^sji dnevi so pre- g gnetiH marsikoga ^ „ celo tudi tiste, = ,j bi morali poskr- g ^ti, da bi bil celj- m jl(j bazen, kot po g ibičaju pravočasno g ^prt. Pravijo, da g ^ je nekoliko za- = lldillo pri denarju, g ^trebnem za ob- ^ jovo bazena in da ^ bodo kopalci ^ I9jbrž lahko kopali ^ le ob koncu tega m meseca. Upajmo, g )a ne v Savinji ali g f svojem znoju in ^ Ja bo, če se bo še ^ laprej zatikalo, uvi- ^ jevna vsaj mati na- ^ rava! m GOLTE: SONCE IN SENCE KDO V SAVINJSKI DOLINI JE LAHKO SREČEN, DA tiCNICA NI STEKLA ŽE LANI? KAJ SMO POLEG TEGA. DA SMO UPIRALI PftST V IZVAJALCE DEL, ŠE NAWEDItl, DA BI GOLTE LAHKO V RESNICI POSTALE NAŠ NAJVEČJI TURISTIČNO REKREACIJSKI CENTER? • čez dobrih 14 dni bo Investitor, Avto- turistično podjetje Izletnik, prevzel od gradite- ljev doslej največjo gondoisko žičnico pri nas. To bi naj bil trenutek sreče In zadovoljstva, saj bo ta kompleks pomenil za gospyodarstvo celotne Savinjske doline ogromno. • Toda v čem je upravičenost ali neupravi- čenost odločitve Izletnika, da bo žičniški kom- pleks spustil v obratovanje šele jeseni? Koliko je ta odločitev ekonomsko utemeljena In na čem bazira? Mar nismo imeli dovolj časa za pripravo zaledja, če vemo, da bodo Golte v resnici le večji del tega turističnega centra, upoštevajoč dejstvo, da bi se naj celotna Gornje Savinjska dolina spremenila v turistični Eldorado?l Tisti, kateremu pomeiij živ- ljenje Gornje Savin,)ske do- line ali Celo celotne Savinj- ske doline nekaj več, kot pa samo življenje v olrviru last- nega plota okoli hiše, je bil pretekli teden srečen. V sre- do, malo po deveti uri sta dva delavca sedeč na prvi gondoli krenila na prvo pot iz Žekovca na (irolte z žičnico. Peščica nied njimi mozir^ki župan, načelnik za gospodarstvo olwine Mozirje, direktor Izletnika, direktor Zavoda za i.iapredek gospo- darstva, nekaj uslužbencev in delavcev nekaterih kolektivov, ki so bili nosilci del, obča- nov 2elcovca in treli novinar- jev, je bila priča temu zgo- dovinskmku dogodku. Nobe- t»ega rompompompa, skrom- no in v neverjetni tišini je prvič padla komanda: PRE- MIK. Dogodek je v (iornje 8»> vinjski dolini odjeJknll afco- raj tako, kot prevoz zvonov v Radmirje. Da. Radmirčani »o zbrali 13 starih mlMjo- oov in kupili tii zvonove xm svojo cerkev. Iz Icatere je do- slej pretanko potiliavalo. Zdaj razmišljajo o tem, č« bi asfaltirsai tudi cesto. Se- veda t družbeno pomočjo ... (Nadaljevanje na 6. strani) Celje, 23. maja 1969 — Številka 20 — Leto XXIII. — Cena 60 par ptografije, ki bi nam pokazala predsednika JOSIPA BROZA-TITA y otroških ali mladeniških letih, ni. V letih, ko je postal revolucionar, je bilo slik precej več. Med temi so tudi takšne, ki so jih posneli na Mj^ji, kot je na primer ta, ki jo objavljamo. Na njej je 37-letni Josip Broz v jetnišnici v Lepoglavl. Takrat je ZKJ pod najhujšim terorjem ^znovala 10. obletnico obstoja. Letos praznujemo 50. obletnico, ^dosti obletnic naši partiji s tovarišem Titom na čelu! — Mej duš, Katra, tale maj je pa res mesec mladosti. Se ti se mi takšna kot tiste v mini kikljah... — Ne vem, če si slučajno trezen, potem pač prihajaS v drugo puberteto? LAŠKO POZDRAVLJA PIONIRJE 24. in 25. maja bosta v Laškem dve osrednji slo- venski prireditvi posvečeni aktivnosti pionirjev. Iraško se za sprejem svojih mla- dih gostov že pridno pri- pravlja, kajti najmlajša generacija s svojimi neko- liko starejšimi vrstniki proslavlja mesec mladosti. V soboto in nedeljo bo- do v Laškem zbrani pio- nirski oddelki gasilskih društev Slovenije, kajti le- to 1969 je leto, ko se pra- znuje 100-ietnica gasilstva na Slovenskem. Mladim gasilcem bodo delali družbo mladi člani foto in kino krožkov. To bo pravzaprav mali festi- val, na katerem bodo pio- nirji—amaterji pokazali svoje znanje in spretnost z ravnanjem foto in kino kamere ter druge foto- opreme. Občani občine Laško z veseljem pozdravljajo pio- nirke in pionirje in jim želijo ¥ lepem letoviškem mestecu ob Savinji prijet- no bivanje, mnogo tekmo- valnih uspehov. VREME OD 20. DO 30. MAJA Okrog 22. maja nestal- no s padavinami; v osta- lem pretežno lepo vre- me. Dr. V. M. e peljai s Iwriesom VIK- TOR POGLADIČ, 21, iz Tomaža, ko je skočil pre- cl/cknil a drcn ^ oKULfILA rlitU ga je zadel in padel. Po- AVTOMOBIL škodoval se je BP obrazu in ro(kah. lE löuibljaine >e pnM Celuu voBila b osebnim i-mci iai avtomobilom TEREZIJA NI liCKtLJAL EEKLINC, 30, iz Raicovlija OVINKA V Latkovi vasi je dizea aw- t»busa ßkoöila pred avto- Motorist DRAGO DRA mobil NADA FURJAI^, 16, KSIC, 23, ie Šempetra je iz Laticove vasi. Vooilica voeil piroti Zg. Grušov- je zarv^irj^a, vendar meetre- ijam brez voeniS'kega Iz- če m moglla pirepre&iti, pila. Zaradi prevelike hi- PuiTjanovra je dotoila pre- trofsfci ni mogel izpeüjati teres možganov in druge ovinka. Zaneslo ga je s težje poškodbe. Škode na oeste v sadovnjak. Zlomil avtomobilu Je s» 2.000 di- si Je levo nogo v giežnju. narjev, NESREČA NA PRE- P^« MOPEDIST HODU ZA PEŠCE Mopedist ANTON TER SEK, 33, u Kompal jevo- IK V<^nikB j€ proti »r«- au äb Laškega proti Bre- diifiču Ceflofl vozil mope- ko je ^očil pred mo- diKt MILAN mSIC, 21, te ped pee ki ee zalet«! vanj. Sicomaniij, ko je prt ode©- Pri padcu se je Teršek p« Dečikav« ceiate ila po težko poScodoval. prehodu ea pešce na Ma- rjboreäDi cesti ANA PUN- QERTNIK, 65, ■ L^. AVTOMOBILIST Mopednst >o je nadel ki 7AnPI Jfcl po oestd. Dobila je večjo rano nad očesom. KOLcoAnJA B TPQKin DDCUITC Voznik osebnega avto B rncnilt- mobila MAHfnN LUŽAR, ■ VANJE ^ Tomačevega je z B neprimerno hitrostjo pe- B lE Ločioe je proti Vsran- ijai po Prijateljevi uiici fl sk^ voesil Bkolesomna ^ Celju, ko mu je v ovin- | moto^ pogon rVAN jm pripeljal na&proti pra- B B^C, 73, t«r prehätcfval yilno po desnd strMii ko- WANA LE3BENICNIKA, lesar CXIMAR JANEŽIC, ta je peljal s kolesom t 66, i« Celja. Avtomobilist ista «neani. Piri tesnem ga je kijub zaviranju za- pr^itevanou ste ee ea- del in zbil na travnik. Ko- dela s komolci ki padla, lesar je dga mu je padel na levo nogo; Oto Pole, 39, Jagnjenica pri Radečah, železo mu je padlo na levo nogo; Fani žnidar, 31, Škof j a vas, delovna ne- sreča, poškodovan prst des- ne roke; Marjan Prevc -šek, 23, Gradišče pri Vojniku, ka- bel mu je poškodoval desno roko; Miha Juršek, 36, Ce Ije, delovna nesreča, poško- dovana leva roka; Vida ž» gar, 29. Frankolovo, delovna nesreča, poškodovana desna noga; Ivan Rižon, 35. Zado- brova pri Celju, delovna ne- sreča, poškodovana leva krača; Dr^igo Arnuš, 20, Ce- lje, delovna nesreča, poško- dovana desna noga; Josip Kralj, 23, Ve'enje, delo\Tia nesreča, poškodovan levi ko- molec; Rafael Plaal, 21, Za- vrše pri Mislinju, premog mu je poškodoval desno no- go; Stanko škrabar, 23, Šempeter, delovna nesreča, poškodo\'an prst leve roke; Alo.)z Gaberšek, 49, Nezbiše pri Pristavi, padel je po stopnicah in se udaril na prsni koš; Alojz Zorman, 31, Blato pri Konjicah, de- lovna nesreča, poškodovano desT» koleno. CELJE Poročilo se je 10 parov, od teh: Ivan Belej, Šentjur in Ivanka Voh, Celje; Jakob Ocvirk, in Štefanija Kotnik, oba iz Celja; Viktor Smrebar, Letuš, Anton Lebeč iz šmart- nega; Brai^o Agrež ki Nada Udovič, oba de Celja. HRASTNIK Janez Domik in Bronislava Emian, oba ie Bobna 20, Hrastnik. LAŠKO Kari Kajtna, ključavničar, Žigon 5 in Jelka lHadin, IKJljedelka, Lažlšče 33; Josip Blimienšajn, delavec, Kaptol M in Friderika Sluga, delav- ka, Sevce 7; Franc šnan, de- lavec, Lokavec 43 in Nada Guček, poljedelka, Selo nad Laškim 15, SLOVENSKE KONJICE Ivan Jeseničnlk, 28, Brezen 63 in Jožefa Kričaj, Sp. Dt> Üc 34. SENTJLR PRI CEUU Jože štor, 23, Bolettna in Marija Javorič, 21, Nova vas pri Šmarju; Alojz BukovšeK, 22, Tmo in Marija Brečko, 20, Kostrivniica; Marjan Birfiwf, 23, Šentjur in Marija Mast- nak, 23, Lokarje, 2ALEC Anton Smit, 19, Matke 18 Ui Anica J«4en, 19, Matke 18; Edvard La .lot, 24, Idpje 1 in Ana Podpečan, 21, Lipje 1; Ferdinand Mogu, 24, N'zka 31 in Ljudmila Lenoše»c, 21, Podigorje pri Letušu 2 ter Fran«- I'oiek, 24, Gornja vas pri Preboldu 30 in Breda Hren, 24, Kaplja vas 41. CELJE Rdniž^ niča v Ljubljani v iznogj. 26,000.000 din. Ta dena, bi se porabil: za obnovo porušenih zgradb narod, ne imovine, za dovršitev nedograjenih stavb in 2a p>oravnavo obveznosti že izvršenih del obnove v znesku okrog 14,000.000 din. Ostalih 12,000.000 din bi se porabilo za zgradi, tev stanovanjske kolonije kjer bi se pridobilo 6(i stanovanj. Za povračilo posojila jamči Uprava na- rodne imovine s svojimi n^remičninami. Predsedništvo deželne i vlade za Slovenijo v Lju- bljani je 2. julija 1919 Mestnemu magistratu C«. Ije in drugim političnim oblastem (tudi Civilnemu komisarju v Celovcu) tiju ročiio: »Na dan 12. julija 1.1, se praznuje rojstni dan Njegovega Veličan- stva Petra I po celi Slo- vöiiji na slovesen način. Na sedežu okrajnih gla- varstev in okrajnih sodišd se daruje slovesna sv. ma- ša, katere naj se udeleži vse državno uradništvo in vsi javni zastopi koli- kor mogoče polnošteviino. Ako mogoče naj se pri tej priliki zapoje na kon-" cu sv. maše kraljeva him. na ali vsaj tam, kjer še ni dovolj 2?nana, naša na- rodna himna »Lepa naša domovina«. Uradništ\'u je dati ta dan prosto. Trgov- ci in obrtniki naj se po- zovejo, naj imajo svoj« trgovine vsaj med sloves-A ^ no sv. mašo zaprte. Vsa državna p'->s]opja okrajnih glavarstev in mestnih ma- gistratov, kakor tudi vsa dru^a javna poslopja naj razobesijo pri tej priliki I v .'imislu tukajšnjega uka- za zast.ave v drža\Tiih bar\'ah modro-belo-iiide- če. Na prebivalstvo je vplivati, da se na Petrov dan povsod tudi na jav- nih hišah razobesijo dr- žavne ali vsaj narodne zastave. Najvišji funkci- jonar politične uprave sprejema udanostne izja- ve avtonomnih zastopstev 1 in drugih organizacij, ka- kor tudi deputacije pre- bivalstva ter jih takoj še isti dan brzojavno sporo- či deželnemu predsedstvu. Uplivati je na to, da bo- do te udanostne izjave Čim najbrojneje. Tam kjer je kaka godba, bodisi ci- vilna ali vojaška, naj predstojnik politične ob- lasti vpliva na to, da se na predvečer vrši miro- zov z iluminacijo mesta, na Petrov dan pa budni- ca. Tudi streljanje s topi- či naj se v postavnih me- jah dovoli. Tam kjer je vojaštvo odnosno topni- štvo nastanjeno, se bode Petrov dan oznanjal s streli iz topov. Ker se vr.ši ta dan tudi dobr(xielna prireditev za invalide, naj gospod pred^ stojnik politične oblasti te akcije kar naj izdatne je podpira.« Ob volitvah v oblastno skupščino 23. jan. 1927 j« Mestni magistrat celjski razglasil, da je na dan vOj litev, dan pred voditvanU in dan po volitvah prepo- vedano točiti alkoholne pi- jače. Za take prekrške j« büa določena kazen od dni do 6 mesecev zapo^ in denarju od 100 do 500 din (takratnih!). 2 23. maj 1969 8. maj 1969 , KO BI NE BILO ' (viATURE... vem, naa-edil...!« ' je potožil osroošolec, ka- jj^ je v sobot» zfvečeir, U^^ekoliko poano wBved&r« po hora l^aüs — brez ^^eka, brez vzroka, mi- ^^e, na Mariborsflu ce- y v Celju, močno butnil glavi mimoidoči rogovi- ^ iz teracerske skupine, ki 'je pomikala najbrž proti ^^emu domu na Zgornji aiiinji. pristopil, dvignil pest, but- ^ z vso močjo, odšel... Pa ^ prepira... In še raau- ^ jih nisean, v katerein je- ^ 90 neki govorili. Le to ^ — slovenščina ni bila.« ^^ ko bi ne bilo pred me- pj mature, kako bi jim bdi ijgavoril... Po maturi, fant- se vam res ne bom pu- jjg Icar tako bičati... Takih jgip^ov po vojni pri nas res j bilo. Naj bo saesikrat. To bom preboJel, čeprav pe skeli... Saj sedaj bodo ipialu butale vame naloge H maturitetna vprašanja bo- jo tudi »skelela«. Menda mi ^radi udarca ne bo odpo- (gdalo moje znanje ...? ))... Kdaj drugič, pret^epači, ^ odgovoril po sloven- pa naj mi kdo očita, da lem šovinist...!« Na Mariborsko cesto pa bi le naj le pomaknile varnost- ne straže. je pred dobrim mese- nastopila v Celju na •'lodni reviji, si ni nihče P'fclstavljal, da vidi pred s^boj najlepše dekle Ev- Saša Zaje iz Ljub- Jane, ki je bila v lanskem 'ftu uradno priznana za "^jlepšo Slovenko in dru- So najlepše dekle v Jugo- jt' našo državo za- Jiopala v Maroku, kjer je ®ilo tekmovanje za »Miss ^^ropa 69«. — Ljubljan- ska je uspela in svojim «lisovskim trofejam« do- «aia šc eno: postala je .•"atlno najlepša Evropej- r'^, v letošnjem letu. Glas J '^Pih Slovenkah je tako jjji' mednarodno potr- (Foto: T. Vrabl) ROPARSKI NAPAD V soboto zvečer, okrog 22 ure se je vračala z dela v to- varni Gorenje 33 letna Slavka Dolar, doma iz Plešivca. Med potjo od jezera proti Skalam je IZ gozda stopil pred njo neznan moški. Ko ga je osve- tlila z baterijsko svetilko jo je neznanec udaril po glavi in zbil v obcestni jarek. Od- nesel ji je žensko ročno tor- bico z manjšo vsoto denarja in ženski dežnik. Dolarjevo so zaradi poškodbe na glavi prepeljali v celjs:ko bolnišm- 00. -cz POŽAR VPREBOLDU ZAKADI OKVARE V ELEK- TRIČNI NAPELJAVI JE IZ- BRUHNIL POŽAR IN POV- ZROČIL ZA POL MIHJAR. DE STARIH DIN ŠKODE. V soboto zvečer, malo po 18. uri je delavec, ki je šel slučajno po obratih tekstil- ne tovarne v Preboldu mi- mo glavnega in priročnega skladišča, zavohal dim. Ta- koj je obvestil vratarja, kd je sprožil alarmno napravo in obvestil varnostnega teh- nika. Ko so .prvi prihiteli do skladišč, so ugotovili, da je požar že močno načel tudi ostrešje objekta. Gasilci so takoj stopili v akcijo, pozne- je se jim je pridružilo še mnogo gasilskih društev iz Savinjske doline ter poklic- na gasilska četa iz Celja. Prav gasilcem in njihove- mu nesebičnemu prizadeva- nju gre zahvala, da so požar, ki se je razširil na oboje skla- dišč in sosednja obrata ti- -ikarne ter prostora z elek- 'ričnim komandnim pultom, kmalu omejili in proti jutru f.udi pogasili. 2al pa izred- no veliko število ga'silcev, ki so prihiteli pomagat, ni nih- če vodil organizirano v boj proti temu, dokaj klasične- mu požaru (razlika je le v tem, da je požar zajel izred- ne drage barve in kemikali- je), tako, da je zaradi moč- nega zalivanja poškodovanih tudi nekaj strojev in blaga, ki jih sam .požar ne bi ogro- zil, če bi gašenje potekalo koordinirano. V Prebold je takoj prispe- la komisija UJV iz Celja, ki jo je vodil Maks Leskovec. Zaradi težkih okoliščin ta ni mogla že takoj odkriti vzro- ka požara. Glede na to, da je bil v soboto dela prost dan, skladiščnik pa je bil v prostorih nazadnje v petek zvečer, je bilo najprej moč sklepati, da je požar nastal zaradi okvare v električni na- peljavi. Toda ker sta v sobo- to v istih prostorih delala ključavničarja Karel Kajtner in Anton Pinter, je bilo moč sumiti tudi na to, da je p>o- žar nastal zaradi malomarno odvrženega cigaretnega ogor- ka. V nedeljo zgodaj zjutraj je komisija nadaljevala s prei- skavo, V Prebold pa je pri- spel tiudi namestnik javnega tožilca Drago Dular iz Celja. Po temeljiti preiskavi je var- nostnikom uspelo odkriti varok požara. Povzročitelj je bila okvara v štirivodnem električnem kablu. EMIL JUG, direktor tovar- ne, ki je nemudoma prispel v tovarno, nam je povedal, da se škoda sicer še ne da oceniti,, ker posebna komisi- ja delavnega kolektiva še ni pregledala vse škode in okvar, vendar je jasno že po pK)vršnem pregledu, da bo pTutevodrnJa mutetiÄ TsaJ me- sec dni. Ogenj je namreč po- SiDodovaJ in uničil oibojesM€^ dišč, največ škode je na uvo- ženi barvi, ocenjujejo Jo na milijon zaJiodnonemškili mark aü 3,500.000 Ndin, Po- leg tega je poškodovano tu- di nekao strojev za rototisk in stroj za filmski tisk. Iz- pad proizvodnje bo po nje- govem mnenju še večji, če je poiškodovana tudi kabina z ©leflotriönimi napeljavami in komandnim pultom, ki je v neposredni bližini žarišča po- žara. Naprave in objekti so si- cer zavarovani pri zavaroval- nici Sava, vendar bo kolek- tiv utrpel veliko škode zara- di Eip^a proizvodnje. Vsak izgubljen dan pomeni po be- sedah E. Juga 150.000 Ndin šitode. Požar v Preboldu so- di po šikodi med največje, ka a> se pripetili v zadnjih aeikaj latit. Po 4kodi je enak le požar v šioStanijski us- njami. J.SEVHR Sreda, 21. maja: sprejem za najaktivnejše mladince iz šol, delovnih organizacij, terenskih aktivov in specia- liairandih organizacij. Spre^ jem bo s kulturnim progra- mom na gričku. Sreda, 21. maja ob 18. uri v narodnem domu nastop gojencev Glasbene šole. četrtek, 22. maja ob 18.30 uri v Narodnem domu cen- tralni sprejem mladine v Zveao komimistov. Petek, 23. maja ob 18. uri v Mestnem parku na drsali- šču osrednja proslava ob 50. obletnici ZKJ, SKOJ in sin- dikatov. Sobota, 24. maja na Grič- ku športne igre in družab- no srečanje mladine. Petek, 23. maja v Narod- nem domu: zabavno-glasbe- na prireditev s kvizom v organ:ra.C;ij«i Delavske univer- ze. Nastopa tudi ansambel Stijepana Mihaljinca in i>ev- ka Beti Jurkovič. Ponedeljek, 26. maja: vse VVU imajo kulturne prire- ditve za starše v Narodnem domu. RAZPIS Razpisujemo prosto delovno mesto POSLOVODJE PRODAJNEGA SKLADIŠČA v Trbovljah Pogoji: visokokvalifici- ran delavec trgovske stro- ke z najmanj 3-letno de- lovno prakso. Stanovanje ni na razpolago. Prošnje naslovite na pod- jetje »PETOVIA« Ptuj. Osnovna šola KOZJE razpisuje prosto delovno mesto Šolske snažilke na podružnici v Podsredi, za določen čas. Prošnjo kolkovano z 0,50 din drž. takse vložite na naslov: Osnovna šola Kozje, do vključno 24. maja 1960. Si^a, 31. maja ob 15,30. uri: Shakespeare: Vesele Windsorčanke, II. mladin- ski abonma in izven. Četrtek, 22. maja ob 20. u/ri: Simon: Zares čuden par, gostovanje v Radečah. Petek, 23. maja ob 19,30. uri: Simon: Zaires čuden par, gostovanje v Slovenskih Konjicah. Soboita, 24. maja ob 16,30. uri: Shakespeare: Vesele Winxisoröanke, I. šolski abonma in isrven. Nedelja, 25. maja ob 10. uri: Maohiavelid: Mandragola, I. nedeljski mladinski abon- ma in izven. Torek, 27. maja ob 19. ur:: Shakespeare: Vesele Wind- SK3irčan!ke, HI. mladinski pK> poldanski abonma. Od 20. do 22. maja: ameriški füm: Amerik;a išče morilca predsednika keonedyja. Od 23. do 25. maja: franco- skd barvni film: Lepotica dneva. Od 26. do 29. maja: franco- ski barvni fitoi: Vražji pozdrav. METROPOL: Od 22. do 2ei. maja: itali- janski barvni fikn: Stari gagster. Od 26. do 28. maja: ameriški barvni fikn: Tujec v hiši. DOM: Od 18. do 21. maja: ameri- ški barvni film: Kako se rešuje zakon in uničuje življenje. Od 22. do 25. maja: ameriški barvm: film: Meja v plame nih. Od 26. do 28. maja: ameriški barvni film: Tajni agent Mat Helm. Predstave v ki- nu Dom so ob 16. in 18. uri v dvorani in ob 20. uri v letnem kinu. NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Vranicki P.: Öovjek i hi- storia. Sarajevo 1966. S. 32337. • Stojanoivič D.: Filmski me- dij. Ljubljana 1966. S 32335. čimič E.: Sociailističino dru- štvo i religija. Sarajevo 1966. S. 32334. Renouv:mP.: Pitanje Dale- kog istoka 1840—1940. Beo- grad 1966. S. 32333'!. Kumer Z.: Ljudska glasba med rešetarji in lončarji v Ribniški dolina. Maribor 1968. S. 3232S. Ignatlius A.: Das Herz. Stut- tgart 1960. S. 32326. Müller J., H. Melchinger: Waffen gegen Mikroben. Stuttgart 1969. S. 323i25. O novih možnostih pri fi- zikalnih eksperimentih. Lju- • bljana 1968. S. 32320. Rus V.: Sodobna filozofija med dialetiko in metafiziko. Ljubljana 19«8. S. 32316. Dedijer V.: I?!gubljeni boj J. V. Stalina 1948—1953. Lju- bljana 1969. S. 32330. Gorjaiic F.: Električni a- parati m široko potrašnjo. T-inbliana 19fift S .■mi9 »KOLOMONOV ŽEGEN« Spoštovani uredniki Dovolite, da vam napi- šem nekaj pripomb k pod- listku »Kolomonoiv že- gen«, keiT je 1» nekaj tako groznega kot napihnjen mehur. CaroAmikov nikdar ai biio, ijač pa eo zvijačni, hfUdobmi in spletkaoiskl Ljudje. Te prazne vraže se širijo največ med bu- disti in Indijanci. V Ev- ropi pa ne pridejo več v poštev. Zaito t^ustite takš- ne teorije in nam dajte kakšen lep roman. Sicer pa oprostite mogi odkri- tosirčno&ti, pač f>ovem, kar mislim.« BERNARDKA KOVAÖ Res, da je takšnim vira- žam, ki smo jih objavlja- li v našem podlisttau, ma- lo verjeti. Prav gotovo pa so jsanimive zato, ker so jim Slovenci verjeii še V polpretekü dobi in doka- zujejo, kako je bilo v ti- stih časih mogoče prepri- čati ljudi o tem in onem na najibolj preprost in alagan način. Verjemite, da ded tega obsta/ja še da- nes. Prerokovanje z dla- ni, iz kart ui celo živ- ljenjske črte na stopalu noge — ne glede na kur- ja očesa — danes še prav tako žive med nami. Mno- go je gospodinj, M jih v dopoldanskem času obi- ščejo razne prerokinje življenja in jim za nekaj starih oblek ter obutve povedo, da bodo šie čez tri leta »pod nož« ali kaj pKxiobnega. še posebej pa je to v modi v nekaterih državah zahodne Evrope. Steklene krogle ali vzbur- kana voda pokažejo, kaj se bo zgodilo v tvojem življenju. Marsikateri vra- ževerni človek odšteje le- pe denarce za takšno na- poved, čeprav je njegova prihodnost odvisna samo od njega in družbe, v ka- teri živi. Zato upamo, da je bil naš podlistek samo prispevek k dokazovanju tega, kako zmotno je takšno zaupanje v člove- ka, ki ga vidimo prvič v življenju in ki nam zago- tavlja, da nam bo pove- dal, kako bo z nami čee deset ali dvajset leit. ŽOGE NAM LETIJO V STANOVANJE Uredništvu! Stanovalci Dečkove ce- ste 5 smo zedo prizadeti. Povsem blizu naše hiše so napravici nogometrK) igrišče, tako da nam žoga leti v kuhiryo in na bal- kone. Prav zato ne more- mo naših balkonov okra- sritt z rotžami. V smo sami deOavd in upoko- jenci, ki bi si želeOi mado m/iru. Ptrav zares, nihče ne more verjeti, kako ob- čutimo t» bunkanje v ste- ne adi vreia ia ^eva v dan. Opozorili smo fante, kil Igrajo žogo. Pri tem pe nas tako opsujejo, da si ne moremo ničesar. Ali ne bi biik) mogoče nare- diti okodi ligirisča visok pdot alü vsaj mrežo. Drug probaem je nesna- ga okoli hiše, ki Jo je aa cen kamion. Smo podeg vojašnice ki vojaM meče- jo odpadke na našo stran. V vetrovnem času je to- liko papirja t zraku, da ne vemo kaij narediti. Iq ne samo pajpdr, tudi hra- na, nogavice, koi^zerve, miilo in podobno. Peft st^novaloenr pritdičija Dečkove ceste 6 POZABLJENA SPODNJA HUDINJA o, pa ne povsod! Pri plačevanju vsefti obvezno- sti prav res ntesL Pred vojno ni bila potzabljena tudi takrat ne, ko so vsaj dvakrat na dan pribrenča- 11 po Maribore^ cesH škropilni avtomobili, prav od odcepa na Pokopališko uüico naprej 90 vsak son- čen dan poslaJi vokV) na zaprašeno cesto. Pa se- daj? Ali Je CeOje res sa- mo do tovarne EMO? Do tovarne je zgrajen tudi hodnUc, napretj pa maka- damska kolesarsUca cesta po desni strani proti Voj- niku, hodnika za pešoe pa nikjer. Kdo neki določa o škropljenju? Ali ne bi potegnili škropljenja vsatf nekaj metrov naprej pro- ti hudinjski šofli? No, za ureditev kolesarske ceste in hodnika je menda pri- stojna občina. Naši od- borniki iz GaberiJ in Hu- dinje bodo morali res za- staviti svoj vpliv pri celj- ski skupščini — če ne, odborniki, bomo na se- stanku morali zaropotaltl. 22. septembra 1920 sta Mestna blagajna in Mest- na hranilnic« i2ax)čilli davčnemu uradu v Celju vrednotoioe avstrijskega vojnega posojila 7 mesku K 3,621.500. Vrednotnice so biile.jasit mestne občine Celjske. Po popisu ljudstva leta 1921 je sodni okraj Celje štel 41,775 ljudi (od tega 566 Namoev), sodni crfcraj Vransko p» 10.869 ljudi (76 Nemoenr). Zdravilišče Rogaška Slatina - 300 let ~ DONAT - po vsebini in količini mineralnih snovi edinstvena zdravilna voda, ki zdravi obolenja žolča, želodca in presnove. fi. maj 1969 a STRAN 3 TERČAN DRUGI V LJUBLJANI v republiški reprecsentancl na turnirju refpu- biik T Ljubljani je nastiopilo tudi več Celjanov. Največji uspeh med posamezniiJci J© dosegel Tr- žan, ki Je bil v streljanju s pištolo proste Izbire dn^ (545 krogov) za Kneževičem, Mejavšek Je bdi v jjsti disciplini deseti. PRVA HRASTNIK IN STORE — Na republi- škem prvenstvu t Streljanju z zračno puško za pionirje in pionirke so y leto&njem letu imeli največ usp^ia tekmovalci 1a Hrastnika (zmagali so pri posameanikih — Rešetar 175 krogov — in med ekipami — 490 krogov) in štor (amagali so med mladinkami posameasno — Verber 344 kro- gov — in med ekipami 974 krogov). Najboljši so bili tudi mladinci Hrastnika 8 1015 krogi. VISOKA ZMAGA MLADE EKIPE OLIMPUE v 5. kolai so Celjani igrali doma proti Olim- piji, ki T slovenski ligi nastopa izven konkuren. ce in to predvsem z mlajšimi igralci, ki pa so že digrali tudi v ziveasni ligi. Tokrat so bili gostje veliko boljši in so zmagali s 96 : 6«. Koše za (Ce- ljane so dosegli: Božič 16, Zupančič 8, Cepin 9, Tomašič 20, Sagadin 13 in Zorko 2. Tudi v na- slednjem koki igrajo Celjani doma, tokrat a Je- sendcami. Elektra Je v 5. kolu amagala ▼ Postojni proti Nanosu (66 : 49) fe Je na drugem mestu repu- bliške lestvice, Oljani pa eo Sesti. GIMNAZIJCI REPUBLIŠKI PRVAKI — V Ca lju Je bilo republiško prvenstvo za srednje šole. Med mladinci eo sanagali Celjani, mladinke pa so bile pete. USPEŠEN START CELJANK v prvi tekmi v republiški ligi so Celjanke na domačem Igrišču premagale ekij» Kamnika s 3 : 0. Celjanke eo vso tekmo igrale izredno do- bro, najboljši pa sta bili Jukičeva in Grumova. V predtekmi so mladinke Olja premagale Ka- mnik z 2 : 1, NOV PORAZ ZA BRASLOVCE — Tudi zadnjo tekmo na domačem igrišču so igralci Braslovč izgubili s 3 : 1, Zdaj so na sedmem mestu les1> vioe z dvema točkama, v nedeljo pa igrajo v Kočevju. OB GROBI IGRI SKRO- MEN REMI Igralci Celje-Kladivar niso uspeli na domačem igrišču premagati Nafte iz Lendave. Po slabi in grobi igri, v kateri Je bil povsem zasluženo iz. ključen domačin žaviSki, so osvojili skromno toč- ko. Rezultat 1 : 1 (gol za Celjane je dosegel Re- gner) je vsekakor bolj ugoden za goste. Celjani so še vedno na 9. mestu s 16 točkami, v nedeljo pa igrajo v Kopru. LUDVIKOVA JE NASTO- PILA V REPREZENTANCI v Lauti (NDR) je bil meddržavni dvolwj med Jugoslavijo m NDR. Med članicami je r&stopila tudi Lud-vikova iz Štor in podrla 388 kegljev in dosegla deseto mesto. Na državnem ekipnem prvenstvu v Zagrebu so tekmovalke Partizan-Kovinar iz štor dosegle velik uspeh, ko so osvojile odlično drugo mesto za ekipo Ljubljane. ZMAGA, KI LAHKO POMENI OBSTANEK Gostovanje v Titovem Velesu proti Borcu so Celjani uspešno zaključili, saj so zmagali s te- snim rezultatom 15 : 14. Pomembni sta točki, ki lahko pomenita ob še dveh zmagah obstanek v družbi najboljših. Največ golov sta dosegla Telič 6 in Safarič 3. V eoboto igrajo doma proti Medveščaku, za katerega nastopajo državni reprezentanti ža^e. šter, Milkovič in drugi. Cteljanom ostane še ve- dno en sam cdJj: Tsmaga In dve točki. Upajmo, da bodo uspeli. Obe ekipi AD Kladivarja ve proti desni: Zupanče- tošnji sezoni ležalo veli- člani se bodo ttiorali j sta na letošnjem tekmo- va, Urankarjeva in Sam- ko breme: na tekmova- kazati, če bodo hoteli J vanju »Ob žici okupirane čeva, trener Valter Staj- njUi bodo predstavljali domestiti vrzel, ki j« LJubljane« osvojili prvi ner ter člani Podpečan, glavno orožje AD Kladi- stala po odhodu y^j^ mesti T partizanskem Prešiček in Brečko. Na varja v tekih na srednje Cervana in žuntar^ maršu. Na sliki so od le- vseh tekmovalcih bo t le- in dolge proge. Predvsem (Foto: E. Šelhaus) " PRVO IN DRUGO MESTO ZA CELJSKE ATLETE v Kranju in Celju je bilo finale APS za starejše mla- dinke in mladince. Mladi celjeki atleti so tudi tokrat došegOi lep in pomemben ut^peh, saj so v obeh katego- rijah osvojili prvo (nüadüi- ke) in drugo (mladinci) me- sto. v (MJu so nastopile mla- dinke, Celjanke pa so zbra- le 200,5 točke, kar bo verjet- no zadostora-lo tudi za lepo uvrstitev v zveznem finalu. Med posamessnicami so se to- krat zlasti odlikovale zmago- valke v posameznih discipli- nah: Smoletova v metu krog- le (10,91 m), Samčeva v teku na 800 metrov (2:20,0), Ma- roltova v teku na 60 metrov (7,7), Petkova v metu kopja (35,77 m) in štafeta 4 krat 100 metrov v postavi Zupane, Pavšer, Kolenc in Marolt (50,7 sek.). Mladinci so bili drugi v Kranju za ljubljansko Olim- pdjo, 2lbrali so 270 točk, med pofsamezniki pa so zmagali: Hladen (110 m ovire: 16,1), štafeta 4 krat 100 m (44,2) in Peterka v skoku ob palici (360 cm). Odličen rezultat je dos^eü tudi Obal v teku na 400 metrov s 50 sekundami. Podpečan v teku na 3000 m (8:49,9), Skok v metu kopja (55,99 m) in Peterka ter Slak v škoku v višino (180 cm). T. VRABI TEKMOVANJE ZA ŠŠD Letos že drugo leto pote- ka tekmovanje za najboljše .športno društvo v srednjh in osnovnih šolah. Razvese- ljivo je, da so se teh tekmo- v-anj začele udeleževati tudi šole ie Dobrne, Vojnika, Prankoiovega in štor. V teh dneh bo komisija pri ObZTK pregledala dejavnost vseh šol- skih športnih društev. Pri ocenjevanju bodo zlasti pre- vladovali uspehi pri čimveč- jem vključevanju mladih v tekmovanja. Pri samem tekmovanju so še vedno razne i>omanjklji- voBiti, ki jih bodo v nasled- njih letih poskušali odpravi- ti, Pametno bi bilo omejiti tekmovanje enega dijaka na dve disciplini in bi tako za- gotovili večjo množičnost. Srednje šole letos prvič tekmujejo tudi za najboljše športno društvo v Sloveniji, ki ga organizira CK ZMS. V ožji izbor kandidatov za naj- boljša mesta je prišla tudi celjska gimnazija. Občmsko tekmovanje bo zaključeno ob pKxsebni svečanosti, na kate- ri bodo podelili plakete in prehodne pokale za vse pa- noge ter objavili vrstni red za vsa ŠŠD v skupni uvrstit- vi. Prireditev, ki bo imela športno-zabavni karakter, bo v juniju v Mestnem parku. T. GORŠIC TEKSTILCI SO TEKMOVALI V počastitev dneva mlado- sit in ob 40-letnlci tekstilne tovarne in konfekcije Metka so pripravili mladinsko »tek- sitiliado«, katere so so udele- žili predstavniki mladinskih aktivov Juteksa, tovarne no- gavic Polzela, TT Prebold, TVO, Skofja vas ta Metke. M3adi so tekmovali v šahu, streljanju, namimem tenisu in malem nogometu. V prvih treh disciplinah so zmagali mladinci Juteksa iz Žalca, v malem nogometu pa ekipa Metke, Prehodni pokal so že drugič osvojili mla- dinci Juteksa. Med posamezniki je boj v šahu najboljši Hočevar s Pol- zele, v streljanju Korunprav tako s Polzele, v namiznem tenisu pa Klenovšek in Pin- tar iz Juteksa. Na zaključ- nem večeru so vsem najbolj- šim podarili praktična dari- la, ki šo jih prtepevaJe tek- stilne tovarne s celjskega po- dročja. B. WIEGELE HOKEJISTI NA TRAVI ŽE TRETJI v nadaJijevanju zvezne lige v hokeju na travi so celjski predstavniki, igralci Partiza- na Gaberje v nedeljo ponov- no dosegli prepričljivo 2snaa- go v Zagrebu. Tokrat so premagali Slogo kar s 4 : O (1:0). Stredci so biU : Iskrač, Bratec, Jošt in Zupane. CJeljska efkipa je ponovno naštela kompletna, kar se Je poznalo tudi v igri. Bili so mnogo boljši nasprotnik in bi lahko dosegli še višjo amago. Kljub temu pa so si priborili s tem uspehom tre- nutno odlično tretje mesto in v primeru zmage proti Zeüni v zadnjem kolu bodo celo treitji. Trenutno imajo 18 točk in pozitivno razliko med dani- mi in prejetimi goli. V Za- grebu so igrali vsi zelo do- bro in imajo lepe možnosti za nadaljnjo afirmacijo v fi- nalnem tekmovanju, J,KUZMA USPELO TEKMOVANJE V odlični organizaciji ^ moto društva Slavko g), der je bilo v soboto na \ renih pri Celjski koči (fa^ oo prvenstvo B-skupine moto-krosu. Nastopilo j« 4 tooft dvajset tekmovateer 1 saovenije in Hrvatske. Pir^J je bila dolga 1700 mebrovl speljana po terenu, kjer (I zlimi vozijo smučarji. | V prvi skupini so teiagl vaJci iz različnih društev ji segli nats'lednje rezultifl 1. Milko Vesenjak, 2. StasJ Vesenjak (oba Orehova vaj 3. Vlado šamec (Zabok) iJ V B-skupini, ki je ve^n za državno prvenstvo, je an gal Pranjčec (Zagreb), öetr pa je bii Cvim iz Žalca, | je zbral 42 točk. Prireditev je motilo siab vreme, ki je preprečilo, d bi si to zanimivo teknw« nje ogledalo tudi ^ečje liM k) gledalce" 4 23. maj 1969 STRAN POPOTOVANJE V LOKO PRI ŽUSMU ALI... Ko sera znancu na celjski avtobusni postaji pove- dal, da grem v Loko pri Zumsu, me je malo za- ^udeno pogledal: ^ Alia, vem. To je tam ne- ,.. bogu 2» hrbtom! No, i« se je zresnil, — približno L' vem, kjer je, ampak tam še nisem bil. Odkrito povedano, mu kaj ta- v0ga msem niti priporočal. pozimi in v deževnih dneh je roka zelo žalosten in osamljen Utaj. Ure in ure je treba čakati do naslednjega avtc^busa, v edini gostilni pa navadno sploh ne ku- ^jo. Tudi lakoto je treba pre- jjflSati, ali pa se zadovoljiti s jcakim sendvičem in, morda, s paštete. Lastniku se pripravlja- nje hrane ne izplača, ker so lju- dje večinoma udarjeni na »ta velik« pelinkovec in dva deci. Seveda po večkrat! Prometa je največ pred odhodom in "po pri- jicdu avtobusa, med tem časom pa šolarji prihajajo po bonbone. Ljudje v Loki so zelo dobri. In gostoljubni, čeprav so med njimi tudi taki, sicer izredno redki, ki za pasem nosijo nož in za katere se nikoli ne ve, Icaj mislijo. Osebno upam, da se s takimi ne bom srečal ... KAJ VSE IMAJO V LOKI Omenil sem, da imajo gostilno, poleg tega imajo še trgovino in šolo. V trg<-vini lahko dobiš vse. petrolej in olje, klobuk in naj- lon nogavice, motiko in, upam, tudi pleničke, če že pride tako daleč... Le ena pomanjkljivost je: kruha nimajo vsak dan, kar niti nd tako hud problem. Cesite lačni, lahko kupite v trgovini 10 dkg salame, potem pa stopite v prvo hišo in gospodinjo zapro- site za kos okusnega domačega kruha. DC'bili ga boste. Šolska s^radba je zelo stara in ker postaja vedno starejša. popravila pa bi bila zelo draga in nerentabilna, so prišli na mi- sel, da zgradijo montažno šolo. Vaščani so se c^bvezali, da bodo sami opravili vsa zemeljska in pripravljalna dela, montažne ele- mente pa bo kupila občina. Kdaj bo to, mi niso znali točno pove- dati. V Loki je tudi obrat kmetij- skega kombinata Šentjur, v ka- terem so zaposleni štirje delav- ci. V sezoni jih je seveda ne- kaj več. Imajo normo, po kateri morajo v 120 dneh zrediti več- je število mladih telet do naj- manj 160 kg. Obratc^odja, tova- riš Križnik pravi, da je delo ze- lo odgovorno in ga jemljejo zelo resno. Zaradi tega so v rela- tivno kratkem času dosegli zelo lepe rezultate — cbrat je po kvaliteti pitanja med najboljši- mi v Sloveniji. Vse količine me- sa pa izvoczijo v Italijo. JEZNE GOSPODINJE IN TURIZEM Pred kratkim je obstojala šmarska mlekarna kot samostoj- no podjetje. Paivla Gajšek mi je povedala, ostale gospodinje pa so potrdile, da jim mlekarna po več mesecev ni plačala odkup- ljenega mleka, katerega je v Loki in okolici, kljub nizki ceni dovolj, vendar je šmarska mle- karna bila zainteresirana za od- kup od samo tistih gospcenostavitvijo proble- ma opozoriti na ta paradoks. Gornje Savinjčani ostajajo v svojem gledanju še vedno tako ozki, kot jim je to dovoljevalo življenje pred ureditvijo Mozir- ske planine. Raaiunljivo je, da Jože Deberšek, predsednik skup- ščine občine Mozirje v teh dneh ne more ustvarjati čudežev, če- prav to nekateri od njega pri- čakujejo. Enako velja za Ivana Zupana, direktorja gostinskega podjetja Turist v Mozirju, ki je eden izmed redkih, ki se zave- da vrednosti Golt in že nekaj let kolektiv pripravlja na to. Dejstvo, da je za Golte pomem- bno tudi to, če bo končno ure- jena cesta od Džurmanca do Ro- gatca in ona med Kumrovcem ter Mestinjem pa med Krškmi in Celjem, s tem bi dobili po- vezavo z 2 milijonoma zaledja, ostaja v okviru pametne politike organov republike, ki bodo mo- rali svojo politiko spremeniti v toliko, da bodo računali tudi na Savinjsko dolino, seveda če bodo Savinjčani sami želeli po- meniti v turizmu Slovenije to, kar jim Golte nudijo in omo- gočajo, Zdaj pa je še pet minut časa, da se prebudi tudi tisto, kar še vedno životari ob vče- rajšnjem delu in življenju. MAGDA LENASI Ime Magde Lenasijeve je povezano s spomini števil- nih žena, rm^, deklet in fan- tov, fci v svojem poklicu uporabljajo pisalni stroj. To 90 spomini na dni, ko jim je bilo strojepisje »španska vas«, spomini nanjo, ki jih je vselej prijazna, nasmeja- na in prepričljiva sprejema- la v strojepisci ekonom- ske srednje šole ter jim po- magaia položiti temeije nji- hovega poklica. Čeprav je minilo že veliko let in je Magda Lenasijeva ie upokojena pa so njene mi- sli še vedno tesno povezane s šolo, ki ji je posvetila 23 let svojega življenja: »Rada sem v šoli, pa če- prav samo osem ur teden- sko. Verjetno bi mi bilo po vseh teh letih dolgčas, če bi morala kar tako. Magda Lemasijeva je prišla rui tedanjo gospodarsko srednjo šolo leta 1946. »Ze prej sem tu in tam pomagala možu pri njego- vem delu. Potem pa mi je nenadoma prof. Slodnjak de- jal, da je najbolje, če pridem na šolo tudi poučevat. Kar prestrašila sem se. Zdelo se mi je, da ne bom zmogla.« Tako je Magda Lenasijeva prišla poučevat na šolo, ki jo je vodil njen mož — Konrad Lenasi. Začelo se je novo ob- dobje njunega življenja, za- čela so se leta, ki sta jih po- svetila šoli. Ce bi namreč ho- teli govoriti o poklicu enega od njiju, potem se nujno srečujemo z drugim. Njune skupne borbe, prečute noči ob pripravljanju materialov za SoU), številni tečaji — bi- la so to leta, ko je bilo tre- ba hitro usposobiti veliko ljudi — in celo znane skup- ne poti v šolo. Kdaj je že bi- lo to, Konrad, ko smo dobili prvo tajnico? Se spomniš nakupa tistih strojev? Kako se je že jnsal tisti direktor Ljudske urtiverze — in še je vprašanj, Jia katera odgovar- ja mimo, zastrto dobroduš- no in nasmejano. »Hitro minevajo leta. Sta- ramo se,« pravi Magda Lena- sijeva ob tem ko se izraz njenega obraza živahno spreminja in nič na njej ne spominja na utrujenost, na- veličanost in kaj podobne- ga. »Včasih srečam katerega od nekdanjih učencev, pa mu rečem — kakih pet let bo tega, kar ste končali, kaj- ne? Pa jih je deset, celo pet- najst. Pravzaprav spoznaš di- jaka šele po Soli. Včasih se kateri obrne, kot da se ne bi nikoli srečala. Dragi spet pa so prijazni, topli, celo takrat, kadar si odvisen od njih...« Magda Lenasijeva pa ima še en obraz — obraz matere. Čeprav na račun svojih si- nov rada pravi — poglejte kakšni so, okrog prsta me ovijajo — pa se pri tem sme- je in njena skrb spremlja odrasla moža s prwo tolikš- no ljubeznijo kot včasih. »Solo pa bom letos le morala pustiti,« mi reče. Pa nič kaj prepričljivo. Kajti če- prav je topel njun dom, lep in cvetoč vrt, ki ga obdaja, jo bo vselej vleklo med šol- ske klopi, med A, S, D, F in med mladino, ki vsrkava nje- ne besede, znanje in ener- gijo. I. B. OD REGIONALNEGA KONCEPTA RAZVOJ^ CELJSKEGA PODROČJA Minuli ponedeljek je büa v veliki dvorani narodnega doma v Celju — uradno rečeno — raz- širjena seja medobčinskega sve- ta ZK Slovenije za širše celjsko območje. Dejansko, ocenjujoč po vsebini obravnavane materije, pa je bilo to širše in izredno ko- ristno ix)svetovanje o idejnih in političnih izhodiščih koncepta dolgoročnega razvoja celjske re- gije za obdobje 20 do 30 let na- prej, Bila je to izredno življenj- ska tema, pravzaprav začetek široke razprave o takšni ali drugačni orientaciji celjske regi- je, Obravnavana materija je ze- lo široka in bi zato bilo preveč domišljavo trditi, da jo je moč zadovoljivo vsaj v grobih obrisih predstaviti v pričujočem zapisu OB. poročilu. Tudi sama udeležba na tem posvetu je bila dokaz tehtnosti in resnosti problema- tike planiranja dolgoročnega raavoja v naši regiji in s tem v sklopu slovenskega in jugoslo- vanskega prostora. Mimo članov sveta ter medobčinske komisije za regionalni koncept razvoja so se posveta udel^ili še Sergej Kraigher, inž. Andrej Marine, inž. Milovan Zidar zvezni in re- publiški poslanci, predsedniki osmih občin, predsedniki občin- skih sindikalnih svetov in drugi. Tu so prvikrat v tako širo- kem krogu načeli problematiko regionalnega planiranja in po- meni pos\'et začetek širokih raz- FRANJO KRIVEC prav na to temo. Pr^sednik re- publiške skupščine Sergej Krai- gher je ocenil delo medobčinske komisije za regionalni koncept razvoja kot zelo koristno, enako tudi prvi posvet s predstavniki vseh občin celjske regije. Ce sledimo kronološkemu po- teku posveta o idejnih in poli- tičnih izhodiščih koncepta dol- goročna razvoja celjske regije, potem naj omenimo, da je se- kretar Emil Roje v odsotnosti predsednika medobčinskega sve- ta ZKS Janeza Zahrastnika uvo- doma pudaril, da je DELOVNA SKUPINA za dolgoročni razvoj imela doslej mimo drugega de- la, več razgovorov v občinah o konceptu dolgoročnega razvoja. Tudi ni slučajno, da je pobudnik akcij za perspekti\'ni program prav Zveza komimistov. Le ta se namreč na vseh področjih za- vzema za najbolj progresivno obravnavanje in zato tudi glede perspektivnega raavoja regije ne more biti ravnodušna. Potrebno je združiti vse süe za jasnejši končat, Komimisti se morajo vključiti v akcije in razprave okrog bodočega razvoja regije in morajo biti nepopustljivi pri izvajanju družbeno političnih akcij okrog regionalnega plani- ranja. Predvsem je z dolgoročnim programom razvoja odpreti lju- dem jasnejšo prihodnost, skrat- ka zagotoviti jim socialno in ekxjnorasko sigurnost. Prizadeva- nja v regiji naj bodo sestavni dea razvoja Slovenije, torej od- prta navzven. IzreiMo mesto gre pri konceptiranju razvoja zsnarastvenim institucijam. Glede naložb v prihodnje pa je vseka- kor najibolje, če se sredstva usmerjajo tja, kjer se bo z na- ložbo najhitreje povečal narodni dohodek in možnost zaposlova- nja. Izredno obširno in dognano Je o koncipiranju razvoja v r^ji govoril direktor zavoda predek gospodarstva Celje Gradišnik, Med drugim sal tudi sedanje stanje gj^' darstva v celoti in ločeno^ panogah glede na persp^y^ potrebe in zmožnosti vsake samič. Opozoril je na števjv konkretne naloge bodočega ^ voja, še zlasti pri zagotavlj^ novih delovnih mest za pjJ stek. Letno bo namreč potreb^ v regiji zagotoviti do 2500 nJ deloviiii mest. Tako vnaph pripravljena študija kot tudj ^ vajanja P, Gradišnika na sam^ posvetu so bili zelo dobro^ prispevki za osnovo nadaljnem delu. V razpravi .so inž. Dušan Bi» nik, Magda Kočar, Jurak Boä Ivan Atelšek, inž. Veljko Kijj nik, Franc Svetina in inž. Add Ta\'čar med drugim opozorili q nujnc^t organiziranega dela n razvojnem programu, na n^ mulativn^st dela celjskega ^ .spodarstva, na to, da terja knn tijska problematika dolgoročna ši koncept, na nujno zavisnoi programov od razpoložljive^ kapitala in študij tržišča, na ne skladja v razvitosti znotraj reji je in še na številna druga vpn šanja, ki jih kaže skrbno p« učiti pri koncipiranju dolgoroj nega razvoja regije. Pri vsea tem je irfiajati iz sedanjega (A jektivnega stanja. Koristen prispevek je v ra» pravi podal predsednik S. Krai gher, Id Je med drugim dejal, da je nujno imeti regionj^ aspekt razvoja, pri čemer mori- jo biti izhodišče razvoja proga- mi vseh. Neposredno je izhsčjjli iz programov gospodarskih « ganizacij. Od teh moramo tud zahtevati, da jih izdelajo. Va kakor je slabo, če takšnih pn gramov nimajo, ali pa so tea pi rani na kratek čas. Potreba je spoznati, kaj pomenijo poa mezne dejavnosti oz. posameza podjetja za občino, regijo, rei« blik». Potrebno bo veliko am liz in vsklajevanja. Inž. Andrej Marine je dejal da je potrebno pri zastavlja nalogi koncipiranja razvoja i redne potrpežljivosti. Skupni i teres mora biti dejansko tistd kar nas združuje, nujna je tud koncetracija kapitala in bol milejši poslovni nastop najsp« sobnejših v gospodarstvu. Ra» prave o dolgoročnem razvojncii programu regije morajo odsl^ iz sfere Zveze komunistov, Wl pobudnika akcije, preiti v šir» ko obravnavo ixa vseh nivojih. V zaključkih s posveta, ki j® je na kratko rezimiral inž. ^ ter Krapež, je rečeno, da gre p snovanju programa za operatic no delo, ugotoviti je vse možu» sti bodočega razvoja glede " to, da se število aktivnega pr* bivalstva veča, nadalje se moiJ prevrednotiti sedanje stanje J iz tega koncipirati ves razyoä predvideti kakšen obseg druž» nega brutoprodukta bodo im^ posamezne panoge, seveda p® ' potrebno obravnavati celo«" področje življenja, ne samoP^ dutocijo. Posvet v Celju je v celoti os^ )U idejne ki politične osn<^ bodočega koncepta razvoja, takšen koncept se bodo zavzem» vsi komunisti. Nadalje je »J sklenjeno, da bo izvajalec roi' ge koncipiranja programa r® voja Zavod za napredek go^ darstva v Celju, Razširili so ti» medobčinsko komisijo za ^ vojni program regije, ki se ^ ra ponovno sestati do konca ^ Ja letos, f.KBIV® 23. maj 1969 i^tran CELJSKA KULTURNA SKUPNOST Y razpravi je predlog za usta- novitev celjske oboiaske skup- iti za kulturo, kakor ga je ^ikovala posebna delovna sku- pina sveta za znanost in kultu- Ko ga bodo kulturne in dru- gg' organizacije oziroma usta- nove dopolnile, ga bodo dali v "javno razpravo ter imenovali ^iciativnd odbor, kd bo pripra- ^ vse potrebno za ustanovno gkup-öino. Celjska občinska glcupščina naj bi še pred kon- cem leta sprejela odlok o usta- DRAGO HKIBAR novitvi skupnosti, tako da bi ta aaživela s pričetkom prihodnje- ga leta. Do sem je vse lepo in prav, nastaja pa seveda vprašanje, ka- ko zamisel uresničiti v praksi, kajti še pred tem bi morala biti rešena nekatera sistemska vpra- šanja v republiškem merilu. Prizadeti delavci v Celju priča- kujejo, da bo v tem okviru de- telj kultura le dobila zakonsko osnovo. Predlog za ustanovitev skup- nosti izhaja iz spoznanja, da položaj kulture danes ni tak, kot bi pričakovali. Dražba je namreč prerasla tradicionalne oblike, njihovo organizacijo, de- lovne metode. V kultiu-i še ved- no prevladujejo izrazito prora- čunski odnosi, ki pomenijo naj- večjo oviro za integracijo te de- javnosti z drugimi področji in ovirajo tudi raz\'oj samouprav- ljanja. Za kulturo celjske občine, v kateri je 125 naselij z 58 tisoč prebivalci, je značilna širša re- gionalna funkcija ob skoraj iz- ključno občinskem financiranju. Občina zagotavlja kulturi 10 od- stotkov proračtmskih sredstev ali 50,40 din na prebivalca (pred dvema letoma je büo le 18 od- stotkov drugih dohodkov). Dalje, ugotavljajo sestavljalci predlo- ga, je značilna šibka povezanost med poklicno in amatersko kul- turo, pri čemer zadovoljujejo zavodi v glavnem le jjotrebe mestnih prebivalcev, prebivälcd drugih krajev pa so zapostavlje- ni, Morali bi ugotoviti, kaj so storile ustanove, da bi postaje dostopnejše vsem občanom. Med druge probleme šteje predlog zastarelo notranjo opre- mo v delovnih organizacijah, nefunkcionalne zgradbe, neizko- riščene možnosti integracije, po- manjkanje stabilnih delovnih programov in meril za delitev po delu, Z ustanovitvijo kulturne skup- nosti bi morali uveljaviti pred- vsem načelo samoupravnosti, po katerem bi o položaju in rais- voju kulturnih dejavnosti odlo- čali kiiltumi delavci in celotna družbena skupnost prek svojih voljenih organov in predstavni- kov, Prav tako bi morali uve- ljaviti načelo programiranja, do- hodka in delitve po delu, za- nesljivih finančnih virov. Tu pri- hajajo v poštev prispevki iz osebnih dohodkov, davek na promet od blaga na drobno, ob- činske turistične takse, prispe- vek od dohodka od avtorskih pravic, pa tudi participacija od skupnih dohodkov občanov. Naloge skupnosti bd bile, da bi načrtovala kulturne dejavno- sti in t^jihov razvoj, jih uskla- jevala (v ta namen bd usitano- vild strokovne organe, centre ali kaj podobnega). Skupnost bi skrbela za finančne vire iz de- lovnih in drugih organizacij, s katerimi naj bd dodatno zago- tavljali uresničevanje programov, določala pa bi tudi merila za dodeljevanje sredstev in vredno- tila dejansko opravljeno delo za- vodov in ustanov. FRANC VOGLAR Prejšnji teden je v Celju v devetxiesetem letu starosti umrl upokojeni šolski upra- vitelj Franc Voglar, Njegovo Ime in delovanje je najtesneje povezano z razvojem sloven- skega celjskega šolstva ob koncu prejšnjega in v prvih desetletjih tega stoletja, v ča- su, ko se je moral slovenski živelj na nemškubrskih tleh trdno boriti za svoje nacio- nalne pravice. Franc Voglar je bil rojen 1879 v Leskovcu pri Krškem kot sin malega posestnika in vrtnarja. Po končani os- novni šoli je obiskoval me- ščansko šolo v Krškem, po- tem pa se je vpisal na ljub- ljansko moško učiteljišče. Tu se je navzel nacionalno na- prednega duha svojih odlič- nih profesorjev. Ko je kot gojenec tretjega letnika pri- šel v počitnicah poučevat v Vojnik, je navajen slovenske Ljubljane, hitro prišel v konflikt z okoljem, kajti v trgfu je bilo komaj slišati slovensko besedo. Na šolski kxjnferenci se je uprl upra- vitelju, zaradi česar bi mu bili skoraj preprečili -vpis v četrti letnik učiteljišča. Po maturi so Franca Voglarja imenovali za učitelja na de- Skl okoliški šoli v Celju, kjer je bil nazadnje nadučitelj in upravitelj in je služboval 37 let vse do nasilne upokojit- ve. Tu se je pokojni Franc Voglar spoprijel tudi s svo- jim življenjskim ciljem. Ho- tel je dokončati boj za novo slovensko šolsko zgradbo, ki je trajal že od 1876. leta. Za ceno številnih osebnih žrtev mu je to tudi uspelo in tako SI je pravzaprav postavil naj- lepši spomenik. Franc Voglar bo vsekakor ostal vzor učitelj'>kim gene- racijam, vsi, ki so ga pozna- li, pa ga bodo ohranili v najlepšem spominu. ZBORI NA 8. FESTIVALU Na osmem Mladinskem pev- skem festivalu od 29. t^a me- seca do 1. junija bo nastopilo 24 zbcrov. Med njimi: MLADINSKI PEVSKI ZBOR MARIBOR. Ustanovljen je bil 1964, leta in ga vodi Branko Raj- šter. Na MPF je sodeloval 1965 in 1967, ko je z 98,8 točkami do- segel prvo mesto. Poleg na kon- certih doma je gcstoval v Avstri- ji, Švici in Trstu. ZBOR OSN. ŠOLE VIDEM PRI PTUJU, Ustanovljen 1964, vodi ga Jožica Soko, Na MPF 1967 je dosegel 78,4 točke. Nastopal je doma m sodeloval na Sloven- skc'-štajerskem koncertu v Grad- cu, ZBOR PINTARJA TOLEIDA IZ VELENJA, Deluje od 1962. leta, vodi ga Roža Veber, Nastopal je v Gradcu, na Mladinskem pev- skem festivalu bo letos prvikrat. ZBOR OSN. ŠOLE ČRNO- MELJ, Ustanovljen 1967, vodi ga France Župančič. Imel je celo- večerni koncert doma in dva koncerta v Semiču, na MPF bo nastcpil prvikrat. ZBOR »FRANJA VRUNČA« SLOVENJ GRADEC. Ustanovljen 1964, vodi ga Jože Leskovar, Zbor je na zadnjem festivalu dosegel 79 točk, koncertiral je v Avstri- ji in ČSSR. ZBOR OSN. ŠOLE »RAJKA« HRASTNIK. Ustanovljen 1960, voda ga Milena Baloh, na MPF prvikrat. ZBOR »VESNA« ZAGORJE OB SAVI — podatkov ni. ZBOR OSN. ŠOLE »IVAN GO- RAN KOVAČIČ« SUBOTICA. Us- tanc-vljen 1963, vodi ga Ivana Pinkava. Na festivalu letos prvi- krat. ZBOR OSN. ŠOLE »66 SLAV- JA« š.\BAC. Ustanovljen 1967, vodi ga Slobodan Tadič. ZBOR OSN. ŠOLE »KOLE KA- NINSKI« BITOLA. Ustanovljen 1960, vodi ga Ljubo Trifunovski. Na MPF je dosegel 82,8 točke in deli z zborom iz Skcpja prvo mesto v Makedoniji, ZBOR OSN. ŠOLE »KOLANE- DELKOVSKI« SKOPJE. Ustanov- Ijen 1964, vodi ga Todoe Radev- Poleg zbc-ra iz Bitole naj- boljši zbor v Makedoniji, ZBOR GLASBENE ŠOLE KO- TOR. Ustanovljen 1964, vodi ga Nikola čučič, MEŠANI MLADINSKI ZBOR »IVAN ZAJC« ZAGREB. Ustanov- ljen 1964, vodi ga Vladimir Kranjčevič. Koncertiral v Moskvi in Leningradu. MLADINSKI ZBOR »DJORDJE NATOŠEVIČ« NOVI SAD. Usta- novljen kot pic-nirski zbor 19^, vodi ga Mirko Hadnajev. Nasto- pil v Budimpešti, Novem Sadu, Beogradu, Zagrebu, Skopju. MLADINSKI MEŠANI ZBOR »PRIZREN«. Ustanovljen 1954, vodi ga Tomislav Stojkovič. Na MPF sodeloval 1960 in 1965, MEŠANI MLADINSKI ZBOR »KARPOŠ« GIMNAZIJA »GOOE DELČEV« KUMANOVO. Ustanov. Ijen 1964, vodd ga Casfla/v Tripkovski, Zbor je sodeloval na MPF in dosegel 74 tcčk, DEKLIŠKI ZBOR »66 DJBVO- JAKA« ŠABAC. Ustanovljen 1963, vodi ga Branko Djukovič. Sode- loval na MPF 1965 in 1967, ko je dosegel 97,8 točke in prvo mesto med dekliškimi ^■•ri. Koncertiral v Beogradu, Valjev- vu, Kragujevcu in sodeloval na tekmovanju v Langholenu v An- gliji. DEKLIŠKI ZBOR GLASBENE ŠOLE MOSTAR. Ustanovljen 1959, vodi ga Vjekoslav Sunjič. Sodeloval na MPF 19&1 in d<«e- gel 94,2 točke. Gostoval v ČSSR. DEKLIŠKI ZBOR GIMNAZIJE PEDACtOŠKE SMERI IJUBLJA- NA. Ustanovljen 1966. vodi ga Eka Valenčič. Na festivalu prvi- krat. MEŠANI MLADINSKI ZBOR SLOVENSKE GIMNAZIJE CE- LOVEC. Ustanovljen 1958, vodi ga France Cigan, šteje od 60 do 80 pevcev. VEK()SL.\V ŠPINDLER — 1881—1966 ča.siiikar, prosvetni delavec, politik in bo,)evnik za slovensko štajersko Tretje leto že teče, kar je umrl v Mariboru, star 85 lei, za vso slovensko Štajersko zaslužna javni delavec Vekoslav špindler. Naši časnika so se ga spomnili ob njegovi smrti 6. avgusta 1966 le na kratko. Ker je znaten del špindlerjevega življenja in neutrudnega dela navezan pniv na celjsko območje, mislimo, da je prav, da zbere in objavi celjski Novi tednik nekaj več jwdatkov o nje- govem življenju in nad vse plodnem javnem delu. Za uvod naj ima besedo znani slovenski esejist in publicist Božidar Borko, medtem ko bo ta zapis sklenil nestor celj.skih ktütumikov Fedor Gradišnik. Zgodovina slovenskega periodičnega tiska je temelji- to obdelana samo do leta 1843 (Dr. Fran Vatovec, Slo- venski časnik 1557—1843, Maribor 1961). V pripravi je drugfi del, ki pa se bo verjetno ustavil na pragu pne svetovne vojne. Tako ne vemo, koliko časa bo treba še čakati, da vneti in razgledani zgodovinar slovenskega tiska dr, Vatovec obdela posebno razgibano obdobje njegovega razvoja: leta 1918—1945. Prav v tem času so nekateri naši poklicni časnikarji, ki so se že pred pr^o vojno uveljavili v dnevnem in tedenskem tisku, dosegli svoj najvišji \-zpon. Spričo rastočega pomena domačega tiska pa se je v razdobju med dvema vojnama pridružila temu poklicu vrsta mladih ljudi, ki so bistveno prispe- vali h kakovostni povzdigi slovenskega periodičnega tiska. Lahko bi rekli, da je šele v tem razdobju dobil profesionalni časnikar pri nas pravo družbeno pozicijo in se dokončno uvrstil med upoštevane javne in tudi kulturne delavce. Medtem ko so osebnosti mnogih naših pesnikov in pisateljev zadnjega stoletja osvetljene s slovstvenozgodo- vinskimi portreti in študijami, je področje slovenskega časnikarsva v tem pogledu zanemarjeno: za razdobja, o katerih pogrešamo zgodovino tiska, je monografična ob- delava vodilnih časnikarjev, ki so bili najznačilnejši za ta razdobja, tem manj verjetna. In vendar bi že bil čas, da bi dobili Slovenci vsaj nekaj takih študij, saj bo šele z njimi osvetl.jena vloga in z njo pomen profesionalnega časnikarstva na Slovenskem. Med osebnosti te vrste, osebnosti, ki bi bile vredne podrobnejše obdelave, sodi tudi Vekoslav špindler. Ne- mara bi bili časnikarski in sploh kulturni delavci tistega regionalnega področja, na katerem se je najbolj uveljav- ljal ta dolgoletni profesionalni časnikar, predvsem pokli- cani, da obujajo spomine nanj in tako pripravljajo gra- divo za poznejšo monografično obdelavo Špindlerjevega življenja in dela. Sleherno spodbudo v tej smeri je treba samo pozdraviti. Ime Vekoslava špindlerja se je pojavilo v moji za- vesti že v otroških letih, kmalu potem, ko sran se naučil brati in je bU vsak potiskan papir vaba za mojega že tedaj nenasitno radovednega duha. Oče, kmečki veljak in dolgoletni vaški župan, je bil naročen na celjski »Na- rodni Ust« in po njegovih stolpcih so se pogosto spre- hajale moje oči. Tako sem se ob imenu Vekoslava Špin- dlerja prvič srečal s poklicem, ki je postal pozneje tudi moj poklic. Takrat še nisem mogel slutiti, da se bova nekoč znaša na isti poti in da bova pod skupno streho v istem uredništvu oddajala neučakanim stavcem svoje sestavke. To je bilo sredi dvajsetih let v uredništva maribor- skega dnevnika »Tabor«, ki je imel uredniške prostore tam, kjer je nekoč časiiikaril Josip Jurčič: za njim je še OvStala pisalna miza in vsak izmed nas je kdaj pa kdaj v spoštI.Uvem spominu na pisatelja »Desetega brata« kaj rad napisal kak svoj članek prav na deski te stare mize. Vekoslav Špindler je imel v tistih časih za sabo že deset- letja časnikarskega dela, zato je bila kolegiabiost z njim za nas mlatle, naraščajnike v tem poklicu, posebno pri- jetna. Bil je najstarejši med nami, dobrodušen, rejen, prikupen tovariš: zares tovariš, zakaj tovarištvo ae je tudi tedaj, ko smo se imenovali gospode, očitovalo v ži- vem in toplem duhu te besede, ne v njenem zvoku, ki je največkrat prazen, če se ponavlja le iz navade. V po- govorih s špindlerjem smo pogosto pretresali ne samo zadeve, ki so bile na dnevnem rejiu, marveč tudi vpraša- nja metodologije časnikarskega dela. izpopolnjevanja po- zameznih rubrik, prizadevanja po kar najboljši infor- maciji in kroniki, ki z njima dnevni tisk predvsem stre- že svojemu občinstvu, špindlerjeva dolgoletna izku.šenost je mogla samo obogatiti našo preveč teoretično razgle- danost in pomanjkljivo prakso. Obžalovati je, da ni na- pisal in tako ohranil teh svojih izkušenj in v dolgoletni praksi preizkušenih pogledov, ki so pod njegovim vpli- vom prešli v mlade sodelavce, a »o v njih izgubili »led špindlerjeve močne osehnowii, (Se nadAljiijr) 33. maj 1969 STARA ME NE RAZUME Vlak. Smer. Celje—Zidani most. Odhod: 13.28. Osebe: trije dijaki celjskih srednjih in strokovnih šol. »Veš, da me je skoraj zadela kap, ko sem včeraj zvedela, da je Irena že s pet- najstim letom zanosila ...« »štirinajst dni sem bil nepretrgoma pijan, S kolegi smo hodili iz gostilne v gostilno. Obupno fe bilo ...« »Moja ,stara' me sploh ne razume. * »Prideš zvečer na ples?« »Veš, da ne morem, ker imamo jutri tekmovanje za bralno značko« »To je sranje. Pusti in pridi na ples... Doma je hudič. Veš, da mi stara noče kupiti ,špagaric'?« »Saj sama zaslužiš. S tistim denarjem si lahko veliko kupiš. Kje pa je zapisano, da ti mora vse mamica kupiti.« »Kaj bom s tistimi tisočaki? Ničesar si ne morem kupiti. Pa še darilo za Ma- rinko . .« »In ti imaš tudi rojstni dan prihodnji teden?« »Xa, imam ga, Ce mi misliš kaj kupiti^ mi raje daj kar denar. Naredila bom »hausbal«, povabila kolege in sraU ga bo- mo do jutra. Lani je bilo tako prijetno... Bojan se ga je tako napil in pokozlal vse stranišče« »Pa da ne boš dorne rekla, da si bila z mano?« »Ne bom, saj me že štirinajst dni ni bilo ponoči doma in kako se naj potem vedno na tebe izgovarjam, ko si vendar poštena punca « Bliža se Zidani most. »Prideš zvečer na pies? Ce nimaš de- narja za vstopnino^ ti jo jaz plačam. Sa- mo pridi, videl boš, da bo prijetno.« »V redu. Domov se grem najesti in ta- koj nazaj na vlak. Zvečer se dobimo.« Izstopil je, oni dve pa v Radečah. Zvečer se dobijo na plesu. Ponovne bo minila noč, ko je ne bo doma. In ču- dila se bo, če jo »stara« ponovno ne bo razumela... T V CELJE IMENOVANJE SVETOV v petek, 16. t.im. je bila druga seja celjske občinske skujpščine, na kateri so raz- pravljal: o delu pravosodnih ustanov, zatean občinskega sodnika za prekrške, postaje milice in delu zavoda za mero in kataster zemljišč v lanskem letu, razen tega pa so na predlog komisije za voditve in imenovanja imeno- vali tudi člane in predsednike svetov ter vseh odbomiških komisij. V razpravi o delu pravo- sodnih ustanov se je zno- va FK>javil star problem fi- nanciranja. Gre namreč za tako ianenovane medobčinske ustanove in dejstvo, da mno- ge občine pozabljajo na svo- jo obveznost do financiranja te dejavnosti. Spričo tega v večini teh ustanov niso po- vsem rešeni kadrovski pro- blemi, strokovnjakov namreč manjka, delo zastaja in po- dobno. Na seji so sprejeli še dva odloka in to o občinsldh upraraih ter občinskih sod- nih taksah. Ko so potrdili nekaj odlokov o imenovanju ulic, so sprejeli predle^ o do- knčnem prenehanju z de- lom administrativne šole :?n njeni pripojitvi ekonomske- mu šolskemu centru. Odborniki so tudi ugodili lastni želji dosedanjega na- čelnika oddelka za finance, Franja Novaka, ki so ga raz- rešili dolžnost: In imenovali za vršilca dolžnosti načelnika davčne uprave Eda Klovarja. Pri tem se je predsednica ob- činske skupščine, Olga Vrabi- čeva, zahvalila tov. Novaku za več kot desetletno uspešno delo v občinski upravi ter mu podarila v spomin sliko Ante Trobejeve - šoštanjska termoelektrarna. M. B. IGRIŠČE - ZA DAN MLADOSTI v počastitev dneva mlado- siti bodo v soboto, 24. t.m. ob 8.30 odprli pri prvi osnc^'- ni šoli športno igrišče, ki je namenjeno učencem prve osnovne šole, šolskemu cen- tru za blagovni ipromet, za- vodu Ivanke Uranjekove in gojencem doma Vere Slan- drove. Otvoritev bodo adružd- li ne samo s prosdavo, aka- demijo na prostem, marveč budi s športnimi tekunovaniji. Novo igrišče je lepo darilo mQadine za 25. maj. SVET ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Vsem dosedanjim enajstim svetom se bo kmalu pridru- žil še eden in to svet za kme- tijstvo in gozdarstvo. Glede na tb spremembo bo treba izpopolniti ne samo statut tudi ime dosedanjega sveta občinske skupščine, marveč za primerno gospodarstvo, ČEZ EN MESEC - DEČKOVA CESTA Dela za popolno rek.>n- strukcijo Dečkove ceste so v teku. Pričakujejo, da bodo v enem mesecu končana vsa pripravljalna in med lemi tudi številna vprašanja lastni- štva zemlje (gre za okoli 60 primerov). Glede na to pri- čakujejo, da se bodo za- ključna dela pričela čez pri- bližno mesec dni. PRISPEVKI ZA RK Prejšnjo soboto so pod- mladkarji Rdečega križa celj- ske občine i2ivedli akcijo zbi- ranja prostovoljnih denarnih prispevkov za RK. Občani so srečavali pionirje pred trgo- vinami, kinematografi, na ben- cinskih či^palkah in drugod. Nekaj otrok je bilo sicer ne- koliko plašnih, toda kljub te- mu je akcija kar lepo uspe- la. Denar, ki so ga na ta na- čin zbrali, bodo porabili za razširitev dejavnosti Rdečega toriEa med mladino. PROSLAVA V POČA- STITEV 50-LETNICE ZKJ v Storah so se skrbno pri- pravili na proslavo 50-letnice KPJ. Slovesna akademija bo v sobot», 24. maja ob 18. uri T štorskem kulturnem do- mu. Nastopilo bo pet pev- skih zborov — dva z osred- nje šole Store, po eden s Kompol in Svetine ter otro- ški pevski zbor vrtca. Učen- ci osnovne šole Store pa se bodo predstavili z recitalom »Domovina«. Nastopili bodo tudi člani folklornega krožka. Sobotna prireditev bo osred- nja štorska prireditev v po- častitev 50-letnice ustanovitve ZKJ in SKOJ. 2ALEC MLADINA ZA MESEC MLADOSTI Osrednja proslava žalske mladine ob 50. letnici KPJ in SKOJ bo 17, maja v Tr- navi pri Šempetru. V kraj- šem kulturnem programu bodo sodelovali pevci in re- citatorji. Prihodnji teden pa bo svečana seja Občinske konference ZMS v Preboldu, akademija, mladinski p'les ob jezeru in tekmovanje v taborniškem mnogobju. Žalski mladinci pa priprav- ljajo tudi pohod, na katerem bodo obiskali vsa spominska obeležja na žalskem območ- ju. Pohod bo razdeljen v šti- ri etape. Mladinci bodo ob večjih spominskih obeležjih pripravili kulturne progra- me, očistili okolico grobov in prepleskali črke, V pohodu bodo sodelovali mladinci dz počitniške zveze in taborniki. TEKMOVANJE PIO- NIRJEV GASILCEV Preteklo nedeljo je bilo v Braslovčah občinsko tekmo- vanje pionirjev-gasilcev. Tek- movanja se je udeležilo 11 desetin iz raznih krajev žal- ske občine: Rezultati A skupine: Pol- zela 435, Prebold 428, Žalec 424, Gotovlje 423, Šempeter II 423, Parižlje 395. Rezultati B skupine: Šem- peter I 373, Matke 371, Le- več 366,5, Gornja vas 311, Tr- nava 302. Desetini Polzela in Šempetra bosta v nedeljo tekmovali na republiškem prvenstvu v Laškem. OBČINSKI PRAZNIK LETOS V PETROVČAH T. jiunija praznuje Žalec svoj občinski praznik. Letos bodo osrednje prireditve v Petrovčah. Pred hmeljarsKim domom bodo postavili nov spomenik, asfaltirali oeste, napeljali vodovod iz Levca, postavili več zaprtih avtobu- snih postaj in uredili rozsvet- j Ijavo centra Petrovč. Poleg športnih bo tudi več kultur- no-zabavnüi prireditev, ki pa ne bodo samo v Petrovčah, mrteveč tudi v ostalih večjih krajih, kot so Žalec, Griže, Brasdovče, Prebold iibd. MALI INTERVJU Vprašuje: D. Hribar Odgovarja: Gizela Rotor Gizela Rotar je Oi-jakinja 4. e razreda ekonoanskega šol- skega centra v Celju in bo v kratkem maturirala. — Ali vam dela učenje kakšne težave? »Ne.« — Kaj bi radi dosegli? »Po končani šoli bi se rada zaposlila. Elektro me štipendira in so mi obljubili, da bom dobila službo.« — Raje berete ali gledate filme? »Berem in gle- dam filme; imam rada dobre knjige in dobre filme.« — Ste navdušeni za tako imenovano bitni-štvo? »Nisem. Zdi se mi, da ni naše in da gre samo za ix>snemanje. V dolgih la- seh in vpadljivem oblačenju ne vidim ničesar, kar bi bilo kaj vredno.« — Kaj mislite o svoji generaciji? »Mislim, da ima preveč svobode, da je preveč brez vsakršnega nadzorstva in da marsikdaj ne zna ničesar spoštovati, marveč pride do cilja tako rekoč preko vsega.« — Ste zadovoljni z mladinskim klu- bom? »Ne zahajam v klub, ker se mi zdi, da je tu pre- več madoletnikov. Tudi pro- gram ni primeren in dovolj vabljiv. Žal v njem ne naj- dem primerne zabave.« — Ali cenite denar? »Denar ljudi onesrečuje. Manj ko ga ima- jo, bolj bi bili lahko srečni; je pa, kot kaže, ravno naro- be.« — Kateri pn)blem v Ce- lju bi morali predvsem re- šiti? »Zame in za naš okoliš je to problem Dečkove ceste, ki se je spremenila v njivo.« ŠENTJUR NA PONIKVI SO PLESALI Prejšnjo nedeljo je biia na Ponikvi pri Grobelnem ob- činska revija folklornih sku- pin. Nastopili so plesalci iz Planine, Gorice pri Slivnici, Dobjega, Šentjurja in doma- čini. Prireditev sodi v okvir de- javnosti pionirske komisije pri zvezi prijateljev mladine Šentjur, V juniju bodo pri- pravili tudi občinsko sreča- nje mladih likovnikov na Dobju pri Planini. Za sreča- nje je prijavljenih že šest šol s po tremi učenci. Udele- ženci bodo morali vnaprej poslati dve likovni deli, eno risbo pa bodo napravili ob samem srec^u. Seveda bo- do najboljšim razdelili na- grade, vse izdelke pa razsta- vili v Šentjurju, CESTA NA RIFNIK Šentjursko turistično dru- fctvo bo v bližini precej za- puščenega rifhiškega gra- du uredilo majhen bife in se- veda dostop do gradu. Va- ftčani Riinika pa se zelo za- nimajo za gradnjo reste, ki bi omogočila bisk gradu tu- di motoriziranim turistom. Zato so od turističnega dru- šitva že zahtevali, rvaj organi- Eira prostovoljne delovne ak- cije. DRAMLJE UREJENE ŠE PRED PRAZNIKOM v Dramljah občani s po- spešeno vnemo urejujejo oe- ste, ru&ijo stare ploitove ter urejujejo zelenice in cvetlič- ne grede. Popraviti namera- vajo tudi prosvetno dvorano, trgovino in šolo, gasilci pa bodo iz laisitnih sredstev in denarja, ki ga je prispevala občina, nabavili novo motor- no brizgalno. Ljudje bi seve- da želeli, da bi pred občin- skim pi'aznikom asfaltirali tu- di ceste v naselju, vendar ni dovolj denarja. Zato pa bo- do kmalu začeli delati dva kilometra dolgo cesto Marija Dobje—Bovše, ki bo povezo- vala Dramlje s cesto iz sme- ri Celja. SLOVESNA AKADEMIJA Tudi T Šentjurju bodo v Bofboto proslavili 50. obletni- co ustanovitve ZKJ in SKOJ na slovesni akademiji, na ka- teri bodo sodelovali pe-\-ski zbori, folklorne skupine, re- citatorji in godba na pihala. Hkrati bodo p-odeliU tudipri- ananja udeležencem sindikal- nih športnih iger in piscem tekmovalnih nalog v zvezi s 50-letnico ZKJ z naslovom »Previhrali smo viharje«. MLADINSKE PRIREDITVE Pred kratkim je bilo v Šentjurju tekmovanje »POKA- ŽI, KAJ ZNAŠ« za učence os- novnih !k>l. Tekmovanje je vodil mladi učitelj Marjan Razdevšek. Največje presene- čenje so zaradi množičnega nastopa — priredili mladi tamburaši, čeprav niso do- segli pomembnejše uvrstitve. Udeleženci tekmovanja pa so pokazali veliko znanje zlasti iz zgS'ta.la poslovodkinja, temveč predvsem zato, da bom lah too s svojim znanjem poma- gala drugim, mlajšim od se- be. Vesela sem, da imam službo in sd tako ustvarjam svoje življenje.« J02E KRAMER, 26 iet, kiljučavničar: »Sicer je ree, da sem že v letih, kd v seda- njem razgibanem času ne ve- ljajo več za mlada. Kljub te- mu se tako počutim, saj ■iem predsednik mladinske organizacije. Zato so moje reLje predvsem vezane na mladinsko delo, namreč že- lim si, da bi mladi bolj de- lali v'svoji organizaciji, ki bi morala nuditi Članom več kot jim nudi. Ko bomo imeli takšno organizacijo ^em prepričan, da bo delo y>ij 7,aživelo.« JANEZ GRILC, 18 let, uče- nec v ključavničarski stroki: »»Osebno si želim, da bi usta- novili v Celju zabavni an- sambel. Igram solo kita.ro in sem strašansko vnet za glabo. Tako bi ves prosti čas uporabil za igranje. Gle- de na službo pa je tako, rad bi se izučil za dobrega ključa- vničarja. Pred mano je še leto dni šolanja, nato pa služe- nje vojaškega roka. Po voj- ski pa bi rad nadaljeval šo- lanje, ker čutim, da je dose- danje še premalo zame.« B020 MESARIC, 20 let, steklobrusilec: »Rad bi na- predoval v svojem poklicu, vem pa, da bo to mogoče le, če bom naredil še kakšno višjo šolo. Drugače pa so mo- je želje takšne, kot vseh mladih Celjanov. V prvi vr- sti si žielim, da bi imeli več zabave oziroma boljše pogo- je zanje, mislim na plesno dvorano. Tudi športnih igrišč je premalo, da bi lah- ko sodelovali v raznih špor- Hh x'ci tiiti. ki si to wlijo.- DiARKO BOŽIČ, 17 let, učenec v trgovini: »To je ze- lo težavno vprašanje, saj sem v letih, ko ne mislimo veliko naprej. Moram pa re- či, da bi se rad kmalu osa- mosvojil, ter si tako uredil svoje življenje oeiroma ma- terialne pogoje, želim si av- tomobil in nato še stanova- nje. Vem, da je to veliko, vendar upam, ^ bom nekoč oboje imel.« Cimboljši uspeh v svojem poklicu, možnosti napredo- vanja in želja za izpopolnjevanjem svojega znanja zato, da bi imeli boljše življenjske pogoje je normalna želja današ- njih mladih ljudi. K tem velikim željam pa se veže še vr.Srta drobnih, ki pa bodo v veliki večini ostale neizrečene. Upajmo, da se bodo prve in druge uresničile, r. V.—M. S. nekaj manj članov od štirideset- članskega plenuma. Kljub temu, da stoji sindikat za in pred nekateri- mi aktualnimi nalogami sedanjosti, smetani celjskega sindikalnega vrha ni uspelo zagotoviti sklepčnosti. Morda je prav zato težko zahtevati aktivno delo sindikalnih podružmc v delovnih organizacijah. Sicer pa glede na te, da bi go- vorili samo o povolilni dejavnosti, še ni tako hudo, huje bi bilo, če bi morali razpravljati o preskrbi de- lovnih ljudi s kurivom in ossimndco, saj je pomlad že tu in do zime ni dolgo. TtAAA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TfcMA ZA STARŠE - TEAAa ZA STARŠE - TEMA SE GRADI življenje današnje mlade generacije poteka v pogojih splošne svetovne nestabilno- sti, ko je pred nami poten- cialna nevarnost novega sve- tovnega požara, ko se ob krutosti našega časa rušijo občečloveške moralne in etične vrednote, ko srečuje- mo odklone, ki se kažejo v vse večjem pK>hlepu, v alko- holizmu in narkomaniji, pro- stituciji, avtomaniji itd. -- v takšnih okoliščinah ni čud- no, da iz^blja določeno šte- vilo mladih ljudi smisel za pKJzitivne življenjske ideale in se ob vseobči naveličano- sti predaja protidružabnim težnjam in takšnim negativ- nim dejanjem, ki jih ozna- čujemo kot naladinsko pre- stopništvo. Če v prizadevanjih, da mladi hodijo po pravi poti, ni odigrala pozitivne vloge družina, je mnogo verjetno- sti, da bo marsikateri človek že v otroški dobi skrenil, se predajal delomrznosti, pote- puštvu in ob ugodnih prilož- nostih tudi prilaščanju tujih predmetov, kar se ob zane- marjanju mlade osebnosti v nadaljnjem razvoju še od- ločneje ijskristaližira — v smeri antisocialnih dejavno- sti v puberteti. Današnja družina, družina prehodne dobe, se čedalje bolj indivi- dualizira, povezanost med posameznimi člam družine slabi, roditelja sta veliko z doma, otroci, pa ostajajo brez varstva. Družina je v krizi in tu lahko iščemo pr- ve vzroke za otrokovo vzgoj- no zanemarjenost, duševno zaostalost, emoncialno zapuš- čenost in revščino pri social- nih in moralnih čustvih. Na mladinsko prestopništvo vpli- vajo posebno nekatere oko- liščine družinskega življenja — kot na primer položaj ne- zaželenih otrok, pomanjka- nje občutka varnosti otrok v družini, prepir roditeljev, bolezni in podobno. Tudi al- koholizem, prostitucija, kri- minal in delomrznost /pli- vata na mladega človeka, čimbolj je družina prizade- ta in neurejena, tem večje so pri otrocih možnosti za de- linkventnost. Pri pojavih mladinskega prestopništva igrajo pomem- bno vlogo tudi telesni in du- ševni dejavniki. Dednost smo omenjali že v prejšnji številki, pri če- mer bi opozorili na podedo- vane ali pridobljene bolezni, telesno ali duševno slabot- nost, anomalije čutu čustvo- vanja in inteligence. Določe- no vlogo igra tudi spol, mla- dostnice se pojavljajo kot prestopnice v manjšem šte- vilu kot mladostniki. Toda ženska delmkvenca se najčeš- če pojavlja v prostituciji, kar mnogi sociologi pripisujejo tudi premajhni spolni pou- čenosti, pa tudi kot posledi- ce napačne domače vzgoje. Končno bi omenili še sta- rost mladoletnih prestopni- kov — in sicer značilnosti psihološke, socialne in mo- ralne zrelosti kot važnih ele- mentov za mladinsko pre- stopništvo. Inteligentnost je v bistvu prirojena sposobnost znajti se v določenih težjih življenj- skih situacijah. Zato je pri preučevanju In ugotavljanju vzrokov prestopka mladega Človeka zelo važna poglobi- tev v njegove umske spo- sobnosti, pri čemer se naj- češče odkrije, da gre za pri- mere mentalne nerazvitosti na stopnji debilnosti, tu in tam imbecihiosti, v mnogih primerih pa za vzgojno zane- marjenost in nje posledice — duševno zaostalost. S stališča kriminalne psi- hologije imajo poememben de- lež v preučevanju mladinske- ga prestopništva tudi proce- si čustvovanja, posebno v primerih pretirane afektivno- sti, čustvenih izbruhih, čust- venih konfliktih in krizah, stabilnosti in nestabilnosti do lastne osebe, družine, šo- le, nasprotnega .^poi» J dobno. I S tem v zvezi tudi o moralno vzgojo^ Iji in o značaju ali ka7?J ju, to je o mladostiS?* osnovnih življenjskih , ritvah, ki se kažejo v^ govem svetovnem nazor»" teresih, moralnem nju in idealih, kakršni kor so se razvili z ny^' nikovim življenjem v bi. Gre za to, koliko se človek spoprijeti s svo.^ slabimi nagnjenji, ali premagovati svoje negat.! antisocialne težnje, se '' upreti in jih nadomestiti" pozitivnimi dejanji. Pom^ no je tudi, ali zna podS svoje zasebne interese ^ resom ožjega kolektiva in 1 še skupnosti. Posebne te^ »i povzročajo brezdušni ego« je presamozavestni objest^ it mladostniki, ki zavračajo) t hemo avtoriteto, polni ( i pora, ali že skoraj rtir^ ( do starejših, potem mi) i, ljudje, ki ne vedo, kam le preobiljem življenjske ^ gije, v splošnem torej vsi i sti, ki so brez neke pozjj , ne življenjske motivacije { živijo samo za danes, ij ^ tem dnevu se izživljajo n , janji, ki jih označuje du . ba kot prestopništvo. prof. ALBIN PODJAVORa SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEM IZBIRA POKLICA POMEMBNO RAZPOTJE Medtem ko smo v prejšnji številki objavili se- znam prostih učnih mest v celjskem območju, uvrščamo tokrat sestavek prof, Ane četkovič, ki je namenjen predvsem staršem, katerih otroci se bodo letos znašli na enem prvih pomembnih življenj- skih razpotij. Hkrati pa vam predstavljamo tudi tri, za naše območje zelo zanimive poklice — vrt- narja, poljedelca in živinorejca. Podatke je zbral Mitja Umnik, poklicni svetovalec celj.skega zavoda za zaposlovanje. Šolsko leto se nagiba h koncu. Spet je pred nami čas, ko se bodo iz naših os- nowiih šol vsuli tisoči mladih ljudi in se razikropili na raz- lične strani: v šole II, stop- nje, v učenje različnih pokli- cev ali v zaposlitev. Oni in mi vsi, ki nam je pri srcu njihova u'soda, se bomo po- novno srečali s problemi, ka- kor prejšnja leta: z učnimi mesti, sprejenmimi izpiti, zgrešenimi željami, štipendi- jami in podobno. Poklicne želje in interesi se porajajo že zelo zgodaj, pa tudi nazori in stališča otrok do izbire poklica. Večina otrok Sli izbere svojega pok- licnega vzornika, kar lahko ugotavljamo in opazujemo preko otrokovih fantazijskih in ustvarjalnih iger, kasneje preko spisov in razgovor pri pouku. Prav izrazito se to odraža pri deklicah, ki jim postane vzor in ideal učitelji- ca, kar bi tudi one želele po- stati. S poklicnim usmerjanjem bi bilo treba začeti že v pr- vem razredu. V praksi se omejujemo le na mladino, ki zaključuje osemletko Odlo- čitev za poklic je pri večini enkratna in je življenjskega pomena. Zato je v odločanju treba biti skrajno preudaren Na izbiro poklica vpliva mno- go različnih faktorjev, ki pri enem tako. pn dni.aiem dru gače delujejo. Zelje, interesi, sposobnosti in učni uspeh učenca, so eden izmed glav- nih motivov. k temu pa se pridružujejo še prednosti in ugodnosti določenih poklicev, poklic staršev, socialne raz- mere v družini, zdravstveno stanje in telesne zmogljivosti učenca. Za mlado's.tntka je prehod iz splošno izobraževalne osemletke v poklicno odloči- tev prvi življenjski preizkus. Nanj je treba računati in o njem že prej razmišljati. Na ta način se lahko izognemo krize, napetosti in iskanja možnosti v zadnjih trenutkih, kar lahko privede do nepra vilne in usodne odločitve. Pomembno vlogo pri po- klicnem usmerjanju ima Os- novna šola. Pri pouku raz- ličnih predmetov lahko uči- telji odkrivajo, vzbujajo in razvijajo v učencu poklicne interese, ga seznanjajo z raz- ličnimi poklicnimi področji m tako gradijo temelje na- daljnji usmeritvi. Veliko besedo pri končni odločitvi imajo starši. Zelo je zgrešeno, če precenjujejo ali podcenjujejo sposobnosti svojega otroka in mu iz am- bicioznosti končno izberejo poklic, ki so si ga sami ne- koč želeli, ali pa zato, ker ima bolj.še materialne per- spektive in podobno, čeprav so hoteli v tem primeru do- bro, so lahko i>dl(>čil] mimo otrokovih želja, ki so njegova glaraa spodbuda pri nadalj- njem učenju. Končna odločitev naj bo otrokova, V osmih letih šola- nja je toliko dozorel, da se bo ob pomoči učitelja, star- šev, ali poklicnih svetoval- cev sam odločil. Sicer si bo- do lahko starši nabrali očit- kov, ko njihov otrok šole ne bo uspešno izdeloval ali pa bo s poklicem nezadovoljen. V življenju je zelo važno, da svoj poklic opravljamo z ve- seljem, da v njem lah&o iz- ražamo in dalje razvijamo svoje ustvarjalne sposobno- sti. Plačilo za delo ni samo v denarju, temveč tudi v za- dovoljstvu, ki ga ob njem doživljamo. Vodilno načelo, ki bi ga morala šola in starši v otro- oih zgraditi, je pravilen od- nos do vsakega dela, pokli- ca. Vrsta družbenih in gospo- darskih dejavnosti narekuje vedno nove potrebe po raz- ličnih profilih delavcev. Pro- cesi dela postajajo zaplete- nejši in zahtevnejši, zato je od posameznika zelo odgo- vorno, v kateri člen družbe- nega delovanja se bo vklju- čil. Učenec bi moral biti sez- nanjen z vsemi možnimi po- klici, njihovimi zahtevnostmi in prav tako družbenimi f>o- trebami po le-teh. V mnogih primerih pa so učenci o vsem tem premalo seznanjeni in živijo ob napačnih predstavah in pričakovanjih, ki jih puščajo razočarane. Napač- no bi bilo odložiti prC'^ blem poklicne odločitve s tem, da bi učenec nadalje- val šolanje na gimnaziji, ki bi mu omogočila daljši čas za premislek. To ima lahko neugodno posledico, če uče- nec ne pričakuje in se ne za- veda novih in še večjih zah- tev na fakulteti. Dokaz tea so močni osipi (celo prd 80 odstotkov) v pn'em let ku fakultete. Tudi v gina zijo je treba stopiti z dolo( nimi poklicnimi interesi željami, ki pa jih je seva možno menjati. Čeprav se je verjetno že vi čina osmošolcev odločila a svojo nadaljnjo pot, ne bo odveč spodbuda, d» š« enkrat dobro razmislijo, i so se in se bodo dobro oä čUi. Kritično naj pretehta svoje zmogljivosti, želje, i terese in stvarne možnosti: dosego željenega poklica izobrazbe. V kolikor se izi lem ne morejo odločiti, i se ponovno po'svetujejo s ss jimi učitelji in starši. Poa gali pa jim bodo tudi v p klicni svetovalnici, kjer ba lahko preizkusili svoje sp sobnosti in interese na raaii nih testih. Poleg tega pa i tam lahko seznanijo s kf kretnimi kadrovskimi poß bami določenega obmo^ kar je tudi važno vedeti. Pri odločanju vso srečo! prof. Ana Četkot PREDSTAVLJAMO 3 POKLICE Kmetij'ski izobraževalni cen- ter v Celju bo tudi letos vpi- soval v svoje šole učence, ki se želijo izobraziti v kmetij- skih pokücih. Tako bo na vo- ljo mladini, ki končuje osem- letno šolanje: Vrtnarska .šola, ki je edina tovrstna šola v Sloveniji. Ustanovljena je bila takoj po osvoboditvi in je v tem času izobrazila preko 500 vrtnar- jev, ki so danes zaposleni sirom naše domovine. Vrt- narska šola je šola s prak- tičnim poukom ki traja 2 le- ti. Pričetek p>ouka je v sep- tembru in traja do konca me- seca aprila. V tem času je teoretični pouk kombiniran s praktičnimi vajami v rastli- njakih, delavnicah in zuna- njih deloviščih. Z majem na- stopijo učenci strnjeno pra- kso na delCTiščih Kombinata Žalec in Arboretiuna Volčji potok. Raznovrstna dejavnost in njen obseg omogočata učencem šole izobrazbo v vseh fazah dela pri posamez- nih vrtnarskih poklicih. Za praktično delo so učenci us- trezno nagrajeni. Živinorejsko-poljedelska šo- la v Šentjurju, šola je ena najstarejših kmetijskih šol v Sloveniji. Tudi tu traja šo- lanje dve leti. Pouk je teo- retičen in praktičen in nima strnjene prakse. Namenjen je predvsem mladini, ki se želi po končanem šolanju zapo- sliti na družbenih pffsestvih ali specializiranih obratih. V času šolanja učenci dobro spK>znajo najvažnejši panogi kmetijstva-živinorejo in polje- deljstvo. Pri praktičnem pou- ku delajo z vsemi sodobnimi napravami in stroji in se tu- di usposobijo kot vozniki motornih vozil. šola za kmetovalce v Šent- jurju je ponovno zaživela pred petimi leti. Namenjena je kmečki mladini, ki bo prev- zela posestva za svojimi star ši. Zaradi pomanjkanja de- lovne sile na vasi je pouk pri- lagojen času, ko kmečki si- novi najlažje zapustijo dom. Tudi ta šola je dvoletna le, da teoretični pouk pričenja vsako leto v novembru, kon- čuje pa koncem marca. C vezali praktični pouk pa ' radi slabših pogojev ^ skem času uvajamo v P^ nih mesecih v obliki pra® nih vaj. Tako tudi tu P^f zujemo teoretične problö^ej praktičnimi izkušnjami, ^^ potrebne naprednemu go^ darjenju. . V okviru te šole deluje tj oddelek kmetijsko-gospoi^ ske šole, v katero sprej«® mo kmečka dekleta. Poni' tem oddelku je prilagojen ? trebam kmečkih gospod^ ki morajo poleg kmetijsl^« znanja obvladati tudi go^ dinjstvo, kuhanje, nego ® jenčka in ostalo, pouk na t« oddelku je ravno tako se^ ski, praktične vaje pa op" Ijajo učenke tudi v času P let ja. _ . Pri vseh šolah so tudi o movi, ki nudijo gojencem P pK)lno oskrbo ter prijetno vanje v sodobno urej^ prostorih. Domovi s^® tudi za izven-šolske dej^'^^ sti, za športno in kult-u življenje. 10 maj I?»69 STRAN ZELI SLABO )A BO DOBRO ^ kineoka gospodinja, davno pokojna, mi je pripovedovala tole o: tega je preteklo že 0 vode. To je bilo tar to sem bila še mlado stara okoli 24 let, ko idal cesar Franc Jožef, je v Jožefovi cerkvi nad n, žene in dekleta smo tam tako imenovane jvoe vaje«. Moškim je jtop strogo prepoivedan, 1 diuhovTiiku, kd je vodil ge. Učil: so nas, kako 6vimo, da bomo dobra, «in poštena dekleta, ki ■ res znale varovati svoje gco dostojanstvo, iz ka- bomo postale dobre, ne svojim možem, zve- jovenske žene, kakršnih iovenski narod tako zelo liwje. Izmed več cerkve- pvomikov, ki so takrat s svojimi pridiga^ je bil eden posebno htid. pv govor je bil glasen dn Äko razburjen, kakor da «s kom kregal. Ropotal &el je s pestjo po priž- nici, kakor bi hotel vsako be- sedo pribiti. Govoril je o praznovanju, o vedeževanju in čarovništvu. Na primer: če srečaš lovca, ki gre na lov, mu ne smeš reči: »Dobro srečo, da bi mnogo plena na- strelil!« Tedaj bo prišel pra- zien domov. Reči mu moraS: »Sam ljubi Bog daj, da bi šel prazen domov!« Tedaj bo nastreljal plena, da ga bo ko- maj nesel. Ali drugi primer. Ce ti kašna gospodinja poka- že mlade pujske, ne smeš nikoli r^: »Jejna, kako so lepi in srčkani!« Tedaj bodo vsak dan bolj grdi, suhi in i^iposled poginili. Ko jih za- gledaš, moraš reči: »Fej, fej, te bodi, ti mrha ti, grda, skuštrana, fej te bodi!« Tedaj bodo pa prasci vsak dan lep- ši, večji in debelejši. Aid o vedeževanju: kako hodijo de- kleta kaikšno oopemioo ali ciganko spraševat, da ji šloga iz kart in pove, če je fant zvest, ali pa ima poleg nje še katero drugo, kdaj se bo po- ročila, se bosta z možem ra- znjmela, koliko bo imela otrok, fantke ali deklice. Že- ne pa, če je mož zvest, ali skače čez plot v tujo solato, koliko m kakšni bodo otroci, kako dolgo bodeta srečno skupaj živela itd. »To je vse prazno,« je rekel tisti pndi- gar. »Človeška usoda je lju- dem zakrita, da ne vedo kaj se bo jutri ah celo prihodno uro zgodilo, kaj šele čez dve leti. In tudi prav je, da je zakrita. Ce bi kdo vedel, na primer, da bo prihodnje leto ob tem času trohnel v grobu, kako bi bil žalosten. Ne bi hotel več delati, za- pravljal bi premoženje, žalo- sten se poslavljal od svojih domačih, od prijateljev, sose- dov, znancev in tovarišev. Naposled pa bi žalosten pri- čakal svoj smrtn: dan. Ker pa dneva smrti ne pove nobena pratika in ne ve za prihod- nost nihče, pa človek vesel dela in živi do svoje zadnje ure.« Najhujše pa je grmel čez čarovništvo. »To je pa sploh hudičeva obrt. s katero sku- šajo svojega bližnjega pre- slepiti, oškodovati ali se tz njega norčevati.« Glasno je go^'oril, bobnel s pestjo po prižnici In rekel: »Tudd tu- kaj med vami je par copmic. Eini bom tole knjigo zalučal v bučo!« Zgrabil je neko, menda evangelijsko knjigo, jo vzdignil visoko nad glavo, divje, belo gledal, da smo se vse zganile, zamaknile gla- ve za pred nami stoječe, kajti vsaka je videla pridi- garja tako, kakor da bi on mislU knjigo vreči naravnost nji v glavo. »Kaj,« je zakri- čal na prižnici, »mislil sem, da vas je samo en par, pa ste vse copmice! Zato ne bom vrgel knjige, ker jo je še bolj škoda kot vas.« Tako mi je pripovedovala to zigodbo kmečka gospodi- nja, ki je zdaj že med pokoj- nimi. če je bilo to res ali ne, pa ne vem, ker nisem bil zraven, saj je bü vstop mo- škim premvedan. TONE LOKOŠEK DBE1E1EIE] Steklo • porcelan • barve • kemikalije O elektro-radio • gradbeni in tehnični material IEIEIQEIE1EIEIEI ^utivši, da jim potemtakem treba zunanje pomoči, ■U so nekega Ladislava Bala v Carigrad. Ali tu je bil l^kal neuspeha, ker to, kar ^ Balo govoril v Carigra- '^al je neki navzoči Grk z imenom Panajoti, tolmač Rajskem dvoru. Zarotniki so za to ob pravem času ^U, ker je bil vodnik Nadasdj svetovavec dunajsk^a tedaj so znali izdajstvo paralizirati in so od dolo- ^ delovanja upali vse. Tudi v drugih zunanjih drža- 'so ogrski zarotniki iskali zaveznikov, škof Upaj se je * Rimu obrnil. Še več pak so računali na Poljsko in '^co.sko. ^POGLAVJE Za domovinu, za veru krščansku Boga višjega za pomoč zazovte, Vaših starih glas ponovte, Na svoje sprotivnike navalte ognjeno, Jedan drugoga izručite ljubljeno, živte bratinski, poginte viteški. Groi Franc Frankopan Hrvaškem je bU duša zarotnega pripravljanja grof Zrinjski, hrvaški ban. On je bil vseskozi pravi na- rodnjak. Zato je Matljare mislil samo upotrebiti, a namen njegov .je vidno bil, vzpostaviti zopet lirvaško državo, ka- tera bi bila obsegala vso današnjo troedino kraljevino z vojno granico in bi se bila potem na jug med Srbe in na severozapad med Slovence raztegnila. V tem njegovem namenu ga je podpirala duhovita, krasna njegova žena ■Anka Katarina Zrinjska, ki je tudi svojega brala, mladega Frana Krsta Frankopana, kneza trsatskega, pridobila za to idejo. Na dvorih Petra Zrinjskega in Frankopanov, namreč v Cakovcu, Ozlju, Bakru, Grobniku in Novem v Vinodolu, posebno pa na prvoimenovanih gradovih, so se po teh hnaških veljakih udomačile domače slovenske modrice, govorilo in pisalo se je hrvaški, ne pa samo latinski in nemški, kakor je drugod bilo tačas v navadi. Dokaz temu imamo še dandanašnji. Fran Frankopan, bogataš in veljak se že tačas ni sramoval peti in pisati hrvaške pesmi in delati drame celo v našem — slovenskem jeziku (njegove hrvaške pesmi in odlomek njegove slo- venske vesele igre je na svetlo dal, kakor jih je v dvornem arhivu na Dunaju našel, g. Iv. Kostrenčič 1. 1871. v Za- grebu). Ravno tako je prestavil Peter Zrinjski »Sireno morja adrijanskega«, katero je speval brat njegov Nikola. Žena Zrinjskega je sama napisala Iin^aški molitvenik. Ko- liko spisov pa je utegnil kruti čas uničiti, ki je vladal teh dveh sto let, odkar so tu junaki živeli. Misel, da se velika slovanska država na jugu mora raztezati tudi na naše Slovensko, imela je in vršila baš duhovita Anka Katarina Zrinjska. To misel izvesti pak ni bila leliko, kajti tačas narod ni veljal dosti, tačas je bila vsa početna moč v rokah višjega duhovenstva in plemst\'a. Pač so imeli Madjari in Hrvatje tačas domače, narodno plemstvo. Na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in dru- god pri nas pak je bilo plemstvo nemško, iz tujine nase- ljeno. To plemstvo in višje duhovenstvo se ni dalo prijeti pri narodnem, patrijotičnem čutju. S srcem za svobodo slovenske domovine se ni dalo pri njem ničesar odpraviti, ker srca za slovensko stvar ni imelo. Katarina Zrinjska je morala torej misliti ter svojega moža in brata na to nagovoriti, da so Izkušali drugim IM)tem delati preko meje, z drugim vabilom vabiti zavez- nika. Castolakomnost, želja po oblasti, moči, veljavi, go- spostvu — to so lastnosti, ki mogo nadomestovati (čeprav ne nadomestiti) rodoljubje v v6likih početjih. In to je Katarina Zrinjska razumela. Poznala je moža, ki je bil na slovenskem Štajerskem dovolj vpliven, da je mogel pomoči; Id je bil tudi, dasi Nemec in torej tem protinemškim težnjam ne po naravi nagnjen, vendar pri- dobljiv, ker je Imel baš zgoraj omenjene lastnosti. Leta 1660. ob sijajni priliki, ko so velikaši in ljudstvo cesarju l..eopoUlu I. v Gradcu prisegli vernost in zvestobo, in kjer je bila z možem in bratom Franom Frankopanom tudi ona, spoznala je Ivana Erazma Tatenbaha. Ta je bil tačas stoprav dvajset let star, a že dve leti oženjen z Ano Tere- zijo grofinjo Forgačevo. Katarina Zrinjska, kakor vsaka žena take reči hitro upazi, tudi razvidela, da je učinila na mladega, neizkuše- nega in v ljubezni razkošnega grofa Tatenbaha globočji vtisk, nego bi mu smel Tatenbah sprejemljiv biti. Ni ji torej tudi kasneje težko stalo, znanje z mogočnim Taten- bahom in svoj vpliv rabiti — kakor je bila prepričana — za domovino. To se ji je zdelo z njenega, nad navadnim ženstvom zvišenega stališča (katero soditi ni nalog pripo- vedovavčev), dovoljeno, da, celo — ukazano. Tako je bil grof Ivan Erazem Tatenbah pogosto vabljen gost na Zrinj- skega grad Cakavec ali na grad Zrinjskega prijatelja Lo- katelija, na Lepšino, kjer so ga počasi pridobivali. Dali so mu tudi v njegovo okolico ljudi, kateri so bili popolnem poučeni in so prevzeli nalog, Tatenbaha vneti za skrajne namere, katere je zarota imela. Imena teh so: Bukovački, prej stotnik hrvaških strelcev, poslanec Zrinjskega, kapitan Kaldi, Zrinjskega štalmajster Rudolfi in več dru.gih. Ti so pridobili tudi Tatenbahovega tajnika Baltazarja Riblja. Preden je Erazem Tatenbah vedel, kako, bil je v za- roto vpleten; misel, svoje ime oslavljeno imeti, svojo ob- last, bogastvo poveličati, ali — celo — morda — vladarski prestol zaseti! — komu v oni dobi bi ta misel ne bila laskala! V nekem veselem društvu v Lepšini, pri grofu I.^ka- teliju, jc bil Tatenbah podpisal takoimenovano »ligo«, to je pismo, v katerem se je zavezal zarotnikom z vsemi pomočki pom^ati in na štajerskem Slovenskem, noter do Gradca, tla za upor pripraviti. Za pomoč so mu bili gori imenovani možje: Bukovački, Kaldi, Rudolfi, Ribelj. TRETJE POGI.AVJE »Le vkup, le vkup uboga gmajna.« Pesem slovenskih upornikov 1. 1635. Jurij Gornik (v nemških kronistih tedanjega časa, n. pr. v ostankih mariborsk^a arhiva, nahaja se njegovo ime .spačeno: Gumigg) je bil všliki viničar ali, kakor so ga delavci in mali kmetje okoli imenovali, »majer« (pristav) v velikem vinogradu, katerega je Erazem Tatenbah imel v Visoljah, vinski gorici na Pohorju blizu Slovenske Bi- strice. (Se nadaljuje) če želite kupiti POCENI. KVALITETNO IN SOLIDNO, potem obiščite TEHNOMERCATOR CELJE g®®®®®® 23. maj 1969 STRAN 11 Med nedavno ostro bitko v zahodnonemški vladi, ki ae je končala s sklepom, da ne bodo prevrednotili mar- ke, je bilo slišati nekaj zani- mivih izjav. Gospodarski mi- nister Schiller, ki je bil za prevrednotenje, je dejal: »Vse je bilo bob ob steno.« Nje- gov tekmec, finančni mini- ster Strauss: »Ta napihnjeni profesor (Schiller) misli, da sem jaz šttidentek ...« Juž- novietnamski profesor Le Doan Kim je izdelal načrt v osmih točkah za obnovo Vi- etnama. Po njegovem lahko samo nevtralna vlada v Sai- gonu prinese Južnemu Viet- namu trajen mir. Profesor zdaj razmišlja naprej o svo- jem načrtu v zaporu ... Ame- riški obrambni minister Laird je navedel zgovorne po- datke o črncih v ameriški armadi. Črnci sestavljajo skoraj deset odstotkov vseh vojakov, imajo pa samo 3J3 odstotka oficirjev v kopen- skih silah, 1,8 odstotka v le- talstvu in celih 0,4 odstotka v mornarici. »Prednjačijo« pa med padlimi za domovi- no. Od leta 1961 je med pad- limi ameriškimi vojaki v Vi- etnamu bilo kar 13,5 odstot- ka črncev... Na Severnem Irskem se še vedno spopada- jo protestanti in katoličani. Na meji med Kitajsko in In- dijo v Sikimu je prišlo do nenavadnega »incidenta«. Ve- ter je odnesel kos linoleja z indijske na kitajsko stran. Kitajci, »ki so jih navdiho- vale zgolj dobre namere« — je rečeno v kitajskem sporo- čilu — so dvakrat pozvali indijske vojake, naj pridejo na kitajsko ozemlje po lino- lej. Toda »indijski vojaki so odgovorili, da ne bodo prišli po linolej ih so uporabili ne- kaj skrajnje žaljivih izrazov. Indijska vlada je namerno popačila dejstva in klevetni- ško obtožila kitajske grani- čar je, da izzivajo ... Nekega Čeha so vprašali, ali so Rusi bratje ali prijatelji. Bratje — je odgovoril Čeh — zakaj prijatelje si človek sam izbi- ra... Američani so na tihem umaknili svoje močno lad- jevje, ki so ga poslali proti obalam Severne Koreje, da bi jo nekoliko ustrahovali, ko jim je sestrelila vohun- sko letalo. Občanu naproti! Uspešno delo novih skupščin je v marsičem odvisno od uprave Letjos so ljudje zedo raagi- taano in zavzeto predlagali odbomiske ter poslanske l^uv dddiate. Udeležba na volitvah je bila aelo visoka. Vse to je znova pokazalo, da se vo- lilci močno zanimajo, kako bodo delale nove skupščine. Dobro, uspešno delo skiip- ščin pa je odvisno — razen od odbornikov in poslancev — zlasti tudd od uprave. Upravni organi namreč pri- pravljajo aa skupščine razne analize, predloge sklepov in ukrepov, hkrati pa uresniču- jejo politiko, sklepe in ukre- pe skupščin. Zato ljudje nia- vadno ocenjujejo skupščine po tem, kako deda upava, s TELEGRAMI HELSINKI — Finski predsed- nik Urho Kekkonen je odpotoval v Leningrad na sestanek s sovjet- skim premierom Kosiginom. Po- govarjal se tx) o predlogu Finske, da bi bila r Helsinkih konferenca o evropski varnosti. CAPE KENNEDY — Američani so izstrelili tri astronavte na pot okrog Meseca. To je zadnja pri- prava pred poletom m Mesec, ki bo julija. BANGKOK — V glavnem mestu Tajske je bila dvodnevna konfe- renca zunanjih ministrov SEATO — obrambne organizacije za ju- govzhodno Azijo. Konference se je udeležil tudi ameriški zunanji mi- nister Bogers, ki je pred tem obiskal Saigon. KUALA LUMPUR — V glavnem mestu Malezije so se nadaljevali rasni nemiri, ki so doslej terjali 147 življenj. Vladna koalicija se je po volitvah razbila in državi grozi razcep. NIKOZUA — Britanska vlada je sklenila, da bo podvojila svo- je vojaške sile na Cipru. Te sile bodo razporejene v britanskih oporiščih na otoku. P.JONGKONG — Predsednik Pre- zidija vrhovnega sovjeta ZSSR Podgorni je končal obisk v Se- verni Koreji in odpotoval v LR Mongolijo. SANTIAGO — Policija v glav- nem mestu Čila je obkolila šolo za i»litične vede, v kateri se je utrdilo 120 študentov, članov gi- banja revolucionarne levice. CAPETOWN — Predstavnik bol- nišnice v Capetownu v Južni Af- riki je povedal, da se je zdrav- stveno stanje Filipa Blaiberga iz- boljšalo. Blaiberg je bil prvi člo- vek, ki so mu presadili srce. PRAGA — Po aprilskem plenu- mu CK KPÖ je izstopilo iz parti- je precej članov. Lani in letos jih je i2Btopilo 40.000, vstopilo pa sa- mo 4000. katero prihajajo v neposre- den, vsakodneven stik, ko iz- polnjujejo svoje državljanske dolžnosti ali skuša,io uveljav- ljati svoje želje, interese ki pravice. Največkrat je to se- veda občinska uprava, ki Je občanom najbližja. Ta uprava se je v zadnjih letih — v splošno vzeto — že precej bolj usposobila in se ljudem tudi bolj pribli- žala. Zdaj vsakdo večino ura- dnih opravkov lahko opravi že v bližnem krajevnem ura- du. Na občini mu je v pomoč sprejemna pisarna. Poslova- nje je postalo v marsičem enostavnejše. Kljub temu marsikdaj z upravo še nismo zadovoljni. Pogosto zamudi človek, ki mora po opravkih na obči- no, dosti več časa kot bi bilo potrebno. Zgodi se, da poide na občino, nebogljen tava iz pisarne v pisarno, kjer si ga podajajo uradniki, pa nazad- nje kljub temu nič ne opravi, ker ne more priti do »mero- dajnega« človeka, čeprav Je takrat uradni dan. Referente in načelnike nam^reč tu pa tam sklicujejo na razne po- svete tudi ob uradnih dnevih, ko bi morali biti na voljo strankam. Le pvonekod so za zdaj že upeljali prepotrebno prakso, da upravni organ v dogled- nem času vsaj obvesti obča- na, kaj je z njegovo vlogo, če jo že nI mogel rešiti. Ne- gotovost je namreč najbolj mučna in povzroča ljudem dodatna, nepotrebna pota. Razni upravni akti in dopisi so tudi dostikrat še napisani v tako skrotovičenem jeziku, da jih človek enostavno ne more razumeti. Dogaja se. da -ta ali oni upravni organ za vsako naj- manjšo figo kliče občane v urad, ko bi vendar poizvedbo lahko opravil po telefonu, pi- smeno, prek krajevnega ura- da ali pa proučil že obstoje- če podatke. Ljudi takšno rav- nanje upravičeno spominja na birokratsko šikaniranje. Skratka, liudie se še vedno — pogosto upravičeno — pri- tožujejo: »Kadar občinska uprava kaj zahteva ■wd mene, me zna hitro poiskaiti. Kadar pa bi jo jaz potreboval, mi ne pride naproti ter posluje togo, počasi, neučinkovito.« Gibčnejša, učinkovitejša pa je uprava lahko le, če je bolj strokovna, ustrezno oprem- ljena tar sodobno organizira- na. Usposobiti takšno upravo seveda ni lahka naloga, ki čaka nove skupščine, da bi lahko delale uspešnejše, da bi si ustvarile roke in noge. MIRO ZAKRAJŠEK Prevelik uvozni preseželc Poročali smo že, da razno blago in surovine uvažamo v pretirano velikih količinah. Tako smo aprila uvozili bla- ga v vrednosti 2.185 milijonov din oz. za 12,3 odst, več ka- kor lani februarja, v 4 mese- cih pa znaša vrednost skupne- ga uvoza kar 8.359 milijonov din oz, skoraj 28 odst. več kot lani v enakem času. Hkrati pa smo v 4 mesecih izvozili blaga v vrednosti 5.161 milijo- nov din, tako da kaže trgovin- ska bilanca za ta čas 3.198 mi- lijonov din uvoznega presež- ka. Lani ta čas smo imeli le 2.110 milijonov din takega presežka ali za tisoč milijo- lov din manj. PROTI MESECU — V Cape Kennedyju na Floridi so v nedeljo, 18. ma.ja izstrej proti Mesecu vesoljsko ladjo Apollo 10. To bi že lahko bila priložnost, da bi človS stopil na naš zemeljski satelit, toda še ne bo — za las. To čast bo imela nasledi? skupina astronavtov v Apollu II, ki ga bodo izstrelili — če bo šlo vse po sreči* že letos julija. Tako se bo izpolnila napoved pokojnega predsednika Johna Kei^. dvja leta 1961, da bo še pred koncem tega desetletja človekova noga stopila u, skrivnostni planet. Na sliki: Nasmejani astronavti v Apollu 10 od leve proti desnj, Thomas Stafford, John Young in Eugene Cernan. Telefoto tpj tedenski zunanjepolitični pregled i Zadnje dni so si v naglem zaporedju sledile »točke« ene m druge strani na pariških pogajanjih o Vietnamu. Naj- prej je predstavnik južnovi- etnamske Osvob.:dilne fron- te (FNO) objavil svojih de- set točk, takoj nato pa je predsednik Nixon v govoru sporočil svoje točke. Za eno in drugo stran so točke na- sprotne strani delno spre- jemljive. Toda to ni bistvo zadeve. Točke so le diplo- matski izraz nečesa, kar se imenuje stvarni položaj in stvarno razmerje sil, a pred- vsem ne vedno jasen odsev odmevov ene in druge stra- ni. Zato »točke« niso tako po- membne, kakor so pomemb- ni sprenmi »komentarji«. Ta- ko je vodja delegacije FNO v Parizu Tran Buu Kiem po objavi svo,ph točk dejaü: »Jasno je, da predlogi o o- bojestranskem umiku razi krivajo zahrbtnost ZDA v trenutku, ko se pretvarjajo, da spoštujejo nacionalne pravice vietnamskega ljud- stva. Predsednik Nixon je govoril o nekakšni svobodni izbiri, toda to je še vedno svobodna izbira po ameri- škem načinu.« Celo ta komentar potrebu- je dodatni komentar. Tran Buu Kiem je mislil pred- vsem na možnost oziroma prizadevanje vsaj dela urad- nih ameriških krogov — ni- hče ne ve, ali je to že poli- tika predsednika Nixona — ki zagovarjajo postopen u- mik ameriških sil iz Vietna- ma. Toda ta lunik bi moral biti tako postopen, da bi se sedanji vojaški režim v Sai- gonu politično in vojaško ta- ko okrepil, da bi lahko zatrl sile FNO. Politični opazoval- ci so že imenovali ta priza- devanja »vietnamiziran,je« vojne v Vietnamu. Z druge strani so prizade- vanja FNO dobila naziv »vi- etnamizirati mir«. Bistvo stališča FNO je ta, da je v mednarodnem pogledu viet- namsko vprašanje treba re- šiti z umikom vseh ameri- ških in drugih nevietnam- skih sil iz Vietnama. Preki- nitev sovražnosti in skleni- tev miru v Južnem Vietna- mu pa je stvar Vietnamcev — Saigona, Hanoja, FNO in drugih političnih sU v Vi- etnamu. Zanimivo je, da postopen umik iz Vietnama zagovar- jajo predvsem ameriški »ja- strebi«, med njimi so naj- bolj izraziti vojaški in civil- ni fimkcionarji Pentagona na čelu z obrambnim minist- rom Melvinom Lairdom. Ti krog^ zagovarjajo post apen. celo enostranski imiik ame- riških čet iz Vietnama, toda ob zavlačevanju mirovnih pogajanj v Parizu. Postopen umik naj bi pomiril ameij o ško javnost doma, zavlačej ^ nje pogajanj pa naj bi,« mogočilo Saigonu, da se p, ( litično in gospodarsko tak p okrepi, da bo lahko porj^ ( FNO, Raziunljivo je, da j j FNO natanko spregledala | * namen in da je tudi s sedi ' njimi ofenzivnimi akcijag I svojih sU pokazala, da i ' zna pogajati tudi z orožjen • Zanimivo je, kaj pravi 1 l temu znani ameriški kom« ' tator Joseph Kraft: »Ko ji i druga stran naposled pri^ I na dan z novim predlog« desetih točk, so bili »prifai ti« ameriški jastrebi vzhiče ni. Dokazovali so, da je nji hova politika doživela uspeli Vietnamske točke da je druga stran v skrbd in da je začela popuščai Za prihodnost so priporočil še večje zavlačevanje na p» govorih za začetek enostra skega mnika ameriških čet Toda napadi, ki so takoj si« dili v Vietnamu, so uniä stališče jastrebov ... Zai« druga stran hoče mir v ot viru političnega sporazunu In že skrajni čas je že, 4 bi Nixonova vlada nedvou® no sprejela to dejstv» Skrajni čas je že, da pref sednik neha razvajati I«! krite jastrebe, ki so se moS U na vsakem koraku. Čas 't že, da se osredotoči na ška pogajanja, kjer je ^ nična pot do miru.« Pred nekaj dnevi so * razširile novice, ki so ^ v Moskvi nekoliko pozDV potrdili, da je prišlo najj tajsko-sovjetski meji ^ Sinkiangom in Kazahstai«^ do spopada, W je bil ^ od spopadov na reki Uss^ marca. Slišati je bilo t^ da so Kitajci zasedK 24 ^ sovjetskega ozemlja. T» ^ cident se je zgodil v ^ ko je predsednik vrhovw sovjeta in član politbir^^ KP SZ odšel na uradni ob^ v Mongolijo in Severno ^ rejo. Mongolija je ma na sovjetski strani, tem ko je Pjöngjang bolj hladen do Moskve. ^ bisk Podgornega je tudi V šel nekaj dni potem, ko^ Kitajci odgovorili na so^j^ sko noto in predlagali ^ govore o plovbi po Usst^ in Amurju, toda šele prjj^ nji mesec, ko je na ^ ramu sklicanje posvetov«»^ partij v Moskvi. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m PREDSEDNIKA M.POPOVIČ in M. RIBIČIČ — Zvezna skupšči- na je v soboto ponovno izvolila za svojega predsednika Milentija Po- poviča, i^predsedniki pa so dok- tor Marijan Brecelj, Peko Dapčevič, Blažo Djuričic, Miloš Minič, Gjavid Nimani, Gustav Vlahov in doktor Miloš žanko. Predsedniki zborov zvezne skupščine so: Mika špiljak (zbor narodov), Radomir Komati- na (družbeno politični zbor), Vasil Grivčev (gospodarski zbor), doktor Avguštin Lah (prosvetnokultumi zbor) in Ljubiša Popovdč (social- nozdravstveni zbor). Zvezna skupščina je za novega predsednika zveznega Izvršnega sve- ta iijvolila Mitjo Ribičiča, podpred- sedniki pa so Aleksander Grličkov, Nikola Miljanid in Mišo Pavlčevlč, Med člani zveznega izvršnega sveta sta še naprej tudi Slovenca inženir Marko Bule in ing. Mitja Mejak. ■ POGOVOR PREDSEDNIKA TITA O KMETIJSTVU — Pred- sednik republike Tito v spremstvu žene Jovanke in številnih uglednih funkcionarjev je v petek odprl XIII. mednarodni sejem tehnike v Beogradu. Predsednik Tito je obiskal tudi novosadski mednarodni kmetijski sejem in se ob tej priliki pogovar- jal s skupino gospodarstvenikov, direktorjev velikih kmetijsko-indu- strijskih kombinatov ter tovarn opreme. V pogovoru je Tito med dingim dejal, da ga najbolj zani- majo integracijski procesi. Le-td ustvarjajo možnosti za večjo aku- mulativnost podjetij in njihovo hi- trejšo modernizacijo. V pogovoru je bilo rečeno, da smo premalo na- pravili za modernizacijo predelo- valne industrije. Tudi zasebna kmet bo videl svojo prihodnost v tem, 5e se bo lahko naslonil na veliko proizvodnjo in na take obrate, kot so mlekarne, sladkorne tovarne in klavnice v kombinatih. Predsednik Tito pa je tudi omenil, da je zem- lja preveč »razparcelirana« na raz- ne kulture; ustvariti je treba velika žitna in druga polja, kar bi omo- Nov ZIS in vodstvo zvezne skupščine gočdlo ne le večjo, marveč tudi gospodarnejše pridelovanje. ■ STO LET VIŽMARSKEGA TABORA — Dne 17. maja je mini- lo sto let, odkar se je v Vižmarjlh nad Ljubljano zbralo kakih 30,000 zavednih Slovencev. Na tem taboru so med drugim zahtevali zedinjeno Slovenijo in ustanovitev slovenske univerze. Pri organizaciji tabora je sodeloval tudi slovenski pisatelj Fran Levstik, ■ MLADI ZAPOSTAVLJENI — Na seji predsedstva Zveze mladine Jugoslavije so pozdravili to, da je zdaj v skupščinah od 60 od 85 odst. novih poslancev in odbornikov. Hkrati pa so poudarili, da je med poslanci in odborniki premalo mla- dih. Tako je med slovenskim: re- publiškimi poslanci vsega le 0,7 od- stotka starih do 27 let. Zanimivo je tudi, da je büo med volivci malo študentov. V Ljubljani ni vo- lilo kakih 4000 študentov, podobno pa je bilo tudi v Beogradu in Za- grebu. Menijo, da je poleg neza- dostne obveščenosti vzrok tudi v neresnosti nekaterih študentov. ■ OZRAČJE JE HUDO ONE- SNAŽENO — Izmerih so, da je do- pustna koncentracija žveplovega di- oksida v Sloveniji že šestnajstkrat presežena. V Sloveniji so namreč mnoga večja industrijska podjetja in večja naselja v ozkih kotlinah (na pr. Jesenice, Trbovlje itd.), v katerih vetrovi ne morejo sproti dovolj čistiti zraka. Zlasti kritično je onesnaženje zraka possimi, ko se hladen zrak z meglo več dni sku- paj vsede, recimo v ljubljansko ali celjsko kotlino. K onesnaženju zra- ka prispevajo tudi gospodinjstva v mestih, kjer ogrevajo prostore s pečmi na olje ipd. Zato bo treba urediti kurilne naprave taJco, da bodo omogočale čimveč je izgoreva- nje in da bo zrak čimmanj one- snažen. ■ »ELAN« — NAJVEČJA TO- VARNA ŠPORTNEGA ORODJA NA SVETU — Tovarna športnega orod- ja »Elan« v Begunjah na Gorenj- skem se je letos lotila rekonstruk- cije, ki naj bi jo v nekaj letih uvr- stila med največje tovrstne tovar- ne na svetu, že zdaj izvaža »Elan« v 32 držav, čez nekaj let bodo iz- delovali že po 200.000 parov smtičd ter po 3,500 čolnov na leto. ■ POŽAR V PREBOLDU — V soboto zvečer je v skladišču tek- stilne tovarne Prebold v Savinjski dolini izbruhnil požar, ki je po- vzročil za kakih 5 milijonov Ndin škode. 12 FEDOR GRADIŠNIK: ZA CELJSKO KULTURNO ZGODOVINO ZANIMIVE »RUMENE HIŠE« V DANAŠNJI ČUPRIJSKI ULICI (Nadadjevanje in konec) Ob teh obiskih so bili aelo glaisnd. Večkrat je nahajal k nijima mani poznejši social- demokratski femkcionar Fi- lip Uratnik in takrat so bile debate v sobi bratov Žagar- jev posebno burne in glasne. Ko se je nekega dne Vane Radej vrnil iz mesta, kjer je nakuipoval razne potrebščine, je zaskrbljen povedal, da se olsirog naše hiše potikajo do- bro znani obveščevalci profe- sorjev Oesitnika in Pona s slovenske nižje gimnazije. To pomeni, da so nas izsledi- li in da nam pretd najhujše. Treba je takoj storiti vse po- trebno, da nas ne preseneti- jo. Sklenili smo nemu- doma likvidirati naše za- točišče. še istega dne smo prostor popolnoma izprazni- li: knjižnico smo prepeljali na moj dom, vse drugo — spisek članstva, arhiv hranil- nice in posojilnice, vse pi- sarniško gradivo itd. pa je prevzel Vane Radej. Naše zatočišče je bilo zdaj prazno, otetaila je le še miza, obdana s klopmi in stoli. 2e naslednj^a dne popol- dne se je zgodilo, kar smo pričakovali. Sedeli smo pri mizi, polni šolskih knjig in m-ezkov — za vsaik slučaj ... Pogovarjali smo se o zadkih dogodkih in prišli do zaključ- ka, da je naših lepih dni ko- nec. Nismo se motili. Nekaj časa ni ntkdo izmed nas i^^regovoril — vsi smo molčali. Iz tega molka so nas naenkrat prebudili koraki nekoga, kd se je izza vogala hiše bližal vhodu našega za- vetišča. »Ali slišite?« sem vzkliknil, »nekdo prihaja!« Tisti hip se je na vhodu pojavil — profesor Fon. »Aha!« je siknil z dobro nam znanim ironičnim sme- hom, »tu so torej zbrane gar- jeve ovce — končno sem vas vendar našel...« Siklonil se je v dve gubi in se počasi kakor mačka proti preplašeni miški bližal naši mizi. Prepričan, da bo našel nekaj, kar bi bilo dokaz na- šega pohujševanja, je segel po knjigah in zvezkih, leže- čih na mizi. Razočaran jih je vrgel nazaj na mizo. »Kaj počenjate tu?« je sik- nil. Odgovoril sem mu, da se učimo in pcripravljamo za šo- lo. »Nikar se ne izgovarjajte!« je razočaran nadaljeval, »za učenje ima vsak svoj dom! Čemu se shajate zunaj doma- če hiše? Vse mi je znano in vem, kaj počenjate tukaj. Ne- mudoma boste zapustili ta brlog! Pokličite mi gospodi- njo, ki vam je dala to luk- njo na razpolago za vaše pre- povedano, vsem šolskim di- sciplinskim predpisom naspro- tujoče združenje. Takoj mi jo pokličite!« Zdaj sem vedel, da je vse- ga konec. Berdevovi gospodinji, ki smo jo vso preplašeno pokli- cali, je zaipovedal, da nam mora nemudoma odpovedati svojo gostoljubnost in da mora biti do naslednjega dne ta prostor izpraznjen. »če se to ne bi zgodilo — veste, kaj vas čaka!« nam je zapretil in umih korakov sto- I>al proti ieihodu. Tam se je še enkrat obrnil in ponovil svojo grožnjo: »Do jutri to- rej — če ne, veste, kaj vas čaka!« Tako je bilo za zdaj vsega konec in treba je bilo najti nova pota za naše nadaOjaije delo! — S(pet sem se na poti po uli- ci XIV, divizije u's^tavil tam, odkoder se vidi na dvoriščno stran danes na smrt obsoje- ne hišice v čuprijskd ulici štev. 15. Ko jo bodo podrli, bo šlo v pozabo toliko zani- mivih dogodkov, ki se danes še skrivajo med njenimi zi- dovi. Dolgo stojim na svojem me- stu in hudo mi je pri strou. Nikoli ne bom pozabil te skromne »hišice siromakov«, njenih nekdanjih prebivalcev, prijatelja Berdeva in kratko- trajnega delovanja celjskega naprednega dijaštva v tistem brlogu, ki mu je služil za se- stanke. Občutil sem, da mi je prl- polzela solza na lice — vzrav- nal sem se in se počasi od- pravil proti domu. — 23. maj 1969 STRAN 13 26. - »Tri, štiri dni že zdrživa takole, z malico, ki jo imava s seboj,« je pomislil Paradižnik. Pa se je zmotil! Pač ni prebral vremenskega poro- čila. - Na drzne vrhove so se nakopičili črni oblaki in ni minilo dvajset minut, ko je prvi grom stresel mrke stene. Težke kaplje so potr- kale na avtomobilsko pločevino. - Je že tako, da pridejo po navadi vse nesreče naenkrat nad člo- veka. Nevihta v planinah pač ni kaj zabavnega. Toda to, kar se je sedaj pričelo, ni bila navadna nevihta. Utrgal se je črn oblak! Vse. kar je bilo v njem mokrega, ledenega in ognjenega, je zgr- melo v hipu v brezna in grape gorovja. ' našima brodolomcema je z vrha stene P'J. silovit slap in v elegantnem loku pomeril nost v kabino limuzine. AH je treba P®® povedati, da jo je v trenutku napolnil pf"^ roba? 14 23. maj 1969 STRAN 15 Besedo ima: TOM HERCFELER v teh pasje vročih dneh sredi maja sem malo po- toval naokodi, pač toliko, da bi laže prenesel pre- hod z zime na poletye. Tako sem se nekega do- pjoldneva proti koncu te- dna napotil v Rünske To- plice. Tu sd nisem mogel kaj, da ne bi pogledal, če je voda v bazenu res topla. Da, da, topla je že, toda barva ... hm ...! ta mi pa ni posebno všeč. še dobro, da nisem imel na sebi belih kopalnih hlač, ker se bi zagotovo nalezle kakšne drugačne nianse. Nič boljše ni bilo v Braslovčah. Pogledal sem v vodo, notri pa ... Kdor je bil te dni tam, zagoto- vo ni zamudil priložnosti rojevanja novega rodu žab. Sicer pa so me tu potolažUi, da vsa ta ar- mada, čim dobi nogice, odpotuje v širni svet, v svobodo. Potem je jezero spet čisto. Torej, bom še kak teden počakal in do takrat se bom raje držal obale, cvička in čevapčd- čev. Presneto, kaj to ni turizem!? Ne mislite, dragi bralci T Velenju, Slovenskih Ko- njicah, Rogaški in drugje, da je büo tiste vroče dni v Celju kaj boljše. Raz- greti meščani so lahko le od daleč opazovali svoj vehk kopalni bazen ob Ljubljansld cesti, zakaj tačas so se na nj^ovem dnu znojili delavci. Po- pravilo bazena še traje. Kaj hočemo, če pa je zi- ma tako dolgo trajala. No, na srečo je čez nekaj dni dež ohladil vroče glave in sedaj ne mislijo toliko na razriti bazen. Do po- letja bo najbrž vse na- red. Presneto, skoraj bi po- Babü, da so v Velenju spet začeU zidati visoke hiše äü kot pravimo po domače bloke. Se pravi čas so se spomnili, kajti gloer bi jim v ravnini in na gričih t^ja do 1990 zmanjkalo zemlje. Je že l^K) imeti svojo hiško, to- da, öe jih Je preveč in če 80 spravi graditi že vsak navadni smrtnik, potem zagotovo nI vse v redu, hm., jc V četrtek se je na celjski železniški postaji na poti skozi Slovenijo ustavil »sončni vlak« z več kot 600 invalidi iz sosednje Avstrije. Dobrodošlico invalidom, ki so skozi naše območje potovali v organizaciji Rde- čega križa, je v imenu celjskili občanov izrekla pred- sednica celjske občinske , skupščine Olga Vrabičeva, medtem ko so se na postaji zbrali tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij in društev — pred- sednik občinske konference SZDL tov. Janko 2evart, predsednik obč. odbora RK tov. Tone Erjavec. Preteku tedMi so detevol Clestnega podjetja Celje končali z asfaltiranjem igrišč za rokomet, odboj- ko in košarko. Vsa dela pri izgradnji teh igrišč so vredna okoli 80 tisoč din. Tako so na Polzeli dobili nov športni center, ki ga bodo uporabljali šolarji in ostali. Otvoritev bo 25. maja (Foto: T. Tavčar). STEKLA JE ŽIČNICA NA GOLTE. Prejšnji teden, v sredo dopoldne je prvič krenila gondola iz Žekov- ca na Golte. To je bil tre- nutek, ki smo ga vsi težko pričakovali. Toda žičnica bo po izjavi direktorja Iz- letnika začela »zares« ob- ratovati šele na jesen, ko bodo tudi drugi objekti in naprave nared. Foto: Lojze Srše. Novi dobitniki TEDNIKO- VE PLOŠČE so Jože Rt)jc, Galicija 13, Zalec; Franc Kri- žan, Šmartno v Rožni dolini 12; Elma Zendzianovsky, po- lule 58, Celje; Jera Tomin- šek, Šmartno ob Dreti 51; Ivan Zmavc, Gornji grad ;}3; Konrad Potočnik, Cirkovoe 14, Velenje; Pavla Matek, Volog 4, šmartjio M Janez Gregore, ^^ fl Mozirje; MagkaJi^ W Ljubno ob Savinji ^ 4 Labohar, Gubno 3 ''^If V na^e uredništvo ^ omenjeni sporočijo ^^ \ I je, katero ploščo nat^ ^ vrtimo po radiv Üi '' DEKLE Z DINAMITOM Z dolgimi razpuščenimi lasmi, v katere se je lovi! veter, s tesno oprijetimi hlačnicami, ki so nakazovale njeno ženskost, je stala na stopnišču. Hiša, kot toliko podobnih, nekaj kostanjev je pred njo in potok. Toliko takšnih v laški občini. »Poslušaj, to je dekle, ki si kroji svoje zakone, ki se podreja samo sebi in ki da vetra marsikomu, največkrat pa materi,« mi je dejal znanec. »Zaradi tega je verjetno v tem kraju posebnost?« »To so preprosti in delovni ljudje, njih delovne in življenjske navade se ne izpreminjajo čez noč, ona pa se na vse to požvižga.« Prišla je bližje. Nepočesani las,je so ji frfotali okoli vratu, velike oči pa so izražale strah srne. šele, ko se je zasmejala, je bila očitna njena otro- škost. Hip nato se je užalila, vzplamtela kot potok in se čez trenutek vrnila umirjena. Takšna je pač. Edinka, ekonomsko neodvisna s popustljivo ma- terjo. Njo je že zdavnaj prerasla, že prej, preden so se pred njo odprla gimnazijska vrata. Zdaj je na drugi šoli. Po materi bi naj prevzela obrt, ki je ne veseli veliko, toda nekdo jo mora opravljati. Rada ima vse, kar druge čudi, vznemirja ali s čimer lahko kljubuje. Sposobna je nahujskati fante, ki jih nikoli ne manjka okoli nje, da ti polože svojo trdo roko na določeni del telesa. To ji je všeč. Biti velik in upoštevan, biti vladar, pa najsi bo to samo v tem zaselku, kjer lahko hiše na prste pre- šteješ. Rada ima hitrost. Kot dekletce se je odločila, da ji ta vokvirjena vsakdanjost ne more nuditi dovolj bogatega življenja. Pobrala je nekaj perila, drobiža in drobnjarij, si izposodila materin avtomobil in odrinila v svet. V tisti svet, ki si ga po svoje pred- stavlja in z njim tudi življenje. Nekje v Savinjski so jo miličniki prijeli, saj je vozila z lučmi, da bi videla delj kot sama vidi. Upirala se je. Vklenili so jo. Izkoristila je trenutek nepozornosti in jo ucvrla. Ponosna je na ta svoj podvig, kot na vse, kar je z njo v zvezi. Tudi na svojo ljubezen. Ni je veliko. Vsako pomlad čuti kot lastovka potrebo po toplini gnezda. Poigra se z vsem, najraje pa z naivnostjo mladeniške neprevidnosti. »Sem za svobodno ljubezen. Za vse, kar lahko v tistem hipu daš in želiš sprejeti. Hočem živeti pol- no...« Kaj je to, kar si ona predstavlja kot »polno živ- ljenje«? Vse, kar je novega, zanimivega za pozno dorašča- jočo puberteto, za dekle, ki je fizično daleč preseglo duha, ki ga vokvirja to vsakdanje okolje. Prav tu so ji vcepili zavest, da je nekaj več, ne- kaj posebnega, nekaj nevsakdanjega. To ji gode, čeprav se zaveda bede, ki smo je deležni vsi, tudi ona. Toda njej danes še vedno zaiskre oči, če sliši in to rada sliši, da je dekle z dinamitom. Dekle. Pri tem pa ostaja otrok, kot toliko enako starih, z enakimi hotenji in željami. NANI Odvodiü kanal severt hodno od Celja poD zavarovanje mesta P poplavami s severa. Vi se že steka Sušnica, septembra pa bodo t speljali še Koprivnico tako bosta obe dro tekli po kanalu do M ce in nato vode vseh j] v Savinjo. Foto: F. Kri* NOVI TEDNIK - Dt^ ništvo in uprava Cel/ Gregorčičeva 5, poštni P."* dal 161 Urejuje urednisj odbor Glavni uredj* BERNARD STRMCN» odgovorni urednik KRASOVEC. NOVI T®^ NIK izhaja od decern»'' 1968 kot naslednik CE^^ SKEGA TEDNIKA, W je » hajal od 1955 leta. NO»' TEDNIK izhaja vsak Jf trtek Izdaja CGP »D®-*^ — enota informacije P^jj pagandna Celje. Tisk klLšeji CGP .DEU)« ^ kopLsov ne vračamO' g oa posamezne številke , par (60 SD), letna ofS, nina 30 novih din SD). polletna 15 din (1.500 SD) Za znaša naročnina 60 o« din (6.000 SD). Tek^'^^j čon 507-1-1280 TELE» , Ni: nredništvo 23-69 ^^^ oglasi in naročnine. nntnvlrii nrnnftfrftndfl