V, JJ*~V PRO nt^ c— ""j * i * ■ m«. " ■«r Hrt* i. im. AROD . JU' I 1 Chicago, III., 8reda, 7. januarja (Jan. 7), 1925. pmvootm-skega bela. ON SMATRA TO ZA NAJVAŽNEJŠO NALOGO DELA V-STVA V TEM LETU. . Pozval Jf vse delavce delovanje. na no- Waahington, D. C. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, izjavlja, da je odprava otroškega dela najvažnejše vprašanje, ki je pred ameriškim delavstvom v letu 1925. Izdal je proglas na vse ameriške delavce,, naj sodelujejo, da bodo državne legiaUture ratificirale amendment k ustavi Združenih držav za varatvo otrok. "Otroci so zaposljeni v industriji in trgovini na škodo njih fizičnega in duševnega razvoja, kar je gotovo izzivanje naš£ republike in človekoljubnega duha našega naroda," Izjavlja Green. "Kot narod smo že dvakrat izrekli svoje želje za odpravo otroškega dela z uzakonjenjem federalnih postav. Naše izkušnje nas uče, da potrebujemo ustavno poobla&čenje, da se vzakonijo take poatave. Ta amendment je potreben, da ae povsod enako u-ravna otroško delo, tako da bodo otroci v vseh državah imeli enako priliko za razvoj svojih fizičnih in duševnih zmožnosti. Prvi korak za federalni amendment je bil storjen, ko ga je kongres odobril. Prihodnji korak tvori ratificiranje amendmenta v raznih državnih Isgialaturah. "Državne zakonodajne zbornice bodo ztprovale v letu 1925 v dva in Štiri4esetih državah. Da dosežemo ti tri greš, da prepove delati osebam osredotočiti vse nafte zmožnosti, vso našo energijo in vse naše moči v tej smeri." Green svari prijatelje človeškega napredka pred sovražniki, ki so dobro organizirani, močni in delovni. Boj za varatvo otrok se mora voditi z energijo in čutnostjo. Opominja jih, da se je Samuel Gompers tudi zelo in-teresiral za rešitev tega vprašanja. On je organiziral odsek, ki je izdelal ta amendment Green argumentira, da je postavi Gom-persu najlepši spomenik, ako bo amendment sprejet. ■Green dalje poživlja kanadske delavce, da se prifino bojevati v Kanadi za varstvo otrok. Preflei dtevnih do-igotttv. Amerika. Green pozval somišljenike na bed'proti otroškemu dolu. Koraki za kongresno praSsfcs-vo na Portoriku. I Coolidge imenoval justičnega tajnika Stona za vrhovnega sod- Dr. Clemensen poroča iz Evrope, da prinese sanokrisin seboj v Chicago. Stavka razvažalcev premoga v Chicagu je bila hitro končana. Voditelj rudarjev v Penni u-bit Jugoslavija. Veliko razburjenje na Hrvaškem radi aretacije Radiča. Bel-grajskega župana je zadela kap. Po avetu. Strahovlada v Italiji ae nadaljuje. Italija pred civilno vojno. Nemčija je prejela zavezniško noto v konfliktu glede Kolina. j Amerika predložila zaveznikom račun za 600 miljonov dolarjev. Seberriptiea t&.O* rf nr^it mM (m 'irflrn \m iw ti vt^i h npM im iti iti»7" STKV,—NUMBKR 5 Glede postnega ikanda-na dan. UMAZANI 80 OSTALI, KI 80 HOTELI OBLATITI P06T-NE USLU2BBNCE. Znižanje eolnine na sladkor po-■UjlMlOvtlp. . Waahlngton, D. C. (Wash-ingtonske govorice. Fed. Press.) — Uprava se je sama izpovedala, da so bile govorice,! ki so pripovedovale, da so organizacije poštnih ualužbencev podkupile nekega uslužbenca , senatnega z deset tfaoč dolarji, najti so bile sus volitve na pomorim. BRZOJAVKA O "MIRNIH IN REDNIH" VOLITVAH NI DOSEGLA SVOJEGA NAMENA. VOjni tajnik Weeka je še povabil Ingleaiaaa na razgovor. 'rj rt^ ^pimHH Waahlngton, D. C. — Kljub-temu, da je razširjani tednik Literary Dlgest" prinesel dolgo brzojavko portorikanskega governerja Townerja, v katerem je trdil, da ao se volitve dne 4. novembra 1924 vršile mirno in redno na Portoriku, in da je bila V MESTO CHICAGO JE IZGUBI* LO PRAVDO. Ne »me vzeti več ko 4,167 ku-bitnih C v v I jo v vode na sekundo. Chicago, IU. — Mesto Chica->90 je sgubilo priliv na višje zvezno sodišče, da sme na sekunda vzeti 10,000 kubičnih čevljev vode iz Michiganskega jezera. Najvišje sodišče je zdaj potrdilo sodnijsko prepoved, ki jo je Ijtilal federalni sodnik Carpen- Mesto bo moralo sgraditi naprave za uničenje fekalij. Te naprave bodo stale do tri sto miljonov dolarjev. Največja nasprotnica mesta jo organizacija brodolastnikov, ku-" ladje plovejo na Velikih h. Ta organizacija je trdl-upad« voda na jezerih, me-•tp je pa odgovorilo, da jo ta trditev neresnična. uitu iiu i urvvruu, ui u« jv uiw njih izražena volja volilcev, je bil predsednik Coolidge prisiljen odrediti, da vojni department preišče zadevo. Ko je Santiago Inglesiaa, predsednik Svobodne federacije delavcev na Portoriku in vodja socialistične stranke na otoku, obiskal predsednika Coolidga dne 2. januarja, je imel s sabo pismo od W. Greena, novega predsednika Ameriške delavske federacijo. Waahlngton, D. C. — Francis "V interesu Ameriške delav- [; Jone8' v^ovni J*™?*' sko federacije priporočam zahte-B*ZM ^ "♦/^J® dela, poroča vo portorikanskih delavcev za f^f0"1" ftjfe * 1)0 nepristransko preiskavo," pravi dala v InduatrUl vA*m letu.| Green v svojem pismu. "Obtoibo ZČ^frll u^TZfZFT so tako težke, da naj naša vlada » Coolidgev človek vid prospenteto. ,j< f . • . Njegove oči mu kažejo samo le-' pe atrani goapodnrstva. .......................... železna pest vlada m italiji. Aretacija Radiča je razburila Hrvate in vao Jugoslavijo. Vsi volilni shodi republikanskih elementov ao prepovedani in čaaopisi zatrti. Radič bo obtožen veleizdaje. Vlada je v strahu pred zplo&no eksplozijo ljudskega srda. Belgradski župan ae je zgrudil .inrtev.—V Italiji fte vedno teče kri. Mussolinl, kakor PaAič, vihti lolea-po pest nad opozicijo. podvzame korake, da dobi avtoritativne informacije. Priporočam, da takoj uvažujete to stvar ■nadi, da bodete pomagali po svojih močeh temu prizadevanju ^jjel od svojih podrejenih na-tavljencev. Iz vseh )>oročil pa ' optimizen v najbujnejših Bsl < tjer Ittrf ah. Na pr. država Illinois ima "za da se dobi potrebno razumeva- ^to 1925 lepše izglede v indu njo za realiziranje visokih ideo- «wiji, kot v preoej letih pred lov naše vlade.". ^S^^SSS s&žf* RUTHENBERG OBSOJEN. ist. Joaeph, Mich. — Charles E. Ruthenberg je bil obsojen, da je kršil michiganski zakon proti kriminalnemu sindikalnemu, v ječo od treh do deset let in na |5,000 denarne globe. Ruthenberg lahko še apelira na najvišje zvezno sodišče. Ako ne vloži priziva, postane kazen pravomočna. Ruthenberg je vložil dva priziva na najvišje michigansko sodišče, ki je pa obakrat odločilo proti njemu. Ruthenberg je prišel na obtožno klop, ker se-je udeležil ko-.munističnega zborovanja v Mi-chiganu, kamor so vohuni zvabili komuniste za obdržavanje zborovanja. Ako državni pravdnik nastopi tudi proti drugim komunistom, še ni ugotovljeno. • GAZOIJN8KA PRODUKCIJA V AMERIKI. Waahington. D. C. — V mesecu novembru lanskega leta so v Združenih državah producirali 25 miljonov gakm gazollna na dan. To je najvišja povprečna produkcija na dan. ki se je dosegla v enem mesecu. VREME. . Povedano na drug način, bili ao gospodarji, ki ao ukazovali poštnim uslužbencem. Ako se apo-minjamo, da je , senator, ki je spravil te govorice v tak. prejel informacije od predsednika Coolidga, tedaj ae ve, koliko je vredna Coolidgeva metoda, ki ima opraviti z mezdnimi vprašanji. Thos. F. Flaherty, tajnik Narodne federacije poštnih uslužbencev, Edw. J. Gainor, predsednik Narodnega društva piamo-noš, Wm. M. Collins, predsednik Železniškega poštnega društva, in Victor H. Stoneaifer, zastopnik Narodne lige distriktnlh poštarjev, so vložili formalni protest proti napačnemu vtisu, ki so ga povzročile šepetane govorice o škandalu, ko ao bila objavljena imena prizadetih oaeb. Iv svojem protestu pravijo, da prizadeto Narodno društvo nadzornih uslužbencev, sestoji samo iz uradnikov, katerim je poverjeno nadzorstvo nad uslužbenci, pismonožami In drugimi poštnimi delavci. Podrejeni u-sluftbenci Imajo svoje organizacije, od katerih ni nobena prizadeta. V privatni industriji se dajo ti nadzorni uradniki primerjati z delodajalci, ravnatelji in gospodarji. e • • Ifri in sedemdeset senatorjev je glasovalo v mesecu maju lanskega leta za povišanja mezde poštnih uslužbencev. Zdaj je treba, da glasuje štiri in Šestdeset senatorjev zanj, da predsednikov veto ne bo držal. Coolidge precej pritiska, da marelkaUri izmed 78 senatorjev, Rl.ao glasovali za predlogo, h premeni svo-je mnenje. Pstronaža je bila v takih bojih navadno preoeJ tt-* polne. Bela hiša Ima na švoji listi precej dobro plačanih slu-Žeb, katere lahko dobe senatorji, katerih službena doba je potekla, ali pa prijatelji senatorjev, katerih službeni čas vri potekel, ako vidijo svetiti Coelktgsvo luč. Kako daleč je posvetila Coolid-geva loč, se pa kmalu pokaže. Coolidge je pazno poslušal, ko je Inglesiaa pripovedoval, kako so plantažniki in politični agen-tje korpon terorfiraii vti* poštnih uslužbencev, ker so bedo ix>rtorikannkih delavcev. InKlenias je Imel a sabo precfcj- Šnje število zapriseženih izjav, s katerimi je podprl svojo razlago, da je resnična. Coolidge mu je obljubil, da bo o stvari govoril z vojnim tajnikom in da bo storil najboljše po avojih močeh. Vojni tajnik Weeka je obveatil Ingleaiaaa prihodnji dan, da ae bo z njim sešel, da razpravlja o celi zadevi. nji Si. Volile! so odobrili izdatek sto miljonov dolarjsv za trda ee-pte;\ velike vsote bodo rasni o-kraji potrošili sa gradnjo osst. lo v tovarnah ss pomnoži po SodHa, da bodo potrebovali ve- J-Tftt-fmm Radiča. liko več izučenlh delavcev In iz- aratasijs »taisna naoica, * w voditelja kmetske stranka. Jav- Chicago in okolica: V četrtek jasno. Južni vetrovi Naraščajo ta temorratura. Solnce izMs ob • e • ■ |Senator Robinson. vodja demokratične manjšine v senatu, je predložil resolucijo, v kateri zahteva, da senatni finančni od-k*t.«-.-ga predsednik je a* MLADINSKA SOCIALISTIČNA LIGA ZBORUJE. ■mmmrnmrnmmm Doba jI je poalal brzojavni poadrav. New York, N. Y. — Mladinska socialistična Uga obdržava tukaj svojo letno zborovanje. Eugene V. Debs, stari socialistični bojevnik, ji je poslal brzojavni pozdrav, v katerem spodbuja socialistično mladino, da bo reorganizirana se vojskujoča aocialk stična stranka, sloneča na razrednem boju, učila, organizirala, disciplinirala in vzpoeoblla delavce da izvrže svojo zgodovinsko nalogo — konec kapitalizmu in mezdni sužnostl — vzpostavila 4|x> industrijski in družabni red, v katerem bodo delavci in producenti gospodarji avojega o-rodja in dela, lastniki vsega, kar producirajo In suvereni vladarji sveta. , Morris Novlk, ki predseduje zborovanju, je poročal, da je liga zainteresirala dva tisoč pet sto srednješolskih dijakov za socialistične ideje, daairavno nimajo le ti dijaki svojih organizacij po šolah. Kongresnlk London je nagiSAal, da ae mora tak tika socialistične stranke vedno ravnati po razmerah, ki so v de Želi. Pritoževal se je, da ao socialisti skušali preveč dolgo časa posnemstl druge socialiste v drugih deželah, v katerih ao popolnoma drugačne razmei%, kot na pr. nemške socialne demokrata, mesto da bi študirali najprvo zgodovino s*aje dežele in as učili v nji spoznavati razmere, da u-ravnajo taktiko pravilno, ki mora prinesti uepehe. gledl so tukaj ,da bodo zaposleni tudi navadni delavci. Veliko je bilo dela v stavbinski industriji leta 1024, ampak ravno toliko bo dela. ako ne še več, v letu 1925. "V rudnikih v južnem in vzhodnem delu države delajo le deloma, nekateri rudniki so 4>a zaprti. Kljubtemu so izgledi za leto 1925 v rudniški industriji veliko lepši, kot ao bili v letu 1024, ker bo več dela v tovarnah in na Železnicah." I Glede države New York prizna poročilo, da v veliko tovarnah delajo z omenjenim Časom, ampak obenem naznanja boljše čase. številka "Proda ? laatnl ti Bel grad, Jugoalavtja, 6. jan. ■ Štefan Radič, voditelj hrvaške kmetake republlkaaake stranke, je bil aretiran včeraj v njegovem akrivališču na domu poslanca KoŠutiča In odpeljan v Zagreb, kjer je bil vršen v Radič bo najbrž obtožen velci/ dajo. Vlada ja prepovedala vaak sestanek 411 shod hrvaške kmetske stranke In vsi strankini čaao-pisl so ustavljeni. Is Zagreba prihajajo vesti o veliki razburjenosti med Hrvati; demonstracije proti vladi so v teku vtlic pro-tivnim policijskim odredbam. llelgrad, Jugoslavija, 6. jan. — Voditelji Radič^ve stranke, kolikor še ni areUit!al|J so vAs-raj poaetill ministrskega predsednika Pašiča na njegovem ata-novanju s prošnjo, naj zaščiti Radiča, ker so je bati, da ga njegovi Hovrašnlkl ubijejo v sapo-ra. ■ Medtem, ko ss je vršil ta sestanek, je pa počila vest, da je belgradski župan Mihael Martja-novič naglo Omrl, Zadela ga je srčna kap in sgrudil se je mrtev. Radikale ja silno |K>|>arila ta tragedija, ker Marljaaovlč je bil eden vplivnih voditeljev Pašiče-vs stranke. Zagreb, Hrvaška, % jan. — Jugoslavija je dansa na robust- nost je bila uverjena, da js Radič pobegnil iS Jugoslavija, ko je Pažičeva vlada zabela s kam panjo terorja proti Hrvatom. Toda Hudič ni bežal nikamor. Nastanil se Js bil na domu kmet- zjutraj aa ee-s ti polno krogel. Morilci fte niso Pece je Ul eden izmed 11.000 rudarjev, ki stavkajo že peti teden v smel biti izvoljen za kako javno službo. Večina Voditeljev Je že v zaporu. Ta korak Pašlčeve vlade bo vsekakor imel velik efekt na volitve, ki se Imajo vršiti v februarju. Posledice nasilnega Paftl-čevega nastopa bodo najbrž drugačne kot pa on pričakuje. Jugoslovanska vlada utemeljuje svojo akeljo s tem, da Radič Intrigira s bbljševlkl In da njegova stranka pomeni nearečo za Jugoslovansko državo, ako ae Ji pusti svoboda. Ampak oaeilno razbitJ» hrvaške atranke lahki) pomeni .le večjo nesrečo. Paši-čev avlada je šl aiirodeh*, da bi mogla umakniti. Vsekakor bo U mesec, kolikor Je še časa pred volitvami, se|o viharen v Jugoslaviji. Bolgarski premije* Cankov, ki se je te dni vrnil domov, je zelo zadovoljen S svojo misijo v Bel-gradu in Bukareštu. 1'rsvl, d/* Je dosegel alljaiuo treh balkan nkih driav proti boljševizmu. Cankov je bil v Bukareštu bolj navdušeno sprejet kot v Belgra-du. Rumunskl kralj Ferdinand ga Je odlikoval t visokim redom Id nekaj se govori, da Je oMju-bfl svojo najmlajšo hčer za ženo bolgarskemu kralju Borisu. iLaadon, 6. Jan.—Privatna poročila iz Milana ae glase, da se fažlstl po vseh mestih severne Italije mohiliairajo ln Isv^šujejo H|>oradične napade na tlakama o-poalclje, prostozidarske loše, ka- • J tollške organizacije ln republikanske ter socialistične klube. glase. Včeraj so se pojavili na sldo-' vih v bližini zbornlea okorno is-delanl plakati, ki pozivajo vlado, naj obesi vse nasprotnike. Razume se, da so plakati delo oka-tremnlh fašistov. Mussolinl je ukazal razpustiti centralni odbor GaribaldlJeve Mtranke "luila Ubera" (Svobodna Italija) In tudi provlnčaa vodstva. Vodja te stranka je general Peppino Garibaldl, vnuk n/u!i'Ka slavnega revolucljonar-Ja. Aventinska opozlslia — tako se imenuje skupina 150 poslancev, ki so bojkotirali parlament I— Je včeraj zborovala in optflti je bilo znak,e nesoglaaja. Nekateri zastopniki libšraU «v ao predlagali, da ae opozicija vrne v parlament, kjer je še edin prostor svobode govor«, da Mussolinl »Im njen glas. Glovannl A-memlola, vodja aventinske opozicije, Je imel dolgo posvetovanje s starim Giolittijem, hoteč ga pridobiti za aktivno opozicijo. Glollttl je pa Izjavil, da oposicl~| Ja mora izrabili vse svoje kon# stltucljonalne prsvlce In se koj vrniti v perlarmmt. Bojkot zbornice ji po njegovem mnenju nepostaven. ttfm je dane« poln oboroženih fašistov in karsbinjerjev. Ulice so iMtruljlrane noč In dan. Tu-p itam buknejo nemiri, ki pa so hitro zadušeni. VLAKA OB trtii.a drugI DRUGEGA. IIL — Vlaka Baltl-more. cihlo In Weetem Indiaaa železale ata udariU skupaj. Ra-njene ao bile štiri oeebe In etoer: Dve poštna uslužbenca, sUpje- vodjalolMMK VLAK OROPAN. ( hlrage, I«. — Uradniki Nori. »Um žeb*zf)ie* zdaj pri/nsjo, ao Ulovi okradli vlak Hov. It sreda, 7. januarja. 1925 H l—p——III !■ DVA KIKLUK8A TEMENA. Briatoj, Term. — Dva kukluk-*a sta bila 6. t. ra. pretepena do krvi, ko je četa članov te organizacije napadla neko hiio, v ka-HiU po njihovem mnenju akri-vajo tihotapci a pijačo. lU—Ui A»t. No* Tork Denarne poiiljntve — Dolar h — Diaartik. Hranilni oddelek. Javni notarski urad. 1'iiite aa informacije. ; -. Na prodaj imam v zalogi raznovrstne muzikalične instrumente rabljene, dobro popravljane harmonike in drugo. Imam tudi fine Piano Harmonike na prodaj. V zalogi imam raznovrstne muzikalične knjige, note in knjige za šolo za učenje. Pišite, telefonirajte ali pridite osebno do mene. Se uljudno priporočam vsem Jugoslovanom. Prask Dražnmerit, Consertinas * Music E*. Re-pairer. 5122 Butler St. PMs-burgh, Pa. Tel. Fisk 0237 R. __(Adv.) PREMOGARJI PIŠEJO, da ne delijo, jaz tudi ne. Slovenci v Chicagu sedaj je Čas, da si naročite premog, ker je cenejši in malo vaga. Oglasite se pri meni. Frank Udovich, 262? South Ridgeway Ave. Tel. Uwwšale, 8693 ali pa Canal 6078, Chicago, Illinois. (Adv.) "Prosveta" piše za blagostanje ljudstva. Ako ae strinjal % njenimi idejami, podpiraj trgovec, ki oglašajo v Prosveti. — V zalogi imam vse blago za vsakdanja potrebščine po zmerni ceni. ANTON ZORNIK i .,. ' ,aaflMbine, Pa. PRIDITE SEVERA K NAM žalite pričeti hranilno ulogo aH varno Investirati vaše prihranke. Izposodite si denar na povoljne pogoje na dobro ohranjene in na novo dovršena hiše. H Poiljlte denar v Jugoslavijo ali druga evpopske deiele. pmkmkn*. Ml k « Uli aorti P—m vmU u*u+. Kupite si pri nas parobrodni H stok na katero koli črto. ZAPADA VZHOD/ Ako potrebujete nasvetov v ka korAni koli di narnik stvareh - TOREJ. PRIJAVITE SE na banko prianano po vseh Zdru ieaih državah. ~ I*H> BLUE ISI.AND AVE. JJfeL1rb* *****,§- denar*. CHlCAtiO, ILLINOIS PRIDITE 7. JANUARJA, 1925 o pravilih S. N.P. J. ( hicago-t lorendon H lik, DU-' Ako iščemo vzroke za zlu v sedanjem družabnem aiatemu, jim tfiediroo do slabega poduka. Ta družabna zla so dozdevno p&Hle-dica dejstva, da ima 45 odstotkov odroščenih ljudi v Ameriki duševno zmožnost normalnega 12-ietnega otroka in le trinajst in pol odstotka ljudi poseduje višjo inteligenco. Ta ocena je nabavljena na podlagi armadne preiskave o inteligentnosti ljudi, ki je bila izvršena na 1,726,011 osebah, od katerih je bilo 41,000 častnikov. Približno trideset odstotkov od 1,560*011 oseb, o katerih je bilo lahko dpbiti Statistične podatke, ko sta Joakun in Jerkoa objavila svoje poročilo, ni znalo "čitati in razumeti časnikov in pisati pisma domov. Te ao še enkrat posebej preiskali, kot ae preisjkujejo analfabetje." Profesor William McDougulI, priznavajoč razširjeno in naraščajočo duševno podnormalnost, pričenja svoje znano delo "Is America Safe for I>emocracy" (Ali je Amerika varna za demokracijo) s presenetljivim priznaj njem: "Ko opazujem optimizem doli po poti do uničenja, ae mi zdi, da gledam največjo tragedijo v zgodovini človestvarHiH Ako čitatelj "Prosvete" pazno čita dopise pod napisom "Javna govornica" in nasvete za spremembe k pravilom, prihaja do zaključka, da splošna inteligenca povprečno ni višja od splošne povprečne inteligence ameriškega ljudstva, kot jo je dognala ar-madna preiskava o inteligentnosti. To je najboljši argument, ki govori, zakaj naj S. N. P. J. reorganizira svoje izobraževalno delo • centraliziranjem v enem departmontu in z izdelanjem splošnega, konstruktivnega, sistematičnega izobraževalnega programa. . Odraščen človek s pomanjkljivo inteligenco priporoča svoje ideje na isti/n&ftin kot otrok. On bo le naglašal svojo idejo in ne bo predložil dejstev in logičnih argqmentov, zakaj naj se odobrava njegova ideja. V bodočnosti bom v posebnem dopisu pod |"Saznoterosti" analiziral gotove , „. -jr-^ -v.* P R O S V E T A v i^noii Law »eview" napolni godba, ker to uatvari meseca februarja 1922 pod na- mentaliteto, ki bo rodila dober stovom Naaprotstvo med komu-sad. Deč kom se naj svetuje in nitmom in buržoasno demokra- priporoča, da m, pijojo opojnih cijo označeno v srbski družinski zadrugi", čitamo tole glede naše plemenske (narodne) podedoval nosti. "V splošnem so Slovani udani pomanjkljiv v konstruktivnem altruističnim (ljubezni do blii-njega) in enakostnim — idejam azijatičnega izvora (budističnega in krščanakega), ki so zdaj v protislovju a invidualiatičnimi idejami centralne in sapadne Evrope. Ako ae priUzevajo ko- munistične tendence med Slova-, obsega 14 strani čtlva za otroke ideje, ki sem jjh sbj-al soglobiti v namen ali predmet 1/obrazbe, katerega najdemo v naši posiovnici in pravilih. Na ix>dlagi teh obeh faktorjev pa lahko zgradimo aistematičen, konstruktiven, izobraževalen pro-fTram. * William J. Field je pisal o vzrokih za ponesrečen je ameriške izobrazbe sledeče: "Meni ae zdi, da polagamo preveč važnosti na genetlčno stran vprašanja In da omalovažujemo razmere kot faktorja Ko to is javi jam, ne ftelim. da se razume, da podcenjujem važnost podedovanih laatnostl. Jas le žalim, da prinašam domov, da ima to vprašanje dve atrani in obe je treba enako vpošte-VktL" Z genetične strani moramo JMfpMMg^p^^ tpoštevati plemenske in indlvi-|gi pravijo, da r tek »Stili prtfie-dualno podedovalne laMnosti Jed nota lahko vpoAtevaleim* ^itTjlmo*1^^ odločijo njegov značaj, ko j^ZSTmr. JltoJta Bostaas mož Zaradi tega ae naj aapravni fakul ki ki knjig, in ni ob Baltiku, Poljaki, Cehi, Slovaki, Bolgari, Srbi, Hrvati, Slovenci, se ne vrši to samo zaradi uničenja (ljudi in lastnine) v veliki vojni, ampak pred vsem zaradi tega, ker so* Slovani, med katerimi so individualistične ideje zapadnih narodov (Američanov, Britov, Francozov) vedno večalimanj naletele na' naaprotstvo. "Vpliv azijatskih idej se je občutil v evropejakih idejah veliko preje pred veliko vojno. Idejo evolucije in solidarnosti, ki so se dolgo časa pojavljale v Evropi, izvirajo iz azijatskega nazi-ranja. Rekli smo zgoraj, da sledi iz tega naziranja, da je indivi-dij le del celote, celota je pa družba ali država, h kateri pripada. Iz tega aaairanja sledi dalje, da Je država del Še večje celote, to je človeštva. To je pa zopet samo del brezmejnega vsega — vse-mira. Vsemlr zapoveduje in uravnava človeštvo, človeštvo državo, drŽava pa ljudi. Vae se razvija V Soglasju višje volje, kateri se ije more ustavljati. To je nazadnjie fatalizem, in evro-pejske ideje o evoluciji. Evropa se je prod veliko vojno družila s Azijo, to druženje je pohitelo po veliki vojni. Kajti Evropa postane kmalu podaljšek Azije z duševnega vidika." Profesor Jivojin Perič pravi dalje glede plemenskih ekonomskih tendenc Slovanov: "V srbski družinski zadrugi imamo značilno -primero boja med dvema lastninskima oblikama: skupno (kolektivno) lastništvo, ki po trditvi profesorja Henry S. Maina pfihaja iz Azije, in posamezno (individualno) lastništvo rimskega izvora. To pijač m nikdar naj se ne jemljejo v take kraje ali prostore in druftbe, v katerih se pije Žganje. Sedanji mesečnik za mladino je poduku, zaradi tega ne more doseči tega, kar se je pričakovalo od njega. Mesečnik za mladino ae naj reorganizira tako, da bo imel tri oddelke, skupaj 32 strani. En oddelek v ameriškem jeziku naj IhhI IX letom, drug oddelek v a-meriškem jeziku naj obsega 14 strani za-otroke med 12. in 1«. letom, tretji oddelek naj obsega 4 strani v slovenskem jeziku. — Rlhard J. Zavertnlk. (Dalje prihodnjič.) DePuf, 111. — Kot večletni član podajam nekaj nasvetov. Veliko naših bratov in sester priporoča to in ono. V št 296 priproča neki brat, da plačujejo oni člani, ki so zavarovani sa fl bolniške podpore $1.10 mesečno ,za ft podpore $1:83, za tri $2.05 in tako dalje, tako da plačujejo oni, ki ao zavarovani ga $1 bolniške podpore večji aaes-ment v bolniški .sklad, kot oni, Id so zavarovani za več. Ta brat gotovo ni čital pravil, kajti če bi jih bil, bi razvide!, da lestvica za $1 bolniška podpore znaša 70 centov, za $2 — $1.45, za $8 — $2.25, za $4 — $8.10 in za $5 pa $4, k čemur se prišteje upravni sklad 25 centov in sa odškodninski sklad 15c, torej v vsak ras-red enako po 40c. Iz tega sledi, da čimvečjo podporo je kdo zavarovan, toliko več plačuje, da so torej višji razredi dražji, in sicer za vsak dolar podpore 5c, tako da stane četrti dolar podpore 85c, peti dolar pa 90c nasproti 70 za prvi dolar podpore. Brat, ki ie v zmoti s takim poročilom, naj prihodnjič pogleda pravila. Pov iniciativi društva št. 888 se bolniški skladi delijo vsak za sebe, kar nikakor nI pravilno in ne bratsko. Poglejmo tiste brate, ki so bili zavarovani pri S. N. P. J. za $8 in pri 8. D. P. Z. za $1 ali morda $2. Po združenju je torej njih zavarovalnina pri jed noti za $4 ali $5, radH^ta$ magajo še bolj zasužnjiti delavstvo. Videl sem ie takega človeka, kako je atavkokasil na povelje svojega "generala", kričal jo in ae tolkel i*> prsih, da je on možak. Članstvo je tudi ž« pokazalo, da ne mara takih ljudi med svoje vfste. Uradna številka glaaUa naj bi se tisklla v slovenskem in angleškem jeziku vsled tega, ker Slovenska narodna podporna jednota ima Že veliko članov, ki niso zmožni slovenskega čitanja in pisanja. Zato naj bi se sa take Člane tiakale uradne številke v angleškem jeziku, da se bodo člani seznanili s jednotino upravo In njenimi dobrimi ustanovami. — Ignac Jane* orijentalne ideje in zapadne ideje individualizma. Ti dve različni naziranji postojita danes Srbiji in vobče na Balkanskem polotoku. Oni predočujeta dve različni civilizaciji: azijatako in evropejsko. Ne more se odločno izjaviti, kateri od teh dveh je Balkanski polotok naklonjen. Balkanski polotok predstavlja mešanico, njegova civilizacija je polazljatska in polevropejnka. On tvori most med dvema deloma sveta (kontinentoma), tako da ne pripada nobenemu, ampak rajše obema." Na podlagi teh avtorativnih citatov lahko sklepamo, da je mladinski mesečnik s plemenske (genetične) strani zgrešena reč, ker ni prinašal Čtivn, ki bi spodbujal čltatelje k altruizmu, enakopravnosti, človečanstvu, zdru ženju in solidarnosti. Najboljši čas za vcepljenje takih idej IjB-dem, je starost med 10. In 16. letom. V mladinskem mesečniku ni izšel en članek, ni bila tiskana ena beseda o tem važnem predmetu. Niti ena beseda ni izšla o plemenski gospodarski podedoval-nosti v mladinskem mesečniku. Jednota bi lahko učinkovito delovala na tem polju s serijo Člankov, in povdarjala v njih, da ni vstanovljena samo na podlagi azfjatične ideje kolektivizma ali samo na podlagi zapadne ideje individualizma, temveč da je most med tema dvema ekstrem-nima idejama, ali da popolnoma soglaša z jugoslovansko idejo o lastništvu: s skupnim lastništvom proizvajalnih sredstev, ki dovoljuje obenem vsakemu posameznemu članu ustvariti svojo osebnost zunaj jednote. Preiščimo mladinski mesečnik, v koliko pridejo razmere kot faktor vpoštev pri vzgoji. Tu spo- jo že toliko časa naklado* ker se čUjejo v bolniški sklad, kateri so skladi delijo. Ali mislite, da so se ti bratje sdružili radi tega, da bodo plačevali večno naklado? Ne, oni so se združili, da bodo man J* plačevali.f Toliko se še nekateri trudijo, da bi se združile vse slovenske napredne organizacije v ipočno jednoto, in tudi želeti je, da bi se ideja uresničila, ali ako bomo imeli bolniške sklade tako, da bi se delili vsak za sebe, ne bomo mogli do daljnega združenja, ker mislim, da kdor Je zavarovan pri S. N, P. J. za $8 in pri kateri drugi organizaciji za $1 ali več, bo vedno deloval proti združenju, kajti v njegovo korist je, če je pri dveh orgsriisaci-jah In radi tega nima naklade, pri samo eni s toliko bolniško podporo pa gotovo. Zato bi jaz priporočal, da se skladi združijo, tako kot Je sprejela združevalna konvencija, samo pod pogojem pa, da bi novih < lanov ne sprejemali za več kakor $8. Tisti, ki ao prišli radi združenja, naj bi ostali zavarovani za kolikor so. To je bratstvo, če smo sdruieni! Združeni tudi napredujemo, razdruženl pa nazadujemo. 4 Alt ker tako pišem, ne mlatiti, da sem morda zavarovan za $4 ali $6. Nikakor ne, zavarovan sem za $1 dnevno. Točka v sedanjih pravilih, ki nalaga dolžnost vsakemu članu, da se mora udeležiti mesečne ss-je društva vaai enkrat v treh mesecih, se najbolj krši. Nekateri člani pridejo morda enkrat ali dvakrat na sejo, pa se nikdar ne kaznujejo, dr..j/i ao zopet, ki pridejo po dvakrat ali trikrat, pa so kaznovani. Prijateljstvo in neprijaleljatvo igra namreč veliko vlogo. Odvisno Je, koliko pri jat«) j <• v ali neprijatoljev ima prizadeti na aeji, ko predam k d« predlog na glasovanje, če se DePae. III. — iniciativo je vzelo v pretres naše društvo na zadnji aeji ter je po eni uri debatiranja prišlo do zaključka, da ae iniciativa no zavi-že, a tudi ne podpira, ker se vrši prihodnje leto konvencija, lnletjativa bi s sprejetjem dosti ne koristila do-llčnim članom, ki so prizadeti, jednoti pa bi vendar napravila o-bilo stroškov. Pri poznam, da je iniciativa društva it. 128 umestna, ker dosti našim članom in bratom se rpo združevalni konvenciji godi »krivica, ki so se sdružili s nami. Konvencija je vse to dobro uredila, da ae bolniški rfkladi ohranijo skupno, napaka pa je bila storjena samo s tem, ker sta ae ustanovila Še sklada po $4 in $5. Ce bi se ta dva razreda ne bila sprejela na konvenciji, bi bflo danea bratstvo, ne sovraštvo med člani. Tudi Iniciativ bi ne bila treba toliko kakor sedaj. Veliko članov zahteva, naj se vsak razred vzdržuje sklad zase. Kes bi bilo to prav, ali če bi bili vedeli član, ki so prišli k nam po združenju, kako se bo zgodilo z njimi, kakor je bilo po sprejeti lniclit vi društva št. 838 v Blainu, Ohlo, gotovo bi ne bili združeni z nami. Društvo št. 888 v Blainu, Ohlo, gotovo ni mislilo na take člane, ali potreben je bil vendar premislek,,prodno je Članstvo vzelo v razpravo tako Iniciativo ln Jo sprejelo. Člani, ki so prišli k nam s združitvijo, tako veliko več pla- Sloveaska Narodna Ustanovljena t. IMŠ. aprila Podporna Jednota Inkorp. IT. junija 1H7. v drla rt lUlaele. GLAVNI BTANi W5T-5» SO LAWNDAI.B A V K.. CIUCAGO. ILLINOIS. I % v r seval ni odbor: tPRAVNIODSKKt 1'rodssdalk Vlncont Calnfcsr; |MM«|ir*«UoUu k Andrew VMriefc. R. P. II. T, llot 103. Joknsloon. IVi gt,.tajnik Msttkr« Turk; tajnik holniftkrgu .»ddtlk* Blas Nuvak; gl. blagajn* Ml Vogrlokj urednik glasila Jožo Snvcrtnlk, upravitelj glasila PUlp Mina. POROTNI 008KK: Martin Zsleamlkar. srešaednlk. Don 17S, lUrberton, Ohioi Kranees A. 1surharM SSIT 8. RMg«wav Are.. Chleag«. »I.; J<*n Krllman«M. 11111 Ut. * alngtna, Ars.. Wsat Park. OMei Msry Udmirh, SS3S S. RJdg»«ay A rs.. Ctl* eago. OI.| John Tsrtslj. Bos ti, Strsbane, IV 4 HOLNlSKI OOSKK: OSKKONJE ORROUEt UUa Novak, eredssdnlk. NS7 SI 8. Lsffndtls Are., Cktcago, lU. VZIIOONO OK KOZJE i Jaeob AiabrviM. Ito* 2HA, Mt*>n Ran, Pa. J otrpli Borko, rpo. S, Hox 114, Wesft Nswtoa, IV SAPADNO OKROŽJE t Anton dular, Ho* 104. droas Kans., aa jegeaapad. Frank K lun. Hax SVS. < hbfcolm, Mlnn.. aa aev. sap. Jaka (.«l«h, tlos 144, Kock Sprlnga, ,Wy«. , Nadzorni odbor: l'e«l Uergsr, »redsedelk. JI4S Wlllow 81.. fkleago, III. i Kieherd J. Za-vertnik, K. No. 1, Hlnadale. III.: Krank Zajr, 3*** W. »Sth SI.. Cklsag«, III. Zdruiitveni odbor: 1'redaednllit Praak Aleš, 1114 8o. Crerrford Ar s., Ckleago. M.) JoSk« Ovsa, HSI W. ZSth 8tH Chkags, III.; Jokn Ollp, 1414 8e. Cllften Park Avsh Ckleago, III. VRHOVNI ZORAVNIKi pr. F. J. Kera. «UI 8t. Clatr Ave., Clersland, Ohlo. raSORt — Korsspondenea s glavnimi odborniki, ki delajo v glevae« uradu, ae vrSI takole i V«A PISMA, ki ss naaaSaJo na poale gl. »rsdsedelka se aaslovst Predi sednlfttve 8. N. P. JH MS7»AS So. Lawndals AveH Chleago, III. V8K1AIMIVR BOLNI8KR PODPORE SE NASLOV Rt Bolnižko tajal, štvo S. N. P. J., ISA7.0S So. Lawndals Avsh Chleage, 1U. _ URNARNE roAll.JA I VK IN STVARI, ki ss U4re. Prej je Član plačeval pri S. . P. Z. za $2 $1.46 v bolnlšk sklad in prt S. N. P. J. za $2 $1.46, torsj pri obeh $2.90, zdaj plačuje, ko je zavarovan za rav no isto podporo $3.10, torej 20c več kakor prej, ali $2.40 na leto. Oni so se žrtvovali, ki so se « nsmi združili, mi pa že toliko nočemo, da bi jim priskočili na pomoč, ko se gotovo nahajajo nekateri v slabih razmerah, da komaj plačujejo aaeamant. Posebej morajo plačevati pa Še tolike naklade. To ao dobili z združitvijo. Ce se bomo toliko cepili, kakor ae sedaj in vsak za sebe delili sklade ln na ta nsčin gledali za bratstvom, se ne bomo nikdar združili v skupno jednoto. Na ta način jim zapiramo vrata. Strinjam se z bratom Ludvikom Medvešckom ,ko pravi, dM malo več nadzorstva, pa bi šlo. Nekateri predbaclvajo simulacijo. Pa niao samo tisti simulao-tje, ki so zavarovani sa veliko |Kxlporo, tudi tisti so, ki so zavarovani za malo podporo. Poznal Mem člana, zavarovanega samo za dolar. Simuliral je vedno, dokler ni bil iz društva. Priporočal bi bolniške kartice, kadar član zboli, da društveni /.d rav nik tako spiše ln sa obvestilo pošlje na vrhovnega zdravnika. Po mojem mnenju bi bil boljši sistem kakor Je sedaj, ker zdravnik takoj konštatira bolezen in zapiše, koliko časa se mu zdi, da bo zdravnik bolan, ft Um pa M ga veliko laglje nadzorovali, ko bi tudi društveni tajnik lahko |jotflt-doi na kertko, proden bi Jo poelal na glavnega zdravnika. Strinjam se tudi s bratom Robi, ko priporoča, da se Usta t « ka črta Is društvenih pravil, katera zahteva, da se mora vsak član udeležiti vsake tretje seje. Tudi meni se sdi, da se U točka največkrat krši pri vseh društvih. Pri nas smo se držali to točke in tako smo izgubili par dobrih članov, recimo dobrih plačnikov, ki so biJi redni s svojimi prispevki Ia ai bilo nikake-ga ugovarjanja od ajik. Ko so pa Izvedeli, da imajo ukor, so kar pustili društvo. Vsak Je rekel, da dolar velja, a dokler pla- enako, v tem osiru gotovo ne velja. Priporočal bi tudi še, da ss pod|x>ra za $4 ustavi in se skls-di naredijo ssmo sa $1, $B in $3 podpore dnevno. Za vse razrede pa naj bi veljal en aklad, kakor js bilo pred konvencijo^'Tiatl, K, ki so se združili s nami, naj do z nami skupaj, a drugI, 1U so pozneje zvišali razred>Sb^bolniško podporo, naj snlžajo. , Mislim, dk bi bilo najbolj pravilno in brstsko za vse, čeprav nekateri kritizirajo. Na morebitne napade ne bom odgovarjal, zagovarjal pa dobre Ideje vedno. Z bratskim pozdravom! — Ig* _____ Člani smo plačevali mesečni asosment po $1.16. Kam smo ps sedaj prišli. BU sem zavarovan sa $800 posmrtnlne in $2 bol-niške i »odpore. Plačal sem $1.86. Zdaj sem zavarovan sa enako vsoto, plačujem pa $3.80, malo manj kot trikrat toliko. BratJe ln sestre S. N. P. J„ kadar bosto glasovali sa dolega- Ollver, Wis. — Strinjam se s bratom Johnom Kobt glede točke v pravilih, ki nalaga vsem članom, ds so morsjo udeležiti vsake tretje seje. Točka naj se izbriše popolnoma, kajti krši se najbolj pri vseh društvih. Pravila naše Jednote so že tako malo prestroga. Radi bolniške podpore vgemi> mo člane, ki so zavarovani v raz-redu za $1 ali $2. Naša pravila govore, da bolnik mora bUl pre-od zdravnika najmanj dvakrat v tednu. Dobro je to sa te, volite take, ki najmsnj go-voro, pa tisto pravilno ln na korist jednote ln društev, potem bomb dosegli res kaj koristnega, Jas sem prepričan, ds imamo največ delegatov na konvenciji, ki niso še nikdar delali in ftiftfcg dobro debatirati v lastno korist. Brst Andrej Kocjan is Cleve-lunda priporoča, ds bt se vsaka državs po društvih spravila sku-poj iti bi odposlali ns 600 članov t nega delegata. Dotttnlk bi bil moral bltt sam as konvenciji par let. Njegovo priporočilo se meni ne zdi prav primerno.Frank Hajer, član društva št 206, Peoria, lit, — Društvo It. Je vzelo v pretres pravila ln poroča v spremembo sledeče toč- Na strani 42, člen 14. gitdo krajevnih društev točka H, so člana, ki stanuje zraven zdrav- - t , . iiikovegn doma, ali ml ki smo Jptm,*u * oddaljeni po S do 4 milje proč, če sdrsvnik pride trikrat ns teden, vzame $16. Clanl naj pomislijo, koliko v takem slučaju o-stane bolniku od podere. Doseči mora v drugo blagajno, da spolni zdravnikovo voljo. Tako, smo siromaki vedno prizadeli. Po mojem mnenju, če Js Član N. P. i. oddaljen dve sil tri milj« od zdravnika, naj bi se o-biskal enkrat na teden s zdrav, nlkom ali dvakrat od društvenega bolniškega odbora. To Je moje mnenje. Strinjam se s brstom Fsnla-nom iz Oltl" rta, Mlnn., da se sa-vrže kar največ sedanjih pravil. Jaz Jih že berem 17 let, pa Jih Še sedaj ne rssnmem, ko ml dosti točk ne ugsjs, radi česar ss tudi zanimam Strinjam ae s brstom Johnom KoM tudi radi točke, ds bi se odbil sklad sa $4 In bi ostali samo trije, kateri pa naj bi združeni, kakor Js bratsko. Glede zavetišča Je moja mnenje, naj bl se sadevs pustila popolnoma na stran. Amerika Je že vse preakrbeU sa nas, nam ni treba, da bl skrbeli ca kaj takega. Smo tudi prelahki, da bl zmagovali zavetišče. Amerika vzame va^kofsr v bolnišnico, če Js državljan ali ne. Meni ee vidi, da bl n«kaj članov rado nekako trgovalo s ootallmf člani, kar nI ča, v« tudi. da Je brat. Is pa as,{bratsko. 8lov< riska narodna pod giaal, da vsak član Js dslešan po 00 dni po pristopu v Jed-dpor«». NsŠe društvo pri-pofoča, ds N se ostsvek sprem«, nll tsm, kjer ss glssi, da Člani niso iMnl šest meseseV nobene operacijske odškodnine. Nam ss zdi točka nepravilna is razloga, ksr Hlod I Jo točkuj katere določajo, da je član deležen poemrtnlns po preteku 46 dni, deležen pa jf i »odpore čet (K) dni. Zakaj bt ns bllt deležni vaeh praviš po preteku 00 dni, tudi za operacijo, razun ako se dožens, ds Js član pristopil k Jednoti že s boleani-Jo. V takem stu^gju naj ss Isob* čt. Bolniška podpora naj bi ss is-plsčaia od prvega dna bolnilks preisksve, ne ds bl ss odi trije dnevi. Ha strsni 78 glede posmrtni ne, člen 24 v osmi točki se glssf Is posmrtnlne se ne plačajo benl dolgovi, razun 6e Js pokoj HlB dolgoval društvu. Našo bi l j štvo Je prišlo do sakiji bl se tw k« m-m menila v da bl ss glasilo, da ss plačajo di dolgovi, ako Js lian samski, se poravna sa nJim stanarina v sporazumu s društvom.. Pripeti as, ako J« član bolan, pa nlmB Itrt dstev sa bolnišnico, da ga po-atavijo pod milo n«!>o, ksr aaaip en dolar bo zadostuje sa stroške. Naše drultvo ss strlsja, da ss bolniški razredi vzdržujejo kakor Jo Uio sprejelo s n *r. SI -14) pol*« vi pMMHii, M V«m i« » Um dmvob puUkla »sroiatoa. Sa m vm m »»Url Uat. OSVETA*™1924' T' glasilo slovenske naboone podporne JBDNOTE lastnina slovenske narodne podporne jednote C*n« ofU«ov pMmrovorv. IBakosM M M vr*t*jv. ■M———pM ■« H ->MM(dMMMMMMaMalHMHMBW N ar tunina: Zcdinjtn« drtav« (uven Chica*o) na krt«, 1210 m pol UrU In $1.25 m IrLm——', Chieago hi Cfcsr? mi UjU>, ff.2* m pol UrU, fl.fll tn tri «—e«, is sa Iso—Mtv» |SJ>. _ _ _ w|| niiim tf vm. kar im rtik i UaUai: -PROSVETA" 20&7-M Ho. Lawa4aU Aren ur. Chieago, IlllsoU. tTHE ENLIGHTENMENTW Organ of tW SWr*«k NstUaal SmmM Soclatj. Owaad by tW Slavaak NtOoaal Sm*tit S—isfr. i^jt---3 . . _ - —— n r i rara» -- — - Advriiahm rataa k»go SMO. aad foeslgs couatrtaa ft,00 par raag. ' VMKMHKR of Tha FEDERATED PRESS' UNION LAREL APFUED FOR 8. N. P. J., NJENO DELO IN NJEN RAZVOJ. BrsUke podporne brganizacije niso dandanee vse enako razvite. Nekftere imajo Se stare šege in običaje, ki so bile mogoč« fe#red sto ali več leti, ko bo ljudem im-ponirale mistične fm, ki pa nimajo za modernega in razumnega človeka prav nobene privlačne sile, ker so v kričečem nasprotju z realnim življenjem. V teh organizacijah tudi *e ni prodrla zavest tako daleč, da so bratske podporne organizacije zavarovalne zadruge, ki. morajo s svojim delom koristiti duševno in gmotno svojim članom. Nato imamo bratske podporne organizacije, ki so napol moderne, napol se pa drže še starih običajev in navad. Te organizacije skušajo posnemati najmodernejše bratske podporne organizacije, ki se zavedajo svojega namena in cilja. Pri tem seveda naglašajo, da so tudi moderne, ker slede modernim organizacijam in posnemajo njih delo. Modernega duha je v teh organizacijah le toliko, da skušajo izvesti to, kar so v resnici modferne organizacije že zdavnaj izvedle in se je pri njilj obneslo. Same torej ne napravijo nobenih poizkusov, ampak čakajo, da se oprimejo tega, kar se je obneslo drugje. Ako bi ss vse bratske podporne organizacije enako razvijale po naprednih in modemih potih, bi bili dpseženi is veliko večji duševni in gmotni uspehi za člane teh organizacij, pa tudi človeštvo vobče. Tako pa izVrštSjejo nekatere bratske podporne organizacije pijonirsko delo. Te orjejo ledino, sekajo šume, delajo pota in obenem kažejo pot, katero je treba hoditi, da.postanejo bralke podporne organizacije tudi faktor pri grajenju boljše človeške družbe s popolnejšim gospodarskim sistemom, v kateri postanejo take organizacije odveč, ker bo človeška družba sama izvrševala vpe njih delo. "Proč s politiko iz bratskih podpornih organizacij", je prav močno donelo od vseh strsni pred dvajsetimi in več leti. Taki klici se slišijo še daaes, toda posamezni so. Ampak kdor je pazno zasledoval dogodke, se jtf kmalu prepričal, dR taki klici prihajajo o& nekaterih ljudi namenoma, od drugih pa iz nevednosti. Prsktično življenje je učilo člRnstvo S. N. P. J. in drugih modernih podpornih orgsnizacij, da nekateri kriče "proč s politiko is bratskih podpornih organizacij," ker so se imni posluževali bratskih podpornih organizacij, katerih člani so bili, da so Imeli uspeh v svoji politični karijerl1, a niso hoteli, da članstvo njih organizacij spoznj to dejstvo. Članstvo S. N. P. J. je opazilo, da se je- veliko ltyndidatov za politične službe in v zakonodajne zbore sklicevalo ns dejstvo, pri jjriUio podpornih organizacijah so člani. Vršila s* > tudi rDpaganda od ust do ust zr njih'izvolitev. Znano j«, da delavski tajnik Daviš predsednik bratske podporne or-ganizacije Moose. ln dostikrat se je šlišalo govoriti, da bi ne napravil te politične karijere, ako bi ne bil predasdnik tako velike bratake podporne organizacije. B Zakonodajni zbori delajo postave. 2e na drugem mestu je bilo omenjeno, da imajo zavarovalne družbe jparla-npntarne zakulisnike ali vežarje, ki se nastanijo v mestih, v katerih imajo države svoje zakonodajne zbore. Ti parlamentarni sakulinniki ali vežarji delajo na to. da se sprejemajo postave, ki otežkočujejo razvoj bratskih pod-parnih organizRcij, da imajo zavarovalne družbe bolj olahkočeno in široko |>olje sa svoj razvoj. To pokazuje, dR ss mors člRnstvo bratskih podpornih organizacij bri-m riti za politiko, ker če tega ne stori, se lahko agodi, da bo delokrog bratskih podpornih organizacij tako omejen, da bodo počasi pričele hirati in končno bodo umrle, triumfi-ral bo pa zavarovalni trust, ki bo pokazal ljudstvu svoje kremplje šele takrat, ko bodo bratske podporne organizacije satrte, ali pa njih delokrog tako omejen, dR as bodo imele prRV nobene privlačne sile. ' Mk nr : » - k^V^t • 11 , * £ i*. \ jb ' ± * • Naloga bratskih podpornih organisacij je, da svoje članstvo politično Izšolajo, da as zna bojsvati za svoje in-tsrsse in sa interese svojih potoraoev in vsega človeštva. Kakšno pa naj bo to politično izšolan jo članov bratskih podpornih organizacij? (Dalje prihodnjič.) j, Ak i , • države plezati ns viiek imperialistične kopice. Ali morejo ostati ns vrhu in nadaljevati a sve-tovnočirnimi finančnimi zmagami, ne ds bi ae bilo treba boriti z Japonci za kontrolo Pacifika in z Veliko Britanijo zs kontrolo 1924 je bilo tragično leto za tiste, ld delajo. Za učenjaka je bilo to leto rasodenja — sile mednarodnega življenja ao se pomaknile z neizprosno logiko, im-ih-i jahsti ao ai napravili leto novih triumfov. Višine, ki jih sedaj zavzemajo, ao vrtoglave j le kakor katere dosedanje in to je posebno resnično med bankirskimi bratovščinami Združenih držav. Med letom 1924 je bil vea svet na prvi strani knjige. Japonaka, Kitajska in Indija, Francija. Nemčija in Italija, Rusija, angleški kakor ameriški imperij, z vaemi sateliti Latinske Amerike. vai ao prišli na pozorišče. V vaeh induatrijalnih deželah, ru-zun na Ruskem, ao ae igralci o-bračali na desno. V deželah, ki ao pod kopitom imperialnih držav, je bil več kakor en živahen poizkus, v Aziji in Afriki, za protest in revoito. Imperializem je dozorel leta 1924, svojo središčno moč pa je osredotočil zlasti v Združenih državah. Zadnj^ leto je zopet izkazalo, da so Združene države gospodsrsko na vrhu. Ameriško posojilo, posredovano z Morga-/lom, je rešilo frank, 56 odstotkov zadnjega nemškega bondne-ga posojila je zagotovilo glavni-,co banki za izvedbo Daweaovega načrta, kar je bilo podpisalo v Združenih državah; Belgija se pripravlja na izposlovanje posojila tu; skupna posojila, ki so šla leta 1924 v tuje države iz U nije, znašajo okoli biljona in četrt dolarjev, kar Je trikrat toliko kot leta 192?. Svet se zdaj deracijabo kom tako reskcijooarna kot de-n...kratka stranka, v kateri že is Fed. dolgo služi William Green še iz dobe vajeništva. ■s Istodobno Rusija skuša olcro- Leto 1924 je videlo Združene'??.gospodarsko stanje in pove- (Piše Scott Nearing Preaa.) dati o svojih uspehih vsem, ki ao dovolj modri, da jo poslušajo. bilo ikori krat podpisano. J priseljevanja kot izključitev aai ma je ata bila hud udaroc j skeniu koncu leta nih vajah v Pacifiku in pomeša-vale ao ao tudi vesti o protestih na Japonskem. Diplomati se izJ AMERIŠKA ZGODOVINA V JANUARJU. |i. januarja 1752. Rojstni dan hetsy Rosa, legendarne stvori-teljice prve ameriške zastave. Ona je baje dobila od Washing-tona naročilo, da sestavi prvo a-meriško zastavo a progami in zvezdami. 5. januarja 1609. Ta datum označuje dogodek v ameriški zgodovini, ki je dal povod popularni ameriški legendi o indij a n s ki princezinji Pocahontas in kapetanu John Smith. Ta-le je bil eden izmed angleških "gent-lemen", ki so ae 1. 1600 vkrcali za Ameriko v avrho eksploracije Virginije. Smith je bU vojak-sročelovec, ki je prepotoval mnogo sveta in doživel marsikatero pustolovščino. V aprilu 1.1607 ao pustolovci zagledali obal novega sveta in pripluli v Chesapeake zaliv. Takoj ae je krdelo pod poveljstvom Smitha podalo v, notranjščino v svrho "eksploracije" ; upali so najti polno zlata. Bili pa so ujeti od Indijancev in privedeni pred poglavarja Po-vvhatan. Indijanci ao hoteli pokončati Smitha s svojimi bojnimi sekirami, ali poglavarjeva hči, Pocahontas, je skočila .vmes in s avojim telesom zaščitila o-groženega bejokožca. lzposlova-la si Je njegovo rešitev. Smith jo je poročil in odpeljal s seboj na Angleško. Ta dogodek je bil večkrat obdelan v literaturi in slikarstvu. 11. januarja 1757. Rojstni Anglija sli Združene državo do^< minirajo in izkoriščajo svet Od oropanih ljudatev so tuin-< tam ališi protest. Kitajci soH odprti ravolti proti avojim oblastnikom, ki so obtoženi, da ae družijo s zapadnimi kapitalisti. Medtem mohamedanaki svet, Indija, Perzija, Arabija in severna Afrika, kuje naklepe ali so že odprto bojuje proti zapsdnim narodom. Ismed vaega najbolj važna jo veat is Rualje, ki je SO. aeptem-bra naznanila, da se je produkcija ruske industrije pomnožila za Usti dan preteklo leto za eno tretjino od preteklih zadnjih 12 mesecev. To je torej četrto uape-too loto v Rusiji, da so poročali od stopnjujočem izboljševanju pnMlukdJi. Združene državo ao aktivne, da so pripravljene za vaak slu-£aj. Armada in mornarica hu neobičajno upoštevani. MiliUri. atična propaganda, zlasti po Ao-Ish. ae široko razprostira. Delavsko gibanje pa je vilic vedno odjih Kjnm imperializma obotavljajoč« in razdeljeno. An-Sh*ka datevska tlll|]j[MjB Nemški socialni demokrat je odprto delajo s imperiallati. Francoski liberalci pod Herrio. tom vodijo «mfo sa komuniaU. Diktatura ns Španskem ne po-Ameriška deiavaka fe- v svojatvu finančnega ministra. Organiziral je department, uvedel zdrav davčni aiatem in uredil ameriško novčanstvo; on je tudi oče ameriškega carinskega sistema 14. januarja 1639. Sprejeta je bila tega dne prva pisana ustavs na svetu. Nikdar poprej ni bil seatavljen dokument, pripravljen od ljudskih zastopnikov, ksterim se določijo temelji Iju-dovlsde. Tk prvs konstitucija je bila sprejeta v Hartfordu, Conn., dne 14. januarja 1639. in je veljala za tri najstarejša mesta doline ob Connktlcut reke Hartford, Windaor in' Wetherfield, ki ao a tem formalno ,ako ne de-janaki postala prva republiku. Ustava je natančno ustanovila trojico vzporednih panog republikanske vladavine; zakonodajno, isvrftevalno in sodno. Na splošnem je bila ta ustava pred očmi onih, ki ao 150 let kasneje aestavlli konstitucijo Združenih držav. 19. januarja 1809. Rojstni dan AUen Poe-a, slavnega ameriškega pesnika. Njegova slava se naslanja na malo kratkih pesmi, "Gsvran" (The Raven), "An-nabel Lee", "Zvonovi" in par drugih. Njegove povesti zrcalijo njegovo morbkino narav. MM I ud ne so, polne neverjetnosti in pošsstnosti. Kot plsstelj boleh-nih in zm učen i h duš je Poe nedosegljiv, zlasti v svojem delu Propast Uaherjeve rodovii*". 24. januarja 1843. Odkritje zlata v Kaliforniji. Jamea Wil-mn Marshall je tega dne odkril tisto pri Culmun ob roki American River v Kaliforniji. Gradil H mlin ob roki. ko je po pfei naključju našel* trna zlata. Sam se je le mak) okoristil a tem odkritjem .ali vest o zlatu se je urno razširila po vsem svetu. Zs-tol js zgodovinski naval aa zlato« (gotd ruah); mnogo tisoč - "Španska muha". Burka v treh dejanjih. Chieago, III. — Dramski odsek kluba št 1 J. S. Z. je zadnjo nedeljo popoldne vprizoril v dvorani C. S. P. S. komedijo z gornjim naslovom. Bila je prvič na naših ameriških odrih, ^lasi ni nova, In tudi domača rastlina ni, pač pa izposojena iz nemškega. "Španska muha" je res burka. To je taka zaželjena reč, ki se igra samo zato, da ae ljudje smejejo. Dejanje je polno misteri-jev, ljubezenskih intrig In o-četov. Več spoštovanih gospodov in družinskih očetov je zapletenih. Čutijo se krive, da so prod 25 leti pomogli španski gralki, kateri ao rekli "španska muha", do nezakonskega sina. Največ aitnoati ima trgovec Cekin. čigar žena je predsednica društva za varstvo devištva; on ao čuti najbolj prizadetega in deluje na vae načine, da bi pred avo jo ženo prikril avoj h Uri greh. Končno se vpraianje očetovstva reši tako, da je za vse prav in nezakonski sin "španske muhe." ki je bil v nevsrnosti, da dobi Štiri očete, je tudi zadovoljen, ko se priženi k rodbini Zs-gorskega. Režijo igre je vodil br. Anton Slabe. Krivico bi mu delali, če bi rekel, da ni dobro izvršil svoje nsloge. Vloge so bile večinoms dobro razdeljene. Franka 8. Tsucharja, ki je igral trgovca Cekina, torej glavno vlogo, aploh še nisem videl igrati tako dobro tTo velja tudi ta Johna Rayerja V vlogi advokata Gerla-ka in za Donalda J. Lotricha v vlogi dozdevnega netakopgk.^a aina Španke, dočim John Hujan to Ahton Andrejasich še potre-l>ui«'ta vaj? Zenake vloge so tudi bile brez raslega jako povoljno izvedene. Misa Pavla Leveč je bila v avo-ji vlogi (Kma. Cekinova žena) boljša kotuVaj poprej; ravno tako Angeline Tleh. Mri Fran-coa Vider naa je prijetno ir.ne-s svojimi neprisiljenimi. Zarkomot! To je novo ime kolone, katerega js predložilo sle dečih pet kontestantov: John Ban, Pittabargh, Pa. John Kobi, West Dulvth, Minn. Jacob Svelc, Birchton, W. Va. Joseph I rman, Akron, O. M rs. P. P., Cicero, IlL Vsi ti so deležni nsgrade — katero sem obljubil onemu, ki prispeva med vsemi najboljše ime — in sicer vsak po eno knji go Književne matico S. N. P. J katero si sam izbere, kdor pa že ima te knjige, pa kakšno drugo knjigo enake cene. Vsi so že pismeno obveščeni. J i v Zmagovalci so pol&g "Žarko meta" sugeatirali še sledeča i-mena: Joaeph Irman: Luči, Vaakemu nekaj, Križpot, Obzorje, Kresnice in Radio glas. Jacob Svelc: Daljnogled. Kako Rialo je Svelc upal na zmago, dokazu je sledeča njegova pripomba: "Prej bodo frančiškani izplačali "Prosveti" onih |500 kot bo tno je ime sprejeto". — John Kobi: Obrezki. * . 'I Tukaj slede druga imena in pošiljatelji: > ! Udarci, Grotb in blisk, Kogar se tiče, Pribito. — John Garbor, Barberton, O. Plamen. — Torte Osredkar, Thomas, Vf . Va. Kresnice. — Fr. 2., Terre Haute, Ind. Strigelj. — Jože Gornik, Cle veland, 0. (Jaka Strigelj še ni pozabljen!) Koprive. — Frank Krainitz, Milwaukee, Wis. ^ Rože in Koprive. Roglich, Chieago. r Rdeče kopriVe. Euclid, O. Demanti, Utrinki, Srapneli. — M. Gorenc, Arma, Kans. Logičnice, X-žarki. — T. P., Detroit, Mich. ' *r T Zrcalo, Sunki v prazne butice, Prosvetin parkeljček, Žarnica. — John R. Sprohar, Camp Al-der, Wash. Škorpijon. — Louis Pavlinič, Bellaire, O. Zmep, Mešanica. — Mary Su-pan, Woodward, Iowa. " ^ Zvezdice, Lučke, Krtačice, Bi-Iki.—Mra. A. R irl«' Wis. 4 Mikrofon. — Henry Delles, Cicero, Dl. - Brivec. — Filip Godina, Chieago, Ul. Mrs. P. P., Cicero, IU., je poslala kar 40 imen, med katerimi omenjam sledeča: Odmevi, Naprej, Kritika, Pretres, Tako je, Pravica, Barikada, Analiza, Trščice, Valovi, Biseri, Polemiks, Poper, Tepke, Zaušnice in Brenči j i. Dalje sem prejel tudi taka i-mena: Kidanje Kazimirjeve šta-le, Kramp za puščanje krvi ta nOumim (!), Frančiškanske škarje, Pod zelenim hraatom, Trije tički, Vatajenje, Prerojo-nje, Na$ajive<£ Jezikostrelec, Sejalec, Zaalodovaloc, Protifar-ška trobenta, Sčipalec itd. Avtorjem teh imen ne bi nič koristilo, če bi jih omenil. Eden je predlagal angleško i-me "Glittera". Drugi me je po-častil z italijanskimi naslovi "O-cular" to "Vedetta", zraven je pa dodal "Mušketir". Smatram, da so ti prispevalci dobro mislili, toda ne znajo ae izraziti. Prišlo je tudi pol ducata žaljivih, zbadljivih muh iz Ubora naših nasprotnikov. Teh, ne ome-njsm, ker se pošiljstelji niso podpisali. Prejel sem približno sto imen. Upam, da sem iz te pisane tbir-ke izbral najboljše, ne radi tega, ker je pet kontestantov prišlo z enako sugestijo, pač pa zato, ker se mi zdi najprimernejšo — kakor piše br. John Kobi iz West Dulutha: "Zarkomet je priprava. ki posveti z žarko lučjo v najtemnejše kote naše javnosti v Ameriki in stiks po vaeh kotih sveta". Citatelji naj aodijo. , Hvala vaem, ki so se resno u-deležili kontesta. Z veseljem asm vzel na znanje vaako sugestijo, toda užaljen no sme biti nihče, kdor ni prodrl. ♦ Zarkomet U pa pojdi zdaj na redno delo! K. T. B. naravnimi kretnjami in tfovorje-njem. Dramski odsek je dobil v njej zelo dobro novo moč, katero mora večkrat vporabiti v podobnih vlogah. , Občinstvo jo bilo povsem za-d«>oljno s predstavo. Smeha je hilojdovoij. Dvorana je bda pol-aa^Lkor po i Kakor j* razvidno iz zapisnika trimesečne seje glavnega iz-vrftevalnega in gl. nadzornega odbora, ki ae je vršila dne 27 28. in 29. minulega meaeca, ae je aeja na poročilo o primanjkljaju v petdoUurakem razredu bolniškega sklada morala aopet baviti a problemom, kako odpra-viti ta deficit. Primanjkljaj se v omenjenem skladu namreč ne zmanjšuje dovolj izdatno, kljub isrednemu aaesmentu, katerega smo le bili prisiljeni razpiaati in kateri je še v veljavi, in še daleč ne odgovarja določbam, ki jih vsebuje inicijativa, a katero je članatvo odločilo, da so bolniški razredi ločeni in da vsak razred vzdriuje sam svoj sklad. In seja je po daljši razpravi prišla do zaključka, da Če hočemo zadostiti določbam inicijative, • ki je aedaj del naših pravil, ni drugega izhoda, kakor da ae izredni asesment za pet dolarjev dnevne bolniške podpore Še ?viša in da zvišanje ostane v veljavi, dokler ne izgine primanjkljaj v tem razredu. Na podlagi tega je bi« lo torej sklenjeno, da tftala vsaki član, ki je zavarovan za $5 dnevna bolniške podpore, $5 izrednega aaeamenta na mesec. To stopi v veljavo meseca novembra t. 1. in ostane v veljavi za nedoločen čas. » Kar ae tiče štiridolarukega razreda, za katerega ja tudi bil razpisan * asesment, ao sklad v tem razredu prilično izboljšuje in torej ni potrebno, zvišanje, pač pa pričakujemo, da bo v tem skladu kmalu potrebna rezerva, vendar pa izredni asesmeht o-stane v veljavi do preklica tudi v tem razredu. Seja je nadalje sklenila, da člani lahko prestopijo iz višjega V nižji razred le, če to naznanijo društvenemu tajniku en mesec poprej in če plačajo vse redna in izredne prispevke dote* daj, ofjjpma za tekoči mettec. Znižanje stopi v veljavo še le en mesec po naznanilu tajniku. Člani izvolite to vpoštevati, posebno pa se poživlja še društvene tajnike, da tega ne pre-■. Tako se'.bomo ognili nepo* % RAZLOGI: • j*. $o — $g, it se — u it ai — l. Članstvo'društva stoji na V 1? m zro trebn neprtfe stališču »enakopravnosti in bratstva, v določbi sprejeti po inici-jativi društva št. $33 pa ne vidimo enakopravnosti ne bratstva. Brat brata ne podpira, ako nista oba v enem razredu in ako nastane v katerem skladu primanjkljaj, ne pomaga brat bm tu, oziroma si ne pomagamo medsebojno bratsko, kakor bi si morali po naši ustavi m načelih temveč smo v tem oziru popolnoma na trgovskem stališču. Skupno ali centralizirano podporo imamo pri jednoti zato. da naa je več skupaj in se tako lažje medsebojno podpiramo, če ae pa sklad deli po razredih, se pa naša moč cepi in postajamo seveda najslabejši tam, v katerem skladu nas je najmanj zavarovanih. In če bo šlo tako naprej, bomo nazadnje prišli tako daleč, da bo vsak mislil, da je najbolj še, da vsako društvo zase vzdržuje bolniški sklad in centralizirane podpore sploh več ne bo. Fakt pa je, da je ravno enakopravnost v centralizirani bolniški podpori največ povzdignila našo organizacijo na tako veliko stopinjo napredka tn ugleda. 2. Argument, da so člani a večjo dnevno bolniško podporo prevelika rizika, da, bi se xamo-gli medsebojno dobro podpirati, ni po našem mnenju nikakor dobro utemeljen, kajti fl dnevne bolniške podpore plačujemo po 70c mesečno, za $2 bolniške podpore pa dvakrat po 70c in še 6c povrhu ta večjo riziku, za $8 po 16c, za $4 plačujemo 80c in za $5 bolniške podpore 50c posebej. Torej če je pri večji dhev-ni bolniški p6dpori kaj več Hci-ke, se tista rizika primerno pokriva sama s tem posebnim doplačilom. 8. Vemo, da nanese slučaj, da mora iti obiskat član, ki je zava-rovan za fl dnevne bolniške podpore, onega člaha, ki je zavarovan za več, recimo za $3 ali 94. Kako pravico ima sploh taki SB| njega kontrolirati. Ali mu on ne bo opravičeno zabrusil: "Kaj si ti prišel mene pogledat, saj ne plač u ješ v moj sklad, midva nisva brata in kaj češ ti mene nadzorovati?" In ali ni mogoče ravno obrat not To so razlogi, katere smatra Matthew J. Turk, gl. tajnik S. N. P. J. Društvo Vipava, štev. 128 S. N. P. J. v Panama, 111., je na seji dne 6. julija vzelo v pretres oni del pravil, ki se nanaša na vzdrževanje bolniškega sklada, oziroma razredov, ter je prišlo do prepričanja, da je sprememba pravil po inicijativi društva št. 888, za jednoto Škodljiva, na kar je podvzelo korake, da se ta ne-dostatek zopet spremeni in v to svrho predlaga sledečo: INICUATIVO: Pri točki 1. člen 20., "Razredi" naj ae črta dodatek, ki je bil sprejet na inicijativo društva št. 888 in ki ae glasi: "Bolniški sklad naj se deli po razredih, tako, da se hodo razredi $1, $2, 93 itd. dnevne bolniške podpore vzdrževali vsaki'zase", in točka naj velja tako, kot jo ja sprejela združitvena konvencija in kot je zuplaaaa v pravilih, sprejetih po združitveni konvenciji, razen |6 dnevne bol. podpore, ki ae glaai < I oh lovno: "1. Slovenska narodna podporna jednota ima pat zavarovalnih razredov za posmrtnino in štiri za bolniško podporo. Po-nmrtninaki razredi so: $250, $600, $1000, $1600, $2000. Bolniški razredi ao: $1, $2, $8 in $4 dnevno. Prispevki vaeh petih posmrtninakih razredov ao naloženi v poemrtninskem skladu, prispevki vaeh bolniških razredov pav bolniškem skladu in vsak sklad aa vzdržuje zase." Nadalje naj se spremeni 3 točka 80. člena pravil, "Razre dlM, ki aedaj po inkijativi društva It. 883 v drugem stavku določa: "V alučaju, da je rezerva katerega bolniškega raznada pod enomesečni asesment prizs-detegn razreda, ima gt ali gi. iz-vrševalni odbor pravico razpisati izredni aaeament za dotični razred, v katerem je primanjkljaj,'' In čita naj'se kakor poprej ali doalovno: "8. Eden bolniški asesment mora biti vedno v rezervi, ki je naložen v bolniškem skladu ao-razmerno po ra/r^lih. V slučaju, da nastane primanjkljaj v bolniškem skladu, ima gl. odbor, ali gl. izvrševalni odbor pravico razpisati izredni asesment, vidi naše društvo, da so dovelj važni |n potrebni, da ie jih vpoibev* Naša jednota je veMka skupnost, ki ima samo eno telo in eno dušo in to se mora skupno negovati in vzdrževati. In vsaka cepitev je jednoti škodljiva, pa najsibo potem v bolniškem posmrtnin-skem ali v kateremkoli skladu. Jednota je mogočno drevo, z orjaškim deblom — skupina skladom, in cepiti ta sklad pomeni isto, kar pomeni capiti deblo rastočega drevesa* to je, čim bolj se ga cepi, tembolj hira in končno se posuši. Inicijativa je bila predložena in čitana na seji dne 6, julija t 1., ter sprejeta z dvotretjinsko večino navzočih Članov na seji društva dne 8. avg. 1924. Za društvo "Vipava", št. 128, 8. N. P. J. v Panama, III: Joseph Mavretich, predsednik. John Zakr, tajnik-blagajnik. Inicijativa je bila predložena aeji gl. izvrševalnega odbora 9-N. P. J., katera aa je vršila dne 27., 28. in 29. oktobra 1.1 in katera je pronašla, da je društvo ravnalo v smislu pravil in da je predlog v soglasju z načelno izjavo in pravili S. N. P. J., *a to gre sedaj na javno razpravo. V teku devetdeaet dni od da* našnjegm datuma mora prilog podpirati toliko društev, da skupno reprezentirajo najmanj dvajset odstotkov vsega članstva jednote, kajti če ni te podpore, ne more iti predlog na splošno glasovanje. Vsako društvo, ki podpira preti log, mora za to glasovati z najmanj dvetretjinsko večino na aeji navzočih članov. To je treba naznaniti gl. tajniku do 28. feb. 1925. Javna razprava je dovoljena devetdeset dni in mora po pravilih prenehati z 28. feb 1925. Matthew I. Turk. gl. tajnik S. N. P. J. ' " RAZNA MZMIIUL Aarara. III. — Spodaj so na •Jruttva S. N. P. J., kfceo poslala V po-mot aa prošnjo brus"m>ati Alanov In drultev S. N. E J. ter se jim v i meno ••rfr. JormJ 4ruMv "Svoboda" lepe seb valim Daroval« drultv*I ~~ TEv. 3 _ tršo, M 4 ~ 9*M, št, i - fcoo. it. « - $U0, K. T - 92, K. IS - $1. M. ia - mM. * U $7.is, $t aa - It$$ ~ mM. k. sa-lia.ft.41 - as ŠL 48 - 11.71, m. 47 - m. ft « - •». m - ras. — »2.00, It. H 7 — 110.02, ft. 88 «2.00, it. «• — «2, ft. »6 - «2. ft. iS i- $1, ft. t7 — $6.75, It 101 — $2.80, ft. iaa - $1, ft. no — |io, ft. 112 12.00, ft. 110 _ «6.56, ft. 121 — «2. ft. 124 — «440, ft. 1S0 — «2, ft. 121 — 1, ft. 182 — $* f.o, ft. 188 -$$, it 142 — «8, it 154 — fl. ft. 166 — «4.19, ft. 1«2 |1.60, ft 166 — «2.00, ft. 170 «2.11, it 174 — «1, it 176 — «2, it. ih4 — «2, it 188 — «6, K. 169 — «8.40, it 109 — «1, ft. 200 — «1, it 202 — «1, it. 208 — «2.12, it 204 — «6, ft. 206 — «1. ft. 207 — «*vf.o, ft. 209 — «2, it 210 — «1, ft. 211 — «2.50, It SIS — «8, it 214 — «7.86, it. 226 — «2, It 22« — $1, ft. 281 — «1, ft. <85 — «2, It 2«7 — $1.25, It 242 — «2, It iilh — «2, ft. 247 — «2. it 262 — «1. ft. 264 — «2, it 268 — «8, it. 270 — «8, it 279 — «1, it. 286 — «1, it 286 — «1, it. 187 — «1. ft. 804 — «7, ft. 806 -«3.60, ft. 818 — «1, It. 814 — $6, it 315 - «1, it 818 — «2, it 820 — «2. It 821 — «2, ft. 828 — «2. it. 824 «2, it. 326 — «1, It. 829 — $1. It. 885 — «2, It. 840 — $2, it 841 — «1.50, ft. 344 — «2, ft. 146 — $1.25, it 861 — «1, ft. 862 — «8, It. 8»i'4 o- «1, ft, 368 — «3, it, S66 — 11*50, it »71 — «2, It. 888 — «6.40, It. 889 — «1 r>«. it 891 — «2, it. 896 — «8, It. 89« — «1, ft. 397 — «1.60, It. 899 - «1, it. 400 t- $2, it 401 - «2, it 411 - «2, it. 416 — «2. It. 422 — $2 55, It 480 «10, ft. 484 — «2, It. 449 — «2, ft. 451 — «6, «^454 — $4, ft. 462 — «2, ft. 466 — «2, ft. 472 — «2, ft. 478 — «6, it 474 — «2, it. 478 — «2, It. 488 — $5. it. 484 — «8.25, ft. 485 V— «1, it. 486 — «1, it. 491 — «6.50, It. 496 84 00, It. 497 — «1, It. 498 — «1, ft. 602 — «2, it 606 — «1.25, ft. 618 «2, it 619 — «1, it. 622 — «4, It 526 — «2, It. 5 tO _ «2, ft. 631 _ «4, It 636 — «2, It 686 — «2, ft. 687 — «2, ft. 640 — «4.26. Ako j« morobiti kaka pomote, proti m druitvene tajnike, da mi isto •porodijo, da jo popravim.—Jeeepk Eva-nut. tajnik drultva it 429. Muskegon Helgbte, Mick. — Naznanjam llanom drultva Michiganako ji teio it 266 S. N. P. J., kakor tudi M/mk' druitvom jednota, da Imam od H^daj naprej drug naslov, Zdaj je P. O. Box No. I, prej j« bilo Bos Prosim torej .tiste, ki mi pošiljata asesment alt se obračate pismeno na mene, da to upoltevate.. — Anton Pavlin, tajnik, P. O. Boz 6. Detrolt. Mick. - V nedeljo 28. dec. je letna ssja delničarjev Slovanskega narodnega doma sklenila več vainih točk med drugim, da bomo II! v vsako alovensko hlio, kjer le nimajo delnic sa Slovenski narodni dom. Poživljamo torej vso Slovence v De troj tu ln okolici, da postanete člani S. N. D. Da se preveč ne dolgočasimo v dol gih simakih večerih, akrbe nala dru-itva in klubi s prireditvami rasnih veselic In sabav. Zato je • klenil tudi aociaUatičnUUub it^UW. 8. Z.,, d« Maikarude tega drultva ao blls ^ae-daj ie vaikdar predmet javnega ras pravljenja in tako se tudi letos le sedaj vodi veliko popravljanje. Znano je namreč, da bodo najboljie maske dobile prvovrstne nagrade in darila. Drultva in posamesniki so vabljeni, da se poaluiijo prilike na nalo veseli-co, kjer bo doeti smeha in« sabave. Zlasti ps je priporočljivo, da se polu-rijo kandidat je sa lepa darila. Zato na svidenje v soboto dne 24. januarja 1926 ob sedmih svečer v Hr-vatkem domu na 1381 Kirby Eaet Za vse potrebno k zabavi jsmčl — odbor. Nekom is,1 lil. — Zahvaljujem se bratskim druitvom kakor poajmtcz nlm članom 8, N. P. J. sa darove: Po 60c so darovali člani drultva It 88: Frank Kascek, Joe Stillnovie, Joeip Bagdan, John Arko, Martin Muhar, Math Zdumich, Steve Koaovich, John Stilinovich In Math Jengich. Drultvo it. 809 i* darovalo «6, It. 680 — «2, it 866 — «2, it. 74 — «1 5o, it. 414 — «1, it 1« — «8, it. 101 ~ $1,36, 128 — $ 1, It. 2 — $1, ft. 188 — $2 I it. 170 — $1.60, it. 538 — $6.40, it. 199 — $1, It 96 — $1, It. 4 — $2, it. 866 - $2.50, ft. « — «2.50, ft. 844 -«1, it 478 «2.50, it KI — «1, M. 419 — «1, It 3 — «2, It, 106 - «1, it. $41 — «1.50, It $18 — $1, it. $18 — $2, ft. $98 - $1, ft. 82 - $1, it. 885 ~ «1, it 228 — «1, it 216 — $1, ft. 220 — «1.26, M. 61 h — $2, it. 4$$ — «1, ft. 60 — $2, ft. 466 ~ $1, It $8 — $1, ft. 221 — $2.30, It 6$ — $2, it 122 - $1, It $07 - $1 M. ft. 11$ — $1, It. 464 — $2, M. 202 $1, it. 81$ ~ «1, ft. 626 «2, it. 13$ - «2, It. 410 «2, ft. 362 «1, it. 4K6-«J, it. 422 — «8,66, It 82 «1, M. $84 — $4, It. $12 — $1, it 474 — $2, It 174 — $1 It. 117 - $1, ft. $46 — 8T.25, It 616 $2.35, It. 79 - fl/ft. 181 — $!, H. 641 — $2, ft. 9 - $t, it. 221 — «1, ft. 287 - $1, M, 214 — $3.60, it. $1$ — $2.60, ft. 482 — «2, It 315 — $1, it. 97 — «8jo, It :m — «8, It 896 — $1, it. 299 «1, ft. 148 — $1 JO. ft. 486 — «1 JO, ft. 8(4 $1, ft. 68 — «1, ft. 4$S U $4.7$. — Rudolf Marte!, član drultva it. 109 S. M. P. J. ' Chksago, IN. — Članicam drultva Nada it. 102 8. N. P. J. naznanjam, da sem prevsela tajniike posle s dne $. januarja 1926, V vseh tajnilklh sa-devah se obrnite na spodnji Dalje naznanjam, da 'se vr seja vsako prvo soboto v mene prvo nedeljo kaker do sdsj. Is reslofs, kar vsaka ima rada nedelj" prosto, poeeboo v polarnem 6seu. Seje ss vrftjo v navadnih prostorih na 8. Leimdaie A ve ia 27. eeeta. Ob enem vas svoj asesment do 24-tega kaker sabtevajo pravila. aak>t* nobenega, ias pa tudi ne, ker! rasprevljalo se bo o zadevah sa ne- i a a a ■ ■ ■ u ■ j VABILO NA VBIJKO maskaradno veselico, < ' p -1, ■ 0' p ■ v jpi katero priredi * / ' 2ensko društvo "Nadaw št 102, S. N. P. J. V, SOBOTO, DNE 17, JANUAfUA 1925 v dvorani S. N. P. J., 2657-59 So. Uwnd»le Ave. in 27. ulic«. VSTOPNINA 58c ZA 08BB0. ZACETRK TOČNO OB H. I Iti ZVHČBR. Vabijo se chikaiks drultva Ur cenjeno občinstvo (Juoagv if. okolice, kakor tudi Hnatje, da se \meoMce V največjem itevOt /i udeleie, Oddajalo se bo krasna darila sa najlepie mask«. Za d*-bro postreibo in mnogo sabave bode akrbel veseličnl odbor. '■■■vaiBavaBaBaaaBaBBia mm n s vabilo na veselico ■ >,>4,v' ' " 1 V ' • .V \ ■ IT . 4, x : katero priredi SLOVENSKA MAXHOM GODBA < V SOBOTO, DNE 17. J A N U A R J A 1925 v Slov. Del. Domu n« Maxhom«Johnstown( Pa. -P VSTOPNINA ZA MOSKB 50c. ZKNSKB. PROSTE. . — ZAČETEK VESELICE TOČNO OB 7. URI ZVEČER. Uljudno vabimo rojake in rojakinje domače hi blllnje okolice, da se v obilnem Itevilu udeleie plesne veeelice. Zabave bo v vseh oslrlh dovolj sa vse; sa lačne ln iejne bo Isvrstno preskrbljeu« ln sa plesalce bo Igrale domača Slov, Maxhem godba pod vodstvam Wm. Joe Rogeljna. Torej na svidenje v soboto večer, dne 17. Jan. t. 1, V«m kliče »n vabi ' ,1 ODIIOR. , , NOVO LETO — NOV ZAČETEK Mnogo dobrih načrtov lahko Uvedeta v nevem letu, poeelUtf • ps toga. da pričnete redno vlagati Vale prihranke. Vtoitte Val denar pri nas na "SPBCIAL INTEREST ACCOIINT" kjer bo sigurno ualolen In Vam prinslal 4-odstotne obresti na lela. ' Vloge, katere bomo prijeli do 10. JANUARJA obrestovale ae bodo tfe $ 1. JANUARJEM. Denarne poilljatve v staro domovino IsvrtuJemo točno, br$o ln po smernih cenah. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland Street New York, N. YV Z N O RT H SIDE STATE BANK "LJUDSKA HRANILNICA" Ročk Sprinjrs, Wyo. Kapital in prebitek I1&0.000.00 Vam je vodno na razpolago v vseh denarnih zadevah in 8e vam priporočamo na obisk. NOVI NASIPOV | lirt^m um asi Smvro olitgo bolnikom v Chlcaffu. Take pila dr. Peter 0« Clemeneen, katere-gu Je iioulal člkaikl Nravstveni avet na Dansko, da prouči novo aradatvo $oper belo kuiro, Piamo je naslovljeno na liermapa N. Humi« Kcna, idravstvenefa ko-tnlsarja v Chlcagu. Dr. Clomuaaen piie, da prinese seboj gotovo količino slate ao-II, ko ae vrne domov proti koncu ''•ga meaeca. "Kop«nha«en Je sdaj Maka ta jsdravnlk« vsega aveta", pile dr. ClSmanson, "Zdi ae ml. da ni nobena atvar na avatu v aadnjlh letih povzročila toliko zanimanju kakor to zdravilo. Ravnokar aam gevorfl a zdravniki Is Jap«M|ji|J ki ao priili sem. Moj vtla je, da Je aanokHsIn v raankl dobro sdravllo; nič aleperakega nI ne njem. Kea Je to, d« ne pomaga v isdnji-m A Ladi Ju bolezni, ko pljuča ie izginejo in ko Je bolnik preveč alab. Novih pljuč na more dati. Absolutno pa ozdravi Je« ti ko v začetku, kjer ni kakih drugih bolezni kot kompNkaalJ. "Ne bom ae apulfal v podrob-ooeti tega idravile. Povem le toliko, da Je neorganttna zlate sol. NAZNANILO. * | Osajenlm rojekem uljudno na- * insnjsm« <$>#liai"a dn«-i»i i. de- ■ ako g centbrs preaelll avojo notar« pisarno na No, i$06 Butler 8t„ ntlsburgh, Pa., kjor Immu spre-jemsl v isvrlllo vsakovrstno no-t ara Ve posle, bodisi ss Ameriko s)! stari kraj. Torej pridite aH pilite v bodoče na i ANTON ZBA&NIK, ■■■Jini aatar, 4$$l llutler ■ m mm iSflaTgttfb^e' PROLETARRC je slovensko glasile soelslisU-čne stranke v Ameriki. Vsak delavec in rojak, ki se sanlms sa socializem, M ga moral redno čitatl, ker vam kald pravo allko uoclallama NaročninH znala 98,00 na laUi 91.71 na pol leis. Naalo\ PROLRTARBC, $a$$ w, mii as* a CHK AUO, II.LINOIS. Pilite pe aai realk kaflg! HR1PAV0ST In raadralenjs v grlu Ja Kedar trebit takoj taliti, ata hripavi, tedaj rabite 8«virai Antisepsol. Kot Izpiralo In $a grgranje grla Je Jako uspnimi pripomoček, ki pomaga ublažiti rasdraftenje, odpra hrlpavoet In oidravitl I se grlo« viti bol- mu, krisUiii / pmhu. V ae hitro raztopi in rabi ae tako kakor salvaraan, namreč a vbrizgavanjem. Zdaj Ae Imajo nov ae-tm*, ki ae tudi vbrtzgn« bolniku pod VoUt a nemenom, da nevtra-lizira tuberkulozne lokalne, to Ja ubite bacile. , "Danski zdravniki kni greda precej ne roko. Dovolili ao ml, da oblaku Jem bolnilnlee, prepi-/episke in po« ki Je anana k.-mlčno formulo delke ter dajom />iruvii j ; t; $. , Nekateri drugI «1 ravniki rabijo tekmama, da VSS ftotamejn. las tnam » is •uraga kraja, tata vaa taij« adra>im ker vaa ratumam StevaMRL • Uradne ur- ao: PondeljA. srate in P^ teh od »do * Torek, tetrtok <» aaSota od t do S. Nedeljo od » do t- SE NE MORE Slaba prebava, je ili! Uvel se m t«d«vite zbolJftalL M rs. David Hacl»stt Is H^sosborz. N. Y., nam pito: "Od kar rabim Nu ga-Tone se čutim veliko bolj*«, ti vel, telodec in dru*i organi ao sm* go kol j Al. Od kar jomlje« Nu«a-To... imam dobro prebavo, kte je V resnici izvrstna stvar aa ojačanJgf$ . Cltotelji toga HsU naj poskus Nuga-Tone bi čudili se bodo. kako hitro učtnknje v takih slučajih. Noffs Ton« povrne meč In krepost, oje** ilvee, kri in teU,Haj» dober spanec, stimulira jotrn in reanUra tek/ idpg ieo In £rsrve«Je. IsdelovateUi Meg» Tone vodo tak« dobro kaj bo sa ve« storila, da prisilijo vaa lakarje. da Isto jamčijo in vam povrnejo dsaer. «e niste zadovoljni. Pripurotana, čena Ia na pr.niaj v vaeh lekarnah. pa po*lj.te $i 041 naravnost na; National Uborator*. 10ŠS S. Wabes»« Avs., Chleage, Iti. (Adv.) SREDA, T. JANUARJA, 1925 vrufint RAČUN MED JEDNOTO IN DRUSTVl. u me$rc november 1114. VP^AflLAl 1SJ*LAČILA i «4». črU»« J« U»«>*. •« t' . I Stav. 444. Črtan i Mik« T.1U. «. 41IH. Stav. 44«. Novoprtotaplta i TUlto P**J«i. *! "C*. as. črtan« J*. ItM. 41». Črtan Mp«t »pp»Mi Atrfan ■u, c. SSS4I. ■ „ . . ltav. 48S. NovoprUtopll t Owi« r.»IUk» - B8S71 * i- J Cf. 4M črtan i AJoU-JUv**. S, STI4S." titar. 4S8. Novopriltopll i Frank r*rt«k, «J M&S«. 4S4. Črtan: Jnkob KUnterl«. * 4t>oiNov,*.rtata|rfUi lUd. ICSUk. « . SSS1I«, ma c«te«r». e. mih; cu-mt*. Crt.nl. Vu. lUrirt. C MSP I feJJta Iferteh. «. SSSSS. Nu*OprUta»(l i lv.n, Mlillnnvtofc, «. SSBfS. ^____ SS. Črtan*. Uurr J***, e. S4*T4. J «MM»fftih>i>, C S4SSS ; , Anun *jJJj*^JMIl£ Novnprtotasll« C' tta*? 1#S. NH. M.tkU« 1UM. «. ••R. tTS. NMlriMlh Mwk Sta*. SS4. *»0»rl*wUni •• "R. .It črtan: '^if^U ^ ' K-rt K«,. .. "E;. tSS. črta. i Vr..k Kta*. «. 4S7. črtani« J< Mfc HmU. iffljr PilNifii 1 Akroo. OSI«. — V dopisu ftt. S9S pri rocprovl m provils S. H. P. J. m jo vrinilo noknj pomot. Kor ao tiče bolniških skladov, ao mora maumati f sploinom pri primori a prvim t pmsmMp sklad |S00 Jo odvot. Noprnvttao j« sa $1S0 do ISOO, biti bi moro-k) u 1160 do 91,800. Pni oo pomota četudi nohoto večkrat od dopisnikov sli ttako* no, prtporodtiivo i«, do v tnkik o imvkPto v cueai M MIKI. Or-t u<" 2 «u ssets Brezplačna poakušnja metode, katero lahko vsak ▼ porabi brex vseh •itnoeti, sgebe čaaa ali deU. Mi imamo matodo a kontroliranja naduh« in ftaiiaao. 4t to podtMlU na nafta tro*k. bm raslike ako j« vafta bolcson taatarrla ali j« no«a, im jo posaana kot kronl«na naduha ali mriiica. vi pilita po br**pla«ni po-šlnm aaft« Matoda. Im dtolika v kakinam o«ra'lu vam Ikj hitro Izdelujeva notarska dela sa tukaj in stari kraj. Delamo prošnje sa dobavo svojcev iz starega kraja, kupna pogodbe. Posoju-jemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage). Prodajamo bile, lote ib farme. Cene niske, delo točno in pravilno. Informacije sastonj. [JUNAK POVESTI. P Maluim GorkL .. V listih je že izšlo nekoli ko taojih povesti. Znanci so me prizanesljiva hvalili in prerokovali. da bom postal pisatelj. Sam tem prerokbam nisem verjel; zdi ae celo, da tudi preroki niso bili pregloboko prepričani o svojem napovedovanju. Biti pisatelj — o tem, tač*s še nisem sanjaril. Pisatelj je bil v mojih očeh vedetevalec, ki so mu odprte vse skrivnoetl življenja in vaa srca. Dobra knjiga je kakor lok prevelikega umetnika; dotika se srčnih strun in sire poje, stoka od srda in žalosti, ali pa se veseli, če tako veleva pisatelj. Ne. o sreči, kakor je deležen pisatelj, nisem nič razmišljal in to, da eo bile moje povesti ti-skane.se mi je videlo le slučajnost. Tiste čase sem se počutil kaj nestanovitno in obupno. Tla pod mano so se mi zdela kakor grba, ki bi me hotela stresti kakorkoli raz sebe. Živel sem v vročini megli protislovnih misli, želja in občutij: vse življenjske steze so se spletle pred mano. da nisenl mogel razbrsti, katera je moja. Butal sem ob nekaj ko ptič, ki je po naključju zašel v sobo, kjer so okna svetla, vendar pa pot v svobodo zapirajo šipe, ki jih je težko razločiti od zraka. V detinstvu in v mladosti sem pač izkusil preveč bridkih žalitev, videl preveč surovosti, zlobne neumnosti ln nesmiselne laži. To prezgodnje breme me je tličalo v srcu. In iskal sem v življenju in v ljudeh nekaj, kar bi moglo uravnovesiti težke u teže v srcu; skušal sem se tjricore-koš postaviti kvižku. Tri leta poprej sem se že hotel ubiti; nato sem prebil besen izbruh verske gorečnosti, se potikal po mVnastirih in se pričkal g razkolniki. Vse je bik) zaman. Življenje se mi je zdelo še bolj sovražno ln v dušo se je zarilo Šmarno nezaupanje do vsega, nezaupanje, ki ga tisti čas nisem mogel več skrivati pred ljudmi. K^gmjk * >.. jjg Človek bi moral biti Samson ali le močnejši, da ga ne bi lz-grizle proklete ruske uši — azi-jateke malenkosti življenja. Pljo ti kri kakor komarji; sesajo jo in zastrupljajo, vzbujajoč vročico, zlobe, nezaupanja napram ljudem in prezira do njih. Da, človek bi moral biti alepl Samson, da bi lahko šel skozi oblake Strupene oetudnosti ln ga ne bi nič sastrupilo, nič zlomilo njegovo motiti V 'T., slabosti in po grdobab a, kakor bi hodil po o-fcelezu ali po razbitem Včasih se* ml je zdelo, da |r««ie aa svetu; nekoč, v časih, sem prav tako Žita spoznal vse do dna; zdaj pričakoval prav ničesar Vzllc temu se ml js zahotelo tja. Rad M bil našel nekaj In lejM-tfu. Knjige naj-lih pisateljev sveta so pravil* da to obetoji. Zabičal sem samemu sebi, da moram najti. Ko ti življenje postane grdo In umazano kot staro, zasuto pogorišče, ga skušaš oenažiti in o-lepšatl a sredstvi, ki Jih premora duša, volja. domUUjija. Tako daleč Je tedaj vrglo tudi mene. Ko bi vedeli, kako vthičeno sem ae bil oprijel dela; aedaj se ml sdl smešno, če se spomnim brezplodnega truda, ki sem gs imel. da bi si bil olepšal življenje In da bi s žarki duše razavetjll ■i: • Naj vam pripovedujem o e-nem izmed smešnih poskusov, kisom jih storil tlela dal, maaaE g K 0 8K E T A .. — Nisem cenejši od nje ... Zdelo se mi je, da je človek, ki je tako govoril, zanimiv Ia pomemben. Cez nekaj čaaa je ■ na hodnik in sem ga | dal, ker sem bil poprej vrata. Bil je euhljat in iepora-sel možak, brunet, debelih ustnic in Črnih oči, ki ao zrie spodobno v svet Nosil je popraskan površnik in belo čepico s plemiškim obšivom; spominjal irfo je obledelega akvarela. Napotil sem se aa njim; mislil sem. da ae bo nudila prilika, izvedeti, kdo je in kako živi. Mož je bil v mestu jako znana osebnost; skoraj vsak, ki je šel mimo. ga je pozdravi^ Pred muhi ti ki je komaj snel čepico in jo malce privzdignil; čaaih se je le j brke in čepice; obraz mu je dotaknil roba; kadar pa je ugle- hipu postal strog. Stopil je in težko? Miško je odpri steklenico rnorutde. natočU malfe v ree, prilil dve čašici konjaka ia poskakujoč prinesel kozarec na mino. Mož ga je prezirljivo pogledal in vprašal : T—fte živil? — Da — je veselo odvrnil rac; temna usta eo se mu široko raztegnila do ušes in dva žolfa zoba sta pomolila nazven. Mož je jel srebati limonado s kratkimi požirki. ne da bi bfl odmaknil ust od kozarca. Oči so mu bile uprte v okno. Cez trg pred cerkvijo je prihajala stasi-ta. krepka dama v obleki vifoje-ve barve; nosila je bel soinčnik. Mož je naglo izpraznil kozarec, sa §m * Zrcalo, urno popravil v k dal ženske na hišnih oknih ali v razdrmanih vozičkih, se je priklanjal spoštljivo kot nekoč stari komet Otletajev. Stopal je kot človek, ki se mu nekam mudi; v levici je držal jermena«ti pasji bič s črnim držajem in je z njim tolkel po go-lenicah svetlih škornjev. Jaz sem korakal onstran ulice; v domišljiji aem si razpredal zanimivo življenje tega človeka, ki se mi je zdel pravičnik, edin dufr v tem zaprašenem lesenem mestu, tihem taborišču brezosebnih ljudi .. . Mislil sem, da je U obledeli človek veliko želel in začenjal, a ni Imel nikjer uspeha; kljub temu pa možato kljubuje in gre neprestano za svojim ciljem, tuj vsem ljudem in nemara celo zasmehovan ; sam samcat hodi čez trnje zlobne zavisti in glupih sumničen/, mimo posmeha mno- Morda pa mož a slepo in mu-čeniško ljubeznijo obožuje kako Žensko — to, ki o nji pripovedujejo romani? Na zemlji jih je veliko, ko so ji podobne, a nje ne dosežeš nikoli — don Juan jo je zaman lovil vse življenje. Veliko lepega lahko izmislil o človeku, Heinrkh Heine je to izvrstno dokazal... ... Prispela ava v pusto ulico, kjer so se majhne hiše neskrb-no skrivale, med zelenim sadnim drevjem, podobno večbarvnim pegam, ki jih je solnce dodobra izdalo. Mož je obstal pred odprtim oknom £*dtčk|b hiše, glasno potrkal z cjržajem ob podoknloo: ko je skozi temnoze-leno listje geramij pomolil obilno napudran ženski obraz z debelo cigareto v ustih, je moj znanec strogo vprašal: - Kako je, si li prodala? Ženska je počaai odpuhnila dim in odvrnila tiho, da je ni bilo slišati. i-Bi bedak — je' srdito vzkliknil mož. — Mar nisem de-al, da lahko dal sa sedsmnajst? Merjasca ti je žal. kot preje, vendar pa za spoznanja prijaznejše. Nato Je udaril z bičem po go-enlcah ln velel; 1*. Glej, da dobodeft do šeatih denarja 1 Potem je krenil dalje po nemi ulici, žvižgajoč napev, ki se mi je zdel znan; ženska pa je puh nila na ulico oblak dima in izginila za oknofel Bilo je okoli treh popoldne. M on to se je zavilo v molk ko sredi noči; v vročini, ki js smrdela po raznih zapahih, ao dremale ^^■fclše na gorečih, izžetih tleh. Pod žgočim solncem so nafti človeka, ki bi bil i*t«lol>fn onim, o katerih ao pripovedovale 4M>re knjige. e e e V tihem mestu Tabov — me stu, ki Je podohoo pustemu snu — aem sedel pri oknu v majhni sobi umaiane krčme. Tedaj aem sačul Ia sosedne izbe tih glas in čudne beeede: f — Gorje je voda. sreča je o-genjj več ko je vode. ^ognateje i; manj ko je ognja, redke* retko prekinil to » MO beeede. — Me maram ljudi, ki ao pa metnejšl od mene t Ne, bratec, Judi ne čislam . . . Kaj? njimi t. Jaz seafc»k% umnih IjimI , t. Kaj s i pa. — Jaal kazalo aledov živi I škripale lesene strehe. Drevje ni življenja; liatje je viaelo mrtvo, ko da bi bilo narezano Iz zelenega Železa. Mož je vsovdlU korakal In vžlžgal napev znane |m>|m vko: V nebeaih je slovesno In čudovito . . . Se zmirom sem capljal vratom in dejal: fte ae vrnem ) Aha! Torej sem se vendarle učakal! Ko je človek s pasjim bičem izginil za cerkveno ograjo, kamor je zavila višnjeva dama, sem tudi jaz krenil za - njima. Cez nekaj minut sem ju srečal za cerkvijo. Stopala sta pod starimi, senčnimi lipami On je pravkar kukal pod sobfčnik in govoril prepričevalno: ' — Pri Grkih so imeli celo bogovi vsak avojo ljubico. i — Kaj menite a tem? — je vprašala dama z globokim gla- Nihče ni protestiral . . . Ko sem prehodil pot okoli cerkve, sem se vrnil v restavracijo. Čutil sem, da sem bit ponižan in oropan. Nafočil sem pivo in sem zrl skozi okno. Izza zvonika ae je videlo motnordeče solnce. Nekje se je oglašal klavir — kdove čigava roka je igrala glasovno lestvico. Na vratih je Stal stari Miška: noge ao mu klecale in dremalo se mu je. Ptič je zlezel na pod. Tišina, de muhe niso letale. Tedaj se je pojavil v sobi moj znanec. Vrnil se je potihoma. da ga nisem niti opazil; vaedel ae je na prejšnje mesto in vzkliknil nejevoljno: — Miško, žganja 1 Ali ne vidiš? Potlej je globoko vzdihnil in si obrisal a robcem potna lica, ki so bila prav tako motnordeča ko tambovsko solnce. Ko pa se je na trgu znova pojavila dama v višnjevi obleki (n aolnčnikom, je mož počasi vstal in opiraj^ se a stisnjenimi pestmi ob mizo siknil tiho, skazi zobe tja k oknu: Kt Nesnaga, svinja! . r e e To je eden tistih drobnih dogodkov, ki so imeli zame velik in žalosten smisel; oni so mi izrinili iz duše mladeniški roman-tizem. Doživel sem veliko podobnih razočaranj. Vendar je v teh drobnih curkih umazanoati tudi dokaj smešnega; vendar pa še danes rad oblačim ljudi v bolj pražnje obleke nego ao resnično oblečeni. Denimo, da aem včasih nepravičen in surov napram ljudem. Ali jas razumem, da je oslu breme težko, tudi če natovoriž nanj najdragocenejše kamenje. 4 Prevel 6. zanika Jugoalovanskl poslanik vesti. Waahlngton, D. Ca — Presbiro Ministrstva za Zunanje Zadeve Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu je izdal sledeči komunike: "Tožba albanske vlade, da se nahaja med vjetlml vstaši tudi JugoMlovanskl vojaki, je od temelja zlagana. To se more nana šati edino na naše vojaške be» nJim, dasi se mi Je domišljija že gunce, ki so še davno pred reVo- i trg. kJer je Je ognueaa a , in obdana s malce ohladila, vendar pa Še zadnja nadeja nI izginila Is ar- Pri*i>eis sva na trg, stala eerkev. Bila kamenttlm zidom senčnim vrtom. Mol je vzel iz >< i« zlato uro, poglodal nanjo ln se napotil v majhno restavracijo UIUu cerkvenega vhoda. Ko je vstopil. ni niti odzdravil dvema lakajema; oblastno se Je vaedel r m mizo pod oknom In ukazal: — Miška, žganja 1 F. KERŽE 1142 N. E. Dallas Rd. CLtfVELAND, O. S. N. P. J. društvi h* pazite na moje ime ia naslov te hočete dobiti najboljše blato sa najožje cene. ▼ Načrti le vaord ZASTONJ. PISALNI STROJ "OUVER" pisalni stroj vreden $60.00, cena |19.50. S strešico za slovenske črke č, š, ž, cena $24.60. ;Oliver" stroj je najbolj trpežen. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. MATH. PEZDIR Boz 772. City Hali Sta. NEW YORK, N. T. ŽENITVENA PONUDBA. Slovenec star 39 let, vdovec z enim otrokom, ae želi samaiiiti a slovenskim dekletom ali vdovo z ne več kot dvema otrokom ;i in staro od 30 do 46 let v svrho ženitve. Ce katero veseli in no misli, naj ae pismeno prijavi na naslov: N. P. N., 1421 De Kalb ave., Brooklyn, N. Y. (Adv> ZASTAVE Regalije ia vse dre-* it vene potrebščine, (.arantiramo delo Ia b I a c e. Izdeluje po zmernih cenah vaš rojak VICT0R NAVINŠEK, 331 GREEVE STREET CONEMAUGH, PA. DR. DAVIŠ—Specialist za moike 411 Penn Avenee, 2nd Floor, Pittaburgh, Pa. rt— ho M f lavah adrari r Min »nfc, pm»mU aa f iavtlJtMU, kar opaši. Sa vaaka prriakava, a4r*rila hi u*i-rtvan« M uporabljMM- m njaSWT< bo- iMai. ter prijMiMMti. hi 4ohi prt iuw. m napravi eadereU-M» I a ofi v*, da aa ia atoriio vaa v »ali moii s namrnom, PzMIU le danaa. las uapafp« ulravim le ae nimko kroaUaa molk* hotaaal. M« odlaiajU. vuvorimo v trtidk MMS i UNITED DOCTOR8 — DR. DAV18 — SPECIALIST ^ 431 Penn Avaane. PitUbnrgh, Pa, 2nd Ploor u SADNE UKC »M 4o U:0e — 1:00 do 4iM — «:M So 8>M Oh nadaljah in pnuniklh od lSiSS 4m Največja slovenska tiskarna v Ameriki j«| NARODNA TISKARNA 2146-48-50 Bine Island Ave., Chicago, Illinois. 'Ov.*^'»'■ .1 * i i.m i -k-; v' '■ • ' 1 ■;>'• .i •Mi tiskamo v slovenskem, hrvaftkem, slovaškem, češkem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. Me Mladic & Je Polacek JAVNA NOTARJA 1334 West 18th Street Chicago, IU. ( POGRBBNIK JOHN A. BUDILOVSKY, 2611 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Pol bloka severno od S. N. P. J. urada. Se priporoča rojakom sa vsak slučaj. Telefon Lawndale 80S0. ODVETNIŠKA IN JAVNO-NOTARSKA PISARNA F. A. BOGADEK 200-20.1 WAL8H BUILDING 414 DIAMOND STREET » P1TT8BURGH. PA1 lucijo pobegnili v Albanijo ln ki jih je naše poslanstvo v Tirani zaman poskušalo spraviti nazaj v deželo". s Bolgarski ministrski predsednik Cankov, ki je 26. decembra prišel v Beograd, je imel daljši razgovor s predsednikom ministrskega sveta g. Nikolom Paši čem ln s ministrom za zunanje zadeve g. Momčilora Ninčičem. Rezultat razgovora je bil ta, da aa konstatlra. da se obstoječe ovire ob dobri volji lahko hi- Miška je bil sedemdesetleten tro odpravijo in oanujejo dobri starčak. Ril je majhen, plešaat aoaedski odnošaji med kraljevini doigorok; sdfio ae ja. da Imaš no Srbov, Hrvatov in Slovencev pred sabo opico. Starec je I agtojter Bolgarsko. V teku razgovora skočil kvišku, as sklonil in čudno so bila dotaknjena razna vpraša-raaprl kolena ter razširil roke; nja. ki zanimajo oba državi, tla-tsko je bilo videti, ko da ae jr sti komunistična nevarnost; v bil šele nedavno odvadil hoje na teh vprašanjih je mogoče sode-vseh štirih. lovanje obeh držav, ne da bi ta- Oziraje ae akoal okno je mož ko sodelovanje poseglo v interc-[».tihoma žvižgal ia ae počasi j se dragih držav. — Isveetflai spominjal beaed nokapeami: ^Je^ad članstva kraljevine - Cemu ml je tako bolest no (%av, " Mrvatov m Hlovencev. "Te je pristni Bolgarski ?aUUu\ Caj, Id p icdelujem sa bolne ljudi že nad 25 In de si osdravtjo revmaUsem, s.prtje, želodec, jetra, obisti, trebušne bolečine ali da s| posvetijo kri. < Da pre«M«aie hud prehlad, morate vsoti skodelico vročega Čaja prodno T*? VT**1/: prehUdi česiokrat prevrtajo v influanco aH pljučnico in tisoče Jih umre vsako loto. iiiaJ'!^? "Lim9 ?!rd^nin,tni ^tlji-to Je pristni Bolgarski Ze-m%i ^L ie komarjih se pmdaja po S6c, 75c ali Si JS. T^T^TuJSi^u T*" P°*i*l- Naslovita na: H. H. Voa Schlick. Pre.»dent, S Marvol Buildtng, Plttoburgh. Pa. RADA BI IZVEDELA kje se nahaja moj brat Rudolf Cešnik. doma is Palčja št. 39 pri 8t. Petra, na Kraau. Pred tremi leti je bival nekje v Pennsvlva-nijl. Prišla aem is starega kraja in želim izvedeti sa njegov na- slov. Cenjene rojake prosim če kdo ve za njega naj mi to sporoči. ako bo pa sam čital ta oglas, naj se javi meni na moj naalov: Mary Chesnik. P. O. Be« 124, Caesville. W. Ya. -i (Adv.) ARABSKA GOBTOUUBNOST. Tujec je v arabski hiši sprejet kot gost za tri dni brez vprašanja. po katerem času se pogostite! j lahko informira komu streže in kdo je gost ter odkod prihaja. Ce Trinerjevo grenko vino pride kot gost prvič v vašo hišo, nimate ničesar vprašati po pretočenih treh dneh, ker takrat že veste, kaj je. Trinerjevo grenko vino je želodčno zdravilo, katero deluje brez odlašanja. Ce vas muči slab tek. zaprtje, bruhanje, sapa v želodcu, glavobol, nemirno apanje ali slične želodčne neprilike, vzemite Trinerjevo grenko vino in pomoč se bo prikazala kmalu. Citajte, kaj piše mr. Stephen Jurek iz Kettle Ri-verja, Minn., dne 16. decembra: "Trinerjevo grenko vino je jako dobro zdravilo. Moja žena je trpela radi glavobola okoli tri leta, nobena medicina ji ni pomagala. Skušala je Trinerjevo grenko vino — in danea je glava ne boli več." Vprašajte lekarnarja ali trgovca z zdravili' tudi za Trinerjev Liniment, izvrstno zdravilo zoper revmatizem, nev-ralgijo, trganje V ledju, posledice izpostavljenja mrzlemu vremenu in ozebline, ter Trinerjevo pomirjevalno sredstvo zoper kašelj Triner's Cough Sedati ve! Ce ni na prodaj v vaši soseščini, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. — (Adv.) Zastonj • I«V • mrzličnim fc> matodo takoj. Na po i il jata «*Mrja. nam poiljita spodnji kupon. Storita to ta dana« — aiU »i traba plaAavaU poSMlaa. FREE TRLAL COUPON frontier ASTHMA CO.. Roo« M. c. Niaeara and Hodaon Sto. B-rfalo. N. Y. Sand fraa trtal of jrour matbod to: Tu Je srečna šaaa. "Živci in srce so mnogo boljši" — pravi Mrs. Ruth Majors. Ona piie: "Vsela sem eno steklenico Nuga-Tone, ki mi Je več pomagala kot vss druga zdravila. Počutim še močnejšo in moji iivci in srce so mnogo boljši. Sedaj dobro spim. Mrs. Ruth Majors, Santa Crus, Cal." v Naši čitatelji bodo našU Nuga-Tone neškodljivo, prijetno in učinkovito sdravilo, ki poveča moč in krepost, dajo dober tek, ojači živce, kri in telo, Daje oživljajoč spanec, atimulira jetra ln uravna želodec in črevesje ns prijeten način. Nuga-Tone je jamčenu da,vas tadovolji, ali pa denar povrnjen. Priporočana,* jamčena in na prodaj v vseh lekarnah*,ali pa pošljite $1.00 naravnost na National Labora-tory, 1046 8. Wabash Ave., Chicago, Illinois. (Adv.) ANGLEŠKI JEZIK jo celo potreben vsakemu Slovencu v ti deželi. Mi vaa naučimo govoriti, čitatl in piaati angleško v kratki dobi. Ne odlagajte, pričnite takoj. Ako M-v našo šolo po dnevu ali ob večerih, vite v Chicagu lahko prideta osebno Ali samo v nedeljski rasred. Ako živite zunaj na deieli se lahko pričnete učiti potom poslanih nalog po pošti. Hočemo vaa prepričati. Plača as le SS na deset nal^g. Pišite na naalov: Slovensko-Angleška ftole. SSSS Weat a*i Street, Chicago, lil. (Cer. Mil-lard Ave.) KLOBASE tako kot si Jih mora svee pošeleti. Te klobaso so sedaj boljše kot še k»-daj prej, so prava dellkateea, katerim ni para. Čim več Jih pojeste, te« bolj se vam dopadajo, vaa/ tako trdijo Ia mi pišejo moji tisočeri odjemalci kritem Amerike. Cene SS« fant. Pošljem od • funtov naprej. Poštnina plačana ako je denar poslaa s naročnino Po C 0. D. ali po-tnem povseiju pa vsak asm pleča poštnino. Pišlts bi pošljite as-ročilo as: JOSEPH LESKOVAR, SIS—IU* Street« __ ~ ^