Delovno poletje — Vroče gorenjsko poletje niso le zatohle pisarne, vroči asfalt, znojne kaplje ob rohnečem stroju, osvežujoča kopališka voda ali ležalni stol v senci; vroče poletje je tudi polje od zore do mraka, delovni kmečki dan. Navkljub visoko mehanizirani kmetijski proizvodnji je vpreči krepkega konja v plug se vedno vsakdanje tudi na gorenjskih njivah. — Foto: L. M. 2g T^tRaga klanje — Kranj, petek, 17. 7. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1950 trikrat tedensko, od januarja 1994 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. P USILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO L. ___ ------------...... __-__ ___ SREDIŠČU POZORNOSTI samozaščita — del življenja Poletje je £*h dopustov, v katerem ponavadi delovna vnema in Hrhlienoat nad problemi u pade ta. Delovni ljudje in občani se vsaj za ^^predaino lagodju ter si z odhodom na morje in v planine ali w** ujj^0 aktivnega oddiha skušamo nabrati moči za nove naloge. J" Tm_ibnc ali družbene, skušamo odmisliti in njihovo reševanje iJSj na poznejše dni. i vendar ae moramo tudi v tem času poglabljati v osnovno zahte-U 'nam oznofoča lepši jutrišnji dsn: kako le naprej uspešno delati in V latidoslej pridobljene vrednosti nase družbe! To nam narekuje U^aHist iiMslna rodnih političnih razmer in na to nas opozarja resen ^^j^fri položaj v domovini. Le z nenehnim odkrivanjem in prepre-rr^geh Škodljivih pojavov v nsši samoupravni socialistični borno kos še tako težavnim nalogam. Varnostne razmere na Gorenjskem so bile v minulem prvem ^•Jiodraz široke dejavnosti na raznih področjih. Ponekod, na d« ori varovanju naših meja, postajamo vse uspešnejši. Komiteji l &fo m družbeno samozaščito, družbenopolitične in družbene orga-v mejnih krajevnih skupnostih se čedalje bolj zavedajo nujno Sedenja pomoči strokovnim organom pri odkrivanju sumljivih oseb * hniavov. Tudi sovražni izpadi naših občanov do naše družbene Vitve so upadli, kar potrjuje primerno raven zavesti o pravilnosti ^^raavoja naše dežele. Po drugi strani ne moremo biti zadovoljni z motenjem javnega Nr predvsem izgredi mlajših ljudi v alkoholiziranem ali Prvi stanovalci na Planini II )o' neoormalnern stanju. Porast kriminalitete — od vlomov v sta-JSVia in avtomobile do kraj in poneverb v trgovskih ter drugih ^fir_ bo treba odločno zajeziii. Prav tako zaskrbljuje malomaren V do varovanja družbenega premoženja, varstva pri delu, zlasti pa varnosti. Tudi v prometu — prvo polletje je bilo na gorenjskih 222 nezgod, v katerih je umrlo 20, poškodovanih pa je bilo 288 Cif!- in pri hoji v gore je naša samozaščitna kultura preslaba. tfa področju družbene samozaščite nas v bodoče torej čaka še k j nalog, da bi ob koncu leta lahko govorili o povsem zadovoljivih vjjLtnih razmerah na Gorenjskem. Temu cilju je minulo sredo Švedihsvojo sejo medobčinski svet Socialistične zveze za Gorenjsko, ^občinskih konferenc Socialistične zveze je sklenil spodbuditi Shrsvo o uveljavljanju družbene samozaščite v gorenjskih občinah. (Uvede, družbenopolitična akcija na vseh ravneh bo lahko dala SJ«e rezultate le, če ne bomo pojmovali družbene samozaščite kot na papirju, ampak kot dejanja v našem vsakdanjem življenju. tesa pa si moramo vedno in povsod prizadevati prav vsi. ^ S. Saje ive za torkovo slovesnost v Ljubljani eskus družbene zrelosti Kranj — V torek so prejeli ključe prvi stanovalci v stanovanjski soseski Planina II. Z gradnjo v tem delu Kranja so pričeli pred dvema letoma in samo letos naj bi bilo v novozgrajenih blokih "nared 372 stanovanj. Soseska naj bi bila zaključena čez dobri dve leti, ko naj bi bilo po predvidevanjih zgrajenih vseh 1050 stanovanj. Med prvimi so dobili stanovanja na Planini II upravičenci solidarnostnega sklada oziroma upravičenci do stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči. V imenu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj je v torek Tone Roblek devetim izmed njih predaj ključe za stanovanja v bloku A-l, ki\so ga gradili delavci Gradisovega tozda z Jesenic, ter v Gradbince vem objektu B-17. Štirje upravičenci bodo v krat- kem prejeli odločbe za vselitev v Gradisov objekt B-9. Sicer pa je v vseh treh blokih skupaj 89 stanovanj. Gradnja stanovanj s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu se je v kranjski občini lepo uveljavila. Samo lani so delavci v združenem delu in pri samostojnem osebnem delu izločili iz svojih bruto osebnih dohodkov 76 milijonov dinarjev. Letos načrtujejo, da se bo v te namene zbralo 90 milijonov. Od 1973. leta je bilo v občini zgrajenih in odkupljenih s sredstvi družbene pomoči 583 solidarnostnih stanovanj v skupni vrednosti 360 milijonov dinarjev. Kar zadeva višino stanarine, imajo upravičenci, ki izpolnjujejo pogoje iz pravilnika o subvencioniranju stanarin, pravico do največ 80-od- ia vaditelji pla-s Janez Wagner, a M tria, Primot V torek je soseska Planina II dobila p ve stanovalce. Med prvimi so vselitve-ne pogodbe podpisali upravičenci solidarnostnega sklada. — Foto: C. Z. JU - Se štiri« daevi nas k« * ko v LjaMiaai aa liu,j| v torek aa M. ari Vadi in ajiau nosilci »lMl, bor revoiacije tadi — revolucio- bo na mnotični s avto- bo Gorenjska i spalni ls priča ko vanj* organizatorjev oaredaje prestave. Iz nekaterih občin poročajo, da bodo celo presegli predvide ae številke. Svečano okrašen posebni vlak bo v torek krenil z Jesenic ob 17.lt in ko ob svoji pot' vse do Skorje Loke pobiral da -vce in občane s Gorenjske. Del šaaeev bodo v LjaMjaao ljali s psasbnimi avtebnei iz kranjske občine jik bo krenilo v naše glavno mesto blisu trideset. To bo velika odgovornost m naše železniško gospodarstvo ia voznike. Prevozna dale na voUo tadi organi nacije asrašeaega dela. Predvsem pa bo torkovo slavje praskaš aaše draškane zrelosti in zavesti. Socialistična svem in Zvem sindikatov ter vse subjektivne nlle v krajevni skupnosti in v sdrašenein dela m to peniva jo vse dele t ne ljndi ia da s naelešbo aa prs sls vi šojo ia doknaejo pošast u ia pripadnost sistemu socialističnega snmoapravijnaja in pati, ki smo si jo izbrali. Nafti in Titovi potil (Na 2. strani okdavljanto vozni red za ornaaislmn odkod aa osrednjo proslavo v LjaMjani.) C.Zaplotnik Odločijo naj udeleženci dogovora Nesporno in nedvomno vsem razumljivo je, da bo Gorenjska tudi v prihodnje potrebovala asfalt za redno in investicijsko vzdrževanje. Kako in po kakšni ceni ga bo dobivala pa naj se opredelijo in odločijo vsi udeleženci družbenega dogovora o izgradnji nove asfaltne baze Cestnega podjetja v Kranju. Takšno je bilo stališče predsedstva skupščine gorenjskih občin, ko je v torek, 14. julija, razpravljalo o stališčih glede asfaltne baze. Izhodišče za razpravo je bilo poročilo odbora s priloženimi nekaterimi variantnimi predlogi za rešitev vprašanja, ki se mimogrede povedano vleče že nekaj let. Odbor je namreč na podlagi analiz in več strokovnih mnenj izdelal poročilo,' iz katerega bi lahko takorekoč z enim stavkom ugotovili, da ta hip (in najbrž še nekaj časa) ni realnih materialnih možnosti za izgradnjo nove asfaltne baze na že določeni lokaciji. Drugače povedano: stroški so preveliki in jim zato danes v zaostrenih in težkih pogojih ne bi bili kos. Zastavlja se torej vprašanje, kaj narediti. V variantnih predlo- gih so ponuđene še tri možnosti: da se obstoječa asfaltna baza temeljito popravi; da se proizvodnja asfalta na Gorenjskem ustavi in bi asfaltne mešanice kupovali v drugih asfaltnih bazah; da bi na dosedanji lokaciji v Naklem zgradili nadomestno asfaltno bazo za določen čas, na novi lokaciji pa bi jo zgradili, ko bi bile za to možnosti. Predsedstvo skupščine gorenjskih občin se je strinjalo z ugotovitvami odbora. Glede variantnih firedlogov pa je kot rečeno meni-o, naj se opredelijo vsi udeleženci družbenega dogovora s polno odgovornostjo za odločitev. Ob takšnem stališču predsedstva pa je treba poudariti, da nikakor ne pomeni reševanje rešitve problema v nedogled, marveč naj se vsi udeleženci dogovora vsak zase opredelijo takoj, nato pa na skupnem sestanku sklenejo, kako bo Gorenjska v prihodnje dobivala asfalt. Vsako odlašanje zaradi kakršnihkoli interesov bi namreč že jutri lahko povzročilo nepopravljivo škodo rednemu in investicijskemu vzdrževanju cest na Gorenjskem. A. 2. stotnega nadomestila celotnega zneska. Seveda to ne velja le za stanovanjski kompleks Planina II, marveč za vse stanovalce v kranjski občini. Podatek je pomemben za upravičence prav zdaj, ko so stananne nekoliko poskočile. C. Zaplotnik STO NOVIH PLAVALCEV TRŽiO - Komisija sa rekreacijo pri tcUsuokuiturui skupaoeti Trti« J« tadi leto« ocgauiairula nmngstm plavalni tacaj sa pnitilshi ia šolske otroka. V naTsm dneh s* Je okoli sto otrok ia vrtcev ia ia aitjih raarsdiii stasvm sole milo piavaaja, kar so SskssaH tadi aa zaključnem tekmovanju prejšnji petek. Tečaj je aa letnem kopsHlru vadil Jaaez Japafi, kot strokovai sodelavci vsaja pa so ssdslo»ali te Karaaen Kodri«. Antonija Marin, Gram ter Ivko Japelj. Tadi letos je tečajnike ovirala precej mrzla voda. V Trti ftu aato te razmišljajo o ogrevanja kopališča, s eiaser M se knpalas seaona podaljšala vse do oktobra. Takrat pa bi bilo mogoče izvesti tadi nadaljevalno solo piavaaja, saj dosedanji tečaji le te niso ■ajeli vssb otrok - neplavalcev. Letošnji plavalni tacaj je stal tri stare miliioae, kar ni visoka cena sa Isvetbanje stotin novih plavalcev ia sa omilitev plavala« nepissaeaoeti aaed t rti Sklati otroki. Sredstva so prispevali telesaokaltaraa in i aob rate valna skupnost ter obciaaka skupnost otroikega varstva; TVD Partisan Trti«, ki upravlja letno kopališče, pa je teč«j »podpri« s popustom pri vstopala!. Tadi v prihodnje bo sa tacaj mogoče najti finančno kritje, menijo v teiesnokulturni skupnosti Trti«; te sdaj razmišljajo tadi o motnostih sa oblike plavalne tole, četudi so načrti sa ogrevanje letnega kopali Ms se ns papirju. -m v TEK OKOLI BOHINJSKEGA JEZERA LJUBLJANA - Taborniški odred Dobra volja is Ljubljane bo aa daa vstaje slovenskega naroda organiziral te sedati tek okoli Bohinjskega jeaera. Tekmovalci bodo razdeljeni v dvanajst kategorij. Tekasovsaje je odprtega tipa in je vključeno v koledar tekaških prireditev Slovenije. Proga je dolga IS kilometrov, prijavite pa se lahko aa odred Dobre volje, Ke-betova 1, Ljubljana. Prijave bodo sprejemali tudi aro pred startom v t ah om srn centru ODV. Start bo 11. julija ob »Se. Startni na sa tabornike je 11S, sa nečlane pa 150 dinarjev. -dh DRŽAVNO PRVENSTVO V PRESKAKOVANJU OVIR KRANJ - Konjeniški klub biotehniške fakultete K rumuerk bo IS. ia 19. julija 1M1 organiziral prvi del državnega prvenstva v preskakovanju ovir. Za drtavuo prvenstvo Je klub aa novo uredil j ah* lisca v okolici grada Krusnperk. Na drtavumu prvenstvu bodo sodelovale ekipe skoraj vseh večjih jahalnih klubov is Jugoslavije s najbolj tinti konji ia jaha«. Do sedaj se je prijavilo fg tekmovalcev ia tekmovalk iz CeHe, Niaa, Diakova, Novoga Sada, Skopja, Ks-radjordjevs, Pateranca, Koprivnice, Ljub-jjaue, Maribora, H ■ ■graas, Zagreba, 8 laja, dva*dni, pridete* SSft ob S. ari, susiiUiaihiga pa ob 14. uri. Na tekmovanju bodo nsst spiti junior j i in aeui-orii skupine A ia B. Drtavuo prveastvo v preskakovanju ovir bo odpri prsdssdaik skups«ine občine Domžale Jernej Lenič. fp mrka ia VokJega. Nekatere prijave pričakujejo. Tekmovanje bo trajalo ■L eriestsk zspsldsaskigs dela bo G LAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 17 JULIJA 1981 PO JUGOSLAVIJ Dopolnila k slovenski ustavi Vsi trije zbori republiške skupščine so sprejeli ustavne amandmaje, skupne seje pa so se udeležili tudi člani predsedstva republike in predstavniki republiških družbenopolitičnih organizacij. Predsednik slovenske skupščine Milan Kučan je med drugim poudaril, da je prednost predlagane dveletne mandatne dobe z možnostjo enkratne ponovne izvolitve, da je mandatna doba funkcionarjev neposredno povezana s trajanjem mandatne dobe članov delegacij in delegatov, ki te funkcije volijo. SZDL o gospodarskih težavah Predsedstvo ZK SZDLJ je razpravljalo o vlogi Socialistične zveze v_ zapletenih gospodarskih razmerah v državi in poudarilo, da je naloga Socialistične zveze ne le analizirati stanje, temveč tudi politično vplivati na delegatske skupščine, da bodo začele konkretno razpravljati o vzrokih. Vzvodi za razrešitev problemov so v rokah delegatskih teles. Predvsem naj bi odpravili previsoko rast cen in visoko inflacijo, plačilni primanjkljaj in preveč obsežne naložbe. Dražja pšenična moka Zvezni izvršni svet odločil zvišati cene pšenične moke, tako, da bo cena moke usklajena s ceno pšenice. S tem so določili naslednje ravni najvišjih prodajnih cen moke: za pšenično moko tipa »11004 10 dinarjev za kilogram, za pšenično moko tipa 800 12,52 dinarjev, tipa 500 15,32 dinarja za kilogram in pšeničnega zdroba tipa 400 16,30 dinarjev za kilogram. Nove cene veljajo od 16. julija. se je Za 50 odstotkov višje cene Junija so se proizvodne cene industrijskega blaga v primerjavi z majem zvišale za 2 J odstotka. Ko poroča Zvezni zavod za statistiko, so se delovna sredstva podražila za 1J odstotka, reprodukcijski material za 2J3 odstotka, blago za osebno porabo za 2,5 odstotka, proizvodne cene drugih industrijskih izdelkov pa so bile prejšnji mesec višje za 82 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta so se cene tega blaga zvišale za 24,4 odstotka, prejšnji mesec pa so bile cene za 50,3 odstotka višje kot junija lani. Svet v tem tednu Prva družbena stanovanja v Preddvoru - Na travniku ob gozdu Korotanca delavci kranjskega Gradbinca, tozd Industrijske in nizke gradnje gradijo prva dva od štirih blokov, v njih bodo dobili stanovanja delavci preddvorskega združenega dela - zaposleni v Jelovici, osnovni šoli, hotelu Bor in na oddelku postaje milice - ki stanuJeJ" ' težavnih razmerah ali se na delo vozijo iz Kranja in nekaterih odda^ Ijenih krajev. To bodo prva družbena stanovanja v Preddvoru. V prvih I dveh blokih bo dvajset stanovanj in kotlarna, s katero bodo ogrevali tudi ostala bloka in bližnji zdravstveni dom. Novogradnja brez zuna nje ureditve bo investitorja - stanovanjsko skupnost Kranj stala blizu I dveh milijard in pol starih dinarjev. — C. Zaplotnik v.____i-' Brigadirji se zbirajo V treh delovnih brigadah bo sodelovalo okrog &J&£*£"** jeseniške občine - Večje zanimanje za zvezni akciji mladincev ia pionirjev, manj prijav za republiško brigado - Temeljite priprave Jesenice — Mladi iz jeseniške občine se vsako leto zberejo v treh de lovnih brigadah: mladinci v brigadah Jeseniško-bohinjski odred in Jože Gregorčič-Gorenjc, pionirji pa v brigadi Kokrški odred. V prvi bo 50 mladincev delalo od 2. do 31. avgusta na zvezni akciji v Baru. Na republiško akcijo Kras bo 9". avgusta odšlo 40 mladincev, med njimi tudi deset prostovoljcev iz beograjskega mladinskega doma Dragoljub Milovan o vič. Okrog 30 pionirjev bo skupaj z radovljiškimi sodelovalo na zvezni akciji Slovenske gorice, ki bo med 2. in 31. avgustom. Za vse akcije so v občini evidentirali približno 160 brigadirjev. Med mladinci je največ zanimanja za zvezno akcijo v Baru. Zanjo v teh dneh razporejajo še zadnje prostovoljce v brigado Jeseniško-bohinjski odred. Več težav imajo pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine na Jesenicah z zbiranjem mladincev za republiško akcijo. Ker je med brigadirji največ delavcev, združenemu delu — predvsem železarni — pa jih poleti že tako primanjkuje, si zato prizadevajo ogreti m prostovoljno delo več srednješolske mladine in štipendistov z višjih ter visokih šol. Obenem bodo nekaj izkušenejših brigadirjev iz pionirskih vrst sprejeli v mladinsko brigado Jože Gregorčič-Gorenjc, saj se je pionirjev prijavilo več, kot jih lahko sprejmejo. Med pripravami na delovne akcije so posvetili več pozornosti kot lani obravnavi družbenega dogovora o financiranju mladinskega prostovoljnega dela v občini. Širša razprava, ki so jo organizirali prek vseh osnovnih organizacij ZSMS, je zagotovila pravočasen sprejem sporazuma. S prispevki po 20 din od zaposlenega na leto bodo v združenem delu zbrali približno 290 tisočakov, denar pa bodo porabili za organizacijo lokalnih delovnih akcij in opremo brigad. Temeljite so tudi praktične priprave brigadirjev na delo. Od aprila je na lokalnih akcijah sodelovalo prek petsto mladih. V okrog 3500 delovnih urah so urejali ceste v Javor- niški in Plavški rovt, na Planino pod Golico in v Piškovce. Urejajo tudi okolico vrtca Angelca Ocepek na Jesenicah, od začetka julija pa ob koncu tedna organizirajo dela za prenovo počitniškega doma železarjev na ^a^vseh dosedanjih akcijah so se mladi zbrali na brigadnih konferen^ cah, kjer so se dogovarjali za svoje nadaljnje delo. Izvolili so že ožjsi brigadna* vodstva; Tihomir Kostič bo vodil mladince na zvezni akciji, Ivan Bardič pa na republiški. ^ Pohod po Titovi poti Tržič - V tržiški občini se že pripravljajo na tradicionalni pohod mladih po poti, k jo je. 1934 leta prehodil tovariš Tito, ko je na skrivaj potoval prek Karavank v sosedno Avstrijo Pohod bo letos 29. in 30 avgusta. Začel se bo pri spomeniku Z Mahavovem griču od koder bo krenila pohodna enota Kokrški ^Pripravljalni odbor letos želi prireditev napraviti čim bolj množično Razen mladincev in vojakov naj bi na njem sodelovali tudi številni delavci in drugi občaniki se bodo.po-hodnikom lahko pridružili kjerkoli med potjo. H. J. Popravek Poljska prelomnica Izredni partijski kongres na Poljskem se je prevesil v svojo drugo polovico; tako se počasi izteka prvi kongres v zgodovini poljske združene delavske partije, za katerega, že v začetku ni bilo vse znano. Kongres večina držav socialistične skupnosti spremlja z napetim pričakovanjem, poljska javnost pa seveda z neskrivanim upanjem, da se bo poslej v državi in partiji obrnilo na boljše. Večina predkongresnih komentarjev se je spraševala, koliko bo izredni kongres preokrenil poljsko družbeno ladjo od vse nevarnejših gospodarskih in družbenopolitičnih čeri, na katerih se je zadnje leto močno skrhalo zaupanje delavskih množic v vodilno vlogo partije v poljski družbi. Kongres je zato usoden in prelomen dogodek v poljskem družbenopolitičnem življenju. Vsi komentarji se strinjajo, da mora poljska partija v teh težkih okoliščinah izplavati iz globoke politične in moralne krize, sicer bo prihodnost skrajno negotovs. Se pred začetkom kongresa so prišli v javnost rezultati ankete o javnem mnenju, v kateri pa Poljaki ne izražajo ravno prevelikega optimizma, da si bo partija izgubljeno zaupanje delavskih množic spet zlahka pridobila. Kljub temu pa referat prvega sekretarja Kanie, v katerem ne manjka zmernosti in pretehtanosti, optimistično napoveduje politiko obnove, to je začetek procesa demokratizacije partije, stabilizacijo gospodarstva, pravičnejšo socialno politiko. Samokritičnost partije izražena na izrednem kongresu, zgoščen program obnove in interes za plodno sodelovanje s Solidarnostjo — to je bistvena značilnost uvodnega referata, ki tako kot na vseh kongresih in tudi na tem izrednem, izraža ton družbenopolitičnega dogajanja v nekem obdobju. Kongres poljske združene partije je tista prelomnica, po kateri sicer ne bo takoj vse krenilo v duhu tako zaželjenih sprememb; v zadnjem težavnem letu, v katerem so se sicer partijske vrsto preurejale, je partija v najbolj kritičnih trenutkih poljske družbene, pridružila pa se ji je tudi gospodarska kriza, odpovedala. Delavske množice so na tako izjemno družbeno dogajanje reagirale prav tako izjemno - povsem drugače kot ob podobnih zapletih na Poljskem: delavci so se organizirali v od države in partije neodvisen sindikat. Poljska kriza se z izrednim kongresom delavske združene partije ne končuje čez noč: z obnovljeno partijo - le taka bo spet lahko postala vodilna družbena sila - pa se na Poljskem konec hude krize vendarle začenja. Vprašanje je seveda, kako obnavljati, kar je kriza v gospodarskem in družbenem življenju razdrla. Ne glede na to, da ni ravno soglasja med vodstvom partije o delavskem samoupravljanju v podjetjih - program Solidarnosti se v tem razlikuje od partijskega - pa je jasno eno, kar je tudi sekretar Kania naglasil v svojem referatu: za Poljsko so zdaj važnejša od besed, pa če so še tako lepe. dejanja. V članku z naslovom »Zskaj Dotvarianje zgodovinskih dej-Lmv*(Gli., št^, 14.J.1W1) je prišlo do neljube napake. Na srečanju Prešernovcev v Klonem pri Bledu je udeležence proslsve najprej pozdravil Ivan Vidic, ki je predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Bibno in ne predsednik svete krajevne skupnosti, kot smo pomotoma zapisali. Ls napako se avtor opravičuje. Takse za pot čez mejo Francoski mladinci v Kranju Vozni red za organiziran odhod delovnih ljudi in občanov v Ljubljano na osrednjo proslavo ob dnevu vstaje slovenskega naroda v torek, 21. julija Občina Kranj Za delavce iz organizacij združenega dela bo v Ljubljano odpeljalo 10 avtobusov ob 16. uri. Zbor je za Delavskim domom (pred skupščino občine Kranj) ob 17.45. Gradbinec, IBI in Živila organizirajo prevoz z lastnimi avtobusi. Odhod iz Kranja po dogovoru. Iz krajevnih skupnosti bo v Ljubljano odpeljalo deset avtobusov, ki bodo vozili po naslednjem voznem redu: Olševek 18.00 - Hotemaže 18.05 - Visoko 18.10 - Milje 18.15 -Ljubljana 18.50 Britof (Pri Johanci) 18.00 - Pre-doslje 18.10 - Ljubljana 18.50 Velesovo 17.45 - Grad 17.55 -Cerklje 18.00 - Poženik 18.05 - Zalog 18.10 - Zg. Brnik 18.20 -Sp. Brnik 18.25 - Ljubljana 18.50 Šenčur 18.00 - Voklo 18.10 -Voglje 18.15 - Prebačevo 18.20 -Hrastje 18.25 - Trboje 18.25 -Ljubljana 18.50 Golnik 17.45 - Gorice 17.50 - Tr-stenik 17.55 - Tenetiše 18.00 -Ljubljana 18.50 Mlaka 18.10 - Kokrica 18.15 -« Ljubljana 18.50 Podbrezje 17.45 - Bistrica 17.50 - Duplje 18.00 - Strahinj 18.10 -Naklo 18.15 - Ljubljana 18.50 Podblica 17.45 - Zg. Besnica 17.50 - Sp. Besnica 17.55 - Orehek 18.15 - Drulovka 18.17 - Breg 18.20 -Mavčiče 18.25 - Ljubljana 18.50 Zabnica 17.45 - Sp. Bitnje 17.48 - Sr. Bitnje 17.51 - Zg. Bitnje 17.55 - Stražišče (»Ješe«) 17.57 -Ljubljana 18.50 Jezerske (Kazina) 17.15 - Kokra (PovSnar) 7.30 - Preddvor 17.45 - Bela 17.55 - Bobovek 18.00 - Ljubljana 18.50 Udeleženci iz mestnih krajevnih skupnosti - Stražišča. Gorenje Save, Struževega, Zlatega polja, Vodovodnega stolpa, Primskovega. Kranj — Centra, Planine in Čirč -potujejo v Ljubljano s posebnim vlakom številka 1091. Odhod iz železniške postaje v Kranju je ob 18.35, povratek iz Ljubljane ob 23.25 s prihodom v Kranj ob 23.50. Občina Radovljica Posebni vlak številka 1093-1092 odpelje z železniške postaje Lesce ob 17.30, iz Radovljice ob 17.35 in is Podnarta ob 17.40. Vlak ne ustavi v Otočah in v Globokem. Prihod v Ljubljano ob 18.25, odhod ob 22.« Iz Bohinja bosta dva avtobusa vozila po naslednjem redu: Koprivnik 16.40, Jereka 17.00, Cešnjica 17.02, Srednja vas 17.04, Stara Fužina 17.09, Jezero 17.14, Ribčev laz 17.16, Polje 17.18, Kamnje 17.20, Savica 17.22, Bohinjska Bistrica 17.27. Bitnje 17.30, Lepence 17.32, Log 17.33, Nomenj 17.35, Bohinjska Bela I 17.47, Bohinjska Bela II 17.50, Mli-no 17.54, Ljubljana 18.51. Povratek iz Ljubljane po dogovoru. Občina Jesenice Posebni vlak bo odpeljal z Jesenic ob 17.10, na Javorniku bo ob 17.15 in v Žirovnici ob 17.20. Občina Trtic Večina avtobusov bo odpeljala i avtobusne postaje v Tržiču ob 18. uri; del avtobusov bo odpeljal tudi iz oddaljenih krajevnih skupnosti. Občina Skorja Loka Udeleženci proslave, ki bodo v Ljubljano potovali z vlakom, naj se zberejo na železniški postaji ob 18.35. Iz oddaljenih krajev — Zirov, Sovodnja in Železnikov bodo avtobusi odpeljali na osrednjo proslavo ob 17.30. Iz Škofje Loke bodo krenili avtobusi v Ljubljano ob 18.15. Po mnenju zakonodajno pravne komisije skupščine SFRJ, ki je obravnavala predlog za izdajo zakona o uvedbi taks za prehod čez mejo, ta predlog zakona ni do volj trdno podrt. Po besedah članov komisije niso dovolj pretehtali vseh notranjeprav-nih in mednarodnih posledic. Med drugim so postavili vprašanje, če ni že nedavni sklep sveta guvernerjev bank (o katerem je mnenje, da je bil neustaven) o pravici državljanov SFRJ, da en krat letno nesejo čez mejo 1.500 dinarjev, dovolj ne spodbuden za odnašanje dinarjev in sploh za potovanja v tujino. / Kranj — Po dolgi in utrujajoči vožnji z avtobusom so včeraj opoldne prispeli v Kranj mladi pobratimi iz francoskega La Ciotata. Pri dijaškem domu Ivo Lola - Ribar na Zlatem polju - tod bo 49-članska skupina tudi nastanjena — so jih pričakali predstavniki občinske konference ZSMS Kranj. Popoldne so si že ogledali mesto, za ponedeljek dopoldan pa je predviden svečan sprejem pri predsedniku skupščine občine Kranj Stanetu Božiču. V goste prihaja tokrat znana francoska baletna skupina, ki se bo v devetih dneh bivanja pn nas predstavila na več nastopih: v Prešernovem gledališču v Kranju, na terasi hotela Bor v Preddvoru, v hotelu Radin v Radencih in na Bledu. Mladi iz La Ciotata se bodo v torek, 21. julija, priključili tudi množici delovnih ljudi in občanov iz kranjske občine, ki bo organizirano odšla na osrednjo slovesnost ob dnevu vstaje slovenskega naroda v Ljubljano. Pobratime iz dežele galskih petelinov bo v času bivanja pri nas spremljala in vodila po Gorenjski in Sloveniji članica predsedstva občinske konferen-ce ZSMS Kranj Majda Knific C . L. Kurirji v Dražgošah Uspešno idejnopolitično usposabljanje julija, šoli v Dražgoše -. V nedeljo. 19. ob 10. uri bodo na osnovni Dražgošah slovesno odkrili spominsko obeležje relejni kurirski postau G-20. Proslavo bo pripravil Pododbor partizanskih kunjev Gorenjske s sodelovanjem krajevnih organizacij iz Dražgoš Po odkritju spominskega obeležja bo tovanško srečanje. Jesenice — V tem šolskem letu sta občinska konferenca ZKS Jesenice in Delavska univerza Polde StražiŠar pripravila šest izobraževalnih oblik družbenopolitičnega usposabljanja, ki jih je dokončalo 157 članov ZK. Organ; zirani so bili trne oddelki seminarja za sprejem kandidatov v ZK, dokončalo jih je 77 kan didatov. Dva oddelka seminarja za novosprejete člane je dokončalo 62 članov, en oddelek — že osmi po vrsti - občinske partijske šole pa je dokončalo 18 članov ZK. Predavatelji so bili strokovni in družbenopolitični delavci iz jeseniške občine, skupaj 22, zanje pa so pripravili tudi seminar o metodiki družbenopolitič- nega izobraževanja. Občinska konferenca ZKS je sprejela temeljni pro- f[ram družbenopolitičnega usposabljanja v osnovnih organizacijah, pripravili pa so tudi uvajalne seminarje za vodje tega usposabljanja v osnovnih organizacijah; udeležilo se jih ie 176 članov. Pokazalo se je, da bo potrebno do polniti programe teh pedagoško vodenih oblik, uvesti nov način vzgoj-noizobraževainega dela in dopolniti aktiv predavateljev. Med drugim naj bi pripravili nove programe usposabljanja, tako za mlade člane ZK. ni aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev in vodje ideinopolitičneea usposabljanja. R.Klinar PETEK. 17 JU L LM 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE .3.STRAN O LAS Odpraviti pomanjkljivosti ■ca zveze ko-rsnju je konec mi-vijala o pro-štvu in sWja vnesti h v občini, ds je na področju te veliko slobosti pri gradnjah objektov in ie ■ stanovanj- •prejela več Tako ao poudarili, da je kaka po ea>n staviti postopke pri Prebivalci Save praznujejo — Danes, 17. julija, se koačujejo v krajevni skupnosti Sava U Jesenic oh Številne prireditve, ki » jm pripravili v počastitev krajev-<*m praznika. Z njimi so tamkajšnji prebivalci obudili spomin na po nerabne dneve delavskega gibanja, «o je v razredni borbi 1935 leta pri 80 do velike stavke. Prireditve so se pričele 10. julija z bodnevnirn plavalnim maratonom V nedeljo. 12. julija, sta krajevni od bor ZZB NOV in odbor za SLO ter družbeno samozaščito (v krajevni topnosti priredila pohod k sporne oku padlim partizanom)nad Gregor evčevim rovtom Tod je bila krajša nečanost, na kateri je spregovoril predsednik krajevne konference SZDL soseske III na Savi Ciril So beri. Zatem je 43 pohod rakov nadaljevalo pot na Pristavo, kjer so tekmovali v streljanju z zračno puško. Minuli ponedeljek je sledil nastop članov TVD Partizan na Jesenicah v gimnastiki in judu, v torek so organizirali pogovor Spomini na stavko, v sredo pa je bilo na sporedu ■tukao tekmovanje Včeraj, 16 julija, so na osrednji slavnosti v jeseni-ffana gledališču podelili 9 priznanj Osvobodilne fronte zaslužnim obča nom. Po svečanem govoru predsednika sveta krajevne skupnosti Anto j»« Komljanca so ae v kulturnem aoredu predstavili recitatorji ama tenkega gledališča Tone Cufar in kadri pevski zbor z Jesenic Danes ob 18. uri bodo pra znova-Jjeskk-nili s skupno sejo vodstev fcsžbenopohtičnih organizacij in or-Uaov krajevne skupnosti. Na njej » bodo med drugim dogovorili o organizaciji praznovanja v prihod •* S. Saje pridobivanju celotne gradbene dakasasatacije. Zato ai morajo komunisti prizadevati, da dosežemo ustrezno organisiranost v postopku priprave prostorskih planov, pridobivanja in urejanja zemljišč, iadelavi tehnične doku mestaeije, v postopku pridobivanja soglasij itd. Ponovno je treba oživiti združevanje in dohodkovno povezovanje projektantskih, glasbenih in instalacijskih ter drugih organizacij združenega dela. Prav tako so nujni nadaljnji procesi združevanja v gradbeništvu in ie posebej med projektantskimi organizacijami združenega dela v občini. Pospešiti ps je treba tadi povezovanje med projektantskimi organizacijami na Gorenjskem. Danes ugotavljamo, da srednjeročni in letni plani med gradbeno operativo in industrijo {radbenega plana niso usklajeni, sto je nujno, da se ti programi čimprej uskladijo. Prav tako smo daaes priča slabemu nadzoru nad gradnjo, se posebej v in dividualni gradnji, kjer prav zaradi tega največkrat prihaja do velikih odstopanj. Zato nadzor nad gradnjo v prihodnje ne bi smel biti prepuščen investitorju- Neusklsjenost se kaže tudi pri pripravi dolgoročnih prostorskih načrtov. Prihaja do nesmotrne izrabe zemljišč, do pozidav kvalitetnih kmetijskih površin. Vse te napake se nam danes že maraikje maščujejo. Zato moramo biti pri tem v prihodnje bolj dosledni in se tudi med občinami ustrezno dogovarjati. Velika odstopanja se danes kažejo tudi pri prodaji zemljišč. Zato je treba v prihodnje dosledno upoštevati družbeno določeno ceno. Kar pa zadevs določanje cen stanovanj, naj za izvajanje stanovanjske gradnje odgovarjajo tudi vsi izvajalci. Se posebej ps je treba zaostriti odgovornost za odpravljanje pomanjkljivosti in napak pri vaeb izvajalcih, ki sodelujejo v stanovanjski gradnji. Nevsdržno je namreč, da se po vselitvi v stanovanje pojavljajo številne napake, katerih odpravljanje se potem vleče v nedogled. A. Ž. Prejeli smo: Zakaj radovljiška knjižnica odstopa od resolucijske usmeritve v zaposlovanju Da radovljiška komunalna skupnost in knjižnica nista uskladili kadrovske rasti z resolucijskimi določili, smo v minulih tednih nekajkrat slišali in brali, v uokvirjenem sestavku na 6. strani petkovega »Glasa« (10. 7.) pa spet. Knjižnični delavci bralcem svoj prekršek pojasnjujemo: V občini redno dela 13 splošno izobraževalnih knjižnic, od teh matična v Radovljici vsak delavnik 11 ur, ob sobotah 4. S polnim delovnim časom zaposlene delavke, ki nas je sdaj 5, delamo poleg tega štirikrat tedensko na Bledu, dvakrat v Lescah, po enkrat v Begunjah, Kropi, Mošnjah, Spodnjih ter Zgornjih Gorjah in po potrebi nadomeščamo pogodbeno zaposlene izposoje valee v drugih podružnicah Nihče od aas ni samo administrator, nihče samo vodja, UFMAVA ZA NOTRANJE ZADEVE Objavijo prosta dela in naloge 1. STROJEPISKE V UNZ ~ ^"^jf*01* administrativna šola, — mam uma delo 2. gimOJKP18KE PM SKOPJA LOKA ~~ j*****1"1 administrativna šola, — poskusno delo ■gnslog pod zaporedno št. 1, se razpisuje za nedoločen čas **mam časom, pod zaporedno št. 2, pa za določen čas zaradi ijja delavke med porodniškim dopustom. j° P**8* splošnih pogojev izpolnjevati tudi »aaa o notranjih mdevah maW noitjite v II dneh po objavi Upravi m notra-rosj, Cesta JLA 7. računovodske posle opravlja po- {odbeno zaposlena delavka. Odar obstajamo, se prebijamo skozi finančne stiske in tudi kadrovski položaj je odraz teh razmer. Našega dela se ne da meriti z akcijami, z ljudmi delamo - tudi na terenu - vsak dan. V teh nekaj navadnih besedah so zgoščena gesla, znana iz sredstev javnega obveščanja: množična kultura, splošno izobraževanje, dejavnost posebnega družbenega pomena; pa tudi nam z zakonom določena naloga, da ... zbiramo, hranimo, strokovno obdelujemo in dajemo v uporabo knjižnično gradivo... V šestnajstih letih matične službe smo dobro spoznali, da je oskrbovanje krajevnih knjižnic ustrezneise in stiki boljši, če tam redno sli občasno dels delavka matične knjižnice. To spoznanje smo kot načelo upoštevali v načrtu 1061-1066, kjer predvidevamo gibanje števila zaposlenih takole! S* x s) 00 a 5 6 6 7 7 7 11 10 8 8 7 7 Izmenjava znanih informacij — Na današnjem posvetu poslovodnih organov iz delovnih I sjospodarstva in negospodarstva občine Kranj, so bile izme-več ali manj znane informacije o gospodarskih gibanjih v prvih mesna: ah letošnjega leta s poudarkom na nekatera kritična pokol so zunanjetrgovinska menjava, fizična rast proizvodnje in z reprodukcijskimi materiali, produktivnost dela, cene in ter investicije. Kljub nekaterim zadovoljivim rezultatom iz prvih petih mesecev, trendov in ocene za prvo polletje, pa so predstav sin gospodarstva opozorili na vrsto težav, ki že vplivajo na proizvodnjo in s tem tudi na poslovanje OZD in gospodarjenje z zaupanimi sredstvi. To pa so; zelo slaba je preskrba z reprodukcijskimi kar bo vplivalo na strukturo izdelkov; reprodukcijske verige se trgajo; likvidnost velikih kupcev pada in povzroča velike težave do-baviteljem (Sava - IMV - Cimos); železarne (Zenica, Smederevo) zahtevajo so vlaganj a v proizvodnjo in grozijo z omejitvijo dobav; isto terjajo rudniki premoga (BIH); izvoz tudi tistih proizvodov, ki jih pri-omujkuje na domačem trgu, bi morala regulirati gospodarska zbornica, sicer tanko pride do absurda, da bodo za dobiček tujca eni izvažali, spet drugi uvažali ene in iste izdelke (Plamen izvozi leme vijake, Merkur ovozi — lahko iste - lesne vijake!). Taki in podobni problemi vsekakor kažejo na to, da kljub številnim resolucijam, dogovorom in sporazu-raom, ie-teh ne izvajamo oziroma jih ne izvajamo dosledno. Proti kršilcem ni sankcij, zato se ponovno pojavljajo izsiljevanja, trgajo se repro-lissiijnkr verige, dvigajo cene. Zaradi tega stagnira izvoz na konverti-bini trg, zaradi visoke inflacije postajajo tudi veliki izvozniki nekon kareočni Tudi zgrešene investicije v preteklosti danes že terjajo svoj Predsednik izvršnega sveta Milan Bajželj je prisotnim gospodar zagotovil, da je kranjski izvršni svet pripravil približno SO usni jopo v dinarjev za pospeševanje izvoza in da bo podpiral le tiste ki bodo namenjene proizvodnji za izvoz (tudi za preureditev proizvodnje za potrebe izvoza). I. Slavec redno sni »no zaposleni Načrt smo sestavili na podlagi resničnih potreb in v njem m letos predvideli novega knjižničarja, enega samega sicer, kar pa matematično pomeni 20% povečanje, če vmmemo število 6 zaposlenih za osnovo. Tega pauoths Komite m družbeno piani rs nie, Izvršni svet občine in nepodpisani pisec omenjene vesti ne bi smeli za molčati. Rezka Subic Potrjen rezervat za cesto skozi Virmaše Skofia Loka — Izvršni svet škofjeloške občinske skupščine je na torkovi seji potrdil rezervat za cesto skozi naselje Virmaše pri Skofji Loki in istočasno odobril dopolnilno pozidavo ob njem. Idejna rešitev preboja industrijske ceste skozi naselje — začne se vzhodno od železniške proge in se na Eredvideno selško obvoznico pri-ljuči zahodno od regionalne ceste Skofja Loka —Kranj — je usklajena s sprejetim načrtom cestno prometnega omrežja mesta Škofja Ix)ka ter je posledica novelacije urbanističnega načrta Škofje Loke. Kdaj bo cesta zgrajena, je danes še težko reči, brez dvoma pa še ne kmalu. S potrditvijo rezervata želijo predvsem pred pozidavo zaščititi prostor za cesto in ohraniti zeleni pas skozi naselje. V Virmašah, tik ob predvideni trasi ceste, krajani namreč žele graditi stanovanjske hiše, nekateri so z gradnjo brez ustrezne dokumentacije že začeli. Da s črnimi gradnjami ne hi pozidali tudi trase za cesto, bodo natančno določili, kje bo tekla in tako predvideli 29 metrov širok koridor skozi naselje. Ob njem Ea bodo lahko zrasle stanovanjske iše. Ker izdelava zazidalnega načrta ni potrebna, bodo izdelali lokacijsko dokumentacijo. Vse to bo seveda osnova za reševanje spornih lokacij na tem območju. M. V. NAŠ SOGOVORNIK SUne Torkar Zdravstvo nima dovolj denarja Občinska zdravstvena skupnost Jesenice se bori s hudimi finančnimi problemi zato, ker je dohodi s redno manj, prispevaš stopnja pa med najnižjimi v Stoveniji — Na treh kilometrih razdalje trije zdravstveni domovi Jesenice — Stane Torkar z Jesenic je predsednik jeseniške občinske zdravstvene skupnosti, delegat regijske zdravstvene skupnosti in delegat Gorenjske v republiški zdravstveni skupnosti. Ze nekaj časa se intenzivno ukvarja z razreševanjem problematike zdravstvenega varstva in aktivno sodeluje pri programih občinske, regijske in republiške zdravstvene skupnosti. V zadnjem času pa imajo tako izvajalci zdravstvenega varstva kot tudi uporabniki veliko težav zato, ker občinski zdravstveni skupnosti hudo primanjkuje denarja. Zakaj? »Vsa leta ie bila prispevaš stopnja za zdravstveno varstvo občutno prenizka,« pravi Stane Torkar, ki objektivno in trezno presoja najbolj aktualna vprašanja zdravstvenega varstva, »dshsdsk je naraščal, prispevaš stopnja pa se je zniževala. Tako je bilo v jeseniški sdrnvstvsai skapnssti kot tadi v vseh ostalih gorenjskih skaaasstih. Zdaj smo na republiškem repa: če samo prispevno stopajo v vseh slovenskih občinah, lahko vidimo, da je tršiska zdravstvena skapaost na M. - slovenskih občin je 00 - Kranj aa M. zadajem atesta, Jesenice na 64. mestu, edino radovljiška stvena skupnost je preskočila na 64. me, kdor upošteva, ds so se storitve povečale in da zakon o zdravstvenem varstvu prinaša vedno več pravic in širi obveznosti, potem je jssae, kaj to pomeni. Za jeseniško zdravstveno aknpaost preniska prispevna stopnja danes nameni, da nikakor ne more pokriti vseh stroškov in da se ji obetajo ob peilstju velike izgube. Veliki prshlsmi so s solidarnostjo za republiško mtravstveno skupnost, ko amo morali delegati reči odločni ne. Jesenice so edina občina, ki solidarnosti ae morejo prispevati zaradi manjše gnopsdsrske rasti in manjšega dohodke Leta 1077 smo, denimo, imeli m 0,18 odstotka manjšo prispevno stopnjo, kot jo imamo danes! D ©bodla ni, zato smo aa saupšslal v Ljubijo si morali povedati, da solidarnostnega denarja nikakor ne srn mimo, saj smo sneaals v brezizhodnem položaju. Za resuetieko adravotveno skupnost naj bi namenili letos 7 m i Hišno v mu .000 einarjev ia še 6 milijonov dinarjev za aaloge aaioonega ljudskega odpora, kar bi bilo skupni 10 milijonov dinarjev. To ps je občutno preveč in naša blagajna tega ni prispevati. Samo v letošnjih petih mesecih smo v občinski zdravstveni skupnosti Jesenice izseli m okoli 10 milijonov manj kot bi ga moraii skrati. Ko smo napravili obračun m pat cev, so se i skesali le izredno veliki stroški brez aadeane osebne dahsdke; če bo dsksdsk tako nissk kot do sdaj, bodo isgabe ogromne. Velik strošek je jeseniška cs, m katero mas na mnenja, ds ni le jeseniška, temveč gorenjska in naša občinska zdravstvena skupnost ne more dohajati vseh njenih stroškov, ki se {ukazujejo v visokih rasssia m prehrano, energije in tako dalje. Prav tako so težave as to, ker ao aa borih treh kilometrih kar trije zdravstveni domovi ia da srna lani odmrli nove speeisliatične ambulante ob bolnici, ki zahtevajo ogromno denarja. De konca julija besno napravili vse poračune ia tedaj ss ha izkazalo, kako je s dsbadkf ia izdatki ilNssfcr adravatvene skupnosti. Ce se beda pshsmll vsHki razkoraki, bo vsekakor treba takoj ukrepati ia adravatveni skupnosti na tak ali dragocen način zagotoviti dovolj denarja.« D. Sedej _______S Odškodnina za zemljišča Kmetijsko zemljiška skupnost Radovljica je že obravnavala pobudo, da naj M bile odlkosmine za zemljišča taksne, da bi se investitorji odločali za gradnjo na manj vrednih zemrjisčflr in v gozdu Radovljica - Skupščina kmetijske zemljiške skupnosti občine Radovljica je obravnavala pobudo Zveze kmetijsko zemljiških skupno sti o enotnih merilih za odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda v Sloveniji in sklenila, da se neobdelo-valna zemljišča in gozd razvrstijo v zadnjo vrednostno kategorijo tako, da odškodnina za kvadratni meter zemljišča velja 20 dinarjev. Slovenija ima 889.000 hektarov vseh kmetijskih površin, od tega 645.000 hektarov obdelovalnih. Njiv je le 258.000 hektarov, tako, da odpade na prebivalca le 13,9 ara orne zemlje, kar uvršča našo republiko med področja z najmanj ornih površin na prebivalca v Evropi. V celoti je zazidano nekaj manj kot 4 odstotke celotne površine Slovenije, vendar je urbanizacija koncentrirana v ravninskih predelih z najboljšimi kmetijskimi površinami; urbanizacija je zazidala že 11 odstotkov vseh obdelovalnih površin. Vse večji pomen lastnega pridobivanja hrane pa narekuje prav posebno skrb za orne površine in primerno zemljiško politiko. Z družbenimi plani občin in republike naj bi trajno namenili za kmetijsko proizvodnjo najmanj 650.000 nek tarov kmetijskih zemljišč. Med pomembnimi ukrepi za zagotavljanje ugodnejše zemljiške prehrambene bilance v Sloveniji so tudi melioracije. V srednjeročnem obdobju naj bi s hidromelioracijami pridobili 15.000 hektarov novih kmetijskih zemljišč, z združevanjem sredstev pa bodo kmetijsko zemljiške skupnosti zagotovite uresničevanje agromelioracij na površini 6000 ha. Po cenah iz lanskega leta je treba za te posege zagotoviti 1.800 milijonov dinarjev ne upoštevaje ostale kmetijske ureditvene posege v občinah ter naloge kmetijskih zemljiških skupnosti. Kmetijsko zemljiške skupnosti so že ob sprejemanju odlokov o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v občinah opozarjale na velike razlike med posameznimi regijami in občinami glede odškodnin za kmetijska zemljišča. Zato je skupščina Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti sprejela pobudo za poenotenje meril, odškodnine pa naj bi bolj kot doslej stimulirale investitorje, da načrtujejo gradnje na manjvrednih kmetijskih in gozdnih površinah. D.Sede j Srečanje izseljencev Kamnik - V soboto, 1K. julija, ob 15. uri se bo pri domu v Kamniški Bistrici začelo prijateljsko srečanje Slovencev, ki žive na tujem, izseljencev in zdomcev torej. Srečanje bo pripravila podružnica Slovenske izseljenske matice Domžale-Kam nik. Sodi v spored praznovanja kamniškega občinskega praznika, 27. julija. GLAS 4.STRAN KULTURA PETEK, 17.JU1LU Slikar Jaka Torkar Med slikarskimi platni in kipi slikar in kipar Jaka Torkar je te dvajset let svobodni - Odlični portreti, reliefi in kipi V Bohinju je bilo, pred leti, ko je jgVHHj)^^ akademski slikar in kipar Jaka Tor- § kar z Jesenic stal pred slikarskim platnom in ujel v barve slikarskega ___ čopiča vso izpovedno lepoto bohinjske krajine. Dolgo je že stal in delal, ko se je pred njim ustavila priletna gospa in z rastočim zanimanjem ogledovala svežino barv in motivno pripoved Torkarjevega čopiča. Nazadnje je ljubeznivo vprašala: »Smem vedeti, se s slikarstvom ukvarjate poklicno ali profesionalno?« »Profesionalno«, je dejal Jaka Torkar. Obiskovalka je odprla oči, zanimanje je dobilo krila, saj vendarle ni kar tako, če sredi Bohinja srečaš slikarskega profesionalca, katerega ime je prav gotovo silno znano in širše popularno. Koliko snovi za poznejše pripovedovanje! »Pa vas smem vprašati za vaše velecenjeno ime?« »Jaka Torkar.« Skoraj da je pozabila zapreti usta, radovednost je uplahnila. Ime Jaka r Kulturni koledar JESENICE - V Delavskem domu je odprta razstava del štirinajstih slikarjev, udeležencev likovne kolonije na Vršiču. Planinsko društvo Jesenice jo je s sodelovanjem likovnega kluba Dolik letos organiziralo že enajstič in vsako leto nato na razstavi predstavijo dela, ki so jih ustvarili udeleženci kolonije. Razstava bo na ogled do 21. julija. RADOVLJICA - V Sivčevi hiši si lahko ogledate razstavo likovnih del samorastniškega slikarja Poldeta Miheliča Predstavlja se s tridesetimi oljnimi slikami na les, ki podajajo nekakšen prerez njegovega slikarskega ustvarjanja zadnjih let. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. KRANJ - V Prešernovi hiši si lahko ogledate športne karikature beograjskega slikarja Dragana Rnsaenovičs, v kletnih prostorih pa razstavo del VUiezss Jakopina: Predmer v ambientu. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Okovje. V Stebriščni dvorani je Gorenjski muzej pripravil izbor del s področja sodobne slovenske likovne umetnosti. V mali galeriji Mestne hiše se predstavljata akademski slikar Ivan Bogov-čič in akademski kipar Boris Ssjovic. V drugem nadstropju Mestne hiše ie na ogled razstava Materialne kal tura na Krasa. Razstave so tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja na ogled vsak dan od 10. do 12. in od 18. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte. SKOPJA LOKA - Drevi ob 18. uri bodo v galeriji na loškem gradu odprli razstavo Vstaja na Gorenjskem, ki jo je ob 40-letnici vstaje slovenskega naroda pripravil Gorenjski muzej. Ob otvoritvi bo kratek kulturni spored. V -J Jeseniški akademski slikar Jaka Torkar ob delu s slikarske kolonije v Vratih. — Foto: D. Sedej Torkar je bilo zanjo seveda čisto neznano in čisto navadno. »A tako,« je le dejala in bežnemu srečanju pri priči obrnila hrbet. Tako je to, če nisi širše znan in širše popularen, tako je to, ker vedno sodimo le po imenu. Jaka Torkarja ne najdemo na razstavah — razen kolektivnih — ne najdemo ga v grafikah, ki se prodajajo v reprodukcijah sveta knjige, domala nikjer tam, kjer slikarjevo ime tako ali drugače odmeva. Jeseniškega kiparja in slikarja pa drugače vedno najdemo pri delu, doma v ateljeju ali zunaj. Jeseničani ga visoko cenijo in spoštujejo, a ne le zaradi njegove skromnosti, ki mu je prirojena, temveč zaradi garanja, zaradi tega, ker nobenega dela ne odkloni in mu, še tako neznatnemu, posveti vse svoje umetniške zmožnosti, ves svoj notranji čar in umetniški izliv. »Vidi se, »pravi Jaka Torkar« v delu se vidi, koliko truda je bilo vloženo. Sam težim za tem, da bi bila vsaka slika, vsako kiparsko delo čimbolj popolno. Danes pa nasploh velja, da smo radi modni in ne moderni — modno delo pa časa ne bo preživelo.« Jaka Torkar je že dvajset let svobodni umetnik, predvsem znan kot izredno dober portretist. Stroge risbe se je naučil pri Slavku Pengo-vu, grafike pri Božidarju Jakcu. Portrete, ki jih je bilo v letih njegovega ustvarjanja izredno veliko, je že razstavljal, med dragimi je vrsta znanih slovenskih imen, kot so pevci Slovenskega okteta in drugi. Vsi so do kraja izpopolnjeni, »rad bi čimveč iztisnil in čimveč ter vse kar morem in zmorem vložil v delo,« zato ni čudno, da ae dnevno v njegovem ateljeju oglašajo novi in novi ljudje, ki vedo, da bo Torkar napravil pač najboljše. Jaka Torkar pravi, da sploh nima časa za razstave in res je tako. Noče ustvarjati le za razstave in noče, da bi si z razstavami »delal ime«, saj sodi, da se prava umetnost ne izkazuje za razstave. »Prav v tem sem »Prt s časom,« pripoveduje, »kar nekako iz prejšnjih stoletij sem še. Včasih pa se odkrito čudim poznavalcem figuralike, ko ocenjujejo posamezna dela in zdi se mi, da so ocene takšne kot na zahodu veter piha. Ne maram neobjektivne kriti- ke, ki se*ne zmeni za resnično in pravo umetnost« Jeseniški slikar, in kipar se je v minulih letih in se tudi zdaj kar preveč razdaja in dela po naročilih. »Zaloge« nima prav nobene, vse gre sproti in če ga prijatelji prosijo, naj prispeva delo za razstavo, potem je Že kar v zadregi. Kiparstvo ga že od vsega začetka veseli in iz tega veselja se je porodilo že nešteto naročil in nešteto izvirnih Torkarjevih idej. Vsega resničnega občudovanja je vredno njegovo prvo večje delo: relief v dvorani občinske skupščine na Jesenicah, za katerega je dobil Prešernovo nagrado, poprsje dr. Ceha, relief na pokopališču na Blejski Dobravi, spomenik talcem na Beli, kip heroja Žvana na Bohinjski Beli, portret heroja Dež-mana Tončka, Matija Čopa, dr. Benedika, Verdnika, spomenik v Žirovnici in še in še bi lahko naštevali. Najljubši mu je seveda zadnji, danes je to spomenik na Pristavi v Javorniških Rovtih, a vsi po vrsti so vredni kiparjevega imena, vsi po vrsti izpričujejo njegovo umetniško moč, njegovo trdo delo, ki ga vloži v vsak relief in vsak portret. Slikar in kipar Jaka Torkar tako le dokazuje, da si lahko tudi povsem drugačen umetnik: z dušo in srcem predan le delu, skromen, priznan in cenjen med ljudmi in zato še večji in resnični umetnik. D. Sedej Revija Obzornik Revija Obzornik, mesečnik, ki ga izdaja Prešernova družba, izhaja že 29 let. Vsak mesec prinese pestro izbiro člankov iz vseh vej poljubne znanosti, kulture in umetnosti. Tiskajo jo v nakladi 3.800 izvodov, od tega jih 3.200 pošljejo naročnikom, ostale pa poverjenikom Prešernove družbe. V kioskih je ne prodajajo, saj se poskus ni »obnese 1«. Revija ima torej svoj zvesti krog bralcev, menimo pa, da jo široka javnost premalo pozna. Zato bi radi spregovorili o njej nekaj besed. Obzornik vsak mesec obsega 80 strani mikavnega branja. Posebej naj povemo, da pri reviji skrbno Kzijo na jezik, besedila odlikuje jižno prečiščena materinščina. Vsebino sestavljajo izvorne črtice literarne vrednosti, krajši leposlovni spisi znanih in nadarjenih piscev ali pa tudi takih, ki se oglašajo prvič, izvirne pesmi domačih znanih pesnikov in prevedene pesmi iz književnosti dežel v razvoju, izvirni članki iz domače zgodovine, iz NOB, iz našega narodopisja, izvirne in prevedene članke iz domače kulturne preteklosti, izvrne in prevedene članke iz naravoslovja, življenja in znanosti. Revija posveča pozornost domačim zadevam, kot so zgodovinske, narodopisne, kulturne in druge posebnosti naše dežele. Med sodelavci revije so, ali so bili, naši znani pisatelji kot Miško Kranjec, Ivan Potrč, Mirni Malen-jfek, Pavle Zidar, Nada Kraigher, Edo Torkar Hinko Vilfan, Stanko Lenardič, France Bevk, Janez Jurca, Andrej Trkman; med pesniki pa naidemo imena kot Ludvik Kalan, Albert Širok, Branko 2užek, M. Hoth, Andrej Vovko, Manko Golar, Nelly Schuster, Rudi Miškot; pa Kisci Borivoj Repe, Jože Jurač, Mila Ilakar. Sime Star je bil leto dni, ko ga je mama zapustila. Nikoli več se nista videla. Letos jo pojde iskat. Sime, desetnik. Ve le to, da živi v Srbiji. »Sime,« pravim preplašeno, »Srbija je velika.« »Našel jo bom. Zdelal sem z dobrim, gotovo bo vesela.« Sime bi rad vedel, če ima brate, če ima sestre. Ne zdrži več. Srce mu je povedalo, da je brez matere v življenju pretežko. Sime prisluškuje nemirnemu srcu: mama, bratje, sestrica... Razklada mi svojo bolečino. Ne more se odločiti, ali bi vzel s seboj tudi kanarčka. Oče ima polno stanovanje pisanih ptic. »Mislim, da ti ne bo treba na pot. Oče bo pisal mami, naj pride...« Prepričujem ga zaman. Zdaj da bi odlašal, ko je dodobra vse premislil! Sel bo. Vozil se bo, hodil bo tudi peš, od očeta bo izsilil mamin naslov — naj ga vzame, odkoder hoče — izsilil ga bo. »Mogoče pa oče prav tako ne ve, kje živi mati.« Sime pravi, da ga to ne briga. Besni. Vsega se je naveličal, vsega. In spet je Sime daleč, nekje sredi srbske ravnine. Vas. Raztegnjena ob poti in blatna. Natančno jo pozna, kot da jo je šele včeraj zapustil. Pa ne Sime ne jaz še nisva videla srbske vasi. Ustavi se pred hišo. Popotnik je, za vodo prosi. Zagorela žena mu prinese vrč. Sime ne ve, kaj bi. Seveda, to je mama. Ta hip še ne ve, kaj bo storil. Lahko bi jo objel in ji vse povedal. Lahko bi jo mučil, mučil, ji očital... Odloči se. da se ji bo dal prepoznati. Dal i i bo kanarčka in spričevalo. Vsega nadaljnjega Sime še ni dosanjal. Ničesar več mi ne ve povedati. Tu stoii pred menoj in verjame, da jo bo našel. MAMO. Kdai bo to? Sime je potrpežljivo miren. Prepričan je. da se bosta srečala sredi srbske ravnine, nekje na kmečkem dvorišču, tam. kjer se z lesenimi koritci igrajo otroci, njegov, bratje, jaz pa sem neučakana, bolna, razt-pena. Kdaj? Kje? Nikoli, loj, Sime! tO TEKSTILNI IN OBUTVENI CENTER p. o. KRANJ Sredajs tekstil na ia obutvena šola. Staneta Žagarja 18, obiavi; rssais za dela in naloge: ^^Ja UČITELJA KEMIJE s polnim delovnim čssom sa določen čas od 1. septembra is* do »1. avgusta IMS "1 UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA konfekcijskem odseku za določen čas od 1. septembra lani .januarja 1*82 1 °° v 31 Pogoji: - kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati Še pogoi* učitelja srednje šole. Prošnje s potrebnimi dokazili o izpolnjeva ^* razpisanih pogojev naj pošljejo na naslov šole v 15 dneh po obi J^ razpisa. ^ayi Prijeten kulturni večer v Radovljicj Kljub dopustniškemu času so minuli petek radovljiški kultur-niki poskrbeli za dve vabljivi kulturni prireditvi, ki sta vssj delno zdramili domačine m turiste iz poletnega večernega mrtvila. A. V galerijskih prostorih Sivče ve hiše so najprej odprli razstavo 30 živopisnih del slikarja naivca Poldeta Miheliča iz Kamnika, ki je na otvoritveno svečanost privabila razmeroma veliko število ljubiteljev te sli-ksrske zvrsti. Rszveseljivo je zlesti, da je bilo med obiskovalci tudi precej mladih. Posebno presenečenje zs to priložnost je pripravil sliksr, ki je poskrbel zs glasbeno spremljavo s staro lajno, ki jo je prinesel s seboj, da bi pričaral tadi zvocao doživljanje njegovih podob otožne lepote kmečke idi like. Sodeč po odzivu prvega otvoritvenega večera, bo tadi v prihodnjih dneh razstava zagotovo pritegnila pozornost vsek tistih, ki jih zanimajo naivci. Turistični delavci bodo vsekakor imeli priložnost koristno izpolniti programe sa svoje goste, če ji« bodo opozorili na to ssnimivo rassta-vbTki bo odprta do 1. avgusta. Nič manj pomemben in on^ pa je bil večerni koncert ?n mornega moškega zbora a S" Linhart Radovljica pod T s tvom pevo vodje prof. j v pričakovanju, veliko števiLTlr mačinov in turistov iz ljiškega kampa. Z iabrauisTtT gramom izredno dobro fJE? diranih slovenskih nai"2J£* umetnih in partizanskih na!~ dodatki dalmatinske »A a 1 ča« in make »Večerni zvo^' * radovljiški pevci poseli viki'" navdušenje, s čemer ao nSSu visoko pevsko raven, ki aoui. posebno dogradili od tatošuL!-marca, ko je prevzel ^rjEz* priznani in izkušeni guT!X pedagog prof. Bole. *l**eni Petkov večerni koncert u kazal, da so bili dvomi v nost obiskovalcev od ve* v" bi Turistično društvo RaSovl!^ ki je bilo organizator, naJbeSS;' v prihodnje zelo ustreaio S? janom in turistom, če bi rw vilo še več taksnih in poSlK nastopov v graščinski avU^Tu kot kaže, zelo privlačen ij,*!? meren prostor za poletu« turne prireditve. JR Anton Jobst V soboto, 11. julija, se je v Zi-reh izteklo življenje glasbenika in skladatelja Antona Jobsta. Dočakal ie skoraj 87 let. Rodil se je 12. septembra 1894 na Brdu pri Smohorju v Ziljski dolini na Koroškem. Oče je bil kmet in podeželski orglar. Kot tak je bil sinu prvi učitelj in šestnajstletni fant je stopil na pot, vseskozi zapisano glasbi. Vodila ga je iz takrat še slovenske Koroške na orglarsko šolo v Ljubljano. Vodil jo je Stanko Premrl, skladatelj in glasbeni teoretik. Pod njegovim mentorstvom jo je končal z odličnim uspehom in prišel oktobra 1912 službovat kot organist v Žiri. Tu je obstal in ostal. Njegovo glasbeno delo je obsežno in vsestransko; udejstvoval se je kot skladatelj in napisal čez 300 skladb, pevovodja številnih zborov, glasbeni pedagog, kapelnik pihalne godbe, priredil je več cerkvenih in svetnih koncertov. Številne skladbe, objavljene v različnih glasbenih tiskih, ocen, jejo strokovnjaki takole JE* privlačne in osvajajoče, ker uS. rablja bogastvo iz sveta hirSl nijskih barv ter ustvarja močr* pisane akorde in čudovito rurm, da bodo kar najbolje opra-V vlogo mladih pedagogov za * ene izmene. Glavna vzgoji-'djica, ki je doma iz Kranja, mi 'uupala, da je zelo zadovoljna vzgojiteljskim kadrom te izme-»~ Počitniški vsakdan na Pineti * otroke je vse drugačen kot pa rk, enoličen ali dolgočasen, 'lojni, športni in kulturni protoni od jutranje telovadbe do j*fernih kultumo-zabavnih na-jdpov so tako pestri in razgibani, ]* ao otrokom v pravo veselje, fanta je dobra in je je dovolj, israv so cene hrani in ostali (troski tako zelo narasli. Posebna pohvala gre upravni s letovišča z vsem osebjem, ki se /abjo, da so gostje res zado-fMjni. Higiena in čistoča v objek 4, vrstnih hišicah, na plaži, sortnih prostorih, parkih in tjnkah sta res na višku in take li ^stanja danes na vsej naši obali e »tsrečaš vsak dan. a Podobna zdravstvena kolonija, o »M to dejavnost še po starem ii r *ri imenujemo, deluje tudi na J/toku Sten jak na Brionih. Več >. (flt dvajset let je minilo, odkar t. ao tam zasadili prve lopate in to opravljali temelje za bodoče i, lorno letovišče otrok. Bila so H idobja, ko se je našim gorenj i- tom letoviščem na istrski obali i- »sabo pisalo. Posebno v času lk laskih konjunktur se je občin je možem obalnih istrskih 4- Pfin zaljubilo zemlje v Savudri-J- J1 na Pineti in Stenjaku, da bi i^adili hotele. Prizadelo je tudi j a Gorenjce, ki smo na teh po-kejih že imeli letovišča in smo ^)e investirali precej denarja in jftaovoljnegn deja. Da bomo ta jjpotrebna letovišča obdržali, je "ja in naloga vseh nas, zato fspevajmo vsaj s tem, da tudi m gostje vzdržujemo red in či->fo in da se kot gostje v teh jftoviščih obnašamo kulturno in dedno. Tovariški pozdrav Stanko Tomazin »Teden dni smo taborili na Bistriški planini v taborniški gozdni šoli in naš namen v celoti dosegli,« ocenjuje letošnjo gozdno šolo na Bistriški planini Marko Perne, vodja šole ter načelnik Odreda Severne meje v Tržiču. »V sedmih taborniških šotorih ter treh velikih štabnih šotorih je taborilo 18 dečkov ter 8 deklic v starosti od 7 do 12 let. Strokovna tehnična opravila smo opravljali trije starejši taborniki s kuharjem Alojzem Glavičem Zaradi dveh dni malce slabšega vremena smo celotni zastavljeni program realizirali 80 odstotno, kar je lep uspeh. Prejšnje gozdne šole so namreč imele več deževnih dni, kar seveda neposredno vpliva na izpolnitev programa. V šoli si namreč ne moremo dovoliti igračka nja z zdravjem otrok oziroma najmlajših tabornikov in zato v deževnih dneh delo trpi.« Ko smo se zadnji dan šole pogovarjali na Bistriški planini z mladimi taborniki, so vsi po vrsti hvalili gozdno šolo ter bili enotnega mnenja, da je popolnoma enakovredna tednu dni na morju. »Še bolj zanimiva je,« so povedali nekateri ter v isti sapi dodan, da je nekaterim delala preglavice obilica različnih delovnih opravil. Po oceni vodstva gozdne šole so bili dečki in deklice povsem enakopravni v izpolnjevanju nalog — vsi so sekali drva, nosili vodo iz oddaljenega izvira, pomagali oskrbnici planinske koče na Bistriški planini, vsi so ponoči straž ili tabor, itd. Udeleženci gozdne šole so se tudi aktivno vključili v proslavo ob Dnevu borca na Bistriški planini. Pri organizaciji in izvedbi šole je tabornikom priskočilo na pomoč trJiSko združeno delo ter nekatere druge organizacije in organi. Žalostno dejstvo ostaja, da taborniki sami nimajo toliko sredstev, da bi zmogli teden dni taborjenja ob minimalnih pogojih za trideset otrok — pa četudi ne bi preko celega leta izvedli nobenih drugih aktivnosti. Seveda pa teoretično delo in vežbanje določenih praktičnih veščin preko celega leta v taborniškem kotičku Odreda Severne meje pomeni urjenje za gozdno šolo ter za pravo taborjenje in življenje v naravi. Le-to mladim udeležencem gozdne šole ni delalo nikakršnih preglavic. Ob gozdni šoli tržiških tabornikov pa so se pokazali stari in vedno bolj štrleči problemi tržiškega taborni-štva: kronični problemi finančne ter materialne narave, članstva in množičnosti, povezanost obeh taborniških odredov v Občinski zvezi tabornikov, kolektivno članstvo v ZSMS, itd- Dejstvo je, da je potencialno članstvo Odreda Severne meje veliko; obe osnovni šoli v Tržiču ter v Bistrici ter mladina v obeh največjih ter obrobnih krajevnih skupnostih. Iz vsega tega potenciala se v OS M aktivno udejstvuje vsega 50 do 60 mladih, od teh pa je precej najmlajših. V taborniških vrstah opažajo precejšnje zanimanje za delo pri fobratenje gasilskih društev fiaoko — Gasilsko društvo Viso-*.ki združuje okoli 220 članov in 80 /Bvrrih gasilcev, bo slovesno pro-filo 40-letnico vstaje jugoslovan-i narodov in narodnosti ter ustalitev Osvobodilne fronte. Jutri, v prihajajo k njim v goste i iz Bistrice ob Sotli, Dubrave 'Zagrebu, Starega trga pri Slovenj fku, iz Velikega Trojstva, Krofa in Kumrovca. Z gasilskim d ruto iz Kumrovca bo visoško dru * podpisalo tudi listino o pobrate ; Pobuda, da vzpostavijo medse-' le stike, je bila posredovana na i biju prostovoljnih gasilskih dru-1*2. maja letos v Kumrovcu ob ftaici domačega gasilskega dru-kVisočani so pobudo z veseljem saj je njihov pobratim iz kraja, kjer se je rodil tovariš Tito. Prav on pa je pozami varnosti in prostovoljnim društvom povsod izkazoval veliko pozornosti. Jutrišnja slovesnost na Visokem bo potekala takole: ob devetih bo svečan sprejem gostov, zatem predstavitev krajevne skupnosti, njenih uspehov in težav, ter pogovori o požarni varnosti. Na željo gostov iz Hrvatske si bodo ogledali šer Kve-drovo kmetijo na Visokem in Mihce-vo na Lužah. Ob 14. uri bo mimohod gasilskih enot ter ob 15. uri pobratenje med obema gasilskima društvoma in podelitev priznanj. Potem bodo gostje in krajani družno zaplesali ob zvokih ansambla Modrina na ploščadi ob kulturnem domu. CZ. SOZD ALPETOUR SkejgaLoka TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije Kranj razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta ter določil sta ta ta slala in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Poleg splošnih pogojev in pogojev predpisanih v 511. členu (•kesa o zatrnsenem delu, morajo kandidati izpolnjevati še na-assje pogoje: " visoka izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na delovnih opravilih s posebnimi pooblastili ali višja izobrazba strojne ' sneri in 5 let delovnih izkušenj na delovnih opravilih s posebnimi I pooblastili, t mora In o_ politična neoporečnost P odpravljanje navedenih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan , uvodoma potvdaj Mar*u\ Prešernovo delo osmega /aru strani, ki jih je rqzdetil v tri knAm! Delo je povsem sveže, saj še nTS^ v knjižni obliki, imeli boste pni ? nost brati prvo objavo Izn knjige ki obsega 31 poglavij. nmojl izbrali deset in pn tem pazih ¥ niso iztrgani iz celote. 00 V prvi knjigi avtor opisuje čas tik pred vojno, torej leto 1940. Sprem ljamo deset mladih fantov in dekle, ki sicer nastopajo skozi orne trt knjige, ginevajo v času narodnoosvobodilne borbe, tako, da na kamri ostaneta le še Marko in Janina. Osrednji kraj dogajanja je RadovS^L kije skrita v imenu Markovo mesto, ostali kraji so imenovani; dokumen tarni roman se torej dogaja na Gorenjskem, od Radovljice tja do Kram Škofje Loke, Tržiča. ^Q Druga knjiga je postavljena v prvi dve leti vtijne, avtor opisuje živi nje pod okupacijo in začetke tajnih organizacij, preganjanje nju\^L članov, aretacije, vrivanje gestapovskih agentov v partizanske^^1 izdajstva, smrt. Prav tako pripoveduje o onemogočanju dela nekatertL aktivistov, njihovo preganjanje, izgone v koncentracijska taborišc^T knjiga vsebuje tudi begunjske zapore, streljanje talcev, eosnsei*... • mučenja. —J*u*tQ, Tretja knjiga opisuje življenje v partizanih: Mihove akcije čete borce (Gorenjski in Kokrški odred), tehnike, bolnice, hajke in osvobodit'1 Begunj. i^voauev Marton Prešeren je pisal sedem let. Ko je šel v pokoj, je zač*j razmišljati, kaj naj dela. Najprej je mislil na zbornik, saj je imel gradit* posebej o Radovljici veliko. Vendar ga misel o zborniku ni povsem ogrefa Lotil se je pisanja dokumentarnega romana, za katerega pnttx\da^ najlepša in najbolj čitljiva zvrst romana, saj so dogodki, amebe resnic** dopuščena pa je umetniška svoboda. Martin Prešeren je Blejec po rodu, čeprav je bil leta 19/2 rumm Udinah, kjer je družina živela nekaj let. Danes živi v RadoSJEi »Markovem mestu* torej. Pn očetu se je izučil vrtnarstva, kasnejeie^LiS v tovarni Sušteršič v Lescah. Po okupaciji se je takoj pridružil prvi rnHi OF, tedaj je bil sekretar Slavko Trelc, in na prvem sestanku so mu pou?R nalogo nabavljanja tehničnega materiala. V službi je bil namnr*^ davčni upravi v Radovljici, od koder je lahko odnašal pazn>md^!l potrebščine, ki so jih potrebovali. Proti koncu leta 1943 ar ie m*** umakniti v ilegalo. 5. januarja 1944 se je odpravil domov, da bi takoi odšel v partizane. Toda, doma so ga pričakali čmorokci, saj gaje obsodil na smrt. Ranjen se je rešil. Bil je nato borec 4. čete Gorenji odreda, komisar minerskega voda Ratitovec na Jelovici, nato je šel c' JT ravankek VOS-u OF Radovljica, nato je delal v tehniki TIII. za Jesenic od tam je šel h kokrškemu odredu in nazadnje je bil komisar 2. bammbjami Kokrškega odreda ter sodeloval pri osvoboditvi Begunj. Po vami opravljal vrsto odgovornih nalog in posebej velja povedati, da je & nazadnje ravnatelj Muzeja revolucije v Kranju. Posebej zato, ker jec tek letih zbral veliko gradiva za svojo knjigo; kot sam pravi, naredim »scenarij* za mesto Radovljica od leta 1941 do 1945. Seveda pa je primi sanju knjige uporabil tudi spomine in razgovore z borci. m M. Voičjak BRANKO BABIC 19 NA KOZARI UMIKANJE PREBIVALSTVA NA KOZARO Svoj pohod na Kozaro je sovražnik označeval z ropanjem, požigi, uboji, odvažanjem prebivalstva v posebna zbirališča in dalje v koncentracijska taborišča. Sistematično je izvrševal svoj peklenski načrt, Ubij. požgi, preženi, očisti vse, kar daje znake življenja! Z grebenov Kozare se je lepo videlo, do kod je sovražnik prodrl Plamen in dim ni požganih domov je kazal na njegovo pot. Izvajal je genocid nad ljudstvom, ki se ni hotelo ukloniti nasilju ter je raje šlo v boj za pravico do lastnega življenja, za lepši in bolj humani jutrišnji svet: Pred tem vojaškim strojem smrti so se ljudje umikali, zapuščali svoje domove in jemali s seboj le na inu inejše, kar so lahko na hitro pobrali. Nekateri so vpregi i vozove m nanje naložili nekaj živeža in obleke ter starce in otroke, ki niso mogli hoditi Drugi so vse svoje premoženje naložili na ramena m se tako podali na pot. Odvezali so živino iz hlevov in jo gnali pred seboj. Nenadoma so se pojavile dolge vrste ubežnikov iz vseh smeri ^Podkozarja, ki so se umikale v varstvo kozarskih gozdov in svoje vojske. Težko je opisati te prizore strahu, a hkrati poguma, zvestobe, zaupanja v lastne sile in v svojo oboroženo pest. Tega ni mogoče nikoli pozabiti. Položaj, v katerem smo se znašli, je bil izredno težak in zapleten. Kaj storiti? Ce bi se prepustili spontanemu toku dogodkov, bi lahko zabredli v najtežje posledice. Vedeli smo, da bodo v splošni zmešnjavi, ki nujno nastane pri neorganiziranem umiku, ljudje neposredno izpostavljeni sovražnikovemu udarcu, pobijanju in moriji. Po drugi strani je naši vojski ta množica pomenila silno breme in resno oviro v boju s sovražnikom. Kaj storiti? Jih pognati nazaj na njihove domove? Toda kako? Pre- Kričati jih, naj se vrnejo domov, je ilo nemogoče Njihov umik na Kozaro bi lahko preprečili samo s silo, kar pa bi pomenilo pognati jih v sovražnikovo žrelo in tako postati sokrivi njihovega pokola. Samo tako bi lahko zaustavili nepregledno množico, ki se je nezadržno valila naprej. Vse tiste vasi, ki še niso bile ogrožene, so se priključevale umiku in tako je množica vedno bolj naraščala, čim bolj se je bližala Kozari. Niti pomisliti ni bilo, da bi s silo odvračali starše, žene in otroke borcev, ki so bili sredi najhujših bojev, in branili življenja svojih najbližjih. Tega tudi borci ne bi nikoli dovolili. Tedaj je lahko prevladala ena sama odločitev: organizirati umik prebivalstva, ki ga je treba namestiti v gozdovih Kozare. Res je, da je bilo to z vojaškega vidika neprimerno, ker smo se s tem zelo obremenjevali, vendar je v takem položaju lahko odločal predvsem Človeški, moralni čut, ne glede na posledice. Priznam, da je tej odločitvi botrovalo tudi upanje, da bomo sovražnika nekako zadržali na obronkih Kozare, upanje, ki je v začetku izviralo tudi iz nepoznavanja sovražnikovih namenov in obsega njegove ofenzive. Tudi zaradi te naše šibke točke smo sprejeli bitko za Kozaro. Ko smo kasneje spoznali sovražnikove namene, je bilo že prepozno in nismo mogli več ravnati drugače, kot smo. Težko je danes reči, ali smo takrat sploh imeli kakšno drugo boljšo izbiro. Zato nikoli nisem obžaloval sprejete odločitve. Ko smo torej spejeli umik prebivalstva kot nujen ukrep, da bi zaščitili ljudi pred pokolom in množičnim iztrebljenjem, smo skupaj z okrožnim komitejem in štabom odreda imenovali poseben štab za evakuacijo, ki naj organizira umik in namestitev prebivalstva v gozdovih Kozare. Za predsednika oz. komandanta štaba je bil postavljen znani družbeno- politični delavec iz Medjuvodja Kojo Latinovič, člani pa so bdi predsedniki občinskih narodnoosvobodilnih odborov. Izdali smo poziv, da naj se ljudje organizirano umikajo in zato izvršujejo navodila imenovanega štaba. Ta je takoj izdelal načrt umika in razmestitve ljudi po Kozari. Vsi krajevni NOO so bili pozvani, da neposredno vodijo umik iz svojih vasi ter območij in načrtno usmerjajo ljudi na odrejena mesta. Tako ar a začel organiziran umik pod vodstvom štaba m evakuacijo in pod zaščito vojske. Po nekaj dneh ae ^ v osrčju Kozare nabrala nepregledna množica 80.000 ljudi, razmešče-n ih po soteskah in najbolj za v*, rovanih mestih. To je bil edav stveni primer v naši narodnoosvobodilni vojni in verjetno tadi v novejši zgodovini človeških usod, stisk in tragedij. Umik prebivalstva v kozarske rCTEK. 17. JULIJA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 7 STRAN G LAS kovinarsko podjetje ŽELEZNIKI Komisija sa medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge VODJE KOMKKC1ALNO PRODAJNEGA SEKTORJA (delovne naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo) Pogoji: — da izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike občine Skofja Loka, — imeti mora višješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri z najmanj 3 letno prakso na vodilnih delovnih nalogah ah — srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri z najmanj 5 letno prakso na vodilnih ali vodstvenih nalogah komercialnih služb, — izpolnjevati mora pogoje za opravljanje zunanjetrgovinskega poslovanja po obstoječih predpisih in mora biti moralno ter politično neoporečen. Mandat delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo traja 4 leta. Kandidati morajo k prijavi priložiti življenjepis, dokazilo o izobrazbi in dokazilo o praksi. Prijavo je treba vložiti v 15 dneh po razpisu na naslov NIKO kovinarsko podjetje Železniki, komisija za medsebojna delovna razmerja. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa najkasneje v 30 dneh po poteku razpisa Stanovanje ni zagotovljeno. TOTAL črpalka na Ljubelju Pri nas dobite: kavo, filme KODAC, meh-čalce, pralna sredstva, skladkarije, igrače, vseh vrst motorna olja Itd. Pri nakupu nad 1.000 Asch vrnemo davek takoj, menjava ugodnejša. PRISRČNO VABLJENI! POKLICNA LESNA ŠOLA Skofja Loka za delovna objavlja prosta dela in naloge ČIŠĆENJE ŠOLSKIH PB00TOBOV - en a Mike za nedoločen čas s polnim delovnim Poskusno delo traja en mesec. Osebni dohodek je okrog 8.000 dinarjev. Nastop službe 1. septembra 1961. Kandidati naj pošljejo prošnje v 15 dneh po objavi na Poklicno lesno šolo Skofja Loka, Kidričeva 59. Odgovore prejmejo v 10 dneh po preteku roks pri-jsv. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO SLOGA KRANJ Komisija za delovna raaaaerja objavlja prosta dela in naloge ĆI8TILKE za čiščenje prostorov v Straži»ču in na Planini Pogoji: — osnovna šola, — en mesec poskusnega dela Delo se združuje za nedoločen čas s 5-urnim delavnikom. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov Gorenjska kmetijska zadruga, TZO Sloga, Gasilska 5, Kranj. O renultatih izbire bodo vsi ksaanaati obveščeni v 15 dneh po izbiri. Osnovna sala IVAN TAVČAR Gorenja vas ija sa delovna raz-objavlja prosta dela K ia KUHANJA V ŠOLSKI KUHINJI v Gorenji vasi kuhar, — bivanje v kraju Nastop dela 1. 9. 1981 za nedoločen ca h. Prijava s doka sili o izobrazbi podajate v li dneh po objavi na Od Ivaa Tavčar, -eaja vas, 94S14 Gorenja ISKRA - ŠOLSKI CENTER KRANJ p. o. Kranj, Savska loka 2 razpisuje po sklepu odbore zs medsebojna delovna razmerja naslednja prosta dem in naloge: 1. UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA ZA POUČEVANJE TK NAPRAV Pogoj: , - višja izobrazba elektrotehniške stroke - šibki tok, - 3 leta delovnih izkušenj 2. UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV ZA POUČEVANJE ELEKTROTEHNIŠKIH PREDMETOV Pogoj: - visoka izobrazba elektrotehniške stroke - jaki tok 3. UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV ZA POUČEVANJE ELEKTROTEHNIŠKIH PREDMETOV Pogoj: - visoka izobrazba elektrotehniške stroke - šibki tok 4. UČITELJA SPLOŠNIH PREDMETOV ZA POUČEVANJE FIZIKE Pogoj: - visoka izobrazba pedagoške smeri fizike ali pedagoške smeri fizike z matematiko ali matematike s fiziko, - visoka izobrazba splošne, naravoslovne, matematično fizikalne, industrijske, astronomske ali meteorološke smeri fizike ali iz tehnične fizike Zaželeno je, da imajo kandidati opravljen pedagoški strokovni izpit. Delo pod zaporedno številko l.se združuje za določen čas za poučevanje v skrajšanem programu vzdrževalcev TK naprav. Delo od zaporedne številke 2.do 4.se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pomjeio plamene prijave z dokazili o izpolnjevanj« psgejev v li dneh po objavi na naslov Iskra - šolski center Kranj, Savska loka 2. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v M dneh po preteku roka za vložitev prijav. Trgovska delovna organizacija GOLICA o. o. Odkar aa delovna razmerja Temeljne organizacije Delikatesa o. sub. o. Jesenice, Titova 22 ponovno objavlja prosta dele in naloge SKLADIŠČNIKA - ŠOFERJA V TO s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: — prodajalec z eventuelno dokončano komercialno šolo ali ekonomski tehnik, — opravljen vozniški izpit B kategorije, — zaželen tečaj za skladiščnike, — 3 mesečno poskusno delo. — delo samo v dopoldanskem času Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pstMsjs aa naslov ABC PO MURK A, Trgovska delovna organizacija GOLICA, Kadrovska služba, Jesenice, Titove 22, 16 dni po objavi. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. TEMELJNO SODIŠČE KRANJ Predsednlštvo Ns podlagi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja prosta dela in naloge KURIRJA IN DELAVCA NA FOTOKOPIRNEM STROJU za temeljno sodišče v Kranju, za katera se zahtevata naslednja pogoje: — osnovna šola, — eno leto delovnih izkušenj Delavec, ki bo sprejet na delo na temeljno sodišče, bo združeval delo za nedoločen čas. Interesenti naj v 15 dneh po dnevu objave vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjenih pogojih ns naslov Predsedništvo temeljnega sodišča v Kranju, Ulica Moše Pijade 2. Kandidati bodo b izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roke. za prijavo. OSrsviibei P<*neljneniu todiMu Kranj in prizadetem »e opravičujemo .^rmii napak, <■ tO nanule v obuvi. 14. julija '!*..<> GLAS Radovljica Odbor za delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih slašb objavlja prosta dela ia naloge OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV ZA NORMIRANA IN REŽIJSKA DELA Razpisni pogoji: - dokončana ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj v obračunu OD Delo se združuje za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Rok za prijave je 15 dni po objavi oglasa. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov Almira, Alpska modna industrija, Radovljica, J a ln ova 2, (odbor za delovna razmerja DSSS). Vse ksadiaiti bomo o islam obvestili v li daeb po izvedenem postopka o izbiri kandidatov. LOKA - prsisvodao, trgovsko ia gostinsko podjetje naol.o. SKOFJA LOKA objavlja prosta dela o tirom s 1. OPERATERJA NA SISTEMU V ODDELKU AOP, DS88 Pogoji: — dokončana srednja ekonomska šola, — odslužen vojaški rok Prednost pri izbiri imajo ksaanaati z znanjem programiranja. 2. VOZNIKA KAMIONA V TOZD PRODAJA NA DEBELO Pogoji: — končana poklicna šola m voznika motornih vozil in izpit C, D kategorije ter 1 leto prakse ns podobnih delih 3. DVEH SKLADIŠČNO TRANSPORTNIH DELAVCEV V TOZD PRODAJA NA DEBELO Vsa dela se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo m dela oziroma naloge pod zaporedno številko 1. traja 60 koledarskih dni, pod 2. traja 45 koledarskih dni, pod 3. traja 30 koledarskih dni. Kandidati najjmelieio pismsar vloge z dokazili o izobrazbi na naslov ABC LOKA Skorja Loka, DSSS, kadrovski služba, Kidričeva iS, v roka 16 dni po objavi oglasa. ŽIVILSKI KOMBINAT -»TO« «. sol. o. LJUBLJANA LESCE ROŽNA DOLINA B komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE SKLADIŠČA SUROVIN IN EMBALAŽE Pogoj: — dokončana ekonomska srednja šola ali srednja komercial cialna šola, 1 leto delovnih izkušenj 2. VEČ SKLADIŠČNIH DELAVCEV Pogoj: — dokončana osnovna šola, — izpit za voznika viličarja Za objavljena dela in naloge pod točko 1. se zahteva trimesečno poskusno delo, pod točko 2. pa se zahteva enomesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenejo delavci pod 1. in pod 2. za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema li dni po objavi TOZD Triglav - Goreajka, kadrovska služba, Lesce, Kožna dolina 8. O izbiri bodo kandidati obveščeni v M dneh po končanem zbiranju prijav. Industrija volnenih izdelkov Zaznajte z n. sol. o. TOZD Tekstilna tovarna Zapuže Iščemo mlajše moške, ki bi si želeli pridobiti kvalifikacijo za: UPRAVLJAJOČA VISOKOTLAČNIH KOTLOV Pogoji: — dokončana poklicna šola, — ali 8 razredov OS in 2—3 leti prakse v proizvodnji, — odslužena vojaška obveznost, — zdravstvena sposobnost za opravljanje teh del Ostale informacije dobite v splošno-kadrovskem sektorju. Pismene vio^e naj ********em pl»nin»tv« Se NAČRTI ZA POVEČANJE DOMA Med vsemi našimi visokogorskimi postojankami je dom na Kredarici že dolgo najbolj obiskan. Na leto se tod ustavi poprečno okrog 20 tisoč in več planincev, alpinistov in drugih ljubiteljev gora. Če upoštevamo, da je obisk najgostejši poleti ob koncu tedna in da na Triglav prihaja vse več organiziranih skupin, postane kaj kmalu očitno, da je sedanjih 90 ležišč in 100 restavracijskih sedežev dosti premalo. Ob tem mala in zastarela kuhinja ter NALOGE GRADBENEGA ODBORA Predsednik gradbenega odbora PD Ljub-ljana-matica Gregor Klančnik je v pogovoru pred nedavnim povedal, da je njihov odbor že obravnaval in sprejel osnovna stališča akcijskega odbora. Le-ta dajejo časovno prednost •jpadnji doma, ki bo planincem v naslednjih 20 letih omogočil večjo udobnost in hitrejšo postrežbo. Po novi projektni nalogi, ki jo je potrdil gradbeni odbor, bodo sedanje zmogljivosti doma s prizidkom povečali na 150 ležišč in 175 restavracijskih sedežev. Konstrukcija objekta mora zagotoviti možnost povečevanja doma tudi v bodoče. V sedanjem domu bodo uredili samopostrežno restavracijo, v prizidku pa bo v istem nadstropju nova kuhinja. Drugi prostori prizidka bodo namenjeni sprejemu obiskovalcev, shranjevanju njihove opreme, prenočevanju in dnevnemu bivanju gostov. Tod bodo tudi skladišče, pisarna, prostori za osebje doma, zimska soba s samostojnim vhodom in kuhinjsko nišo ter prostori za meteorološko službo. nje zadeve, ki se bo z Helfl na K začeti -pomo investicijski strosai " krog 40 milijo- gane naložbe oc^jemc^na okrog.. moč začeti«»»^^^ da bodo kot s pomočjo žičnice. 10 pa pu^ nov to**** obenem bomo Planincem veh-mo&ufooljše udobje na Kredarici. znatno manj Ob helikopterskem pri stajalištu na moj-stranskih Prodih je bilo te dni nadvse živahno Gradbeni odbor je prav gotovo pred zahtevno in odgovorno nalogo. Pospešiti mora izdelavo potrebne dokumentacije in spodbuditi akcijo za nadaljnje zbiranje finančnih sredstev. Že letos mora opraviti vsa pripravljalna dela, ki obsegajo povečanje zajetja vode in vodnega zbiralnika. Prav tako mora zagotoviti helikopterski prevoz gradbenega materiala k domu, da bi bilo moč z obnovo doma začeti prihodnje leto in jo skleniti 1984. leta. Besedilo in slike: Stojan Saje Ogromen kup praznik steklenic bo dolini koristno uporabiti Za vodenje transporta, med katerim je helikopter več dni vozil pesek na Kredarico in v dolino odnašal vreče s praznimi steklenicami je odgovarjal načelnik postaje GRS Kranj in sekretar PD Kranj Emil Herlec. Pri delu mu je zvesto pomagal jeseniški gorski reševalec Miki Femz. Oba sta pohvalila zgledno sodelovanje Gorske reševalne službe in delavcev sekretariata notranjih zadev. Ob tem je Emil Herlec poudaril pomen helikopterskega prevoza materiala za obnovo triglavskega doma in ocenil, da ima edino takšna oskrba visokogorskih postojank pravo bodočnost. Franc Stegna r, vodja gradbišča na Kreda rici, je pojasnil, da je skupaj s šestimi sodelavci iz jeseniškega Gradbinca zadolžen za pomoč pri transportu materiala. Po 20. juliju bo z osmimi delavci delal pri povečanju vodnega zajetja in zbiralnika, dela pa bodo končali v približno mesecu in pol. Kup peska je ondan na Kredarici vidno rasel. Dela za razširitev in posodobitev Triglavskega doma so se torej začela. Ne le od gradbenega odbora, ampak od vseh nas, ki za uresničitev te pomembne naloge lahko karkoli prispevamo, je odvisno, ali ae bodo tudi pravočasno in uspešno končala. Ce naj bo obisk Triglava še naprej odraz pripad nosti naši domovini, potem je pomoč pn obno-Triglavskega doma dolžnost slehernega občana in obveza naše širše družbene skupno- »20 tisoč najlepših barv« Marija Brezar iz Kranja je letos sodelovala na razstavi cvetja in lovstva v Cerkljah in dobila priznanje prireditelja Blizu 20 tisoč ljubiteljev razstave cvetja in lovstva v Cerkljah si je letos ogledalo to tradicionalno prireditev turističnega društva. Prek 500 sodelujočih je prispevalo cvetje in lovske trofeje in med njimi je bila tudi Marija Brezar, s Ceste talcev 51 v Kranju. Nemajhno pozornost je vzbudila z razstavljenimi kaktusi. »Pred petnajstimi leti tako reka« splsk le nisem vedela, kaj sa kakteje. Prej sem bila namreč zape al sna kot račrnsevodkinja v Creini in v nekdanji Prehrani. Vedno sam sicer imela rada cvet- je, vendar časa za gojitev ni bilo. Pred upokojitvijo pa mi je sin za rojstni dna prinesel knjigo prof. inž. Franceta Verdiana: Kakteje. In ko je bil tudi mož upokojen, svs se začela ukvarjati z gojenjem cvetja.« Marija Brezar, rojena pri Tržiču, že od 1931. leta pa živi v Kranju, ima danes prek 400 različnih vrst kaktusov. Pa tudi druge lončnice in drugo vrtno cvetje goji. »Na začetku nisem bila najbolj navdnsena nad gojenjem kaktej, lttf. leta pa jeVlo v LjuMjaai ustanovljeno Društvo prijateljev kaktej. Včlanila sem se bolj iz radovednosti in od takrat stalno sodelujem. Tu dobivam vso literaturo, tu sem dobila znanje in danes se nenehno seznanja omi z novimi in novimi vrstami. Kakteje so hvaležne, sa gojenje selo enostavne in salo lepe. Danes je v svetu znanih prek M tisoč vrst kaktej. 8 krišnnjem in vzgojo pa nenehno nastajajo nove vrste. Osnovna značilnost le-teh pa je, da imajo najlepše barve cvetov. Vsaka vrsta pravzaprav brani svojo značilnost v barvi, obliki in vonju cveta.« Odkar se ukvarja z gojenjem cvetja, ima Marija doma rastlinjak. Za kakteje pravi, da potrebujejo topel, svetel in zračen prostor. Niso zahtevne, saj jim že peščena zemlja prija. Pozimi morajo biti na svetlem m hladnem prostoru. Ob pravilni in nezahtevni negi pa je osnovna značilnost kaktej, da vsako leto lepo zacvetijo. Cvetovi so zares lepi. ra v Cerkljah povsem iingsUa, rzgojna, in priznanje aa sssjakv ranje na njej farna aJagarsn rrea- vendar takorekoč enkratni, čez noč že ovenijo. »Na letošnji razstavi cvetk v Cerkljah sesa Zares sem ga sem domala ie na vseh razstavna cvetja v Sloveniji. Pa tadi prodajam rose. Vendar pa " va v Cerkljah vi vai nost. Kot članico društva Kranj ase veseli, da si' to rasstavo mladik, ki so se gojenje cvetja. Cvetje ia Barata pa imata pat ia prav sata velja paadsiritl vzgajal pasma * raastave. Po dragi strani m # res, da je gsjssds cvetja asasj drag konjiček. V bi BBsel Map 11 ti a uapeksnn. Kdor bi ti, lahko svetaJsm, zelo hvaležni.« Al PETEK, 17.JUI.UA 1981 REPORTAŽA 9.STRAN G LA! Spet kmetujejo Tuhinjska Mirna. Kaznotegnjena je od Kamnika do Vranskega, z gorenjske na štajersko stran torej. Prav na koncu doline, pri Zgornjem Motnikuje prava meja med Gorenjsko in Štajersko. MotnUani so nam povedali, da Jim *%lcu pravijo, da so Gorenjci, v Kamniku pa da so StaJt Po dolini se vije cesta, nmJNtitJapovezava Kranja, Ijubtjane, Kamnika s Celjem, Žalcem, Mariborom. Le na vzponu čez preval pri Kozjaku je ie makadamska. Ob cesti se vrste manjša in večja naselja, drobne vasice in samotne kmetije so pripete na brege. V dolini je le nekaj manJšik obratov, ljudje se vozijo na delo v Kamnik in ie dlje. Da Tuhinjska dolina ni revna, govore številne nove niše. Brez dvoma pa ima dolina še veliko možnosti za razvoj kmetijstva, v preteklik desetletjih so mladi fantje odhajali zdoma, poiskali delo v tovarnah, zgradili hiše v Kamniku. Kmetije pa so ostale brez mladih rok. Toda kot kaže, se bo vendarle obrnilo. Kmetovanje postaja spet privlačno. Zaradi spoznanja, da se da živeti tudi od kmetije. Seveda pa tudi zaradi skrbi, da ne bi ostale same. V Tuhinjsko dolino nas je peljala vest, daje šest kmetov opustilo delo v tovarni in se posvetilo le kmetiji. usmerili predvsem v živinorejo. Ivan U čaka r je maja letos pustil delo v Stolovem obratu v Motniku. Delovodja je bil in zaslužek ni bil slab. Toda kmetija je potrebovala celega človeka. Oče in mati nista več zmogla. Zena še hodi v službo, Ivan se je povsem posvetil kmetiji. Kako je šlo lani, ko so začeli graditi hlev? Komajda si še predstavljamo, kako smo zmogli, pravi Ivan. Dopoldne v službi, popoldne kopica dela doma, saj veste, koliko poti, iskanja gradbenega materiala zahteva gradnja. Deset let delovne dobe ima Ivan Učakar, zdaj si jo bo plačeval sam. Poklic strojnega ključavničarja mu bo na kmetiji prišel zelo prav, saj danes brez strojev ne gre več, s popravili pa je težko. Vendar, pravi Ivan, kdor dela na kmetiji mora imeti veliko veselja do dela. Brez tega ne gre. Toda ne skrbi ga, da bi 17 hektarov zemlje, od tega 9 kmetijske, ostalo pa je gozd, ne preživelo družine. Toda cene. 0 tem bi lahko dolgo govorili. Med osem in devet dinarji se giblje odkupna cena mleka. Kakor pač pokažejo merjenja tolšče. Toda, se oglasi mati, ne morem razumeti, kako so lahko merjenja iz meseca v mesec različna. Da so lahko razlike poleti in pozimi to že, saj na mleko gotovo vpliva sveža krma. Poglejte ceno mleka in radenske v trgovini, doda Ivan, pa koliko dela je potrebnega za liter mleka. Ivan Učakar is asaja letos jmstil Sodobna knsstlja zahteva delo v Stolovem obratu v bvs celega človeka. Slovo od tovarne ni bilo težko Od Spitaliča smo krenili proti koncu doline. Motnik je zadnje večje naselje ob cesti. Na robu vasi tabla z napisom Zgornji Motnik in hišne številke 13, 14, 15 in 16, pod njimi napis Brezovica. Zanimiv je tale Zgornji Motnik, smo dognali kasneje. Zaselki so raztreseni po bregeh, po tri, štiri domačije. Vsak je ohranil svoje ime, čeprav so »uradno« vsa Zgornji Motnik. Tako domačini še vedno uporabljajo imena Brezovica, Bela ... Mladi Jote Slapnik je dejal, da slovo od tovarne ni bilo težko, saj zaslužek ni bil kdo ve kaj. Najvišje med štirimi bre-zovškimi domačijami leži Pečnikoya. Mladi Jože Slapnik je maja pustil delo v Stolovem obratu v Motniku. Slovo od tovarne ni bilo težko, zadnje čase je zaslužil fo 500 starih tisočakov, metija pa je potrebovala mlade roke. Oče je vojaški invalid, mati je opešala, sestra ima okvaro na hrbtenici. Kmetija ima 18 hektarov zemlje, dobra dva hektara njiv okrog domačije. Obdelovati jih je moč s stroji, traktor imajo že dve leti. V hlevu imajo deset glav živine, po dva pitanca oddajajo na leto. Sedem let delovne dobe ima Jože, zdaj si jo bo moral plačevati sam. Zaenkrat stvari še ni uredil, prihodnje leto bom zagotovo, zatrjuje. Toliko bom doma že zaslužil kot v tovarni, malo bom drvaril. Res, kmetija je potrebovala mlade, krepke roke. V tem pogledu lahko pozdravimo Jožeto odločitev. Toda pogovor pri Pečnikovih nam ie vendarle zapustil vtis, da bi morali Jožetu pomagati, da mu začetne težave ne bodo vzele obilice dobre volje. Kriaaikovi se soočajo s sačetaiau težavami, saj se kaset posna, da je gnspsssr enajst let hodil v slntbo. Treba bo p praviti hlev, zarediti silos, nakupiti stroje. Dobrih sto metrov nižje, okrog 600 metrov visoko leži Lanišarjeva domačija. Tudi Jože Križnik je maja pustil delo v Stolovem obratu v Motniku. Zena sama ni več zmogla, starša sta ostarela. 27 hektarov zemlje imajo, od tega 6 hektarov njiv in travnikov. Kmetija je za silo opremljena s stroji, kosilnico, obračalnik in traktor imajo, saj je njive na bregeh moč obdelovati s stroji. Enajst let je Jože hodil v tovarno, kmetiji se to pozna in Križnikove dajejo začetne težave. Namesto devet bi lahko redili najmanj petnajst glav živine, pravi Jože, toda popraviti moramo hlev, zgraditi silos, najprej pa odplačati kredit za traktor. Kot višinska kmetija imajo več olajšav, tudi pri nakupu mehanizacije, pri Emonini kooperaciji jim pomagajo. Toda često razmišljam, pravi Jože, da bi bili lahko pri davkih manj strogi, da bi morda upoštevali, da so na kmetiji ostareli starši in majhni otroci. Med delavskim in kmečkim zavarovanjem je velika razlika, če bo enkrat to za kmeta dobro urejeno, mladi gotovo ne bodo več zapuščali kmetij. In seveda cene, nadaljuje Jože. Kmet za mleko in živino dobi premalo. Ne vem, se sprašuje, zakaj razlika z družbenimi posestvi, ki marsikje pridelajo celo izgubo. Cene naj uredijo Orehovca iščete, tam gori na Beli je, ena tistih treh velikih, bogatih kmetij je to, nam je prijazna Motni-čanka kazala v breg nad Motnikom. Res, Orehovčeva kmetija že na zunaj kaže, da je dobro vpeljana. Ivo Ore-hovec je bil eden prvih Mot-ničanov, ki je obiskoval kmetijsko šolo v Šentjurju. Tam se je precej naučil, posebej konstilo mu je delo pri Emoni. Delal je na odkupu in dobri dve leti sta s pospeševalcem hodila po Tuhinj- pastir jim na planini ču krave, vsak dan gre ed pogledat gor. Orehovčevi se docela usmerili v živin rejo, za katero je v moti ških bregeh največ pogoj« 24 hektarov zemlje ima. od tega 6 hektarov travi kov in 60 arov njiv. Lani oddali okrog trideset tis litrov mleka, vsako leto o dajo po štiri, pet pitane« Kmetija je prenovljena, vi lej nekaj gradimo, pravi I\ Tudi s stroji je dobro oprei I jena. Ivan Orehovec je bil pr leti delegat motniških kn tov. Veliko predlogov sr imeli, pripoveduje, toda pi maknifo se ni. Sele zadi dve leti se je veliko spren nilo. Višinskim kmetij« priznavajo pri nakupu gno in krmil 35 odstotna nad mesti la, deset odstotkov v kot nižinskim. Toda razli je še vedno premajhr pravi Ivo, najmanj dvajt odstotkov bi je moralo bi saj je na višinskih kmetij, veliko več ročnega dela naš oče na primer vse le kosi meje in brege. Ze dobro so kmetje spre j stari milijon nepovratne denarja za vzrejo goved občinske blagovne rezen Znatno bolje je kot pr leti, pravi Orehovec, to osnovni problemi naše kmetijstva niso razrešei Uredijo naj cene, realne n bodo, pa ne bo potrebn nobenih nadomestil. Z njii je tudi veliko administr tivnega dela, koliko papir sem moral popisati pri o kupih, se spominja Ivo. Kmetje bi morali biti tu pri pokojninsko invalidske zavarovanju bolj izenačeni delavci. Zdravstveno za v rovanje je za kmečke dru: ne še kar dobro urejen mislim pa, da je starosti zavarovanje kmetov le ne: prehodna oblika. Poiske bomo morali boljšo rešite Če danes oba, mož in žei plačujeta zavarovanje, na leto veliko nabere. Za se ženske nič kaj rade • odločajo za kmetovanj Orehovčeva kasetija je dobro vpeHaaa. Ivo je bil eden prvi UstnifssoT, ki js obiskoval kmetijsko solo v Aentjarjm, dob dve lati je delal pri lasoni in na terenu dodobra spoznal pn bleme natega kssetijstvs. ski dolini. To je bila prava šola, pravi Ivo, dodobra sem spoznal probleme našega kmetijstva. Trideset glav živine imajo, v hlevu le sedem, ostale se pasejo na planini. Vsi trije belški kmetje imajo namreč pašno skupnost, električni Najmanj 15 kmetij pozni v Spitaliču in Motniku, imajo neoženjene gospodi je. Fantje so že v letin, š rideset let, nekateri inu celo petdeset let, matere jim opešale. Pravega izbo na takih kmetijah ni vide M.Volčjak PETEK. 17. JULIJA 1M1 3 LrASlO.STRAN. Naši športni delavci JANEZ STARE: KRANJ - »Zmotno je prepričanje, tet u je i zatonom izredno uspešne iportne kariere Janeza Terana konec s celotnim namiznim tenizom v Kranju,« pravi Janez Stare, predsednik trenerske komiaije pri namiznotoniSkt zvezi Slovenije in eden izmed trenerjev Kranjskega Triglava. »Ne zmerno namreč pozabiti, da je Kranj vze do začetka sedesadesetih let imel zveznega ligaša pri moških, pri ženakah pa ie nekoliko d|je. Nesmiselno bi bilo tadi ponovno pogrevati probleme, uradi katerih je morala ženska ekipa prenehati tekmovati v prvoligaški konkurenci. Padec namiznega tenisa v občini je bila le logična posledica razmer, v katerih M je znašel. En mm trener ni mogel istočasno deliti znanja pionirjem, mladincem in članom. Za kvalitetnim vrhom je zato nastala praznina. Rešitve ni prinesla niti nastavitev profesionalnega trenerja Mirka Janškovca, mj m pogoji m delo se vedno niso apre- Klob ie danes dela v razmerah kot prod dvajsetimi leti. Zadnje kakovostne mize so kupili pred petnajstimi leti, čeprav Klan m svoje najboljše mize predvideva le štiriletno uporabnost m trening in tekmovanja. Igralci trenirajo v telovadnici osnovne iole Simon Jenko, kjer pa zaradi utesnejnoeti ne morejo organizirati niti enega turnirja. Po pravilih namizttoteniske zvem lahko postavijo v tak prostor le eno mizo, na treningu pa jih imajo po pet ali već. Prod petimi leti so v klubu okrepili upravni odbor, izboljšalo se je tudi strokovno delo. Z mladimi so pričeli delati trenerji Vinko Maruši«, Darko Zupane in Janez Stare, ki so v teh letih vzgojili mlo obetaven rod namiznote- »Sadovi dela se že kažejo« niskih igralcev. »Prvi sadovi dela se ie kažejo,« brez kakršnekoli samohvale ugotavlja Janez Stare. »Rang liste povedo dovolj. Štirje pionirji - Matija ievic, Saje, Bukoviek in Preloviek -so ob koncu sezone med prvimi dvajsetimi v Sloveniji. Za primerjavo povejmo, da ima cela Ljubljana med dvajee-torico le dva igralca, Maribor pa celo nobenega. Veliko obetajo tudi mladinci MatUaševič, Jovič in Jauh, ki so na republiški lestvici vsi uvrščeni do petnajstega mesta. Z ekipo, sestavljeno iz dveh mladincev in enega pionirja, smo tekmovali tudi v republiški članski ligi. Na koncu smo pristali na tretjem mestu, četudi smo m zadnji dve leti krepko otepali izpada. Strokovnjake navdušuje tudi izreden napredek pionirk, mnogi govorijo celo o najbolj perspektivni ekipi v državi.« Dodajmo ie nekaj dosežkov namiz-noteniikih igralcev Triglava v minuli sezoni: mladinci so bul na ekipnem državnem prvenstvu v Kranju deseti, v dvojicah so tretji do četrti v državi, nadarjeni MstijsSevi« je zaigral m republiško pionirsko reprezentanco. Ti rezultati ie obetajo, da se namizni tenis, čeprav sedaj ie pastorek iportne javnosti v Kranju, približa nekdanjim uspehom in popularnosti. »Padci in vzponi so v športu nekaj običajnoga. V Kranju smo na poti vzpona. Strokovno delo napreduje, dobro delajo tudi pri etraziški Savi. Pri Triglavu predvidevamo v tej sezoni za najboljše po sedem treningov na teden. Ce pa telimo namizni tenis v gorenjskem središču docela uveljaviti, potem ve|ja zopet razmišljati o profesionalnem trenerju,« zaključuje Janez Stare. ("Zaplotnik Košarka r REPREZENTANCA ITALIJE V KRANJU KRANJ - V okviru priprav na letošnje evropsko kadetsko košarkarsko prvenstvo se bo reprezentanca Jugoslavije pomerila n svojimi vrstniki iz I Ulije. Srečanje italijanskih in jugoslovanskih košarkarskih naraicajnikov bo 19. julija ob 19.30 v dvorani na Planini. Za kadetsko reprezentanco Slovenije, ki je v Kranju gostovala v torek, bo to ie drugo srečanje Jugoslovanov. Kadeti modre reprezentance so se za evropsko prvenstvo pripravljali v Kr•■■-isti gori in Kranju. V CERKLJAH ZMAGALI SENČURJANI CERKLJE - Pretekli petek ob SO. uri se je pričel in v soboto ob 20. uri zaključil tradicionalni, šesti 34-urni košarkarski maraton med KK Cerklje in KK Šenčur na igrišču sa osnovno šolo v Cerkljah. Letošnji maraton je organiziralo športno društvo Krvavec Cerklje ob 3«-letnici obstoja in uspešnega deloanja. Za vsako ekipo je nastopilo po 25 igralcev, ki so lahko napravili vsak po 35 osebnih napak. Po 14 urah hitre in na trenutke tudi atraktivne igre so zmagali Senčurjani z SS koši razlike. Večino tekme so vodili gostje, po drogi in deveti uri igranja pa ao povedi! domačini. Vreme je bilo igralcem v glavnem naklonjeno, le pol ure pred zaključkom maratona je pričelo deževati. Rezultat srečanja je bil 1M J: 1*34 za Sen-čurjane. Pokrovitelj letošnjega šestega tradicionalnega maratona je bil Central — TOZD Vino, ki je poskrbel za osvežilne napitke, hrano pn so pripravili v soli. Prod tem sta ae ekipi srečali ie petkrat, vendar so bili gostje iz Šenčurja vedno boljši. Kose za KK Krvavec Cerklje so tokrat dosegli: Stular 117, Kovačič 38, Korbor 37, Brankovi« R 80, Sular 30, Bobnar S. 52, Psrko 101, Brankovie V. 30, Gricar 43, Bobnar J. 14», Bolka 19, Brankovi« 00, Jagodic 01, Zargaj 04, Lampe 74, Pustoelemšek 90, Martinčič 17, Msseg 130, Korošec 301, Burgar 49, Pire 3, Kepic 95, Kropi vnik 83, Ene 93. Koše u KK Šenčur so dosegli: Stare 07, Golob I. 38, Urh 48, Hrovat 310, Kriinar 100, Jovanovič 140, Prostor 8, Vidic 31, Bsvdek 104, Teran 8, Rudei 55, Weingeri 38, Sobočan 31, Golob M. 55, Remic 8, Tadič 171, Zvan 80, Gaiperlin 78, Kacin 10, Perdan 84, Žiro vnik 38, Sajovic 147, Kordii 48, Gorenc 94. J. Kuhar Vaterpolo TEŽKO V DRUGI LIGI KAMNIK - Preteklo soboto in nedeljo M Je končalo tekmovanje v prvi zvezni vaterpolski ligi. Prvak je znan, mj je dub rov oliki Jug tadi letos osvojil državni naslov. Iz lige sta se poslovila Crvena zvezda iz Bsngrads in Triglav Iz Kranja* Čeprav je prva zvezna liga zaključena, vaterpolska sezona s tem ie ni končana. To soboto ta nedeljo bodo startali ligsii v numrepabliaki vaterpolski ligi - zahod. Msd moštvi Burina Iz Reke, Delfina iz Rovi dia, Kopra, Jedinstva Iz Zadra, Gusarja iz Filip Jakova, Brodograditelja iz Betoni-ne bodo tadi Kamateani. Slednji so se u to Knstveao sezono slabo pripravljali, saj o v Kamnika slabe pogoje m trening. Koristili so detao le zimaklin letni bazen v Kranju, v Kamniku pa ima voda v teh dneh le 19 stopinj. Prav zaradi slabih pogojev in pomasjkasju igralskega kadra bo v Kamnika to seaoao v medrepubliški ligi šlo bolj slabo. Neurejene razmere so vplivale, da je nehaj igralcev prenehalo z igranjem. Tudi klubska uprava deta slabo. To je tudi vzrok, da v klubu nimajo pionirjev in kadetov. Vse kaše, da gre vaterpolo v Kamniku no zlu. Kamniški TKS je letos namenil va-torpolskemu klubu le borih 130 tisoč din. te ne bi bilo pomoči Svilani ta, bi ■ tem denarjem Kamalčsal bolj tenko piska li. V soboto bodo Kamničanl startali v to sezono v Zadru. Gostje bodo Jedinstvu. Na pot na bo trener Vojko Podveriček popeljal le devet igralcev. Nekateri igrani ao namreč poškodovani, dragi pa na morju. Sicer bodo to sezono m Kamnik Igrali Črnomelj, Šimenc, G radi še k (vratarji). Soahsbl, Podobnik, Dojetaovi«, Znidaršič, Slapar, Košek, Nadižar, Farcaik, Virjant, \urkal ta Podveriek. Od lanskega moštva »o vsi igralci, ki so ostali. K Triglavu sta ■ * vrnila Wagner in Strgnr, k vojakom pa je odšel Reiener, medtem ko sta Pibernik in Ansec prenašala i igranjem. V tej a*edrepubHiki ligi je le sedem moštev ta Kamaičanom se ni treba bati, da bi morali ligo zapustiti. Vseeno pa jim to sezono ne bo lahko, saj so slabo pripravljeni. -dh TUDI TEKMOVALNI DOSEŽKI TRŽIČ - Balinsrji sekcije športnega združenja »5. avgust« so letos uspešno nastopali v drugi gorenjski UgL Z devetimi osvojenimi točkami ter brez poraza so zasedli tretje mesto. Brez izkušenj na tekmovalnih baliniščih so zaostali za balinarj« kranjskega Borca in tekmovalci Iz Z i rov. V prihodnji sezoni bodo trtiški bali na rji ob trdem treningu ter z voljo dosegli tudi potrebno tekmovalno rutino, ki je nujna za kakršnokoli napredovanje v višjo ligo. Bali na rji športnega združenja »6. avgust« pa imajo edini v Tržiču tudi balinišče, ki ustreza temu imenu. Eno je tekmovalno balinanje, drugo pa rekreativno, ki pa je v Trticu Uredno priljubljeno. To nenazadnje dokazujeta tudi balinišči pri obeh gostilnah v Krizah, ki sta zasedeni domala po ves dan. Podobno je tudi na Ravnah, četudi balinarska sek-cijs športnega združenja »5. avgust« združuje le del vseh ljubiteljev balinanja hot športne ali rekreativne dejavnosti. Njej pa je tudi uspelo, da je kljub slabim pogojem m delo dosegla določeno kakovostno raven balinanja in tekmovalne dosežke. Vsekakor pa veliš po vzoru Raven zgraditi enostozna ali celo veča te zna balinišča tudi v drugih krajevnih skupnostih, mj investicije v tovrstne objekte niso velike. ALPINISTIČNE NOVICE Šahovske novice ZMAGA GORENJSKE 1RANJ - Na tradicionalnem šahovskom dvoboju ss 80 deskah so gorenjski takten primzgall nssptotslte iz občin Domžale is Kamnik s rezultatom 80:44. Po testih medsebojnih obračunih tako vodijo • 4:3. Pomembnejši izidi zadnjega dvoboja: Oatermsn - Karaar 3:9, Mencinger -Ivoci« 9,5:1.5, Bsvdek - Slfrer 1:1, Jo->.■..-onalsi m«?d narodni mo«tveni turnir v ksSžfaj Sob«:. Turnir ho \ nedeljo. 2.*v-gsjŠB, s priteOom vb deveti uri. Potekal bo v xnđnv»aju sodelovanj* / društvi U '\l fjjf.vai, « katerimi .ur.***, .v.v;-;., t tHjS ia** redoe stike. ŠPORTNA TEKMOVANJA OB PRAZNIKU LESE - Člani' športnega društva Lese so ob krajevnem prazniku pripravili tekmovanji v namiznem tenisu in v streljanju z zračno puško. Pomerile so ekipe iz Loma pod Storilcem, iz Zvirč in domačini. Pri igri z belo žogico ao se najbolje odrezali igralci iz Le*, gostje iz Zvirč in Loma pa so bili uspešnejši od domačinov v streljanju z zračno puško. Predvsem pa sta tekmovanji v Lešsh izzveneli kot srečanje članov treh športnih društev v trtiški občini, ki kljub skopo odmerjenim finančnim sredstvom dobro skrbijo za telesnokul-turno dejavnost v svojih krajevnih skupnostih. Člani domačega športnega društva so skušali ob krajevnem prazniku izvesti tudi tekmovanji v šahu ta krosu. Kros je odpadel zaradi slabega vremena in borbe za šahovnicami zaradi premajhnega števila prijavljenih ekip. Domačini so hoteli ob prazniku pritegniti v svojo sredino tudi športnike is drugih krajev občine, toda njihova povabila so naletela na gluha uiesa. Zal leiki primer ni edini... je bil na Brdu pri kranjske udeležence V sredo, 8. julija 1981 Kranju »prejem Alsa Kun.vsr.tsr P^Sg^Sffi društva iz Kranja in Skupščine občine Kranj. Člani odprave so s krajšim predavanjem z diapozitivi predstavili potek odprave, poleg tega pa so predstavili tudi probleme našega in Ae posebej kranjskega alpinizma. Večer je minil v prijetnem vzdušju. Pa Ae nekaj plezalnih uspehov: Tomo Česen in Nejc Zaplotnik sta 6. julija ponovila Varianto Aschenbrennerjeve nari " S «teni Travnika, 8 julija pa preple- smen v S steni Travnika, B .ju 7» 1» fte Zaiedo Sit v S steni hit. "^rrtner je ^P^^fiS ponovno poizkusil presmučati ooizkusil presmučati Pallavici niiev ozebnik v Grossglocknerju. Po vzponu preko njega j> ugotovil, da je preveč po , denel in ie zato presmučal, že drugič v tej Soni Viseči ledenik v S steni iste gore Janez Trile in Andrej Zidar itJ, preple-Ja Centralno smer v Veliki Koroški Bab Marijan Ručigaj preplezala kamine v Sitom glave. .. Dušan Sajovic sta levem delu stene Nad Matja* Dolenc KRANJ - Dvorana na Planini, prijateljsko košarkarsko srečanje ka detov SFRJ in Slovenije. Izid srečanja: SFRJ: SRS 99:78 (49:44), gle dalcev 200, sodnika Lipovac in Hafner (Kranj). SFRJ: Cambij Petrovič 17, Alekstt 16, Petrovič 4, Radonjič 5, Lukenda 12, Srete novic 4, p*, rasovič 5, Sčepanovič 2, Micounovič 4, Radunovič 11, Milovojša 21 SRS: Miklavčič 8, Horvat 3, Hudokhn 2, Mikta 2, Metelko 4, Hercos Kek, Vencelj 16, Kocbek 6, Golobic 6, Mržek 12, Turk 14. V okviru priprav na letošnje balkansko in evropsko kadetsko košarkarsko prvenstvo se je modra vrsta pripravljala v Kranjski gori in Kranju. V okviru teh priprav v Kranju so se kadeti SFRJ prvič pome rili s svojimi vrstniki iz Slovenije. V dobri predstavi so bili boljši košar karji izbrane vrste Jugoslavije. — Foto: D. Humer Absolutno in mladinsko plavalno prvenstvo SRS Najboljša Triglav in Borut Petrič RADOVLJICA - Najboljši slovenski plavalci ia plavalke v ■Imltaal kategoriji in kategoriji inladlncev so se dva dni borili v radovljiškem letnem bazenu m mošt »sne in pora uri čar ispabHike naslove, čeprav je radovljiški bazen težak as plavalce, je Ravenčanka Andreja Cesnik postavila aov abeolutai državni in rspuhHsbi rekord na 100 hrbtno. Nova jugoslovanska znamka v tej disciplini je 1:8,5. V moštveni razvrstitvi je aa tem prvenstvu največ dosegel kranjski Triglav. Trista vani so bili prvi v skupnem seštevku v članski konkurenci; najboljši ss bili tako pri fantih hot pri tenakah. Skoraj enaka slika ae je ponovila tudi pri mlndiurih In salssfrsltah, Triglavani ao skupni zznago-valci, prvaki itpnbUks so tad msd mla-dinci, medtem ko so bile mltimi« tretje. V posameznih disciplinah Is največ naslovov osvojil naš najboljši plavalec Kranjčan Borut Petri«, ki je bil s lianami zmagami dale« naiboljii pnsssmsik Pri tem je Petri« osvojil še dva naslov* Skupaj s štafeto Triglava je bil dvakrat prvi. Moštveni vrstni red - mladinci - 1. Triglav (Kranj) 14.573. 3. Ljubljana 7.301, 3. Koper 5.381; mladinke - 1. Ljubljana Kana 14 790, 3. Fužinar 10.633; absolutna naslov na kategorija - moški - 1. Triglav 18,307, 3. Ljubljana 16.801, 3. Radar (Trbovlje) 13.143Tžcnske - 1. Triglav 14484, 3. tli- Članica PK Triglava iz Kranja Mateja Kosirnik je na letošnjem republiškem absolutnem prvenstvu v v Radovljici osvojila 200 m prsno. — Foto: D. Humer Rezultati - moški (z velikimi črkami ao ponajbolji! v ^sfrl^ST^ mladinki 400 m kravi: 1. B. Petne 4.I1.B2, S D Petrič (oba Triglav) 4 23,83 2 £.t";b "iimUana) 4:30,13, 5. KADOlC EUCKOVIČ (oba Triglav) Kos ( 4:30,30 4:3041; (Fužinar) KRANJ GOSTI SLOVENSKE ŠAHISTE KRANJ - Danes se bo v Kranju pod pokroviteljstvom Skupščine občine Kranj in v organizaciji domačega šahovskega društva začelo 35. prvenstvo članic SR Slovenije v šahu za leto 1901. Turnir, na katerem imajo pravico nastopiti vse šahi stke od II. kategorije navzgor, bo trajal do 30. t. m. Saklstke bodo igrale v prostorih Šahovskega društva v Prešernovi 11/1 «sak dan v popoldanskih urah od ♦tirih do devetih, prekinjene partije pa dopoldne od devetih do enih. Zmagovalka bo dobila naslov članske prvakinje Slovenije za leto 1901, diplomo in pokal organizatorja ter pravico do nastopa na državnem prvenstvu. Najbolje tri uvrščene mojstrske kandidatke pa bodo pridobile pravico nastopa na IV. zveznem turnirju ženskih mojstrskih kandidatk, ki ho jeseni v Smederevu. Turnir bo vodil zvevni sodnik Ljubo Oiordjrvič. njegov pomočnik pa bo Dušan J okovi regionalni šahovski sodnik. Or ganlzator |s, pred sačetkom tck.inovz.nja izda! zkrosn* n bilten s podatki o urbanizaciji turnirja %ot t«.»dl o Kranju, mestu go-•tftriju. Otvoritev turnirja bo dane« oh ~\ M, i* 16. uri p* bo na vrsti prv»i1, 7. KADOlC (oba Triglav) «7,53; 100 m krsvhLB. Petrič 50,78. 3. D. Petrič (oba Trtatav) 57.18, 3. Novak (Rudar) 87.10; l^prsn« 1. Pavlih. (Branik) 1:00-^3. B Petrič (Triglav) blMr3.M.j-č (Ljab-ljann) 1:18,07, 5. JOC1Č (Triglav) L 10,30; 100 m hrbtno: 1. Koa -glav) 2:40,39, 3. Kos (Fužinar) 2:43,41. S VEL^KOVIČ fTrigtav) tU^. 400-mešano: 1. B. Petri« (Triglav) 4:50.44. SNovak (Rudar) 5:61,50. S. D. Petrič S8M875. JOaČ 5:83,30, 0. KADOlC (oba PLAVALNI MARATON USPEL JESENICE - Letno kopališče Ukora aa Jesenicah je bilo v soboto la nedeljo prizorišče zanimive plavalne prireditve Kvalaega maratona, ki ga jeorgani zdaiia m množičnost pri ZTKO J ce. Glavni namen maratona, letošnji js bil že tretji po vrati, je povečati zanimanje m pta vatai šport v jeseniški obetal^ Z tetoš-njim maratonom so udeleženci tudi počastili praznik krajevne shspsnsH Sava, praznik občine Jesenice in 40-letnico vstaje naših narodov in narodnosti. Posebnost jsseaiškega maratona je tremi leti, ko so prvi« organi čet»eroboj ZAPOLNITI VRZELI TRŽIČ - Velike investicije v športne objekte po ustavljene, kar je vsekakor potreben ukrep. V Tržiču so že lani izračunali, da bi športno-kulturna dvorana, če bi ae te odloČili za gradnjo, zahtevala vsako leto najmanj 300 starih milijonov za tekoče obratovanje in vzdrževanje. Velike vrzeli v tem ozira kaže zapolniti z gradnio manjših športnih objektov, ob gradnji katerih je moginV računati tudi na prostovoljno delo ljubiteljev sporta in rekreacije. To velja tako za načrtovano t rim stezo v Zvirčeh, sa tenitku igriš^s v K ritah, za manjša igri*en • krajv\nih skupnostih fcot tuni zh potrebe tržiških ljubiteljev bc.ljnan.ta. ' tem, da plavalci vsako leto plavajo po šest ur ve«. Prod _ zirali maraton, ao neprerrgoans plavali 34 ur, lani 30 ur in letos 30 ur. Tako kot prejšnja leta je tadi letos plavalo šest saksmajth jeseniških plavalcev, ki ao v SS-tik urah skapaj preplavali kar 98 kUesastoui. Plavali so Rsdo Tolar, Niko Brejc. Ljubo Spe udov, Bojan Ravnikar, Janez Kržišnik in Beno Ram ni. Vsak je plaval eno uro In tako ao m menjavali vseh 80 m. Posebnih težav niso imeli, ves čas pa so lik bodrili tudi drugi plavalci in obiskovalci letnega kopališča Ukora. Pri tem velja poudariti, da so vsi udeleženci maratona v povprečju stari nad 30 let, poleg tega pa se že ve« kot 10 let aktivno ne ukvarjajo s plavanjem. Ob uspešnem zaključku maratona, kjer so se zbrali tudi številni Jeseničani, je predsednik komiaije m množično«* pri ZTKO Jesenice Branko Jeriha vtem udeležencem poselil diplome. Finančna sredstva za organizacijo in izvedbo je predvsem s prostovoljnim delom zbrala celotna ekipa plavalnega maratona, na pomoč pa je priskočila tudi Železarna »' *»mtBL«TA, 1». julij Prvi 54» Dobro jutro! - 8.07 Radijska igra za otroke Skladbe za mladino - 9.05 Se pomnite, tovarili... - 10.06 Nedeljska matineja - 11.00 Ns* poslušalci čestitajo in posdravljajo - 13.10 Obve ■bta in zabavna glasba -13-20 Za kmetijske proizvajalce - 13.50 Pihalne godbe 14.06 Humoreska tega tedna Roma Id Dehl: Pot v nebesa 1425 S popevkami po Jugoslaviji - 16. IO Pri nas doma 1530 Nedeljska reportaža -1565 Listi iz notesa - 16.20 Grema v kino 17.06 Popularne operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 18.31 Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -1936 Lahko noč, otroci' -19.45 Glasbene razglednice -2O00 V nedeljo zvečer - 22.20 Chmhena tribuna mladih Skupni program — studio Novi Sad - 23.06 Lirični otriniki - 23.10 Mozaik me- < kanj in pse snih ritmov - 00.05 Nočni progi n m — glasba Drugi program 8.00 Nedelja ns valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo, Sport, glasba in le kaj - 19.30 Stereorsma - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Novosti iz francoske diskoteke - 21.45 Nove plošče - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČP G L,AS časopisne novice storitve izdelava filmov PONEDELJEK, M. julij Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.40 Pesmice ns potepu. Poje OPZ OS Polhov Gradec, dir. Na dja Založnik - 9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za .. . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naiih sporedov -13.20 Obvestila ji zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam14.06 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni Xli - 19.25 Obvestila in ms glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Fantje z vseh vetrov - 20.00 Iz nase diskoteke - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križernkral - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi -16.10 Španske popevke -16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz partitur orkestrov »Burt Ba-charach«, »Norman Cah-dler« in »Hans Bertram« -18.00 Pesmi svobodnih oblik -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 1925 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu -Billy Tavlor - Chico Ha-milton - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa TOREK, 21. julij Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - 9.05 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za... - 1105 Z našimi opernimi pevci - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naiih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.06 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - RADIO TRIGLAV JESENICE Ponedeljek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Naši odmevi - Čestitke ali Izbor domače glasbe Torek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Delegati sprašujejo - Oddaja o NNNP - Čestitke Sreda: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Stop zelena luč - Morda vas bo zanimalo - Čestitke četrtek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Nsše zrcalo - Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače za vas -Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Naši odmevi Čestitke aH Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Naši odmevi -Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Naši odmevi - Morda vas bo zanimalo 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočje (iz studia Radia Maribor) - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Odkritje spomenika Edvardu Kardelju in osrednja republiška proslava ob dnevu vstaje -21.06 Radijska igra Vasja Ocvirk: Ko bi padu oživeli -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.15 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala 23.10 Lirični utrinki - S popevkami po Jugoslaviji - 00.06 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja diiielanda - ansambel Jack Teagarden - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Pet minut humorja • - 16.06 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Disco čez dan - 17.40 Iz partitur orkestra »Josef Niessen« - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu -19.25 Reprize javnih glasbenih oddaj - Koncert Plesnega orkestra RTV Ljubljana v dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici - 20.17 Za prijetno razvedrilo - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Sodobna improvizirana glasba prelomnice - IV. del - 22.15 Rezervirano za countrv glasbo - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SREDA, 22. julij Prvi program 5.00 Jutranji program - Poročila - 8.08 Praznična otroška oddaja - 8.40 Pesem svi-tanica - Letni koncert MPZ RTV Ljubljana - 9.05 Prizori iz velikih dni - 10.05 Z delavsko pihalno godbo iz Trbovelj - 10.20 Ko se je začel upor - 11.00 Gozdovi pojejo - 12.10 Čestitke poslušalcev - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Večno živi spomini ob partizanski magistrali - 14.06 Revijski orkester RTV Ljubljana z deli slovenskih skladateljev -15.15 Po domače - 16.00 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe - 17.05 Karel Grabeljšek: Balada o starem Korenu in njegovem sinu -17.45 Po naši domovini -18.15 Naš gost - 18.30 Godala v ritmu - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana - 20.00 »Vonj prebujene zemlje« (posebna oddaja) - 20.30 Leto 1941 v glasbenih delih Karola Pahorja in Danila Svare - 21.05 Iz slovenske opeme litetature - 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - YU - AH starš -00.06 Nočni program - glasba iz studia radia Maribor Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Jugoslovanska pop scena -14.35 Z vami in za vas - 15.15 V plesnem ritmu s slovenskimi majhnimi ansambli 16.00 Pesmi Latinske Amerike - 16.35 Odslej boste pozdravljali z rimskim pozdravom - 17.00 Z orkestri in solisti - 17.35 Iz jugoslovanke produkcije zabavne glasbe -18.30 Novice - 18.35 Mali koncert lahke glasbe - 19.30 Stereorama - 20.30 Melodije po polti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa gorenjski GLAS Iv vsak gorenjski dom ČETRTEK, 23. julij Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan -8.30 Mladina poje - 9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in v vsakem gorenjskem domu gorenjski G LA8 zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.06 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela .. . »Bilečanka« - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Iz pesmarice Huga Wolfa - Eva Novšak-Houška, mezzoso-pran, Pri klavirju Ljubo Rančigaj - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.06 Literarni večer Podoba našega NOB - VII. - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.06 Lirični utrinki -23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.06 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz - klub -Orkester Buddy Rich - Nina Simone - Don »Sugar Cane« - Harris - 17.40 Iz partitur zabavnega in revijskega orkestra RTV Ljubljana - 17.55 Mi in narava - 18.00 Popularna countrv glasba - 18.30 Novice - Iz delovnih organizacij - 18.40 Koncert v ritmu - 19.35 Stereorama -20.00 V živo z21.00 Zavrtite, uganite . . . 22.00 S festivalov jazza Velika parada jazza »Niča - 80« (III. oddaja) Pori-Bigband - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČP G LAS časopisne novice storitve izdelava filmov PETEK, 24. julij Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan • - 8.30 Glasbena pravljica P. Kovač - K. Cipci: Klepetava želva -8.40 Naši umetniki mladim poslušalcem - Skladatelj Dane Škerl - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... 13.50 Človek in zdravje -14.05 Poletni pastorale -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in gode-mo - 18.30 S knjižnega trga -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Alpskim kvintetom - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo.. . - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - pianist Tete Montoliu - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra • 15.45 Vroče - hladno -17.40 Odmevi z gora Danilo Cedilnik Den: Starka - 17.55 Operetna glasba - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do srede, 22. julija do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Mose Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din Kešltev nagradne križanke z dne 10. julija: stradivari, tripanosom, raman, tirne, avari, una, ži, alemani, aceton, ram, rak, oralo, arosa, br, ip, part, merimee, pečar, hI, biser, ata, zoženost, ira, ogulin, dumas, rake, tast, asen. Prejeli smo 152 rešitev. Intrebani ao bili: 1 nagrado (150 din) prejme Andrej Starman,Sp. Besnica 159, 64201 Zg. Besnica, 2 nagrado (120 din) prejme Jožica Grivec, Radovljica, Cankarjeva 25, 3 nagrado (100 din) prejme Iva Slapar, Kranj, Koroeka 14. Nagrade bomo poslali po pošti. MIZARSKO PODJETJE ŽIRI Dobračeva 32 Razpisna komisija razpisuje prosta dela in nalo 1. RAČUNOVODJE Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske smeri in vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri knjigovodskem delu, - nepopolna srednja izobrazba in vsaj 5 let uspešne prakse pri vodenju računovodskih poslov 2. VODENJE KOMERCIALNE SLUŽPE Pogoji: — srednja izobrazba lesne ali ekonomvke sme/i in vsaj 3 leii delovnih izkušenj, - poklicna izobrazba lesne smeri in vsaj 5 1« t pr-ikse na vodji nih delovnih mestih Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba vložiti v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov Mizarsko podjetje Žiri, z oznako za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 10 dneh po preteku razpisnega roka. GP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Komisija za delovna razmerja oglaša proata dela oziroma naloge STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE za določen tez S mesecev (nameščanje za čas odsotnosti delavca) Kandidati morajo poleg apiošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v zdrazeaem dem za določen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo končano poklicno šolo kovinske stroke in izpit za strojnika TGM, — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo en mesec Kandidati naj predložijo prijavo g priloženim življenjepisom in dokazili o strokovnosti na naslov najkasneje v 15 dneh po oktavi. Prošenj brez dokazil o strokovnosti komisija za delovna rstmevja ne bo obravnavala. Po poteku objsvnsgs roka bodo luua*Hdati pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v roku 4t dni. G IUAS12.STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK. 17. JULIJA MM TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 18.7. 18.00 Beograd: Finale jugoslovanskega pokala v plavanju, prenos - 17.15 Poročila -17.20 Dogodivščine polarnih medvedkov, japonski rissni film - 18.35 Risanke - 18.55 Naš krsj: Bsrje (Kolpa) 19.10 Zlsta ptics - 19.15 Ri-ssnks - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Grič, ameriški film - 22.05 Festival »Split 81«, posnetek DOGODIVŠČINE PALARNIH MEDVEDKOV je japonska risanka. Japonci se lahko pohvalijo z bogato produkcijo odličnih risank. Tudi tokrat so skrbno izbirali temo in se odločili za prikaz pravkar rojenih polarnih medvedkov ter njihovih prvih izkušenj v naravi. V risanki pa seveda nastopajo tudi druge 1 Hvali, največkrat • prijateljice medvedkov. Prigode in nezgode polarnih medvedkov so seveda številne, največkrat pa iz njih spoznamo, kako ti premišljajo o svetu, ki ga šele spoznavajo in o dogodkih, kijih mnogokrat presenetijo. Oddajniki II.TV mrete: 17.15 Test - 17.30 Subotica: Jugoslovansko prvenstvo v atletiki, prenos s slovenskim kom. - 19.30 TV dnevnik -20.00 Romantika proti klasicizmu, dokumentarna serija -21.00 Poročila - 21.10 Človek in zakon, dokumentarna seri ja - 21.40 Športna sobota 22.00 Dubrovniške poletne igre: Koncert zagrebške fil harmonije TV Zagreb I. program: 17.00 Otroška oddaja - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar 18.15 Brigadirski TV studio 18.45 Poezija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Živemu člo veku se vse zgodi, jugoslo vanski film - 21.45 TV dnev nik - 22.00 Nočni žep NEDELJA, 19. 7. 9.10 Poročila - 9.15 Sezamova ulica, otroška serija - 10.15 Šoferja, nadaljevanka TV Beograd - 11.10 TV kažipot -11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddsjs - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.15 Beograd: Jugoslovansko prvenstvo v veslanju - 16.00 Beograd: Plavanje, finale za ju- Soslovanski pokal 17.20 portna poročila - 17.40 Zgodovina nastaja ponoči, ameriški film - 19.15 Risanka -19.22 TV in radio nocoj -19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Đ. Lebovič-M. Smoje: Partizanska eskadriljs, nadalje-vanks TV Sarajevo - 20.45 Turizem - Španska izkušnja, dokumentarna reportaža 21.15 Jazz na ekranu - 21.35 V znamenju - 21.50 Športni pregled gorenjski GLAS Iv vsak gorenjski dom V filmu ZGODOVINA NASTAJA PONOČI je režiser združil nepremagljivega francoskega šarmerja Charlesa Boyera in Jean Arthur. Zgodba govori o možu, katerega ljubosumnost pahne ženo v naročje ljubimca. Dokumentarno reportažo »ŠPANSKE IZKUŠNJE« sta pripravila Zvone Petekin in Anton VenceIj. Na Palmi de Mallorci so v turistični voz vpregli prav vse, kar se da prodati, pa naj bodo to osli ali konji, sladka sangrija ali hamburger, hotel, v katerem je letoval turški terorist na papeža, ploščo, ki poje o Tejeru in njegovi Guardiji Civil, kije spomladi vdrla v parlament. Toda to so le nekateri zanimivi drobci iz oddaje, katere namen je primerjati španski in jugoslovanski turizem in poiskati odgovore na vprašanja, zakaj povprečni turisti pri nas porabijo pol mani aenarja kot v konkurenčni Španiji ali Italiji. CPOLA8 časopisne novice storitve izdelava filmov Oddajniki II.TV mreže: 15.40 Test - 15.55 Nedeljsko Jopoldne - 17.20 Subotica: ugoslovsnsko prvenstvo v atletiki, prenos s slov. komentarjem - 18.45 Tončka Ceč, dokumentarna oddaja TV Ljubljana - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Čas jazza -21.10 Poročila - 21.20 Mali koncert z revijskim orkestrom RTV Ljubljana TV Zagreb L program: 9.50 Poročila - 10.00 Filmska matineja • 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.55 Gledalci in TV -14.25 Afriški slon, am. film -15.55 Nedeljsko popoldne -17.25 Gnezdo na vetru, sovjetski film - 18.55 Animirani filmi - 19.30 TV dnevnik -20.00 Partizanska eskadrilja -20.40 MsU koncert - 21.00 Dokumentarna reportaža -21.30 TV dnevnik - 21.50 Športni pregled PONEDELJEK, 20. 7. 17.50 Poročila - 17.55 Vrtec na obisku: Gradič - 18.05 Mozaik kratkega filma: Sprint in Skok ob palici, angleška filma • 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -20.00 J. Radunovič: Molk profesorja Martiča, drama TV Novi Sad - 20.55 Kulturne diagonale - 21.35 V znamenju - 21.50 Glasbena oddaja Dramo MOLK PROFESORJA MARTIČA je napisal književnik Jovan Radunović, režiralpa jo je Zoran Šarič. To je zgodba iz II. svetovne vojne, kako skojevski gimnazijci organizirajo protifašistično akcijo z letaki in propagandnim materialom. Okupator je izdđl ukaz profesorjem, da se mora razkriti krivca. Tak ukaz je dobil tudi profesor Martič ... Oddajniki ILTV mrete: 17.20 Bukarešta. Univerzia-da, gimnastika (m) - 19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi 20.50 Poročila - 21.00 Srečno, tujka, avstralska nadaljevanka - 21.50 Svet na razpotju, dokumentarna oddaja TV Zagreb L program: 15.05 Poletno popoldne -18.00 PoročUs - 18.06 TV koledar - 18.15 Zlatarjevo zlato, lutkovna nadaljevanka 18.30 Pripovedi o vstaji -18.45 Mladinska oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 T. Partljič: Ko poje čuk, drama TV Ljubljana - 21.15 Glasbeni trenutek - 21.20 Kultura v objektivu - 22.05 TV dnevnik - 22.20 En avtor - en film gorenjski GLAS Iv vsak gorenjski dom TOREK, 21. 7. 17.50 Poročila - 17.55 Beli delfin, francoska risana serija - 18.10 Čez tri gore: Obir-ski ženski oktet - 18.35 Obzornik • 18.45 Mostovi • Hi-dak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 19.00 Knjiga - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Osrednja proslava 40-letnice vstaje slovenskega naroda z odkritjem spomenika Edvardu Kardelju - 20.50 Odgovor vetru, TV film - 21.50 Stendhal: Rdeče in črno, sovjetska nadaljevanka 22.55 Poročila Oddajniki II. TV mrete: 16.45 Test - 17.00 Bukarešta: Univerziada - gimnastika (ž), prenos ITV - 18.00 Poročila -18.05 TV koledar - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Priznanje Lewu Gradeu, zabavno glasbena oddaja - 20.50 Legende danes, dokumentarna serija -21.20 Poročila - 21.30 Mehiške poti, mehiški dokumentarni film TV Zagreb I. program: 15.00 Poletno popoldne (do 16.45) - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik 20.00 Osrednja proslava 40-letnice vstaje slovenskega naroda z odkritjem spomenika Edvardu Kardelju, prenos 20.55 Sij, sij, moja zvezda, sovjetski film - 22.35 TV dnevnik SREDA, 22. 7. 14.55 Poročila • 15.00 Rdeča zora, mladinska nadaljevanka TV Beograd - 15.30 Vesna iz Zagorja, glasbena oddaja -16.00 Tri četrtine sonca, slovenski film - 17.35 Izjemni zbornik revolucionarnih izročil, reportaža - 18.10 Miniature: Alojz Srebotnjak - Pesem s Krasa - 18.30 »Slovenska zemlja mili dom, nate vedno mislil bom ...«, dokumentarna oddaja - 19.10 Zlata ptica - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Mile Klopčič: Mati, drama -21.15 Pesem soncu in človeku poje Partizanski pevski zbor iz Ljubljane - 22.00 Miniature - Božidar Jakac: Partizanski obrazi - 22.10 Poročila S filmom TRI ČETRTINE SONCA je Jože Babic ustvaril zanimivo delo o skupini preživelih taboriščnikov, ki potem ko preživijo strahote vojne, pričakujejo vlak, kijih bo popeljal domov. Različne narodnosti in nravi povzročajo med njimi konflikte, čeprav so bili v najhujših trenutkih med vojno trdno povezani. Na Dan vstaje slovenskega naroda bo ljubljanska televizija vključila v program enodejanko MATI. Mile Klopčič je igro napisal leta 1943, uprizorili pa sojo pred zborom odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Delo je med vojno močno odmevalo na našem osvobojenem ozemlju, po Jugoslaviji in celo v tujini. Mati je postala igra partizanskih odrov in mitingov. Oddajniki II. TV mrete: 14.30 Test - 14.45 TV dnevnik v madžarščini - 15.00 Bukarešta: Univerziada - gimnastika, plavanje, atletika, prenos - 18.00 TV dnevnik -18.15 Sezamova ulica, otro- ška serija - 18.45 Na obisku - 19-30 TV dnevnik -20.00 V. Bradic: Čmerika -srbska trava, predstava Ljudskega gledališča iz Titovega Užica - 21.25 Poročila -21.30 Šoferja, ponovitev nadaljevanke - 22.30 Književni klub (do 23.00) TV Zagreb L program: 15.30 Poletno popoldne (do 17.30) - 18.00 PoroČUa - 18 06 TV koledar - 18.15 Sezamova ulica • 18.45 Na obisku 19.30 TV dnevnik - 20.00 Poletni koncert - 21.05 Dokumentarna reportaža • 21.35 Lazine 81, posnetek prireditve - 22.50 TV dnevnik • ĆPGLA8 časopisne novice storitve izdelava filmov 18.45 Ugrabitev - 1930 TV dnevnik - 20.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja -20.50 Jacques Brel, glasbena oddajs - 22.00 TV dnevnik 22.20 Ohridsko poletje 81, po-snetek v vsakem gorenjskem domu I gorenjski O LAi ČETRTEK, 23. 7. 18.10 Poročila - 18.15 Čas za pravljico, otroška oddaja TV Zagreb - 18.40 Obzornik -18.50 Milan se vozi, doku mentarna oddaja TV Koper -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Danes na Kosovu, aktualna oddaja -20.50 Gazmed Zajmi: Pomladni ples - balet, (posnetek s Poletnih prireditev v Križankah) - 21.35 V znamenju - 21.50 Nasilje v družini Avcliffe, angleška dokumen tarna serija Dokumentarna reportaža MILAN SE VOZI ie posvečena mestu Milanu, ki skuša na najmodernejši način rešiti vprašanje mestnega prometa, v dobrobit njegovih prebivalcev in ohraniti i nedotaknjeno staro mestno središče. Oddajniki II. TV mrete: 14.30 Test - 14.45 TV dnevnik v madžarščini - 15.00 Bukarešta: Univerziada - skoki v vodo, plavanje, atletika, prenos - 18.00 TV dnevnik -18.15 Begunec, otroška serija - 18.45 Ugrabitev, angleška serija - 19.30 TV dnevnik -20.00 Filmski večer: Prizori iz zakonskega življenja, serijski film - Casanova, italijanski film - 23.00 24 ur (do 23.05) TV Zagreb I. program: 15.30 Poletno popoldne (do 17.30) - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Begunec - PETEK, 24. 7. 17.30 Poročila • 17.35 Domači ansambli. Ansambel Vita Muženiča - 18.05 Obzornik -18.15 Mara in Engels -postaje njunega življenja, dokumentarna serija • 19.00 Ne prezrite - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija -21.05 Cirkus 21.30 Nočni kino: Zadnji stanovalec, ameriški film 19. epizoda USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE ima naslov Osvoboditev domovine injoie pripravila ljubljanska televizija — njen režiser je Fran Žižek. Oddajniki II. TV mrete: 16.45 Test - 17.00 Bukarešta: Univerziada - atletika, prenos - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Plavica, otroška oddaja - 18.45 Pesem, ki traja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zeleni kabaret - 20.30 Druščina in družba, dokumentarna serija - 21.15 Poročila - 21.25 Kultura srca, prenos iz Pulja (do 23.25) TV Zagreb L program: 16.00 Poletno popoldne -17.00 Bukarešta: Univerziada - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Plavica - 18.45 Pesem, ki traja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije - 21.00 Gornjogradski akvarel, zabavno glasbena oddaja -21.50 TV dnevnik - 22.06 Začetki mafije, serijski film GLAS mali oglasi EP sporočila r NOVO V KINU letaUtmlčemtv^ P™*,** Je z dušo in telesom posvetil r.E n!P g zdmvnk opominja, naj mesto prepusti mlaSm nihletalskihak^atv^ P° JUnaštvin P°^ Prijatelja in tekmeca dobita na avtomobilskem krosu »bagut.Kako naj ga razdelita? Odločita se, da bo ?rikupno vozilo pripadalo tistemu, ki o pojedel več klobasic in popil več piva. Tekmovanje se začne, tedaj pa v bife prihrumijo gangsterji. Razbijejo bagi. Prijatelja, »mrtvo hladna«, zahtevata povrnitev škode in se strašno razjezita, ker barabe o tem nočejo ničesar slišati. Glavna junaka filma ... Sicer se bova razjezila sta Bud Spencer in Terence Hill, ki še v tako neprijetnih situacijah znata zadržati hladnokrvnost m smisel za humor. KINO KRANJ CENTER / 7. in 18. julija amer. barv. srhljivka MOR SKE POŠASTI ob 16., 18. in 20. uri'. 18. julija ob 22. uri premiera nem. ban: erot. filma BEGUNKE ob 22. uri 19. julija nem. barv. west. film SLOVO VELIKEGA POGLA V A RJA ob 10. uri, ital. barv. akcij, film DVA SUPERPOLICAJA ob 15. uri. amer. barv. srhi. MORSKE POŠASTI ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. pust. filma ASI NEBA ob 21. uri 20. in 21. julija nem. barv. erot. film BE GUNKE ob 16., 18. in 20. uri 23. julija ital. ban. akcij, film SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽlC 17. julija angl. barv. erot. komedija DO ŽIVUAJI INŠTRUKTORJA VOŽNJE ob 16.. 18. in 20. uri 18. julija hongk. ban: film SRDITA PEST ob 16. in 18. uri. braz. barv. erot. film DAMA V AVTOBUSU ob 20. uri 19. julija hongk. barv. film TIGER NAPA DA ob 14. in 18. uri, amer. barv. film BARA KUDA ob 16. uri, premiera hongk. barv. filma PR VI PA NTER ob 20. uri 20. 'n 21.Julija hongk. barv. karate film ČRNI PANTER ob 16., 18. in 20. uri 22. julija amer. barv. komedija C AS JI. PLAČILO V GOTOVINI ob 16., 18. in 20. uri 23. julija hongk. bani film V ZMAJEVEM i GNEZDU ob 16.. 18. in 20. uri TRŽIČ 18. julija ital. barv. akcij, film SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 18. in 20. uri, premiera hongk. barv. filma ČRNI PANTER ob 20. uri 19. julija hongk. barv. film OSAMLJENI TIGER ob 15. in 17. uri, angl. barv. erot. film DOŽIVLJAJI INŠTRUKTORJA VOŽNJE ^,Z*kodnonemški film BEGUNKE je posnet na osnovi policijskih dosjejev. Pripoveduje o mladih dekletih, ki uhajajo od '» *f*#> Z ro*** zvodnikov. Ti jih pošiljajo Všeirut, Kim, London. Vsak poskus upiranja okrutno kaznujejo, pogosto celo s smri/o. Hongkoniki film ČRNI PANTER pripoveduje o slavnem boksarju in kmrateistu, pri katerem cariniki najdejo podtaknjen heroin. Obsojen je na tri leta zapora, vendar uide in se maščuje. ob 19. uri, premiera braz. barv. erot. drame DAMA V AVTOBUSU ob 21. uri 20. julija amer. barv. srhljivka MORSKE POŠASTI ob 18. in 20. uri 21. julija hongk. barv. karate film SRDITA PEST ob 18. in 20. uri 22. julija hongk. barv. film V ZMAJEVEM GNEZDU ob 16. uri, braz. barv. erot. film DAMA V A VTOBUSU ob 18. in 20. uri 23. julija hongk. barv. film TIGER NA PADA ob 18. in 20. uri DOM KAMNIK 18. julija ital. barv. akcij film SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 18. in 20. uri, pre miera amer. barv. pust. filma ASI NEBA ob 22. uri 19. julija hongk. ban. film V ZMAJEVEM GNEZDU ob 15. uri. nem. ban: erot film EROTIKA NA DELOVNEM MESTU ob 17 in 19. uri 20. julija hongk. ban. film TIGER NA PADA ob 18. in 20. uri 21. julija ital. barv. film DVA SUPER POLICAJA ob 18. in 20. uri 22. julija nem. barv. west. film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA ob 16. uri amer. ban: film BARAKUDA ob 18. in 20. uri 23. julija amer. barv. krim. film C AS JI. -PLAČILO V GOTOVINI ob 18. in 20. uri DUPLICA 18. julija hongk. ban. film TIGER NAPA DA ob 20. uri 19. julija nem. ban: west. film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA ob 15. uri, ital barv. akcij, film SICER SE BOVA RAZ JEZILA ob 17. in 19. uri 22. julija amer. barv. pust. film ASI NEBA ob 20. un A,2£J£HZ.bra* 6an' erot film DAMA V A VTOBUSU ob 20. uri KOMENDA n™/fe,/2L*am akciJ film SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 2030 uri ti&JS&J**- film LJUBE- ZEN NA KOTALKAH ob 20. uri ĆE8NJICA 17. julija nem. ban: erot. film BEGUNKE ob 20.30 RADOVLJICA 18. julija amer. ban: film KRVNE VEZE ob 18. un, amer. vojni film NOČ GEN ERA LOV ob 20. uri julija i»VN%vl£!e\ & ,8uri- amer barv film KR VNE VEZE ob 20. uri »frvA*? amer ban' film N°Č GENE n A LOV ob 20. uri K julija LIH ŽENSK ob 20. uri J2;^? amer barv fikn HIŠA GROZE NE&LovTA.ir-vojni m NoC ge J^JuliJa amer b<*n film HIŠA GROZE ob 20. un BLED 17. julija franc. ban: film BEG S PLOČ NIK A ob 20. uri 18. julija franc. barv. film BEG S PLOČ-NIKA ob 18. uri. amer. barv. film DANDY PRA VO AMERIŠKO DEKLE ob 20. uri 19. julija amer. barv. film TIHOTAPCI ob 18. uri, franc. ban: film BEG S PLOČNIKA ob 20. uri 20. in 21. julija amer. ban: film KRVNE VEZE ob 20. uri 22. julija amer. ban: film V ČAST ZRELlH ŽENSK ob 18. in 20. uri BOHINJ BOHINJSKA BI8TR1CA 18. julija amer. ban: film TIHOTAPCI ob 18. uri 19. julija amer. barv. film DANDY, PRA VO AMERIŠKO DEKLE ob 18. uri 23. julija amer. vojni film NOČ G EN ERA LOV ob 20. uri JESENICE RADIO 17. julija amer. glasb, film TA VRAŽJI JAZZ ob 17. in 19. uri 18. in 19. julija amer. akcij, film A ERO DROM 80 CONCORDE ob 17. in 19. uri 20. in 21. julija amer. glasb, film IDEA LEN PAR ob 17. in 19. uri 22. julija amer. krim. film POSILSTVO ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 17. julija hongk. ban: film SMRTONOSNI ŠAOLINob 18. in 20. uri 18. in 19. julija amer. film IDEALEN PAR ob 18. in 20. uri 20. in 21. julija amer. barv. film A ERO DROM 80 CONCORDE ob 18. in 20. uri 23. julija angl. ban: film POSILSTVO ob 18. in 20. uri DOVJE 18. julija amer. film NOČNE IGRE ob 19.30 19. iuuja nem. ban: film HAMBURŠKA MAFIJA ob 19.30 KRANJSKA GORA 18. julija nem. ban: film HAMBURŠKA MAFIJA ob 20. uri 22. julija amer. ban: film IDEALEN PAR ob 20. uri ' x SKOFJA LOKASORA n^Julija ital. komedija POTOVANJE Z ANITO ob 18. in 20. uri 18. in 19. julija amer. drama LOVEC ob 18. in 20. uri 21., 22. in 23. julija ital. erot. film NEMO RALNE NUNE ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE / 7. julija amer. film LOVEC ob 20. uri 18. julija ital, krim. film POLICAJ KI JE LJUBIL ŽENSKE ob 20. uri ^n,ue- JPrJ^J0 ital komed POTOVANJE Z ANITO ob 18. in 20. uri 22. julija ital. film ŠERIF V DOLINI NILA ob 20. uri PETEK, 17 JULIJA 1981 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 13.STRAN GLAS ODPETA KOPALIŠČA NA GORENJSKEM ... BLED — tel. 77-220 Odprto od 7. do 19. ure Cene: odrasli 20din mladina 15'd in otroci 10 din kabina 10 din omarica 10 din - ležalnik 30 din KAMNIK - tel. SITKS Kamnik 061-831-564 Trenutno kopališče obnavljajo. KRANJ - tel. 21-235 Odprto od 9. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 9. do 19. ure Cene: odrasli 30 din mladina 20 din otroci 10 din skupine nad 20 oseb 10 din kabina 20 din KROPA — tel. tovarna Plamen 79-461 Odprto od 9. do 18. ure Cene: odrasli 20 din otroci 10 din RADOVLJICA - tel. 75-770 Odprto od 8. do 18. ure Cene: odrasli 25 din, ob sobotah, nedeljah in praznikih 30 din otroci 15 din, ob sobotah, nedeljah in praznikih 20 din omarica 8 din kabina 20 din ležalnik 15 din TRŽIČ - tel. Peko 50-260 Odprto od 9. do 18. ure Cene: odrasli 25 din mladina 20 din otroci 7 din omarica 5 din JESENICE - tel. 81-662 Odprto od 9. do 18. ure, ob nedeljah, sobotah in praznikih uro prej Cene: cel dan od 14. ure odrasli 40 din 20 din mladina 20 din 10 din V LJUBLJANI.... Rekreacijski center BELINKA Odprto od 9. do 18. ure Cene: odrasli 25 din otroci 12 din ILIRIJA - tel. 310-233 Odprto od 9. do 18. ure Cene; odrasli - kabina 45 din souporaba 30 din velika omarica 35 din souporaba 25 din mala omarica 25 din otroci - 15 din KODELJEVO - tel. 43-561 Odprto od 9. do 19. ure Cene: odrasli 40 din otroci do 12 let 20 din omarica 10 din KOLEZIJA - tel. 262-226 Odprto ob delavnikih od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure Cene: obdelavn. druge dni odrasli 25 din 30 din velika omarica 40 din 45 din mala omarica 30 din 35 din kabina 70 din 90 din otroci do 10. leta 10 din 10 din JEZICA - tel. 343-596 Odprto od 9. do 20. ure Cene: odrasli 30 din otroci 20 din PRIRJKDITVE NA BLEDU Danes zvečer v Kazini gostujeta Ljupka Dimitrovska in Ivica Šerfezi. Pričetek ob 21 uri. Jutri zvečer bo na jezeru koncert, čolni bodo razsvetljeni in z lam-psoni, na terasi hotela Park bodo slovenski foklorni plesi, koncertiral bo pihalni orkester, okrepčali ps se boste lahko tudi ns stojnicah ob jezeru. V ponedeljek bo ns otoku koncert pihalnega tria s pričetkom ob 17.30. uri. V naši prodajalni vam nudimo ploščice, primerne za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad ... Velikost 20 x 10 cm, kvaliteta VS Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike. Cena kvadratnega metra ploščic je 264,50 din metalka 3Diet prodajalna kamnih Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure IZfllBoDOMl ralsistefina n. aol. o. Kranj 1 trgovske storitve n. sub. o. Kranj Koroška 1 Odbor za delovna razmerja vabi k sodelovanju PVA DELAVCA ZA PrkMIKANJE tmjjtmmm vagonov in druga PlaUtrVA MELA v notranjem transportu skladišča Naklo — končana osnovna šola z opravljenim tečajem za premikače in nekaj delovnimi izkušnjami Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 1.9.1981. Vloge z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Trgovsko podjetje Merkur, veleželeznina, n. sol. o. Kranj, Koroška 1, kadrovsko-socialna služba. iti bodo v 15 dneh po sklepu odbora za delovna la obveščeni o izbiri. O KOMPAS NP? JUGOSLAVIJA počitnice 1981 letovanja Sb zdaj razmišljate, kje boste preživeli VAft LETNI ODDIH? V najbližji turistični poslovalnici zahtevajte naš katalog »počitnice 1981, letovanja«, v katerem vam predstavljamo našo ponudbo. Izbirate lahko med kraji ob vsej jadranski obali med Ankaranom in Ulcinjem, na otokih, ob jezerih, na planinah, naravnimi zdravilišči... KREDIT DO 12 MESECEV • 1*6 KRAJEV • 200 OBJEKTOV • MM POSTELJ KOMPAS JUGOSLAVIJA ZA OBISKOVALCE LAŠKEGA IN OKOLICE Turist biro Laško je pred kratkim izdal informativno knjižico formata 10,5 X 21 centimetrov z naslovom IZLETNIŠKI VODNIK PO LAŠKEM. Avtorja Lojze Oberžan in Edi Jelovšek na 18 straneh teksta predstavljata geografsko lego mesta, njegovo zgodovino in krajevne znamenitosti. Predlagata nekaj izletov v okolico, knjižica pa vsebuje tudi geografsko skico s simboli turističnih zanimivosti in nekaj fotografij. Naročite jo lahko na naslov: Turistično društvo Laško, Trg 2. julija 7, 63270 Laško. PIVO IN CVETJE v laSkjkm Turistično društvo Laško bo v dneh od 17. do 19. julija 1961 organiziralo 18. tradicionalni praznik PIVO IN CVETJE. Zvrstile se bodo naslednje prireditve: Petek, 17. 7. ob 17. uri otvoritev razstave slik KONRADA KRANJCA (dvorana SIS) ob 19. uri zabavnoglasbena prireditev MLADOST-MODA-PESEM z ansamblom VOKALI, Ditko HaberI in Ivom Mojzerjem; degustacija piva (Dom D. Pože-nela) Sobota, 18. 7. ob 16. uri 2lVI ŠAH, igrata mednarodni mojster Stojan Puc in Franc Pešec, v odmoru nastopa Jaka Sraufciger (na igrišču OŠ Primož Trubar) ob 18.30 nastop plesalk iz Prijedora z orientalskimi plesi (Aškerčev trg) ob 21. uri ognjemet in zabava z glasbo priznanih ansamblov Nedelja, 19.7. obli. uri Krikaz kmečkih običajev po laških ulicah; sodeluje igralec Dare Ula •: z igro [RJAVELJ S KOZO ob 16. uri nastop folklorne skupine Anton Tanc iz Marija Gradca in pihalne godbe iz Laškega (Aškerčev trg) s šopkom ljudskih plesov in pesmi. Pokrovitelj prireditve je Pivovarna Laško ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO IN AVTOiKRANISKO STROKO SKOFJA LOKA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. • SNAŽILK 2. VRATARJA - TELEFONISTA 3. DELAVCA V RAČUNOVODSTVU ta določan čas od 1.9.81 - M. 4.82 .Pogoj: — končana ekonomska šola 4. KNJIŽNIČARJA Pogoj: - višji knjižničar Prijave sprejemamo do 1.8. 1981 na naslov ŠC za kovinarsko in avto-mehaniško stroko, Skofja Loka, Šolska 1. Pod točki 3. in 4. priložite prijavi dokazila o izobrazbi. Nastop službe pod točko 1. - 20.8.1981 Pod točkami 2., 3. in 4. - 1.9.1981. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili do 15.8.81. m JELOVICA Lesna industrija JELOVICA Skofja Loka, Kidričeva 68 raspisuje za dne 21. julija 1961 ob 19. uri javno licitacijo za naslednja osnovna sredstva OSEBNI AVTO ZASTAVA 769 leto izdelave 1971 - izklicna cena €.999 din OSEBNI AVTO ZASTAVA 769 leto izdelave 1976 - izklicna cena 18.999 din Avtomobila sta neregistrirana. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotno varščino. Prometni davek plača kupec. 82 VERIGA LESCE Kadrovska služba Komisija za delovna razmerja TOZD TIO objavlja prosta delokroga 1 TEHNOLOGA I. > 2. DELOVODJA STROJNE IN ROČNE DELAVNICE Pogoji za zasedbo delokrogov so: pod 1. - dipl. ing. strojništva, — 24 mesecev v poklicu pod 2. - strojni delovodja, — najmanj 36 mesecev v poklicu, * — izpit iz varstva pri delu Kandidati naj vložijo pismene prijave v roku 15 dni po objavi na naslovSZ Veriga,Lesce, kadrovska služba. Rezultati objave bodo znani 7 dni po preteku prijavnega roka. Osnovna šola SIMON JENKO Kranj Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE - likovne vzgoje Pogoj: - P ali PRU tehn. vzg. -lik. vzg. Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, od 1. septembra 1981 dalje. Razpisni rok je 15 dni po objavi. Kandidati naj posredujejo pismene prijave z dokazili o strokovnosti, komisiji za delovna razmerja osnovne iole Simon Jenko, p. o. Kranj, Ulica XXXI. divizije 7 a. G L, A S14. STRAN. OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PfTfK. 17 JULUA im 2 ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našega dragega VIKTORJA MALIJA na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, Zvezi borcev in kolektivu Železarne Jesenice za poslovilne govore ob odprtem grobu ter župniku za pogrebni obred. Vsem skupaj prisrčna hvala! V8I NJEGOVI! Rodine, 10. julija 1981 MALI telefon OGLASI 23341 iPROPAM= Ugodno prodam rabljeno STRESNO OPEKO špičak. Tenetile 41, Golnik 6687 Prodam približno 2 kub. m belega FASADNEGA PESKA 04. Milje 18, Šenčur ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA ŠILARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bajžlju in g. župniku za pogrebni obred ter zvonarjem in pevcem. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Kranj, 13. julija 1981 OBLETNICA Dne 17. julija mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric LUDVIK TOMŠE Tako arama in tik je naš dom. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Njegovi Tenetiie, 17. julija 1991 Prodam več KRAV. Dvorska vas 18, Begunje 6459 Prodam 5 tednov staro TELIČKO si-mentalko. Srednja Bela 36, Preddvor 6661 Prodam ŠTEDILNIK (3 plin, elektrika, s pečico, ražnjem in uro), star eno leto. Ogled vsak dan. MUller Jože, Stoši-čeva 4, Kranj, tel. 21-733 6662 Prodam več ton CEMENTA. Srednja vas 45, Šenčur 6663 Prodam KRAVO simentalko, z mlekom, brejo 5 mesecev in 3 tedne staro TELIČKO. Aljančič, Podbrezje 105, Duplje 6664 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto, OTROŠKO POSTELJO z žimni-co, STOL - GUGALNIK za na teraso (holivut šavkel). 2 kv. m STEKLENIH PRIZEM (nemških) premera 24 X 12 cm, 3,5 kv. m KLINKER PLOŠČIC po stari ceni in električni namizni ŠTEDILNIK. Levičar Alojz, Zg. Bitnje 260. Zabnica 6665 Prodam 2 »klaftre« DRV in 500 BUTAR. Vrhovnik Franc, Ravne -Apno 11, Cerklje 6666 Prodam še nov NAGROBNI SPOME NI K. Naslov v oglasnem oddelku. 6667 Prodam dva dobro ohranjena CROSS KOLESA, s prestavami. Zevnik Sandi, Ljubljanska c. 36/a, tel. 21-713, Kranj saa&stfl Prodam KRAVO s teletom. Lom 29, Tržič 6669 Prodam rabljeno SPALNICO in PEČ za centralno kurjavo ADANI, 25.000 c. cal., po ugodni ceni. Telefon 26-685 od 19. do 20. ure 6670 Prodam HLADILNIK obodin, novo plastično, 4200-litrsko CISTERNO ter GORILEC colomat. Zupan Štefan, Zalog 92, Cerklje 6671 Prodam 7 tednov staro TELIČKO za pleme. Prebačevo 23, Kranj 6672 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO. Šmartno 14, Cerklje 6673 Prodam 1,5 kub. m suhih macesnovih PLOHOV. Kupljenik 6, Bled 6674 Prodam KRAVO s teletom in OJAČEVALEC orkan z mikrofonom. Zg. Vetemo 1, Križe 6675 Prodam 8 tednov stare JARČKE hi-seks, rjave. Pivk Pepca, Loka 9, Tržič JARČKE, rjave, stare 9 tednov, odlične nesnice, po ugodni ceni prodam. Zore Vilko, Zg. Pirniče 116, Medvode, telefon 061-612-369 6677 Prodam 1000 kg APNA in 300 kosov STREŠNE OPEKE vesna, cementni posip. Koželj, Velesovo 23, Cerklje 6678 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 25-260 popoldan 6679 3 nova vezana OKNA, 100 x 180 jelo-bor 76, ugodno prodam. Informacije po 14. uri po tel. 25-055 6680 Prodam nekaj suhih hrastovih in jese-novih DESK in PLOHOV Mavčiče 40 Prodam KRAVO, ki bo julija drugič te-letila. Hafnarjeva 6, Stražišče - Kranj 6682 Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do 100 kg. Posavec 16, Podnart 6683 Prodam turške PUTKE - jarkice, stare dva meseca. Novak Jože, Podreča 6, Mavčiče 6684 Prodam zložljive STOPNICE. Naslov v oglasnem oddelku. 6685 Ugodno prodam KASETOFON AKAI GXC - 725 D in OJAČEVALEC AKAI AM - U04. Gorenje Franci, Savska loka 10 (za Iskro) Kranj 6686 Molčiš, molčiš in v grobu spiš, molčijo španski Pirineji, ki tebe nam so vzeli. 20. julija mineva tri leta, odkar je ugasnilo mlado življenje našega SLAVKA Vsem, ki se ga spominjajo in obiskujejo njegov grob, prisrčna hvala z željo, da ga tudi v bodoče ne bi pozabili. Prav prisrčno se zahvaljujemo Planinskemu društvu Gozd Martuljek za vsakoletno organizacijo smučarskih tekem za Slavkov memorial. Topla zahvala tekmovalcem in vsem, ki s svojo udeležbo počastijo njegov spomin. V8I NJEGOVI! Gozd Martuljek, 16. julija 1981 ZAHVALA Ob izgubi naše drage sestre, mame, stare mame in tete IVANKE MIKLAVČIČ iz Podna rta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, ji d.81?™!' vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za pogrebni obred, zvonarjem in pevcem. Žalujoči vsi njeni! Podnart, 7. julija 1991 Prodam 130 kosov betonskih ZIDAKOV, 20 x 40 X 20. Ropret, Štefetova 17, Šenčur 6689 Prodam 700 kosov STREŠNE OPEKE novoteks Novo mesto, temno rjave barve in približno 100 kg betonskega ŽELEZA, premera 6 mm. Habjan, Posavec 11, Podnart 6691 Prodam čmobel TELEVIZOR evropa 2000. Informacije po tel. 78-018 6692 Prodam okroglo mrežasto STAJICO. Zula Anica, Tončka- Dežmana 8, Kranj 6693 Po ugodni ceni prodam rabljen MEŠALEC za beton. Telefon 74-817 6694 Prodam CAMP PRIKOLICO, cena 55.000 din. Ogled popoldan na Stari cesti Z7. Kranj 6695 ŠPORTNO KOLO senior, 10 prestav, dobro ohranjeno, (kot potovalno kolo) s torbami, prodam za 4.500 din. Vinko Skale, tel. 60-991 do 14. ure v petek in ponedeljek 6696 Prodam dva PRAŠIČA, težka od 20 do 26 kg. Brezje pri Tržiču 42 6697 Prodam črnobelo KRAVO frizijko s teletom ali brez, ki je že dvakrat telila. Jakopič Janez, Lipce 52, Blejska Dobrava 6698 Prodam dva ZREBETA, po izbiri, stara 15 mesecev. Telefon 74-855 6699 Prodam 400 kosov rabljene STREŠNE OPEKE folc. Zlatnarjeva 5, Stražišče -Krani 6700 Rabljen, nepoškodovan gumijast ČOLN maestral, primeren za uporabo z motorjem do 4,5 KM, skupno z vesli in tlačilko, ugodno prodam. Ocepek Srdan, Vrečkova 11, Kranj, tel. 27-323 6702 Prodam KRAVO s teletom ali brez in rabljena OKNA z roleto ter rabljena VRATA. Pušavec Franc, Hudo 1 'pri Ko-vorju) Tržič 6703 Prodam 9 mesecev brejo TELlCO. Hra-Se 28, Lesce 6704 Prodam rabljene PLOHE. Tupaliče 45, Preddvor 6794 Prodam rabljen 175 litrski HLADINIK gorenje. Tupaliče 45, Preddvor 6795 Prodam hrastove PLOHE ali menjam za smrekove DESKE (18 mm). Šemerl, tel. 75-863 6743 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO. Ogled po 19. uri. Sekovanič Janez, Gradnikova 87, Radovljica 6744 ' Prodam rabljen ŠTEDILNIK kiippers-buseh. Špiljak Ivan, Sp. Brnik 51, Cerklje 6745 Ugodno prodam GRADBENE ELEMENTE. Jeglič, Praprofte 3, Podnart 6747 Prodam NAPUŠČ (fabjon). Sutna 29, Žabnica 6748 Prodajamo RDEČ RIBEZ od 8. do 18. ure. C. 1. maja 4, telefon 21-582, Kranj 6749 Ugodno prodam CEMENTNE ZIDAKE velikosti 20 X 25 x 40, 800 komadov. Gorenjesavska 54, Kranj 6750 Prodam dvodelno rabljeno OMARO in rabljen HLADILNIK, 136 litrski. Poizve se na telefon 24-011 6751 Prodam 2 nova OKNA z roleto 120 x X 140 po lanskoletni ceni. Telefon 50-586 popoldan 6752 Prodam 16 eolski GUMI VOZ in 10 mesecev starega BIKCA. Glinje 8, Cerklje 6753 Prodam dobro KOBILO 550 kg težko ali zamenjam za starega konja. Poljska 13, Zg. Gorje 6754 Prodam 2 KONJA stara štiri in pet let ali menjam za starejšega. Pipanova 40, Šenčur 6755 Ugodno prodam zelo dobro ohranjeno OPREMO za dnevno sobo. Ogled: Šulgaj Ivanka, Proletarska 3 a, Tržič 6756 Prodam 1 teden staro TELIČKO simentalko, Voglje 50, Šenčur 6757 Prodam ohranjeno strešno OPEKO bo-brovec in špičak. Kuralt Frančiška, Re-teče 26, Sk. Loka 6758 Prodam 135 litrski HLADILNIK. Po-renta, Naklo 63 6759 Prodam Schiedel DIMNIK. MOTOR 5 brzin, rabljena VRATA in OKNA. Sitar Pavla, Golniška 42, Kranj 6760 Prodam zgodnji JEDILNI KROMPIR erla po 7,- din/kg. Luže 6, Šenčur 6761 Prodam nov HLADINIK Rode, C. na Brdo 54, Kokrica — Kranj 6762 Prodam 1200 predelnih blokov, debeline 12 cm in BETONSKO ŽELEZO 10 milimetrsko. Bajželj, Zadraga 11, Duplje 6763 Prodam: ŽLEBOVE, CEVI, KLJUKE, enofazni ŠTEVEC in stereo KASETOFON. Sučeva 9, Kranj 6764 Prodam mikrovalovno PEČ, avto KASETOFON in prenosni TELEVIZOR sony. Sučeva 9, Kranj 6765 Prodam 9 mesecev brejo TELICO in 7 tednov starega TELETA. Hlebce 8, Lesce 6766 Prodam ŠOTOR: spalnica, pred prostor in baldahin. Reteče 26, Šk. Loka 6767 Po zelo ugodni ceni prodam 7 tednov staro čistokrvno PSIČKO nemško ovčar-ko z rodovnikom, odličnega porekla. Jego-rovo predmestje 29, Šk. Loka, telefon 064/60-898 6768 Prodam 3 KW električno PEČ. Reteče 8 a, Sk. Loka 6769 Prodam otroški športni VOZIČEK peg. Jesenovec, Novi svet 15, Šk. Loka 6770 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK kuperbuseh širine 50 cm. Triler, Kidričeva 49, Sk. Loka, telefon 064/62-194 6771 Prodam 200 LETEV 5 x ' 4 za streho. Naslov v oglasnem oddelku 6772 Prodam po izbiri KRAVO ali BIKA Pintar, Vešter 16, Šk. Loka 6773 Prodam 7 tednov stare grahaste PETE-LINČKE, primerne za dopitanje. Cena din 50,00 za komad. Stanonik, Log 9, Sk. Loka 6774 Prodam 700 kg BETONSKEGA ŽELEZA. Sp. Brnik 31, Cerklje 6775 Prodam 1500 kom. rabljene STREŠNE OPEKE bobrovec in PUNTE, po ugodni ceni. Dvorje 54, Cerklje 6776 Prodam BIKA za pleme. Zalog 61, Cerklje 6777 Prodam eno leto rabljeno PEČ za centralno kurjavo stadler. 35.000 kalorij Cerklje 224 6778 DEŽURNI VETERINARJI ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ Dežurni veterinarji od 17. 7. do 24.7. 81 Za občini Kranj in Trtic TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, tel. 29-257 ali 21-798 SOKLIC Drago, dipl. vet., Strahinj 118, tel. 47-192 Za občino Skofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 129, tel. 99-289 KRIŽNAR Miro, dipl. vet., Godešič 124, tel. 82-129 Za občini Radovljica Jesenice URH Janez, dipl. vet., tel. 22-718 ali 25-779 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 28-779 ali 22- 781 pa deluje neprekinjeno. Živinorejce na območju občine Jesenice obveščamo, da od 1. julija 1981 dalje dela na njihovem terenu Janez Urh, dipl. vet., katerega lahko pokličete vsak dan po telefonu na it. 23- 718, ali 25-779. in Prodam BIKCA simentalca. starega 4 mesece. Sr. Bela 29. Preddvor Prodam dobro ohranjen KOMBAJN za krompir. Naslov v oglasnem oddelku 6779 Prodam v avgustu 2900 MODULARNIH BLOKOV 19 x 19 x 29 Informacije iz prijaznosti pri Lopamik. Pot na Jošta 51 - graščina v Stražttču pri Kranju 6780 Prodam PPR ŽICO, VOGALNIKE za BH 4, OPEKO ter POROLIT Informa cije telefon 26-586 6781 Prodam KRAVO simentalko. Otoče 21. Podnart 6782 Ugodno prodam 5 let star čmobel TELEVIZOR. Telefon 26-168 6783 Prodam rabljena OKNA z roletami m brez. Zg. Brnik 43 6784 Prodam TELIČKO, staro 6 tednov Arh, BodeSče 1 a. Bled 6786 Prodam 10 metrov suhih BUKOVIH DRV. Naslov v oglasnem oddelku 6786 Prodam PIšKE nesnice, rjave, stare 2 meseca. Fujan, Hraše 5, Smednik 6787 Prodam vrtno KOSILNICO ftim« električno, na zračni blazini, skoraj novo Ugodna cena. Demšar, Vincarje 15, Škof ja Loka 6788 Ugodno prodam nemški ŠOTOR z dvema spalnicama, star eno leto. Sik Jože, Šiškovo naselje 23, Stražišče, Kranj Prodam TRAKTOR tv, 18 KM. Kuni* Martin, Krnica 8, Zg. Gorje 6790 Zamenjam cement za ŽICO PPR Šutna 45, Zabnica 6791 Prodam PUNTE in BANKINE, Ret ljeva 13, Cirče 6791 Prodam 1800 betonskih KVADROV Kličite 064/21-344 po 20. uri ===== KUPIM Kupim do 200 kosov nove ali rahlim* nevegaste STREŠNE OPEKE PobS Leskovac, model 221. Kovač, TekutilMfi tel.21-847 Kupim teden dni starega TELIČK a -i rr„i„<'__nn mr *»***^«va si- mentalca. Telefon 70-125 6746 Kupim krojaški ŠIVALNI STROJ Stilec. Dragočajna 4, Smlednik ras Kupim rabljen KAVČ in OMARO. Telefon 42-146 6796 trodemo 6797 Kupim rabljene DESKE za betonske opaže. Naslov v oglasnem oddelku 6798 voziu=== Prodam ZASTAVO 750 lu» Utmik 1972. Kropi vse k Bojan, Strahinj 101 Po zelo ugodni ceni prodam ZASTAV?? 750, letnik 1974, desno strsafco^nrsdS m zadnji blatnik s vsemi nosilci nastavo 750 ter komplet ZASTAVO 759 «h po delih. Voklo 47 Veletrgovina TOZD MALOPRODAJA TURISTI — IZLETNIKI. ko pridete na Brezje obišč te naše GOSTIŠČE DOBRO na Brezjah, tel. 75 Priporočamo vam pestre izbiro jedil in pijač po na lu. Sprejemamo tudi ■. : vacije za zaključene družb€ in poroke. Za uečje s-. p ie dajemo poseben popusl PCTIK. 17. JULIJA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 15.STRAN G LAS Prodam SLC adi zamenjam za elektro nik. Krajnik Ciril. Brezmca 5. Sk. Loka 6794 Prodam PRIKOLICO za moped. Zalog 4/a, Cerklje 6796 Prodam RENAULT 12. letnik 1975. Molj. Koritenska 11, Bled 6796 Prodam karambolirano ZASTAVO 750. Telefon 28-256 od 14. ure dalje 6797 Prodam FIAT 850 Sport Stagar, Koro tka 53, Kranj 6796 Ujmdno prodam ZASTAVO 750 luka, letnik 1972, registrirano do maja 1962. Trboje 89 6799 Prodam ZASTAVO 435 F, letnik 1978. Dorfarje 31, Zabnica 6800 Zaradi odhoda v JLA ugodno prodani ZASTAVO 750. letnik 1978. Ovsiie 12. Podnart 6801 TAM šleper z novim rnagirus strojem 145 KM prodam s pogodbo ali brez. Telefon 064/79-454 6802 Prodam AMI 8, letnik 1972, registriran 38, Podnart a 1 leto. Mladenovič, Ljubno 38, 6803 Prodam FIAT 850 special za rezervne dele. Pintar, Sifckovo naselje 39. Kranj 6804 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1978. Ogled vsak popoldan. Kolodvorska "Kranj 6806 Ugodno prodam RENAULT 4. dobro Jaki Nikola, Savska c. 3, Kranj 6906 shranjen. Prodam TOMOS sprint, letnik 1976. Tuni« Darko, Kajuhovs 2, Kranj 6807 Prodam ŠKODO, letnik 1967. po delih. Hafnerjevo naselje 122, Sk. Loka 6906 Prodam 2 motorja za TAM 6500 in uram bobra n VLAČILEC TAM 6500 ter ivto BMW 2002. Proj Matevž, Pevno 8, SkLoka 6809 Ugodno prodam avto OPEL KADET karavan, letnik 1974. Informacije na telefon 27-150 6810 Prodam AUSTIN 1300, registriran do maja 1982, po ugodni ceni. Bodiroža Ilija, Britof 19, Kranj 6811 Ugodno prodam odlično ohranjen in pretiran R 4, letnik 1974. Telefon 21-852 popoldan 6812 Kupim MOPED. Valenta, Ješetova 34, Kranj 6813 Kupim desni sprednji BLATNIK zs NSU 1000. Telefon 064/60-955 6814 a Y OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vaeh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Cenjene stranke obveščamo, da bo zaradi dopusta v mesecu avgustu zaprto. SE PRIPOROČAMO! 126-P, 8.100 km, letnik 1980, prodam za 8SM. C. Staneta Žagarja 58/s, Kranj 6632 Prodam dele za MERCEDESA 200 D (repač): desni zadnji blatnik, okrasno maso, zadnji in sprednji vetrobran. Teran Jote Retnje l/a, Tržič 6634 DIANO, letnik 1976, poceni prodam. Vssfljevič Dušan, Gorenjskega odreda 10, teL 27-418 6635 ŠKODO 100 S, 71.000 km, registrirano do 7.6. 1982, prodam za 4 SM. C. Staneta Zafsrja 58/a, Kranj • 6631 Zelo ugodno prodam DIANO, letnik 1977. Mraz, Pot na Jo*ta 25, Kranj 6636 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do maja 1982. Ovsiše 45, telefon 70-232 6640 Usodno prodam ZASTAVO 750 raz, letnik 1976. Telefon 44-570 6706 Prodam nevozno DIANO, letnik 1977, prevoženih 9.000 km in vozno DIANO, repatrirano, letnik 1977. Križnar Alojz, Naklo 229, tel. 47-332 popoldan 6707 Prodam BMW 1602, v zelo dobrem stanju, registriran do konca leta. Pretnar Milan, Gradnikova 71, Radovljica. Ogled v nedeljo 6708 Prodam FIAT 124, po delih. Oman, Sr. Bitnje 80, Zabnica 6709 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1978. Informacije vsak dan popoldan. Sturm Alojz, Z g. Bitnje 257, Zabnica 6710 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 do 1974, obnovljeno, za 3 SM. Stamenov, Pievska c. 3, Kranj — Stražišče 6711 Prodam FORD ESCORT. letnik 1971, tek) dobro ohranjen. Frelih, Tominčeva 2», Kranj 6712 Prodam ŠKODO L 100, letnik 1970, re Cztrirano do marca. Podjed Anton, Planin« 8, Kranj 6713 Prodam DIANO, letnik 1976. Rakovec Nace, Rakovica 17, Besnica 6774 Ugodno prodam R-4 TLS, letnik 1978. Informacije po tel. 25-637 6715 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977 Kovačič Lucian, Kranj, C. na Rupo 9 6716 VVARTBURG limuzina, star dve leti, nujno ugodno prodam ali menjam za psdbeni material. Ogled v soboto in nedeljo dopoldan. Fende, Britof 235, Kranj 6717 Prodam FIAT 125-P, letnik 1976, lahko na kredit Stanek Janko, Gradnikov** c 121, Radovljica 6718 Prodam AMI 8 super break, letnik 1974, za 3,5 SM, registriran za eno leto. Stare Ivan, Hraatie 148, Kranj 6719 Prodam MOPED APN 4, rdeče barve, cena 15 000 din. Ogled v soboto in nedeljo. Trboje 9, Krat: 6720 Prodam MOTOR MZ, letnik 1980, dobro ohranjen. Ogled vsak dan. Stim Franci Možjanca 1, Preddvor 6721 Prodam odlično ohranjen K-12 TL. letnik 1975. Telefon 83-089 . 6722 Prodam MOTORNO KOLO MZ TS 150. Ceinovar Aleš, Sp. Pirniče 7 (pri cerkvi), Medvode, tel. 061-612-760 6723 Prodam R-16 TS, letnik 1970, za 6SM. Česen, Prehod 1, Tržič, tel. 50-445 6724 ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do maja 1982, prodam. Zupan Martin, Krnica 58, Gorje 6725 ZAPOSLITVE Zaposlim STRUG A RJA, za nedoločen čas. Osebni dohodki po dogovoru. STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO -REPE Valentin. Železniška 9/a, Lesce 6732 Iščem 2 do 4 delavce za posek večje količine smrekovim? na Jezerskem. Interesenti dobijo naslov v oglasnem oddelku. 6733 Takoj zaposlim kvalificiranega ali pol-kvalificiranega PLESKARJA. Osebni dohodki po dogovoru Telefon 064-23-143 vsak dan od 12do 14. ure 6734 Iščem delo na domu. Imam lastne prevoz. Ponudbe pod: Tudi račun 6735 STANOVANJA Fant in dekle iščeta GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Nudita predplačilo. Šifra: Uslužbenca 6726 Kupim novejše dvosobno STANOVANJE. Šifra: Ns relaciji K ran j- Radovi j i-ca-Bled 6727 Mlada tričlanska družina išče GARSONJERO sli enosobno STANOVANJE v Kranju sli bližnji okolici Ponudbe pošljite pod: Solidni 6728 Oddam opremljeno sobo ženski srednjih let za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 6802 Opremljeno stanovanje oddam v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 6803 Brezplačno dobi sobo starejša tovari-šics za pomoč nekaj ur dnevno starejši ženski, vsak dan po 18. uri. Naslov v oglasnem oddelku 6804 I POSESTI Prodam PARCELO (500 kv. m, za počitniško hišico), ki bo v bližnji prihodnosti zazidljiva. Sire Alojz, Trstenik 18, Golnik 6729 Prodam GARAŽO v Kranju na Planini. Informacije po tel. 26-128 od 20. do 21. ure 6730 Prodam ali zamenjam GOZD (gmajno) za PARCELO, ki ie zazidljiva, v okolici Kranja. Šifra: Gozd 6731 Prodam trosobno STANOVANJE v Soriijevem naselju v Kranju. Informacije na tel. 064/26-322 po 20 uri ali naslov v oglasnem oddelku 6799 Lepo nagrado nudim tistemu, ki mi PRESKRBI nakup trosobnega stanovanja v starejši hiši v Skofji Loki ali okolici. Oddati ponudbe pod Loka 6800 OBVESTILA: Oddam v PLESKANJE novo stanovanjski hišo. Orehovlje 13, Kranj 6806 Iščem žensko za VARSTVO 3 otrok. Stanovanje in hrana. Zglasite se Pajič, Koroška 25, Kranj 6807 Nujno potrebujem 1 S-milijon posojila. Ponudbe pod Pogodba in obresti 6808 Našla sem šop KLJUČEV (10) na cesti JLA 20, Kranj. Telefon 22-720 6809 ROLETE: naročite SPILERJU, Grad-nikova 9, Radovljica, tel. 75-610 4944 SERVIS CANDY - PRALNIH STROJEV - Knific Raj ko - Kranj. Obveščam cenjene stranke, ds zaradi opustitve poštnega predala sprejemam naročila po tel. 21-457. SE PRIPOROČAM! 4945 SERVIS pralnih strojev ANŽELJ Janez, Podlubnik 259, Skofja Loka, telefon 064-62-848 6433 Popravljam vseh vrst TRANZISTOR SKIH SPREJEMNIKOV, GRAMOFO NE. KASETOFONE. Silvo Mulej, Staneta Žagarja - pri plinarni Kranj 6589 IZDELUJEM instalacije centralne kurjave. Informacije po tel. 22-761 od 18. do 20. ure 6590 Obveščam vse svoje cenjene stranke, da bo frizerski salon, zaradi letnega dopusta zaprt od 20. 7.1981 do 3.8.1981. SE PRIPOROČAM ZA NADALJNI OBISK! Pire Slavka - FRIZERSKI SALON -Kranj, Cankarjeva 8 6736 OPTIKA - MARIJA PRIMC, Kranj, Klanec 3, obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto od 15. julija do 13. avgusta. 6737 PRIREDITVE OO ZSMS ZALOG, prireja v soboto, 18. 7.1981, ob 19. uri KRESNO NOČ. V nedeljo. 19.7.1981, ob 16. uri pa VRTNO VESELICO. Igral ho ansambel SIBILA. Prireditvi bosta ob vsakem vremenu. VABLJENI! AVTO MOTO DRUŠTVO Radovljica Ljubljanska 19 zaposli SNAŽILKO Zaposlitev je honorarna. Vse informacije se dobijo na društvu. lahko Rok za prijavo je 15 dni po objavi oglasa . na naslov AMD rtadovljica, Ljubljanska 19. TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 25 din, špinača 40 din, cve-tača 50 din, korenček 40 din, česen 60 din, čebula 30 din, fižol od 40 do 70 din, pesa 30 din, kumare 30 din, paradižnik od 30 do 40 din, paprika 60 din, slive 40 din, jabolka 20 din, hruške 40 din, lubenice 40 din, limone 36 din, ajdova moka 58 din, kaša 65 din, surovo maslo 280 din, smetana 60 din, skuta 120 din, sladko zelje 30 din, klobase 50 din, orehi 300 din, jajčka od 5 do 6 din, krompir od 18 do 20din, marelice 50din. JESENICE Solata 18 din, cvetača 40 din, korenček 30 din, česen 50 din, čebula 20 dinarjev, fižol 40 din, pesa 20 din, kumare 20 din, paradižnik 30 din, paprika 55 din, jabolka 26 din, hruške 35 din, limone 63 din, koruzna moka 21,30 din, surovo maslo 185,70 dinarjev, smetana 19,90 din, skuta 66,36 din, sladko zelje 18 din, klobase 149,30 din jajčka od 5,60 do 6,20 din, krompir 13,45 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto 18. julija, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, K očna Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešni-kova 84, Kranj. Živila: PC Klanec, Kranj, Liko-zarjeva 12, SP Pri nebotičniku, Kranj Stošičeva 1, SP Planina -Center, Ul. Gorenjskega odreda, PC Britof, PC Bitnje, PC Šenčur. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov tre 11, Krvavec. Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. V soboto, 18. julija, bodo odprte v ostalih občinah naslednje prodajalne: JESENICE Špeceriia Bled, Supermarket Union, Titova 22 in Rožca, trgovina 9, Boka lova 5/a. SKOFJA LOKA Market Novi svet TRŽIČ Mercator, Bistrica nad šolo, Mer-cator, Trg Svobode 16, KZK Trg Svobode 16. GASILSKO DRUŠTVO VISOKO, prireja ob dnevu VSTAJE in pobratenju ?isilskega društva VISOKO s KUMROV-EM, v soboto, 18.7.1981, ob 20. uri KRESNO NOČ: V nedeljo, ob 14. uri PROSLAVO, ob 16. uri pa veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom (vsaka srečka je nagrajena). Igral vam bo priznani ansambel MODRINA. VABIJO GASILCI! 6738 Ansambel JEVSEK igra v soboto na veselici »Selet v BOROVLJAH, v nedeljo pa na veselici v Smledniku 6801 IZGUBLJENO Ušel je zeleno rumeni papagaj. Lepo prosimo najditelja, naj ga proti nagradi vrne ali sporoči na Kebetovo 18, Kranj, tel.: 23-807. V okolici letališča Lesce je odpadla VRV za vleko jadralnih letal. Proti nagradi jo vrnite na letališče 6739 OSTALO Izjavljam, da so vse besede, ki sem jih izrekel 11. julija 1981 v hotelu Jelen o tov. Matiji Matku, neresnične in se mu opravičujem ter zahvaljujem, ker je odstopil od tožbe. Stumbergar Branko, Valjavče-va 6, Kranj 6805 Iščem POMOČ V GOSPODINJSTVU pri dvočlanski družini. Kličite po telefonu 25-264 6601 Četrt ure od Podroflta, oddam za posek in spravilo nekaj bukovega in smrekovega lesa. Za plačilo odstopim polovico lesa. Egart Jože, Jezerska 27, Kranj 6740 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za vse ftole, v avgustu. Naslov v oglasnem oddelku 6741 Iščem VARSTVO za 14-mesečno deklico na Bledu, Lescah ali Radovljici. Šifra: Potrebujem varstvo 6742 Izdaja CP (Jlas. Kranj. Stavek TK Gorenjski tiak Kranj, tiak: ZP Ljudska pravica, Ljubljana^-Naslov uredništva in uprave tinta: Kranj^oae Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju: številka 51600-603-31»»» - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-880. komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Individualna polletna naročnina 250,- din, za inozemstvo preračunano v valuto vključno a poštnino. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 ''72. ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO W AVTOaOsmAJflCftO STROKO SKOFJA LOKA, ŠOLSKA 1 razpisuje vpis v oddelke šolanja ob delu 1. SOLA ZA VOZNIKE - šolanje traja 18 mesecev - v Skofji Loki - na Bledu - v Tržiču Pogoji sa vpis: - starost 17 let, - dokončanih 6 razredov osnovne šole, -' zdravniško spričevalo za opravljanje vozniškega izpita C kategorije Informacije in vpis: - Skofja Loka - v pisarni Šolskega centra za kovinsko in avto-menani«o stroko Skofja Loka - vsak dan od 7. -14. ure, ob sredah tudi od 14. do 17. ure (v avgustu) - Bled — v pisarni Združenja Šoferjev in avtomebanikov Bled, Prešernova 14, ponedeljek od 8.-14. ure, sreda od 10.-17. ure (v avgustu) - Tržič - pri Jožetu Goričanu, Tržič, Ročevnica 35, vsak dan 2 KOVINARJA - STROJNIKA SR sa smer strojni tehnik - šolanje traja 4 leta Pogoji sa vpis: - končanih 8. razredov osnovne šole, - starost 17 let Informacije in vpis v pisarni Šolskega centra za kovinarsko in avto-mehniško stroko Skofja Loka vsak dan od 7. -14. ure, ob sredah tudi od 14.-17. ure 3. KOVINARJA - STROJNIKA - NAD - za saaeri: strejad tehnik - tehnolog strojni tehnik - energetik - šolanje traja 2 leti Pogoji sa vpis: — končana poklicna kovinarska ali avtomehaniska šola, — eno leto delovnih izkušenj v kovinarski oziroma avtomehaniški stroki Inforsmacije in vpis v pisarni Šolskega centra sa kovinarsko in avtosaehaniako stroko Skofja Loka vssk dan od 7. —14. ure, ob sredah tadi od 14. -17. ure Za vse posebnosti se lshko informirate tudi po telefonu ns številko: 6S-447. Dom oskrbovancev ALBINA DROLC A Preddvor Razglašajo se naslednja prosta dela in naloge: 1. KUHARICE — končana šola za gostinske delavce ali opravljen izpit za pridobitev kvalifikacije in 2 leti prakse 2. GOSPODINJSKE POMOČNICE — končana osnovna šola, — možnost priučitve ob delu 3. TREH STREŽNIC — končana osnovna šola, — praksa na enakem ali podobnem delovnem mestu, — veselje do dela z ostarelimi ljudmi 4. SNAŽILKE — končana osnovna šola 5. LIKARICE — končana osnovna šola Vsa dela in naloge se združujejo ss nedoločen čas. Kandidati naj posUsjo pismeno prijavo s dokazili o izpolnjevanju psgsjev v II dneh po objavi na naslov Dom oskrbovancev Albina Drolca, Preddvor - sa delavski svet. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Ns podlagi sklepa delavskega svete s dne 11. 7.1M1 rsanians komisija Ljnbitenske banke, Temeljne banke Gorenjske raspisuje dels in nsloge delavca s posebnimi pooblastili: 1. VODENJE LJUBLJANSKE BANKI, TEMELJNE BANKE GORENJSKE, POSLOVNE ENOTE SKOFJA LOKA Za delavca s posebnimi pooblastili je lahko imenovan kandidat, ki poteg spis sni k, z sskonom ia sli asnesliit dogovorom določenih pogojev, izpolnjuje se naslednje pogoje: - visoka izobrazba ustrezne smeri - 5 let ustreznih delovnih izkušenj - pasivno znanje najmanj enega tujega jezika Poleg teh morajo kandidati za razpisana dela in naloge imeti tudi: - strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih nalog - moralnopolitične vrline, ki izražajo celovitost strokovnih, družbe n opoli tičnih in moralnoetičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti dosedsnjega dela in doslednega izvajanja in utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov. Raspisana dela in naloge opravlja delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in se razpisujejo vaške štiri lete. Kandidati morajo svoji vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo izpolnjevanje predpisanih pogojev. Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo do 1. 8. If81 v zaprti ovojnici na naslov: »Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, f4gas Kranj, Ceste JLA 1« z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa delavskega svete. kočiji okmki jonsra — Blejski »fijakarji« so se združili v ifo, osemnajst jih je, zdaj bolje organiziranih. Med kočija ži idi Franc Vidic, ki pravi, da sezona za kočijaže ni kaj prihaja' gostom je zdaj na voljo avtobus, kijih odpelje do blej-i zanimivosti. Veljala naj bi kar stara fijakarska. fjjakar suh domov tedaj, ko ni dežja! Cene za vožnjo? »Čeprav t, se komaj shaja. Danes podkuješ konja za petdeset jurjev s •imi podkvami, cena ovsa pa je poskočila nad jurja.* Blejski ijaži so blejska posebnost in turisti, ki jim je še kaj do kočije, i kljub avtobusnemu prevozu ne bodo odpovedali. — Foto: Sedej PISANO POLETJE ____ __— Kislo vreme, ki sredi julija kar ne more brez vsakodnevnega dežja, nagaja tudi kmetovalcem. Domnikarjeva iz Lahovč zato vsak dan lovita vreme, da nakosita trave za večerno in jutranje pokladanje živini. — Foto: L. M. Ce spretno ujameš veter v jadro, krepko poprimd s napneš mišice v nogah, »e u lake na deski lahko f» pefješ na blejski otok ... - Foto: D. Sedej i sir ze zon a* ttv v »reduji vaai _ 499 kilogramov sira dnevno za pro- rednia vas v Bohinju - Sirar-v bohinjski Srednji vasi je bila idi dotrajane tehnologije in strežnih prostorov tri leta za i. Priznanega in povsod znanega injakega sira z velikimi luknjami, n talca in nič slabšega trapista ali gib vrst bohinjskih sirov tako ni dobiti niti v trgovinah, ki jih Kmetijska zadruga Srednja vas, ipravlja z bohinjsko sirarno. Le tradicionalnem bohinjskem v jem balu so ga prav za to pri-iost pripravili na planinah in se-a takoj prodali. Bohinjski sir je zares odlične kvalitete, predvsem slovesa, ki spodbuja dobro pro-? tudi tedaj, če ravno ni tako ten, kot mora biti. etos, 25. maja, so po velikih ivah in dolgotrajnih dogovorih rno vendarle odprli in začeli z no proizvodnjo. Zdaj delajo le mjski ementalec, dnevno po 400 Samov, ki ga bodo sporazumno jali preko kranjskega KŽK, v >vinah Kmetijske zadruge Sred-vas, v Bohinju pa hotelom ob icu tega meseca. Sir mora namreč meseca zoreti, obvezna pa je eda tudi analiza. Prvi bohinjski so že v preizkušnji in v Bohinju i jo, da bo kvaliteta zadovoljiva, .etošnje poletje vozijo mleko z h planin: Goreljka in Javornika, i pasejo pastirji po sto krav, na slih planinah pa je na poletni i le nekaj deset krav. Molzne ■•■e so ostale doma, v Bohinju, na ninah so večinoma »suhe« krave, hinjska sirarna odkupi dnevno >li 5.000 litrov mleka in do zdaj so ili mleko v Kranj. Zmogljivost irne in predelave je 5.000 litrov mleka in če bo mleka več, se bodo morda odločili za delo na dve izmeni. Pozimi, ko bodo kmetje navozili več mleka - okoli 7.000 litrov - v sirarno in za odkup, bodo viške spet pošiljali v Kranj tudi zato, ker v sirarni kljub temeljiti obnovi še vedno nimajo dovolj skladiščnega prostora. Ob obnovi so kupili nov parni kotel in s ti skalno prešo, ki je tehnološko izpopolnjena in uvožena iz Danske, veljaki je pa 3 milijone dinarjev. Za obnovo so namenili deloma lasten denar, najeli za 5 milijonov dinarjev kreditov, vsa naložba pa je veljala 10 milijonov dinarjev. Sir bo torej naprodaj ob koncu meseca. V Kmetijski, zadrugi pravijo, da je njegova kvalitete največ seveda odvisna od mleka, ki mora biti kvalitetno. Če pa se veliko sira mora nameniti za topljenje, prihaja do izgub, ki jih je težko pokriti. Zadovoljni bodo, če bodo lahko zabeležili ostanek dohodka, njihova cena za kilogram sira pa znaša 156 dinarjev. Nekoliko jih skrbijo le zaloge, saj bodo morali imeti na zalogi stalno za 5 milijonov vrednosti sira, ki mora dva meseca zoreti, si pridobivati izgled in okus. Sira pa, ki ga izdelajo planšarji po bohinjskih planinah, ne morejo sprejeti in ne prodajati, kajti vsebuje preveč bakterij in bi ga vsaka analiza zavrgla. Četudi bi ga lahko sprejeli, ga ne morejo, ker ga brž pokupijo zasebniki. Številnim ljubiteljem planin in drugim gre kljub oporeč-nosti in številnim bakterijam sir s kravje planine še vedno v neizmerno, pravo gurmansko slast... D. Sedej ,v "\ hitro in enostavno MALI GOSPODINJSKI APARATI Razstavno prodajni center v Ljubljani na Titovi 118 (Bežigrad) tel. 061 / 348-927 gorenje \ | tel. 0( ^^*JSJSJBJ| GLASOVA ANKETA Ženske enakopravne v JLA LOTERIJA Novi zakon o splošni ljudski obrambi predvideva tudi enakopravno vključevanje žensk v vojaške poklice in aktivnosti. V Sloveniji smo ae letos prvi in prvič lotili tovrstnega preverjanja in usposabljanja. Lani so bili na vojaškem usposabljanju študentje prvih in drugih letnikov višjih in visokih šol. Letos pa so usposabljanje organizirali v obrambnem centru v Mariboru tudi za študentke. Prva skupina 120 deklet je pred nedavnim že končala 14-dnevni tečaj, druga skupina pa prav v teh dneh spoznava osnovne značilnosti vojaških poklicev in aktivnosti. enakovredne mladincem v enotah JLA. Morda je bil za začetek 14-dnevni program malo preveč natrpan. Dopoldan smo imele teorijo, popoldne pa praktično usposabljanje v naravi. Na programu pa so bile tudi različne interesne dejavnosti. Tako smo izdali poseben Bilten, pripravljali kulturne večere, prirejali športna tekmovanja. Predvsem pa smo dekleta v naši skupini ugotovile, da smo tudi ženske lahko enakovredne v službi in aktivnostih v JLA.« Rajko Bakovnik, predsednik komisije za LO pri občinski konferenci ZSMS Kranj: »Na predlog sveta za LO smo se v občini takoj vključili v akcijo glede zanimanja med dekleti za tovrstno aktivnost v občini ni bilo težav. Tako smo izbrali za prvo in drugo skupino po pet deklet. Menim, da ne gre zgolj za enakopravnost žensk v aktivnostih in poklicih v JLA. V svetu so danes znane številne države, ki ženske enakovredno vključujejo v obrambne vrste. Mi pa smo želeli preizkusiti, kako dekleta prenašajo napore, po drugi strani pa menim, da vojaško usposabljanje hkrati pomeni tudi novo obliko izvenšolske oziroma izven-študijske dejavnosti. Prav izven-študijaka dejavnost, ugotavljamo v organizaciji zveze mladine, pa ie največkrat med študenti neka-xo okrnjena in preveč uokvirjena zgolj v študij. Menim, da sedanji preizkus to tudi potrjuje.« Alenka Friskovec, študentka F8NP v Ljubljani, is Kranja: »Prvi hip sem bila malo presenečena. Dekleta v JLA? Vendar, ko so mi razložili, da gre po eni strani za preverjanje usposobljenosti in vzdržljivosti, nisem več pomišljala. Danes, po 14 dnevnem tečaju, lahko rečem, da zmoremo biti dekleta povsem Vesna Jankovič, zaposlena v Iskri na Laborah: »Glede urejenosti in opremljenosti obrambnega centra v Mariboru sem bila že na začetku presenečena. 2e pri teoretičnem pouku sem se seznanila z dejavnostmi in posebnostmi, ki so za marsikaterega mladega človeka morda danes tuje. V praktičnem delu pa sem spoznala, kaj je danes pravzaprav delo in življenje v JLA. Ni mi žal, da sem se odločila. Res se včasih srečaš na pogled z nenavadnimi napori, vendar kaj hitro ugotoviš, da jih zmoreš. Menim celo, da smo se v praktičnem delu celo premalo seznanili z vojaškimi veščinami. Vendar pa sem prepričana, da tudi pri nas vojaška služba za ženske ne more biti nikakršen tabu.« A. 2. Srečka it 00 80 870 0040 00820 44580 60890 80140 094840 1 223470 91 571 0251 12501 73201 97691 460121 52 81192 156192 402152 447062 23 0373 11413 40473 331373 383433 423903 4 38144 339444 din 60 80 160 600 8.000 2.080 4.000 4.000 ,000.000 20.000 60 160 800 2.000 2.000 8.060 20.000 100 6.000 20.000 20.100 20.000 120 400 4.000 6.000 20.000 100.000 500.000 40 2.040 20.040 Srećka št. 448834 06 15 75 355 635 4065 243086 418915 453965 76 86 96 6036 045466 281486 387256 7 8117 9827 33197 383367 06 18 7778 37018 052848 03689 25879 75019 92469 95909 461239 »vgT II m n 400 20.000 20.000 20.000 80 100 «0 50.080 20.000 40 440 600 643 60 1.000 2.060 20.000 6000 6000 4.000 2.000 8.000 20.000 Osumljen goljufij Postaja milice Kranj obravnava zaradi suma kaznivega dejanja goljufije Desimira Bukovca, roj 29. 9.1931, iz Kranja, Valjavčeva ul. 7, po poklicu zasebnega obrtnika zidarske stroke. Zoper obrtnika je doslej zbranih že ml prijav, v katerih so oškodovano' navedli, da so z Bukovcem side* nili pogodbe za razna gradbena dela, vendar pa je Bukovec vadv, denar, dela pa ni opravil. Postna milice je prejela tudi prijave, da Bukovec ni plačal delavcev, ki n Eri njem delali. Postaja miKet [ranj upravičeno sumi, da jt Bukovec na podoben način op> liufal še druge občane; oškodovanci naj se oglasijo na postaji milice Kranj. Nesreča v severni steni Triglava Dva mrtva, eden hudo ranjen Skupina beograjskih študentov se je v ponedeljek, 13. julija, zgodaj zjutraj odpravila iz Aljaževega doma v Vratih v severno steno Triglava. Preplezati so jo nameravali v treh navezah po tako imenovani Nemški smeri. Vzpeli so se že do kraja, ki mu pravijo Pod grad, ko je Srb ob ran Petrovič (1940) opazil, da zadnje naveze, v kateri sta plezala Zoran Petrovič (1959) in Mihca Markovič (1954), še ni. Zato je začel sestopati, da bi ugotovil, zakaj ju ni. Ob srečanju z drugo navezo pa so v steni nenadoma zaslišali nekakšno ropotanje, vendar zaradi dežja in megle niso mogli ugotoviti od kod prihaja in zakaj. Zato so se naveze začele klicati med seboj. Ker pa se iz tretje naveze ni nihče oglasil, so začeli klicati na pomoč. V steno se je podalo 14 gorskih reševalcev. Ko so prispeli do planin cev, so ugotovili, da sta Srboba« Petrovič in Milica Markovič mriUr Zoran Petrovič pa je bil hudo* njen. Ponesrečenega Zorana Peta-vida so takoj s helikopterjem pia*> ljali v Vrata, od tam pa z reševal« avtomobilom v jeseniško bolnišnic«, Kako se je zgodila nesreča in *> kaj reševalci niso mogli ugotoviti Bili pa so planinci pomanjkjjw opremljeni. Al