehka ter dovzetna za publiko. — Siže si je zamislil anonimni libretist dokaj dobro. Prvo in drugo dejanje je postavil na hotelski vrt letovi-ščarske vasice na Gorenjskem, zaključno sceno pa v brivnico v Dubrovniku. Poskrbel je za komične operetne zapletljaje, zanimive dialoge, kakor tudi za dramatske scene. Izpustil, oziroma popravil naj bi nekatera mesta, kakor Mirvtino teto Lizo, ki ne najde pravega razumevanja pri publiki in nekatere besede, ki ne spadajo na operetno sceno. Vse te napake pa so opravičljive, saj so postavili »Miryto« na oder v najkrajšem času in gotovo niso imeli dovolj potrebnih skušenj za njeno korigiranje. Režijsko je vodil opereto g. Kern. ki je s svojim strokovnim znanjem mnogo pripomogel k celotnemu uspehu. Dal ie ;-Miryti< potrebni tempo in menda je tudi on ustvaril lepe inscenacije. Prezreti ne smem tudi g. Zvonka Adamiča, ki je naštudiral z dovolj številnim in pestrim baletom plesne in baletne vložke, ki so napravili na številno zbrano publiko najlepši vtis. Pri tej priliki moram omeniti okusne in bogate kostume kranjskega baleta, ki bi bili nedvomno v ponos in veselje tudi drugim večjim odrom. — Zasedba. »Miryte« je bila za amaterski oder prav dobra. Prijretno gostilničarko je podala gdč. Kocmurjeva nem-isiljeno in ljubeznivo, po zahtevah komično, njenega partnerja, slugo Marka pa je predstavljal odlični kranjski komik g. Hlebš. Bila sta za svoje nastope p on o-,m o nagrajena z velikim aplavzom. Prikupno hčer gostilničarke Miryto je igrala in pela gdč. Rutarjeva m je bila tudi ona s svojim rentjejem Ni-kom, ki ga je podal g. Mayer, deležna vsestranke pozornosti in odobravanja. Na mestu je bil'pevsko in igralsko tudi Nikov prijatelj Fery g. Mitje Valenčiča. Predvsem pa moram omeniti končno subreto Desy, ki jo je kreirala kot gost ga. Raj-heničeva. Njena igra je neprisiljena, ljubka, dovzetna, njen sočni lirični operetni sopran pa zveni v vseh legah toplo in prijetno. Zato je bil uspeh, ki ga je imela ga. Rajheničeva. v polni meri opravičen. Nedvomno bi bilo dobro, če bi se simpatična umetnica pritegnila k stalnemu odrskemu udejstvovanju. Pohvalno naj še omenim gg. štuhca, žanovo, Srakarja, dalje zbor, posebno pa orkester, ki ga je vodil sam glasbeni oče »Miryte« g. Josip Raha-Raj-henič, ki je prejel zasluženo tudi dva venca: srebrnega od libretista in zlatega od gledališkega odra. —jšz—• b Ptafa j— Nabavite si vstopnice za gostovanje mariborskega gledališča z Nušičevo komedijo »DR«, ki bo 2. aprila. Ta sijajna satira na beograjski parvenijski svet je trenutno največ igrano delo po vseh jugoslo-venskih odrih. Režija je Kovičeva, osrednjo figuro Cvijoviča igra D. Gorinšek, sicer pa je zaposlen ves ansambel. j— Vandalizem. V zadnjem času eo neznanci v našem srezu na več cestah polomili sadna drevesa in napravil} veliko škodo. Te dni sta v bližini CSrkovc na_ Dravskem polju dva posetaika na cesti rzruvala tal sadna drevesa. To je opazil pomožna cestar in zadevo prijavil orožniški postaji v Oirkovcah. Orožniki so kmalu storilca izsledili in ju prijavili sodišču. Nekaj dnipo-zneue ao na isti cestj ponoči ponovno po-lomili 15 dreves. Obstoj sum, da so to storile osebe iz maščevanja. Simoveži zaslužijo temeljito kazen. f— Kino Ptuj. Danes ob 90. in v nedeljo ob ml Ml mi do! 21. »Stori in mjadj fcrafk V glavni vlogi EmH Jamrtnea. sža VeCifco noc J / * n|0 sa a. 0, ta je bil najbrže pravi tat, ki je služil kralju Viktorju ali pa članom Rdečega popka. Skoraj gotovo je hotel na svojo pest izsiliti mol carino, in »tovariši« so ga zato spravili s poti. Nekaj, česar si pa ne znam razložiti, je samokres z napisom »Virginija«. Ta ukana je toli prevejana, da bi jo najprej prisodil kralju Viktorju. A kaj je z njo nameraval, mi ni jasno.« »Imel sem teorijo, ki pa ni opravičila mojega pričakovanja,«, je rekel Anthony ter povedal, da je bila Virginija ugotovila istovetnost princa Mihe. Battle je pokimal. »O da, za stran tega ni dvoma. Sicer je pa podoba, da ima baron z neizgovorljivim imenom zelo visoko mnenje o vas, gospod Cade.« »To je tem bolj prijazno, ker sem mu povedal, da mislim storiti vse, kar morem, da dobim izgubljene spomine še pred prihodnjo sredo nazaj. Zdaj so najbrže v rokah kralja Viktorja & dr.« »Da, in ta čas so gotovo že razvozlali tajno pisavo in vedo, kje jim je iskati,« mu je Battle pritrdil. Odpravljala sta se iz sebe. »Tu?« je vprašal Anthony. »Da. A kamna še nimajo.« »Vaša umna glava si je gotovo že pripravila načrte,« je rekel Anthony. Battle ni odgovoril, le pomežiknil je. »Ali vam morem pomagati?« »Ljubo bi mi bilo. In tudi pomoč gospe Revelove bi mi bila dobro došla. MoitLi še niste opazili, a ta gospa ima v vsem svojem bitju nekaj očarljivega.« »Sem opazil,« je rekel Anthony ter pogledal na uro. »Kar se pa tiče spamja, sem popolnoma vaših misli. Battle. Okopati se tamle v jezercu in si pri zajtrku krepko privezati dušo bo pametneje«. Stekel je na vrh, se slekel ter pograbil nočno haljo in brisačo. A v tem je kaikor prikovan obstal pred toaletno mizico im zastrmel v predmet, ki je ležal ped zrcalom. Nekaj trenutkov ni mogel verjeti svojim očem. Vzel je zavoj v roke in si ga natanko ogledal. Ne, nd se motil. Bila so pisma s podpisom »Virginija Revelova«. »Moji možgani morajo biti v neredu,« je za-mirmal. »Niti četrtine tega ne razumem, kar se godi v tej hiišl! Kakšna prekleta nokohitrska umetnija je spet to? Kdo jih je položil semkaj? In čemu?« A na vsa ta težka vprašanja si ni vedel odgo-vora. 12. poglavje Tisto dopoldne ob desetih sta sedela lord Ca-terham in njegova hči pri zajtrku. Culica je bila videti jako zamišljena. »Oče«, je rekla nazadnje. Lord Caterhaoi je bil zaverovan v »Times« in se ni oglasil. »Oče«, je nekoliko glasneje ponovila Culica. Lord Caterham je raztreseno vzdignil oči »Ali nisi nekaj rekla?« »Da. Kdo je neki ta, ki je že zajtrkal?« Pokazala je na posodo. Ostali krožniki in kozarci so bili vsi nedotaknjeni. »O, kako mu je že ime?« »Debeli Iky?« »Da, ta je bil.« , »Ali te nisem prejle videla, kako si govoril z detektivom?« Naša velika spomladanska akcija traja zelo kratek čas! Izkoristite priliko! JPvetic i TAS Ta praktični KADET-ROX foto-aparat obenem s tremi ISOCHROM filmi, dobite pri vsakem fototrgovcu. Naznanilo otvoritve Prijateljem, znancem in cenjenemu občinstvu naznanjava, da otvoriva v nedeljo staro tiobroznano gostilno v lastni hiši, PREDOVIČEVA UL. 5. Točila bova pristna, prvovrstna dalmatinska, štajerska in dolenjska vina. Tudi za jed bo najbolje preskrbljeno. JOŽE in IVANA ORAŽEM. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota 20. marca: Kvadratura kroga. Izven. Globoko znižane cene od Din 14 navzdol. Nedelja 21. marca: Ob 15. uri: Dež in vihar. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri: Zadnji signal. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Hodzeova igra študentovskega življenja »Dež jn vihar« vsebuje vesele in žalostne trenutke angleških medicincev, ki stanujejo v domu ge. Macfiejeve. G. Fraser-jeve drame »Zadnii signal« ee dogaja v času angleško burskih konfliktov v Transvaa-lu. OPERA Začetek ob 20. url Sobota 20. marca: Ero z onega sveta. Red B. Nedelja 21. marca: Ob 15. uri: Navihanka. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Seviljski brivec. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Gostovanje g. Josipa Rijavca v partiji Edgarja v »Luciji di Lammermoor«. S to popoldansko predstavo je dana možnost vsem tistim, ki doslej niso imeli prilike slišati tega odličnega umetnika na večernih predstavah, da nadoknadijo zamujeni muzikals ni užitek ki jim ga nudi kultivirano petje našega širom Evrope znanega tenorista. Opereta »Navihanka« se more ponašati s posebno živahnim uspehom. Pestro dejanje, udarni šlagerji in originalni^ baleti so poleg ustpešno izvajanih glavnih partij učinkovitosti tega povsod z uspehom izvajanega dela. — Neprekosljiva Roseiniieva komična opereta »Seviljski brivec« spada med najboljše točke opernega repertoarja ter je pravd biser v muzjkalni literaturi. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 20.: ob 20. Zakonci stavkajo. Gostovanje v Tržiču. Nedelja. 21.; ob 20.15 Zakonci stavkajo. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 20.: Zaprto. (Generalka Rdečih nageljnov). iS o Sokolsko društvo Ivančna gorica pri Stični priredi jutri v nedeljo 21. t. m. ob 16. v svojem domu predavanje »O spolnem življenju žene« s slikami. Predavala bo predavateljica ZKD. Predavanje je prirejeno samo za žene. Sokolsko društvo žiri priredi jutri v nedeljo 21. t. m. ob 14. v svojem domu predavanje »O globinah morja« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Ku-ščer Ludvik. Beseda 1 Ka. lave* 8 Din u Šifre tli lajanje omIov* J Din. Najmanjši sneeek 17 Din. Konstrukterja samostojnega nekoliko let prakse v železnih konstrukcijah za 'isake st»vbe sprejmejo takoj Strojne tovarne in livarn« d. d. Ljub Ijana. 5 ©5-1 Dva šoferja ia tovorne avtomobil« sprejmem. Kovač Jože, Tržič. 56684 Avto, moto Beaeda l Dtn. lave« 8 Din za Šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši ineeek 17 Dia. Tovorni auto-Diesel na surovo olje 3—8 tOBski malo rabljen kupim 8:mon Weisz S"-ml>or 52J*vtti Motorno kolo B. S. A. 350 0. H. W. prodam. Kovač Jože. Tržič. 5367-10 Kupim za Šifro ali dajanj« naslova Beseda 1 Din. davek 3 Din, 5 Din. Najmanjši ujeeek 17 Din. Aluminium, baker ln medenino, kupujem. Gradnik, Ljubljana — Dravlje. 120-7 Beseda 1 Din, davek 8 Din. za Šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posojila lajamo v gotovem m Blagovnih bonih »Herm Informacije: Tavčarjeva 2. 8f7-18 Vsake beseda 2 Din-, davek 8 Din ca dajanje naslova 5 Din: najmanjši znesek 'fO Din. Šifra Beograd - Ljubljana dvignite pismo P. R. 5357-34 Beseda 1 Din, davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Brezplačno dobite za poskušnjo Vite gaze zavojček oa nego las, če pošljete 2-50 din v znamkah za porto na adieso: Mr. Ki3, Subotica, Pozo-ni&na 3. 5194-27 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Trenškoti. veternil suknjiči Novosti, lepe vzorce za pumparlce, športne obleke nudi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra c. 14. KLI SEJE ENO IN VECBABVNE JUGOGRAPIK A mmmni ANEKDOTA Cesarica Elizabeta je sprejela nekoč visokega aristokrata, kateremu je malo prej umrla žena. Prišel je, da se zahvali vladarici za izraze sožalja. — Tako samemu vam je gotovo težko? je menila cesarica. — Ni tako hudo, je odgovoril plemeni-taš, ker sta pri meni dve sestri. — Da. da, dobro, ali sestre ne morejo zamenlati soproge, je dodala Elizabeta. — Zakaj ne veličanstvo, saj to niso moje sestre!. . • a d i o Nedelja, 21. marca Ljubljana 8: Vesel pomladni pozdrav (plošče) — 8.30: Telovadba (prof Maj-jan Dobovšek). — 9: Cas, poročila, spored- — 9.15- Prenos postnih pesmi iz zavoda ev. Stanislava v Št. Vidu nad Ljublijano. — 9 45- Verski govor: Smirt in sodba (g. H. S Finžgar). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice. — 11.15: Iz Daljnih dežel (plošče). — 11.30: Otroška ura: Jur-oek in Jerica na. potovanju (zvočna elhca). — 12- Plošče po želiah. — 13: Cas. spoired, obvestila — 13.15: Koncert komornega tria (gg.' Fr. Vlachy, J Umek, G. Lopar-nik) — 16: Pregled jugoslovenskega zavarovalstva (g. Ivan Martelanc). — 16.20: Našim deželanom (radio orkester).—1<: Krnet, ura- Poimoževanje rastlin s potaknjenci (g "štrekelj Josip). — 17.20: Našim deželanom (radio orkester). — 18: Koncert kvarteta rogov (gg. Hafner. Dolinair, Učak. Mo- ravec) _ 19: Čas vreme, poročila, spored, obvestila. — 19-30: Nac. ura; Muzej kneza Pavla (dr. Milan Kašanin). — 19.50: Slovenska ura: Koroške narodne s plošč; Iz narodnega življenja Rožanov (dr. Josiip Ša-šejjj). — 20.30: Koncert malih harmonikarjev pod vodstvom prof. Pavla Rančigaja.— 21.15: Orkester mandolin (plošče). — 21.30: Operna glasba (radio orkester). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Nadaljevanje koncerta. Beograd 18.20: Ples. -r- 19.50: Pester program — 22.20: Lahka glasba. — Zagreb 20: Taoiburaši. — 20.30: Reaitaoiie. — 21: t Godba na pihala. — 21.20: Ples. — Praga 19.55: Pester večer. — 21.05: Orkester. — 22 30: Ples. — Varšava 19: Iz Wagnerieve opere »Pareifal«. _ 21.45: Flavta. — 22.35: Plošče. — Dunaj. 11.45: Simfoničen koncert. — 15.20: Komorna glasba. — 17.40: Matejev pasion. — 20: Plošče. _ 21.10: Zvočna igra. — 22-30: Klavirske skladbe. — 23.05: Plošče — Berlin 18: Spevoigra.— 18.50: Violinski in klavirski koncert. — 20: Vojaške godbe igrajo. — 22.30: Plesna muzika. — Munchen 18: Zabaven programi. — 19: Koncertna ura. — 19.35; Nova nemška glasba, — Kakor Berlin. — 22.35: Plesni orkester. — Stuttgart ,18.15: Pomladni odmevi. — 19.30; Mozartova opera »Titu««. KA — LE — FLUID fizijološki ekstrakt iz žlez močne in zdrave živali. Priporočamo ga v vseh slučajih, kjer je delovanje žlez oslabljeno in pri stanju, ki je posledica tega: izmučenost, živčna oslabelost, popolna nevrastenija. Brezplačno — detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič, »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah. ,r. 5300/32. Perilo za gospode in dame, namizno, kuhinjsko in posteljno perilo najcenejše v novi špecijalni trgovini F. L Goričar, Ljubljana, sv. Petra SO Ker je lastni izdelek, lahko jamčimo za prvovrstno kvaliteto in odlično izdelavo. V slučaju potrebe se spomnite na to trgovino. SMRT PLEŠAVOSTI! O H h;.y>« Vam bo pomagal, da zopet zadobite zdravje s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč. Ne bodite neprijatelj samemu sebi! Obolenja pri mčni ali bolečine pri mesečni čiSči (menstruaciji) Vam ublaži Hersan-čaj. Ali Vas moti odebelelost (zamaščenost) ? _ Ali hočete biti vitki? — Potem morete uporabljati HERSAN CAJ. Zakaj bi trpeli na revmatizmu in protinu (gihtu), če to ni potrebno? HERSAN CAJ je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke. HERSANOV CAJ pomaga tudi pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žili). _ Ali res ne veste, da je HERSAN CAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic? HERSAN CAJ se dobiva samo v originalnih zavojčkih v vseh lekarnah. — Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri: »RADIOSAN*. ZAGREB, DUKLJANINOVA ULICA 1 br. 19834/1933 »Morana« pravo čudo! To dokazujejo mnogoštevilne dnevne zahvala Odpravi prhljaj, ekceme in vse kožne neprijetnosti. Jači in hrani lasišce. Takoj ustavi izpadanje las, lasje pora-stejo tudi na plešastem mestu. — Cena steklenici po povzetju Din 40.—v poštnina Din 7.—. Moderna kozmetika Split »MORANA«. Diplomirana v Londonu z OF GRAND PRIX IN ZLATO KOLAJNO. Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je nam po daljši bolezni dne 19. t. m. umrla naša dobra in blaga sestra, teta ln svakinja MARICA PUSTOSLEMŠEK poštarica In posestnica v Lučah Pogreb drage pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 21. t. m. ob pol 11. na župnijsko pokopališče v Lučah, V LJUBLJANI, 19. marca 1937. Rasto Pustoslemšek, ravnatelj, Franjo Pustoslemšek, žel. inšpektor, brata. — Rastislav, Mira, Tatjana, nečak In nečakinji. — Fanka Pustoslemšek, svakinja r Kri na pariških ulicah Nov žlvčftl sistem Območje občutljivosti pri majhnih ranah Mislili smo, da je človeško telo v anatomskem pogledu že vse preiskano in da bi ne mogli v njem odkriti ničesar bistveno novega. Angleška vodilna medicinska revija »British Medica! Journal« pa je objavila pravkar razpravo sira Thomasa Le-wisa, ki se je proslavil s svojimi raziskovanji o srcu in krvnem obtoku in ki je odkril sedaj v koži nov živčni sistem, o katerem doslej nismo ničesar vedeli Sir Thomas Lewis je opazoval, kakor že drugi raziskovalci pred njim, da se n. pr. pri majhnih ranah v koži razvije dosti večje območje občutljivosti, ki se počasi širi in doseže v kakšnih desetih minutah velikost več palcev široke ovalne lise. Nastajanje te občutljive lise je raziskal s pomočjo lokalne anestezije in je prišel do prepričanja, da nima ničesar skupnega z doslej znanimi živci občutljivosti ali z živci i simpatskega sistema, ki preskrbujejo žilje v koži. če se v liso vbrizgne najprvo kakšen pripomoček zoper bolečine in se potem v pasu, ki je postal neobčutljiv, napravi majhna uščenina, tedaj se večji pas občutljivosti ne razvije vse dotlej, dokler je ranjena sredina neobčutljiva. Iz tega sledi, da se pojav ne širi zavoljo kakšnih snovi, ki povzročajo bolečine, temveč s pomočjo živcev. Iz raznih razlogov, ki se nanašajo na omejitev in način, kako se občutljivost širi, pa je sklepati, da ne gre za običajne živce, ki prevajajo bolečine, in tudi ne za simpatske živce, temveč za doslej popolnoma neznan živčni sistem, ki se razrašča v koži na zamotan način. Sir Thomas Lewis predlaga za ta novi živčni sistem naziv »nocifensor«, kar naj pove, da predstavlja sistem za zaščito človeškega telesa v primeru ran. Skrivnostne vesti sta vala Tajna radio postaja, ki silno nagaja Nemcem Vsa nemška varnostna služba je zadnje čase zaposlena z mrzličnim iskanjem neke tajne oddajne postaje, ki se oglaša redno vsak večer in sproti pobija vesti uradnih oddajnih postaj. Nemški lastniki prejeimnih. aparatov večer za večerom nestrpno pričakujejo, kdaj se bo na valu 29.5 oglasila ta-jinstvena postaja, ki začne delovati običajno ob desetih zvečer. Najprej eadonii plošča z imternaoionalo, ki ji slede poročila, za zaključek pa pride redno sterestipno obvestilo: Jutri bomo zo; pet oddajali ve&ti ob 10. uri zvečer — Ge-staipu na kljub. Poročila so zelo zanimiva, saj javljajo podrobnosti o nemških vojakih, padlih v Francovi vojski, o katerih dobe svojci le žaro s pepelom in kratko pojasnilo da se je do bi on ik ponesrečil na manevrih. Takisto ve tajnj radio povedati, kdo izmed Franc-ovih Nemcev je prišel v ujetništvo madridskih č&t in kako se mu godi. Zaradi te dobre informiranosti love tajni val tudi pristaši kljukastega križa, da na ta način zvedo, kaj je z njihovima sorodniki, znanci im prijatelji, poslanimi na španske »manevre«. Veliko pozornost je vzbudila v Nemčiji vest o rudarskih nemirih v Saarskem ozemlju. Tu je nekoliko tisoč rudarjev zaposlje-nih v francoskih rudnikih in vsako jutro odhajajo na delo preko meje, zvečer pa ee j vračajo domov v Nemčijo. Ti delavci bj morali dve tretjini svoje mezde prinašati v Nemčijo v frankih. Ker pa delavci dobe v Franciji za 200 frankov 40 mark, po doma« čem pravilnem tečaju pa le 23 mark so se uprli im v napadu nagnali carinike in orožnike, ki so jim zabranili prehod meje. Nič manj zanimive niso vesti, ki poročajo največje podrobnosti o pojačenju nemških posadk na češkoslovaški meji in o velikih dobavah vojnega materiala tem posadkam. Oblastj slutijo, da je tajna oddajna postaja nekje v Srednji Nemčiji blizu Češkoslovaške meje, je pa po vsej priliki montj« rana na avtomobilu ali motociklu, da lahko izpreminja svoj položaj. Komaj jo namreč ugotove na severnem Bavarsk-em, že se gla-sj drugi večer nekje na Saškem ali pa globlje v Nemčiji. Čuje se dobro tudi v nekaterih delih Češkoslovaške in jo zato tudi čsl. uradi zasledujejo, da bj po možnosti preprečili zlorabo, ako bi se hotela morda zateči na osi. tla. Njene vest; so vedno točne in jiim poslušalci verjamejo brezpogojno. Često prihajajo slična poročila iz uradnih virov, toda vedno pozneje in primerno pri s krojena, kar je razločen znak, da hoče oblast paraliziratj vpliv te skrivnostne postaje. Najbolj s; za odkritje prizadeva tajna državna policija, ki jo silno draži in razburja vsakodnevno zafrkavanje. Razstava mora dobiti svojo kraljico V Parizu pripravljajo izvolitev miss svetovne razstave 1937. V poštev prihaja osem konkurentk, ki jih vidimo na tej sliki Sovjeti skrivajo svoje ladje Slabo zračena in nezdrava križarka ,sMarat-4 Kakor poročajo londonski listi, se bo ob koncu svečanosti kraljevega kronanja vršila mednarodna parada vojnih ladij. Udeležila se je bo z eno vojno ladjo tudi Sovjetska Rusija in Angleži se zelo čudijo, da so boljševiki za ta namen izbrali baš oklop-no križarko »Marat«. Mornariški izvedenci listov si belijo gla- Usodna igra z zmajem Nenavadna smrtna nesreča se ie primerila v Zieredorfu 37letnemu zidarskemu po močniku Francu Kaindlu. Mož se ie igral s svojima dvema sinovoma, ki sta spuščala papirnatega zmaja v zrak. Zmaj je imel v svojih sestavnih delih tudj žico. Ko ga je Kaindl spustil, se je dvignil visoko v zrak, pri tem pa se je dotaknil električnega voda visoke napetosti. To je bilo dovolj, da je Kaindl obležal na mestu mrtev. Poskus si, da bi ga oživeli, so bili zaman. ve, zakaj pošiljajo Rusi to 28 let staro vojno ladjo. Pri tem namigujejo, da Rusija svojih novih vojnih ladij,, o katerih toliko govore po svetu, Angležem pač noče pokazati. »Marat« se je pred revolucijo imenovala »Petropavlovsk« in je bila ena izmed prvih vojnih ladij carske mornarice, ki so jih zgradili pred svetov, vojno. Vozi z največjo brzino 20 morskih milj in se odlikuje po tem, da nima nobenih običajnih okroglih okenc v srednjem krovu. V angleških mornariških priročnikih jo opisujejo kot »slabo zračeno in zelo nezdravo«. v vojni Uradni komunike iz Bilbaoa poroča, da so vladne čete zavzele strelske jarke nacio« nalistov na starem pokopališču v Oviedu. Vojna torej tudi mrličem ne prizanaša. Krona iz platine Krona, ki so jo pripravili za novo angleško kraljico, sestoji namesto iz zlata, kakor je bilo doslej običajno, iz platine. Samo notranji obroč te krone je iz zlata. Kraljica Elizabeta bo prva kraljica na svetu, ki se bo lahko ponašala s platinasto krono. Kopalna kad se ne sme odvzeti Pred pariškima sodniki je tekla pravda proti nekemu trgovcu, ki so mu hoteli za-rubiti kopalno kad in jo prodati na dražbi. Trgovec .je izijavil. da spada kopalna kad med neobhodno potrebne predmete, ki se n-e smejo odvzefcj človeku. Sodniki so potrdili to misel in eo tožilca zavrnili Chaplin se preseli v Rusijo Kakor poroča moskovska »Pravda«, se Charlie Chaplin preseli za stalno v Rusijo. Sovjeti gradijo na Krimu, kakor znano, »ruski Hollywood« in so Chaplina pozvali, da bi vrtel svoj naslednji film — Napoleona — tu, obenem pa so ga izbrali za glavnega režiserja svoje nove produkcije. Obvezal se je tudi, da bo tri leta nadziral naprave nove sovjetske filmske industrije. Slaba klavirska igra ni dopustna Sodišče v Le Havru je te dni obravnavalo vprašanjje. če slabo igranje klavirja nasprotuje zakonu. Tožena je bila neka mlada gospa, ki je z razbijanjem po klavirju motila mir sosedov. Sodniki so dali prinesti v dvorano klavir, na katerem ie morala toženka izpričati svojo igro. Ko so se na lastna ušesa prepričali o njenih kvalitetah v igranju klavirja, so razglasili sodbo, da slabo igranji« nasprotuje zakonu. Civilna lista Jurija VI. Angleški kralj Juriii VL je poslal londonskemu parlamentu prošnjo za določitev civilne liste. Lista navaja kot v poštev prihajajoče 06ebe: kralja, kraljico, princeso Elizabeto in princeso Margareto. Kral)j predvideva tudi možnost, da ee mu še narodi moški potomec. Nič več pa jčolana v Albaniji Albanska zbornica je sprejela zaikonsko določbo, ki prepoveduje ženskama nošnjo pajčoiana. Zaikon stopi v veljavo že 25. t m. ANEKDOTA Dirigent Muok je srečal na eesfcj v Bay-reuthu znanega glasbenega kritika. Govorila sta o novem junaškem tenoristu, ki je bil predmet oboe pozornosti v Baevreuthu. Muck je na vprašane kritika, kakšen ie ta tenor, skomignil z rameni in rekel; »Nu. počakajte, sa/j ga boste slišali Izdam vaim lahko saimo to: Kadar vzame f. poje fis, sliši pa se kakor g«. VSAK DAN ENA »Zdaj sem že dva meseca tajno zaročena z Jackom, nocoj pa mu bom to povedala. ..« (»Everybodys weekly«) S P O R T Smuk na Vršiču za prvenstvo GZSP V prvem delu tekmovanja za prvenstvo GZSP v alpski kombinaciji je zmagal Skalaš Ciril Praček fe dni je prišlo v Parizu do krvavih spopadov med političnimi pristaši »Ognjenega križa« ln med levičarsko usmerjenimi elementi. Žrtve teh spopadov so bili stražniki. Na levi: Policisti se skrivajo za avtomobilom, da bi se ubranili krogel iz vrst demonstrantov. Na desni: Ranjene stražnike peljejo z avtobusom v bolnišnico Jesenice, 19. marca. V dežju in slabih snežnih razmerah je danes gorenjski podsavez na Vršiču izvedel prvi del svojega prvenstva v alpski kombinaciji — in sicer tekme v smuku. Med tekmo je močno deževalo in sneg se je pod mokroto zelo spremenil, tako da so tekmovalci imeli razen s terenom tudi mnogo posla z mažami. Odtod izvira tudi, da so nekateri favoriti prišli na druga mesta kakor pričakovano. Izmed pčrijavljenih 28 ekmovalcev jih je startalo 17. Proga, ki jo je bilo treba zaradi plazu skrajšati za 300 m, je bila dolga približno 4.5 km in je imela 600 m višinske razlike. Vodila je od Erjavčeve koče po stari poti do Ruske kapelice, nato spet nekaj časa po poti in slednjič vstran do cilja v Klinu. Podrobni rezultati so bili naslednji: 1. Praček Ciril (TK Skala) 4:34*2, Z. Žvan Alojz (Gorenje) 4:44.2, S. Heim Hubert (TK Skala) 4:55.4, 4. Pod bi beta Ciril (TK Skala) 5:062, 5. žnidar Emil (Gorenje) 5:09.4, 6. Urbar Slavko (TK Skala) 5:14.7, 7. Kavčič Drago (Skiklub Zagreb) 5:30, 8. Šorli Marjan (ASR Ljubljana) 5:39.4, 9. Koblar Stanko (TK Skala) 5:45.2, 10. Kf tnik Alojz (TK Skala) 5:49.3. Za prvenstvo v alpski kombinaciji so po današnjem smuku dobili po točkah: Praček 100, Žvan 96.47, Heim 92.81, Podbibe-ta 89.54, žnidar 88.61 i. t. d. Organizacija, ki so jo imeli v rokah funkcionarji gorenjskega podsaveza, je bila — kakor vselej — vzorna in brezhibna. Tekmovanje se nadaljuje jutri s slalomom, ki bo ob 12.30 na plazu pod Mojstrovko. Dediščina po Buffalu Billu Malokdo ve, da je bil sloviti cowboy in prerijski lovec Buffalo Bili po rodu Italijan. L. 1840. se je rodil v bližini Parme Giovanni Tambini, ki je v mladih letih odpotoval v Ameriko in se udejstvoval kot iskalec zlata ter lovec v raznih delih Ze-dinjenih držav. Svoje ime je zamenjal z imenom Buffalo Bili, pod katerim je postal slaven. Po njegovi smrti so se oglasili dediči, ki so živeli v Italiji. Umrl je kot bogat mož, svojim sorodnikom v Italiji je ostavil 100.000 lir. Pred nedavnim so ti zvedeli, da je bil tudi lastnik razrešenih posestovv Ameriki. Sedaj so naročili nekemu odvetniku, naj jim priskrbi tudi to zapuščino. Osiješka Slavija bo trd oreh Kakšne so prognoze za izid jutrišnje tekme ? Športni tisk v Osijeku prorokuje jutrišnjemu gostu, svoji Slaviji sigurno zmago, češ da je trenutno res v odlični formi. Največ nad polaga Slavija v odličnega »šme-lička«, ki je s svojim ostrim strelom strah vseh ligaških vratarjev. Igralci Ljubljane pa trdijo sami, da se jutri ne bodo dali zlahka. Nastopili bodo skoraj kompletni in so trdno odločeni spraviti obe točki. Njihov cilj je razen tega tudi še količina golov, ker bi sc z enakim številom točk in boljšo razliko golov radi plasirali pred Slavijo in Haškom. Mnogo strahu so naši dobili po nedeljam uspehu pred zagrebško Concordiio, ki se jim počasi bliža, in zato hočejo jutri zaigrati z vsem srcem, pri vsem tem pa tudi lepo in koristno. Kdo bo torej zmagovalec v jutrišnji tekmi? Mislimo, da bo v glavnem odločala boljša kondicija, nekaj pa bo šlo tudi na račun živcev. Naj bo tako ali tako, točki morata topot obe ostati v Ljubljani. Tekma se prične ob 15.30 na igrišču ob Tyrševi cesti. Predtekmo bodo odigrali ob 14.15 najmlajši »Ljubljančani« in Slovanov ci. Ker je tudi ta tekma prvenstvena in bo določila juniorskega prvaka LNP, bo prav tako zelo napeta in zanimiva. Občni zbor Hermesove moto-sekcije Te dni so imela svoj redni letni občni zbor motociklistj ZSK Hermesa, ki so 6e zbral; v velikem številu. Zborovanje je vodil g. Gojko Pipenbacher, ki je takoj po otvoritvi podal besedo tajniku g. Pollaku, da je v izčrpnem poročilu orisal splošno stanje naše motociklistjke. Iz njegovih izvajanj je treba povzeti, da je naša država v pogledu motociklistjke med zadnjimi v Evropi, česar so krive ogromne takse in uvozne carine na motorna vozila, slabe ceste, a največ predrago pogonsko goriva Dokler bodo obstojale take zapreke, ne moremo pričakovati od motociklisfcičnega športa onjih uspehov, ki bi jih sicer že morali doseči* Tajnik predlaga naito občnemu zboru zadevno resolucijo, ki je soglasno sprejeta. Nadalje zagovarja prirejanje več« jih kvalitetnih voženj, ki naj bj jim bil cilj v prvi vrsti vzgajanje bodočih motoristov — tekmovalcev, odklanja pa hitrostne dirke, na katere še ne moremo postaviti zadostnega kadra rutini ranih vozačev. Po poročilih ostalih funkcionarjev so zbo-rovalcj prešli na volitve novega odbora. Ker so stari funkcionarji Stariha, Pollak, Sevnig in dr. odklonili sodelovanje v bodočem poslovnem letu, se je formiral novi odbor po večini iz novjh funkcionarjev, na-čeluje mu ing. Jas, podnačelnik pa je gosp. Ivo Rupena. Novoizvoljenemu odbora želimo mnogo uspehov pri bodočem delu in upamo, da po agilnoeti ne bo zaostajal za dosedanjim! Berlinska olimpiada v zaključnih številkah Organizacijski odbor XL olimpiade v Berlinu se je nedavno razšel. za edinega likvidatorja še nerešenih poslov pa je bil določen generalni tajnik dr. Diem Na zadmji seji je predsednik dr. Lewald predložil odboru razne številčne obračune, ki kažejo, da je bila lanska olimpiada rekordna ne samo po številu udeležencev, temveč prav tako po številu gledalcev in sploh vsega, kar je bilo z njo v zvezi. Aktivnih udeležencev je bilo na berlinski olimpiadi 4784. torej dozdaj največ, lcaoti v Los Angelesu jih je bilo soimo 1700, v Amsterdamu 3905 v Parizu 3385, v An-vereu §731 v Stockholmu 3282. v Londonu 2084, v St Louisu 595, leta 1900 v Parizu 427 in na L olimpiadi v Atenah tudi samo 484. K aktivnim siportmikom v Berlinu je treba prišteti še skoraj 6000 telovadcev in telovadkimi v posebnih telovadnih nastopih, ka jih pred 4 leti v Ameriki siploh niso imeli. Dalje je treba med aktivne sodelujoče računati še skoraj 2000 udeležencev mladine i>n dijaštva, nad 1500 ofioijelnih zastopnikov in spremljevalcev ter nad 3000 zastopnikov tiska, med njimi 1300 inozemskih. Statistika olimpijske vasi izkazuje 4194 nastanitev 8 83.000 prenočninaimii. V&ak stanovalec v vasi ie dobival dnevno zelo izdatno prehrioio v teži 5437 gramov, tako da odškodnina 6 mark. ki jo je morala vsaka država plačati za vsakega stanovalca, niti od daleč ni zadoščala za kritje teh stroškov in so morali prireditelji za vsakega prispevati skoraj še enkrat toliko v denarju. Pri prevažanju moštev na kolodvore. igrišča j t. d. so avtobusi brezplačno prevoziM skoraj pol milijona kilometrov. Natančne številke o ofadsku in dohodkih te olimpiade gredo v fantastične višine. Po točnem obračunu je biJo prodanih 3.8 milijona osebam za 8.6 milijona mark vstopnic. Največ publike je bilo pri Iahkoatletskih prireditvah, namreč 1,716.000, ne mnogo man (1,636.000) pa pri nogometu. Za veslanje ee je zanimalo 880.000. za plavanje 372.000 obiskovalcev. Inozemskih udeležencev ie bilo takrat ▼ Blagajniška služba V nedeljo od 13.45 dalje bodo poslovale na igrišču štiri blagajne. Vsaka blagajna bo imela napis z označbo vstopnic in cene. V prvi blagajni, ki bo ob Tyrševi cesti, se bodo dobivali samo tribunski sedeži po Din 20.—. Pri drugi blagajni ob glavnem vhodu se bodo dobila navadna stojišča po Din 12.—. Pri tretji blagajni, ki bo tudi tam, bodo na razpolago vstopnice za sta-rejšine in podporne člane kluba po znižani ceni, tribunski sedeži po Din 12.—, stojišča po Din 10.—. Mladina in vojaki, ki plačajo za vstop po Din 6.—, bodo kupovali vstopnice pri četrti blagajni, Id bo za tribuno. Pri tem vhodu imajo vstop tudi vsi imetniki prostih vstopnic. Vodstvo kluba vljudno prosi obiskovalce jutrišnje tekme, naj se točno ravnajo po teh navodilih. Zadnji trening Včeraj je SK Ljubljana še enkrat pregledala svoje vrste v tekmi za trening z Reko ter zmagala s 6:0. Trener Obitz je bil z garnituro prav zadovoljen. V pred-tekmi je I. moštvo SK Ljubljane porazilo enajstorico Marsa s 6:1. Berlinu med 1.200.000 tujci okroglo četrt milijona. Za prevoz teh množio so bila vpreže-na seveda vsa prevozna sredstva nemške prestolnice. najibollj pa krajevna železnica, ki je v obeh olimpijskih tednih prevozila nič manj kot 28 milijonov potnikov. Najbolj živahen dan je bdi 9. avgusta, ko je bilo na teh progah nad dva milijona potujočih. Da je seveda v tem navalu tujcev mnogo pridobilo tod; gos-podarstvo. ni treba poseb«u poudarjati; izračunali so, da je v&ak inoze-mec potrošil v Berlinu povprečno 160 mark. Tujcev je bilo 250.000. marke pa so bile po več kot 10 Dim naše veljave. Vse drugo se skoraj lahko zračuna na prste! Razpis medklubskih tekem v teku in skokih v Planici Smučarska sekcija SK Ilirije priredi v velikonočnih praznikih v Planici smučarske tekme v teku in skokih za seniorje, juniorje in mladino. Tekme bodo imele propagandni značaj. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani člani klubov JZSS, razen teh pa tudi juniorji in mladina izven klubov. Skakalne tekme bodo na 40m novi skakalnici, pri kateri priliki bo ta četrta planiška skakalnica tudi otvorjena. Točen razpis bomo objavili v prihodnjih dneh. Razpis tekme v smuku s Triglava JZSS razpisuje za nedeljo 4. aprila t. i tekmo v smuku s Triglava s startom izpod Rži im ciljem na Vrtači. Višinska razlika je ca 900 m. Start je ob 9.45 pod Ržjo. Pravi* co starta jimajo vsi pri JZSS verificirani tekmovalci in po tujih saveznih prijavljeni inozemski tekmovalci. Starta se v razredih iin po pravilih m pravilnikih JZSS. Prijave je treba poslati na saveznih prijavnicah v 6avezno pisarno, Tyrseva cesta 1/IV., do četrtka 1. aprila ob 18. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. Priporočljivo pa je, da klubi prijavijo tekmovalce čimprej zaradi oskrbe m prenočišč v Staničevi kočj ali na Kredarica. Pred tekmo serriorjev bo izven konkurence na jeti progi tudi tekma za dame z mednarodno udeležbo. Prijave za dame se sprejemajo do istega termina kot za seniorje, naknadno pa tudi še zvečer pred tekmo do 20. v Staničevi koči. ODPOVEDANA SMUSKA TEKMA. Tek mo na 18 km za prvenstvo Mariborskega zimskosportnega podsaveza, ki bi se morala vršiti jutri pri Senjorjevem domu na Pohorja, je MZSP zaradi nezadostnega Števila prijav odpovedal. Zbor Iahkoatletskih sodnikov JLAS. Na cross-country tekmovanje, v nedeljo 2L t. m. s startom ob 10. na igrišču Primorja se delegirajo: vrhovni sodnik Windiseh, voditelj tekmovanja Megušar, starter Luin, sodniki na cilju in časomerilci ter sodniki na progi Gorjanc, dr. Kuhelj, Gnidovec, Vidic, Bradač, Premrl, Cuderman. Ilirija mora staviti na razpolago dovoljno število rediteljev za na progo. Občni zbor bo V sredo 24. t. m. ob 20. v posebni sobi restavracije Slamič. ASK Primorje, (lahkoatlefska sekcija). Za nastop na cross-country tekmovanju SK Ilirije, na našem igrišču na Tyrševi cesti, jutri dopoldne ob 10., so določeni atleti: Kosec, Baloh, Srakar Drago, Pogačnik Jože, Nabernik, Krpan. Tavčar, Kočar, Ber-čič. Vsi imenovani morajo biti v slačilnici najpozneje ob 9.30 in prinesti seboj vso opremo. Atleti, ki bi poleg imenovanih želeli tudi nastopiti, naj se pred startom javijo referentu sekcije na igrišču. Kupujte domače blago! Urejuje Davorin RavMen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlakarnarja Pran Jeran, — Za fnaeratni del Je odgprotm Alojz Novak — VU i