Mnišfso In uprauništua:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uduj« v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vraćaj a
Z orednižtvom se more govoriti nri dan od II.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
tašnina lista:
Celo leto............[2	h
Pol leta..............6	K
Četrt leta ......	3	k
Mesečno.............. 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 1? K.
Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 48.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 26. aprila 1911.
Letnik III.
Tri parole.
„y si na volišče!“ To je prva parola, s katero stopajmo v 'agitacijo. Nobeden izgovor ne sme veljati, ampak v vsakem našem somišljeniku se mora vkoreniniti zavest, da je njegova sveta dolžnost, iti na volišče. Samo če bodo poslanci S. K. Z. lahko po-kazlali na tisoče volilcev, kd stoje za njimi, bodo imele njihove besede vspeh, se bodo njihove zahteve v-poštievale. Pred tisoči tesno sklenjenega ljudstva se mort5| ukloniti vsaka oblast, najstrupenejši birokrat.
„N e zaupajmo nasprotnikom!“ Naši najrazličnejši nasprotniki so nekam mirni in ponižni. Samo Štajerčijanpi nekaj rogovilijo, drugače vlada v nasprotnih taborih grobna tišina. Ne dajmo se preslepiti in vsajk pravi somišljenik liajd! na živahno agitacijsko delo. Stajerčijanci vedo, da nič ne bodo dosegli, toda spravili bi radi vendar precej ljudi na volišče. Potem bi namreč dokazovali: Glejte, naše 'vrste se množe, slovensko ljudstvo ni zadovoljno s svojimi voditelji in vedno bolj objsoja njihovo politiko! In porabilo bi se potem to za denuncijacije na zgoraj, za zmfanjfeianje vpliva naših poslancev. Drugi nasprotniki še kuhajo svojo juhico. Z živahno agitaj-cijiO od moža do moža pripravimo temelj, da se nihče ne t(o dal presenetiti, poskrbimo, da bo juhica za nasprotnike same prevroča.
„V slogi j e moč!“ Gasi so resni, boji, ki nas čakajo, bodo težki. Edino, če združimo vse sile in silice, lahko mislimo na zmago. Odpustimo radi tega vse malenkostne osebne, domače in krajevne prepire ter se strnimo 1 v eno falango, pred katero naj vihra ponosni prapor S. K. Z. Zavedajmo se, da samo če bomo složni, bomo močni, in samo dobrobit celokupnosti naj nam lebdi pred očmi. Ge bo srečen narod, bo srečen tudi posamezniki!
v
Stajercijanci v pravi luci.
Ge ima Linhart le Še trohico čuta za dostojnost in če ljudje, ki ga drže, res ne mislijo, da je za pro-pagatorja nemškutarstva, gn.ed spodnještajerskimi Šnop-' sarji dober vsak političen veternjak, ki radi masla, katerega ima na glavi, ne spada v javnost, ampak v najtemnejši kotiček, kjer ga solnce božje nikdar ^ ne obsije, kajti najrahlejši žarek zadostuje, da se prične-
jo topiti ogromne množine masla, potem mora zginiti. Mi še nikdar nismo imeli rešpekta (pred kvalitetami tega človeka, toda našli so se ljudje, ki so mu šli na linu Verjeli so mu, ko je paltetično zatrjeval na shodih in pisal v svojem listu, da štajercij&nstvo ni nasprotno slovenstvu, da štajerčijanski slovenski kmetje nočejo ničesar drugega kakor mjirno in sporazumno življenje z Nemci, Razkrinkali smo že. večkrat laž-njivost teh trditev, dokazali smo na dejstvih, da se štajerčijai$st[vu ne gre za nič drugega, kakor vsuž-njiti slovensko ljudstvo, povdarjali smo to zlasti pred nedavnim časom, ko je Linhart izrekel krilate besede o .„Štajercev!“ stranki, „ki je predstraža nemštva.“ Vse te naše. velikokrat ponovljene trditve je sedaj podkrepil neki veliki Nemec, Dne 22. aprila se je vršil v Ptuju nemški volilni shod, na katerem sta nastopila oba nemšlfo-radikalna. kandidata za okraj: Ptuj—St.Lenart—Lipnica, Malik, in Ranter. Prišlo je do ostrih spopadov med obema strujama, ki pa nas dalje ne zanimajo. Zanima nas, namreč veliko bolj, kaj je rekel ptujski poštni asistent Fodor o Linhartu. Ta mož, ki razmere gotovo dobro pozna, je javno pribil, da je Linhart „sedaj kot urednik „Štajerca.“ postal nemški radikalec“ (jetzt als Schriftleiter des „.Stajerc“ „PeuJšchradikaJier“ gewjorlden ist.‘p- Tako torej, zdaj smo na jasnem. Iz ust človeka, ki se mu gotovo ne more očitati, da ni navdušen Nemec, saj je pristaš vsenemca Malika, smo culi, da je urednik „Štajerca“ nemški radikalec. Vsa sramežljiva oporekanja ne bodo nič pomagala, za vse čase stoji: Urednik lista, ki hoče veljati za slovenskega, ki pravi, da mu je dobrobit slovenskega kmeta, pri srcu, je nemški radikalec, pripada stranki, ki si je napisala na svoj prapor most od Belta do Adiii|e, ki hoče preko naših grobov do Trsta.
Ä lepše še pride. Ravno ta Fodor je tudi pribil, da Linhart ni samo pristaš nam Slovencem najbolj nasprotne nemške stranke, ampak je tudi povedal, da je Linhart političen donkišot, človek, ki obrača plašč po vetru, ki zmenjuje prepričanja kot perilo. Poslušajmo, kaj je rekel Fodor — po poročilu iz „Marbur-gerce“ od dne 25. t. m.:
„Zavarovati se moram odločno) proti predbaci-vanju, da so vsi volilci, ki nastopajo za Malika — Schönererijanci in obžalujem, da izhajajo ta predbaci van j a, od nekega gospoda (Linharta), katerega se sploh ne sme resnim smatrati, ko vendar ves .svet ve,
da je bil tekom kratkega časa socialni ‘demokrat, potem slovenski liberalec in je postal sedaj kot urednik „Štajerca“ nemški radikalec,“
In na vse te težke obsodbe je Linhart molčal. Spoznati je moral, da se človek, ki zataji svojo materinščino, gabi še dostojnejšim Nemcem. Brez besede in brez slovesa se je ta politični značaj, ki ,}e kot rojen Slovenec hotel igrati med Nemci vodilno vlogo, zgubil iz zborovanja. Konec poročila v JMarburger-ci“, ki je prijela Linharta, 'ker se je tja zaletaval v njenega varovanca Malika, slove: Stranka kandidata Rauterja je podlegla tudi moralno (gMarburgerca“ je proti Rauterju. Op. ur.), 'ker je kras radikalnih na-cionalcev, gospod Linhart, ki je imel v Lipnici glavno besedo, postal popolnoma tih. Slišali so se klici: Kje je Linhart? Ta je pa smatral za umestnejšo, izogniti se napovedanemu obračunu z Malikom,;, ker bi bilo imelo to zanj neljube posledic e.“ Mislimo, da nam ni treba .komentirati teli uničujočih obsodb. Za vsakega, ki kaj da. nai politično poštenost, je Linhart — bil. Od takih ljudi se niti ptujski šnop-sarji ne bodo pustili voditi za nos.
Mladina za narod.
Kolikega pomena je naša mladinska organizacija v n a r o cin 0-0 i jr a mb n e m smjijslu, pokazala je zadnja nedelja v M arenberg u. Gotovi krogi so se že privadili misli, da je Marenberg za Slovence popolnoma izgubljen, da je ves napor zaman, češ: čemu bi mrtve motili v njihovem spanju, saj se iz groba ne vzbudi več življenja. iToda prenaglo so Slovencem v marenberški okolici zapeli mrtvaško pesem. Slovenci še živijo, in se vidoma ojačujejo. In da še ne bodu tako kmalu umrli, > zato nam jamči prelepa mladinska organizacija, ki smo si jo pretečeno nedeljo ustanovili.
Bil je jasen in topel pomladanski dan, ki je na. šo mladino v zelo velikem številh izvabil na prijazen
hrib sv. 'Janeza.
Cerkveno opravilo je imel gospod profesor dr. H o H n j e c. Na podlagi nedeljskega evangelija je govoril o ranajh Gospodovih in mladini.
Po siveti maši smo se zbrali v sosednem poslopju. Udeležba je bila za tamošnje razmere prav velika. Razpoloženje, ki je vladalo med navzočimi, je kazalo, da je pripravljalno 'delo imelo že dosti vspehov
PODLISTEK.
Šejkova lici.
(Konec.)
De Ferry pa je ležal v blazinah' kot v blaženih sanjah. Napol spieč, napol bedeč. Skozi šotorovo steno je cul zunaj topot konj in rožljanje orožja. Začul je glasen, poveljujoč glas; kmalu mu je bil jasen ves položaj.
Med tem k'o je ležal tu v brezdelju, kot jetnik Mavrovi, so se ti pripravljali, da napadejo Spance. Sinil mu je tok krvi v lice in po vsem telesu in vnovič se je skušal dvigniti. Toda brez moči je padel nazaj; a miru ni našel. Najdivjejši prizori so se mu pojavljali v možganih, stokal in valjajl se je po blazinah ter mislil, kako bi našel rešitev: iz svojega položaja.
Razburjenega, v vejjkih dušnih' mukah, ga je našla drugo jutro Fatma, šejkova! hči.
—	Zlakaj nisi storil tega, kar sem ti rekla, ,se-nor? — vprašala ga je očitaje.
—	Zakaj? — odgovoril je De Ferry z razburjenim glasom. — Ker sem tukaj jetnik brez moči, ter moram poslušati, kako se pripravljajo vaši vojščaki na boj proti nam.
—	Ali moreš spremeniti, ako je tako volja Alaha? In ali so mogoče prenehali naši ljudje ropotati, ko si se ti razburjal? — besedičilo je dekle naivno dalje s popolnoma) resnim obrazom.
—	Ne to, — odgovoril je De Ferry tišje. — Ali pa morem mirno ležati, kadar so moji bratje v nevarnosti? Razumeš li, dekle, kako krvavi vojakovo srce, kadar je pohabljena njegova roka ter mora He iz dalje poslušati bojni hrup?
Tiho je zrla Fatma v. nemirno lice častnika, v katerem se je zrcalilo vse razburjenje.
—	Mogoče bi bila ravno taka, kot si ti, ako bi bila moški, — rekla je potem; — toda Alah me je naredil za ženfeko; in jaz ne JjuHim vojne. Ljubim le sveže studence puščave, kjer Cveto rajske cvetlice in lepe mehke preproge, ki mi jih daruje oče. In —
'Utihnila je in se ozrla na vhod v šotor, ki ga je majal lahek veter.
De Ferry jo je^poslušal smehljaje. Vsa nevolja mu je izginila pri item pogovoru. Prijel je rujavo roko deklice in vprašal mehko:
—	In kaj ljubi še Fatma?
Lahka rndečica je Švignila preko žametne ru-jafve kože. Počasi je odtegnila De Ferryju roko, vstala in Šla ven. Pri vhodu je obstala in se ozrla,
—	Ostani, — prosil je mladi častnik smehljaje, ter iztegnil roko, da bi jo privabil nazaj,
—	Pridem zopet, — je zašepetala deklica in De Ferry je ostal sam.
Vsa nevolja ga je minula in lotilo se ga je nekako dušno zadovoljstvo. Stel je ure, dokler bi mogel zopet videti deklice. Slika domovine jo obledevala pred prijazno cvetko puščave. In še v sanjah je videl klečati lepo postavo deklice ob svojem ležišču, kako je hladila njegovo vroče Čelo.
Nežno je prijel za roko; tu se je zbudil in poleg njega je sedela Fatma, ki io Čakala, kdaj se zbudi. Poleg nje p)a je stala na tleh plitva, posoda z medom in sirom ter vrč mleka.
—	O, Solejka, boginja luči jo bdela ob mojem ležišču, — pozdravil je bolnik dekle ter jo toplo pogledal.
—	Ne primerjaj Tudi z bogovi, senor, — jo odvrnila, — ker Alah kaj takega zamori svojim otrokom. In jaz hočem, da bi ti bil naklonjen šo nsrfogo let.
—	Brez tebe bi lila Alahova, dobrota lo nepopolna, — Šepetal je Do Ferry s trepetaiočim glasom. Prijel jo je za roko ter nadaljeval: — Pojdi z menoj
v mojo domovino, in bodi, Fatma, moja žena. Tiudi tvoji pradedje so stanovali v naši deželi in še sedaj stoji tam mnogo gradov | in templjev starih Mavrov, Tudi pri nas so oranžni in daMjevi gozdovi. — Hočeš li?
S povešenimi očmi je poslušala vabljive besede. Lice se je zrcalilo sreče, kot malemu igrajočemu se otroku. Toda videl se ji je dvom v duši.
—	In koliko žena ima tvoj harem, senor? — je vprašala strahoma,
—	Nimam nobenega harema! in tudi ne žena. Imamo samo eno ljubljenko in to si ti, Fatma, — Šepetal je De Ferry in globoko pogledal ’ v temne oči F atme.
—	Jaz sama?
—	Da ti, in če hočeš tudi npoja. edina ljubljena
žena!
—	Sama tvoja žena? — Solze sreče so Ji polzele iz oči.
Polagoma so je umirila. Nenadoma, se je naglo dvignila kvišku ter pazno poslušala, kaj se godi zunaj.
—	Tamkaj nekdo gre, — je Šepetala., — moram
oditi.
Brzih nog je odhitela venkaj.
De Ferry se jo zgrudil nazaj v blazine in zaprl oči, da bi lažje obdržal njeno sliko v svojem spominu.
Bilo je že pozno v noči, ko je prišla zopet Fatma v šotor in ga zbudila.
—	Pojdi sedaj hitro, — je rekla, — zunaj čakajo konii.
Prijela ga je za roke, pomagala mu, da se je d dgnil kvišku tor ga vedla počasi ven iz šotora. Bila je zunaj baina noč, kajkbršne so samo v puščavi, s svojbni magičnimi bleski zvezd.
Tiho in poPgoma sta korakala, ob vrsti šotorov, pri čemur so je Do. Ferry opiral na dekle. Sempatje se je pokazal izpod šotora kak pes, a pomirila ga. }o
in da smemo od nadaljnega smotrenega 'delovanja u-j.-.-.'.i mnogo lepih, sadov. Kako močna je tista naravna vez, ki človeka priklepa na materni jezik, so nam sijajno dokazovali marenberški fantje in marenberška dekleta. Čeprav je marenberška šola čisto nemška in se tamkaj otroci niti ne nauče slovensko brati in pisati, so vkljub temu vrle mladenke in korajžni fantje govorili tako lepo in pravilno slovensko, da jih je bilo veselje poslušati, To je vztrajnost in narodni zvestoba, ki je občudovanja vredna.
Zborovanje je otvoril gosppd kaplan Škof, ki je dat besedo mladeniču Jakobu Frasu, ki je (po pozdravnih besedah razpravljal o potrebi in’ načinu mladeniške organizacije.
Izmed deklet je prva govorila iTferezija Kolar.
Mladenič Anton Arih nam je deklamiral mladeniško budnico, Marija Kolar pa dekliško budnico.
Govorili sta še tudi Cecilija Kolar in Justina
Virtič.
Dr. H o h n j e c je izražal svoje velike veselje, da je v nekdaj tako razkričanem Miarenbergu še toliko poštene in blage mladine, ki je pripravljena stati na braniku za dve sVetinji našega naroda, za katoliško vero in materni jezik. Potem je dal navodila za vspešno izobraževalno in obrambno delo.
V	istem smislu je tudi govoril poslanec dr. K. Verstovšek, 'ki je k nam (prihitel z volilnega shoda na Remšniku ter je z navdušenimi besedami poživljal mladino osobito k ljubezni do domače zemlje.
Med govori je mešani pevski zbor lepo zapel nekaj narodnih in domoljubnih pesmi.
Da pa ne bo navdušenje za pravo krščansko in narodno (izobrazbo, ki se je na tem shodu zanetilo med našo mladino, samo hipno, temveč da bo ostalo trajno, smo mu dali organizacijsko obliko ter smo si ustanovili mladeniško in dekliško zvezo, ki sta odseka Slovenske krščanskosocialne zveze v Mariboru. K mladeniški zvezi je takoj pristopilo 20 mladeničev, k dekliški pa okoli 40 deklet.
V	odbor mladeniške zveze so bili > izvoljeni: predsednik Jakob Fras; podpredsednik Anton Veronik; tajnik Anton 'Arih; blagajnik Ternek Vinko; oh-borniki in namestniki: Franc Škof, Brezovnik Ivan, Golob Franc, Kolar Ivan, Sušnik Jakob,
Odbor dekliške zvpze ! pa se je takoj sestavil: predsednica Kolar Terezija; (podpredsednica Virtič 'Justina; tajnica Ajholcer Ana; blagajnica Kolar Cecilija; odbornice: Kolar Marija, Arih Marija, Koležnik Terezija in Naiveršnik Neža.
Plemenito delo za pravo izobrazbo naše mladine in za napredek slovenskega ljudstva v marenber-škem okolišu naj Bog blagoslovi!
Ljubljanske občinske
volitve,
Svoje zadnje poročilo izpolnjujemo Še mi podatki: Veljavnih glasov je bilo oddanih: v I. razredu 1328 in sicer:	s sledeči-
za S. L. S		407
za liberalce !		611
za Nemce			286
za socialdemokrate |			24
v II. razredu 3048 in sicer:	
za S. L. S		 ..	1121
za liberalce		1370
Fatma. Dalje zadaj so meketale ovce in mukalo govedo.
Pri nekem kamnitem studencu sta bila privezana ob dateljevo drevo dva konja.
De Ferry se je ravnokar trudil splaziti se na konja, ko se je začulo iz tabora ostro povelje. Takoj
je vse oživelo.
—	Kaj je? — vprašal je De Ferry prestrašen. Fatma je obledela ter se tesno postavila pred
njega.	^	,	...
Vse na okoli so dirjali Mavri. Črede živine so pognali v puščavo, k'o je že tudi v gnječo zagrmela salva pušk in začulo se je, kako so kroglje brnele skozi listje palm.
Šejk je zajezdil belca in riarduševal svlpjce. Tu je zagledal ob vodnjaku svojo hčer in španskega jetnika. V par skokih je bil pri njiju.
—	Moja hči, veselje moje starosti, jpri našem sovražniku? — Žalostno je izpregovoril stari šejk te besede.
Tu so se oglasili zopet streli pušk, začul se je bolesten vsklik.
V	tistem trenutku je izpremenil stari šejk svoj
glas.
—	Izdajalec, — je siknil, — tu imiej plačilo za izdaj alstvo.
Besen je potegnil dolg nož izza pasa.
Fatma je skočila kričaje nasproti:
—	Oče, oče!
—	Nazaj! — zagrmel je šejk ter se pripravil k zopetnemu sunku.
Bliskoma se je vrgla Fatma na (prsi Spanca in bodalo se je globoko zadrlo v njeno telo.
Istočasno so zopet začele na novo pokati puške. Brez glasu se je zgrudil De Ferry, zadet od kroglje,
poleg deklice na tla,
V	zapuščeni tabor pa so korakali Španski strelci med zvoki vesele godbe.
za Nemce..............	4)58
za socialdemokrate	......	99
v III. razredu !7£>!54 in sicer:
za S. L. S. ,.........  2471
za liberalce..........  326G
za Nemce ............	1013
za socialdemokrate.....  799
Preseneča veliko število mandatov, ki so si jih priborili Nemci. Krivo je na tem dejstvo, da so nemški socialdemokrati izdali lastpo stranko ter šli volit z Nemci. Na drugi strani je pa veliko zakrivila tudi dolgotrajna zveza liberalcev z Nemci in pa neumno poulično hujskanje, ki nam j samo škoduje Cin ki je Nemce vspodbudilo, da so še bolj koncentrirali svoje moči.
Ce natančneje premotrimo številke, moramo pribiti, da liberalna stranka v Ljubljani nima več večine, temveč da jo ima faktično opozicija. Kajti liberalci so skupno i dobili od 11.980 oddafnih glasov samo 5247, opozicija pa 6.688. Na zunaj se1 sicer kaže, da imajo večino, toda samo po števi/lu mandatov. Tpda tudi ta večina je samo iluzorična,, Faktično so si liberalci od 45 mandatov priborili samo 20, 8 so jim pa pripadli po volilnem zakonu, , ki daje ; najmočnejši stranki gotove ugodnosti.
Od S. L. S. so izvoljeni:
v,	I. razredu: , Kregar Ivan, dr. Detela Fran, Bahovec Josip, Rojina Anton:
v II. razredu: ILilleg Maikso, Novak Tomaž, Štrukelj Josip, Ložar Jernej, Jevc Ivan;
v III. razredu: dr. Zajec Ivan. Kos Fran, Ste-fe Ivan, Serjak Jernej, Marinko Josip.
Boj za Ljubljano se je torej končal in S. L. S. lahko s ponosom gleda na svoj vspeh. Kajti za njo ni delala ulica, tudi ne sleparstvo in terorizem, temveč premišljeno, smotreno delo. Zadala je trhlemu liberalizmu zadnji sunek in v doglednem času bo zasadila S. L. S. tudi na zadnji liberalni postojanki svoj zma-gonosni prapor. Dal Bog, da bi zamogla S. L. S. tudi na dan 13. junija tako na Kranjskem kakor tudi pri nas vzklikniti: Zmaga je na celi črti naša!
Eno je pa gotovo in temu ne more nikdo ugovarjati, namreč, da je liberalizem tudi v Ljubljani do-gospodaril.
Šmarje, Rogatec, Kozje — kandidat dr, Jankovič.
Kozje.
Pretečeno nedeljo popoldne ob 3. uri se je vršil prav dobro obiskan shod zaupnikolr S. K. Z. v prostorih okrajnega zastopa kozjanskega. Bilo je zastopanih čez 10 občin, lepo Število posebno iz St. Petra pod Sv. gorami.
Shod; je otvoril v imenu Slovenske kmečke zveze gospod Tbmažič, a predsedoval je istemu gospod Josip Goleč, veleposestnik iz Polja.
Gospod otvoritelj shoda ( vi topjih besedah pozdravlja navzoče in navaja vzroke, zakaj smo se se-
lb.	Omenja dogodke državhega zbora v zadnjih štirih letih in vzroke, zakaj da je bil isti razpuščen, v prisrčnih besedah se spominja neum[or,no delavnega dosedanjega poslanca gospoda dr,. Korošca ter obža-ljuje, da se loči od tako mu vdanega okraja, kjer je bil zadnjič f s tako ogromno večino izvoljen. Izraža željo, da bi mu Bog dal sijajno zmago v celjskem in vranskem okraju in da se naprosi, naj tudi v bodoče ne pozabi na vdane in hvajfežne mu volilce šmar-sko-rogaškega in kozjanskega okraja.
V ta namen se je sprejela z velikim navdušenjem resolucija, ki je bila sprejeta! tudi pri Sv. Križu in v Šmarju in smo jo ml že zadnjič priobčili.
Poroča na to, da je priglasil vodstvu S. K. Z. za te tri okraje gospod dr. Franc Jankovič, deželni poslanec in zdravnik v Kozjem svojo kandidaturo in isto prav iz srca priporoča, da se sprejme, ker je gospoda! deželnega glavarja namestnik p'ač edini vredni naslednik izvrstnega! in toli požrtvovalnega gospoda dr. Korošca..
Pri glasovanju! vzdignile so se vseh' navzočih roke za to.
Predsednik sklene zborovanje z željo, da je sedaj treba iti na delo in zmaga bo naša, — zmaga S. K. Z.!
k	Šmarje pri Jelšah.
Zaupni shod volilcev našeg,ai okraja- j v Šmarju je bil zelo dobro obiskan skoro iz vseh župnij. Župnik Gomilšek otvori zborovanje, razloži, kako je prišlo, da Imjamo zopet volitve in da mora S. K, Z. priboriti vse mandate,, ■ ker liberalci niso vredni nobenega zaupanja. Obžalujemo sicer, da ne more naš priljubljeni gospod dr. Korošec pri nas kandidirati — ker se je kot načelnik stranke odločil priboriti si najnevarnejši celjsko-vranski mandat. Pa tudi dr. Jankoviča delavnost in zmožnost nam je znana, zato se sedaj oklepamo njega. Navdušeno pritrjevanje.
Gospod dr. Jankovič poda svoj bogati program, ki res obsega vse mogoče, za nas prevažne točke: Moj program, pravi, je versko-narodni in gospodarski. Naši okraji so zelo zanemarjeni, pozabljeni glede cest, železnice. Treba bo'preosnove na Šolskem polju. 'Država slafcb gospodari, zavarovalnice mora prevzeti država ali pa vsaj dežela. Davek ni pravično razdeljen. Važna točka za naše okraje je varstvo domače živine. 'Strašna rana je pri nas izseljevanje in potovanje po svetu za zaslužkom.
K vsaki točki programa so možje glasno pritrjevali in ga odobravali.
Dr. Jankovičeva kandidatura se je sprejela) z
velikim oduševljenjem.
Častiti gospod Gomilšek še opozarja na volilne imenike, organizirano agitacijo, ter vabi, naj se volilnih shodov povsod polnoštevilno udeležijo možje in mladeniči.
Na zborovanju se je sprejela slična resolucija, kakor pri Sv. Križu tik Slatine, v kateri se izreka zaupanje dr. Korošcu. Resolucijo smo priobčili že v zadnji številki.
Politični pregled.
Proti obisku kralja Petra v Budimpešti.
Belgrajsko časopisje Čimdalje bolj hujska proti obisku. Mladoradikalno glavno glasilo ne piše o nameravanem obisku ničesar, Protiradikalni listi pišejo, da pomenja kraljevo potovanje v Budimpešto ban-kerot Pašičeve politike, ki je šel k Aehrenthalu kon-ferirat, Avstrija je pa odgovorila z aneksijo Bosne in Hercegovine. V kraljevem konaku so zaradi gibanja med Belgrajcani v velikih skrbeh, zlasti vplivajo na kralja grozdje voditeljev komi|fca’šjev.
Na drugi strani se pa priznava, j da kralj ne more več nazaj in se zahteva, da naj odstopi za obisk odgovorni zunanji minister Milovanovič. iSodijo, da zato Milovanovič že danes odstopi.
Dr. Baxa.
„Narodni Listy“ poročajo, da je izstopil iz češke državnopravne stranke in pristopil narodno-soci-alni stranki dr. Basa,
Roosevelt.
Predsednik Roosevelt Izjavlja j po newyorških listih, da je definitivno sklenil, da ne bo kandidiral pri bodočih volitvah za predsednika Zjedinjenih držav severoameriških.
Italija.
Na suhem smo sedaj močnejši od Italijanov. Za vojsko imajo Italijani pripravljenih 3,300.000 mož, mi pa 3,700,000. IToda na morju so Italijani močnejši. Laške vojne ladije obsegajo 540.000 ton, j naše pa le
236.000	ton; vojakov na morju imajo Italijani 30.5)00, mi le 13.400. fVelikih bojnih ladij je na Italijanskem 19, pri nas 10, velikih križarjev tam 5, tu 3. Italijani bodo do jeseni leta 1913 zgradili 4 nove velike ladije (drednavte), mi le 2.
Italijani pa tudi veliko več žrtvujejo za vojaštvo, nego mi. Od vseli državnih stroškov gre tam 23 odstotkov, pri nas 11.7 odstotkov za vojaštvo. Tam pride za vojaštvo na eno osebo 15.30 K na leto, pri nas 9.92 K.
Italijani imajo 34,500.000 prebivalcev, pa izdajo z.a svoje pomorsko vojaštvo 177,200.000 K na leto, pri nas pa, ki imamo 52,000.000 ljudi, pa samo 67 milijonov.
Portugalsko.
Provizorična vlada portugalska je- glasom nekega poročila v glavnih potezah objavila, načrt zakona o ločitvi cerkve od države. Tozadevno javljajo iz Lizbone:
Glavne poteze zakona o ločitvi cerkve od države so sledeče:
„jOd dneva razglašenja zakona o ločitvi je vsem veroizpoved^jem v Portugalski in njenih kolonijah
zagotovljena popolna svoboda. Katoliška veroizpoved neha biti državna veroizpoved. Vse cerkve bo v bodoče vzdrževalo' občestvo vernikov, vendar bo denarno gospodarstvo podvrženo državni kontroli,
Vlada jamči vsem duhovnikom, ki bodo dne 1, julija 1911 v službi, / plačo, i ki so jo dobivali doslej, vendair naj posebne komisije določijo prihodnje place duhovnikom.
Cerkve in druga poslopja za bogočastje se imajo izročiti duhovščini brez vsake odškodnine, tudi bodo mogli nadaljevati svoje delovanje vsi portugalski in inozemski 'duhovniki, ki sedaj izvršujejo verske funkcije. Nasprotno bo za duhovnike, ki v bodoče nastopijo službo, potrebno dovoljenje portugalske vlade.
Vsa verskim svrham služeča lastnina privatnih oseb, so li tu- ali inozemci, se ima spoštovali.
Inozemski seminari zamorejo obstojati: še naprej, vendar ne smejo njihovi členi, kakor doslej, nositi na ulicah duhovsko obleko.
Vlada ne^ bo ovirala ženitve katoliškim duhovnikom. V slučaju smrti duhovnika naj dobijo njegova vdova in otroci penzijo.“
Bržčas le lepe besede. Milost framasoni ne poznajo!
1	Vstaja v Albaniji.
Transportna ladija „Mahmud Sefket“ je z tremi bataljoni odplula v San Giovanni di Meclua.
Položaj v skaderskem vilajetu ; je, neizpremen-jen. Ob Črnogorski meji pride dnevno do mlalih prask med četajmi ter med albanskimi Begunci in Crnogorci. Zgube na obeh straneh so občutljive.
Nek iz Kumanova došli transport živil so med potom ustavili vstaši ter razorožili spremstvo, pri Čemur je padel jeden vojakov. Vstaška četa si je prilastila večji del transporta in je nato pobegnila,
Slovenci in Poljaki.
V nedeljo dne 30. t. m. se bo vršilo y, Krakovu posvetovanje med Poljaki in Slovenci radi skupnega
postopanja obeli narodnosti v prihodnjem 'državnem zboru. Vršili so se že razgovori, katerih sta se udeležila dr. Šušteršič in dr, Krek, kakor tudi dosti odličnih Poljakov.
Volilno gibanje.
V V o 1 i 1 n i s h o d S. K. Z. naVidmu
se vrši v nedeljo dne 30, aprila 1911 ob 3. uri popol-•dne v gostilni Podjed. iGovorita kandidat gospod dr. Ivan Benkovič in tajnik OfsreJSuije zadruge za v-novčevanje živine in pospeševanje živinoreje, gospod Ž e b o t. — Vsi na shod!
Velik volilni shod za1 laški okru j se vrši v nedeljo dne 30. aprila 1911 dopoldne po pr-yem svetem opravilu v Laškem trgu. Govori kandidat gospod dr. Ivan Benkovič in tajnik Osrednje zadruge za vnočevapje živine in pospeševanje živinoreje, gospod Ž e b o t, ter gospod A, iT raven, ravnatelj Z'adružne zveze v Ljubljani o našem zadružništvu, o vzrokih in o posledicah zadnjih gpsppdar-skih polomov liberalnih zajlrug. Vsi na shod!
O volilnih reklamacijah.
Vsak občinski predstojnik ima dolžnost, vse volilne reklamacije, katere so bile pri njem vložene, tekom treh dni odposlati na pristojno okrajno glavarstvo. Za mesto z lastnim statutom določi namestništvo ono okrajno glavarstvo, katero pregleda reklamacije. Proti razsodbi okrajnega glavarstva se lahko v-loži v teku 3 dni priziv na ,c. kr. namestništvo, toda rekurz se mora vložiti pri okrajnem glavarstvu. Priziv se lahko izvrši pismeno ali ustmeno. Zastareli re-kurzi so brezmočni.
Priziv se lahko izvrši od dotičnega, kateri ga vloži, pa tudi o'd onega, katerega se tiče. V deželnih stolnih mestih odpade prizivna pravica, | kajti v teh mestih' so občinski predstojniki in politična oblast prve inštanca eno in isto. Odločitev prve instance je tukaj nemogoča, kajti dotična oblast, katera sestavi volilno listo, bi morala biti tudi prva inštanca za pritožbe proti tej listi. Tak slučaj je na primer na Dunaju, kjer magistrat kot politična oblast sestavlja volilne liste. V tem slučaju je edino namestništvo poklicano, da razsodi.
V	rešitvi reklamacij mora okrajno glavarstvo natančno navesti vse vzroke, zakaj se ni ugodilo reklamaciji. Gkrajno glavarstvo, oziroma namestništvo, mora v slučaju, da je reklamacija ugodno rešena, samo izvesti popravo v volilni listi. Druge izpremembe pa te oblasti ne smejo izvršiti. Oblast sme samo one osebe iz liste črtati, pri katerih se pokaže, da so prišle protigostavno v listo. Osebe, proti katerim se ne vloži nobena reklamacija, se morajo pustiti v listi, tudi če še niso stare 24 let in ki še ne bivajo eno leto v občini. Politične oblasti niso z ozirom na volilne liste nikakšni kbntrolni organi. pregledovanje volilnih list glede njihove pravilnosti pripade edino-le vo-lilcem in se smejo samo one osebe /sprejeti ali črtati, radi katerih obstoji utemeljen ugovor.
Malikodklonjen.	^
V	nedeljo dne 23. t. m. 'se je vršil v Gradcu shod Zaupnikov iz vseh nemških volilnih okrajev. In tudi na tem zborovanju je bila Malikova kandidatura z vsemi proti 7 glasovom odklonjena.
\ A1 i bo moral iti vsak volilec na volišče?
Bližajo se volitve v državni zb|or. Marsikdo se je že .vprašal, ali bo moral iti na volišče! Nato odgovarjamo: Po vesti da! Vsak volilec mora na volišče za naše 'kandidate! Cernu jpa ima I volilno pravico ? Menda zato, da jo izvršuje. Poprej, ko nisi imel volilne pravice, si mrmral, češ: voliti smejo le bogati! 'Sedaj pa, ko jo imaš, moraš na volišče! Ta bi bila lepa, da bi rekel marsikateri naš volilec: JDpravijo že brez mene!“ Ako bi vsi naši možje tako rekli, kaj bi bilo! Nasprotniki bi se smejali! To bo vpitja, pri-duŠamja! In naši možje naj bi roke križem držali, kc bodo nasprotniki divjali? Nikakor! Že sedaj vcepimo si v glavo trdno voljo: Volit pojdem može Slovenske kmečke zveze in sosede bom nagovarjal, da store tudi oni! Pozor torej!
S t & j e r e i j a n s k a volilna shoda.
V nedeljo je Francei Girstmayer priredil dva volilna shoda. Linhart ga je vodil okoli kakor Bošnjak medveda. Prvega je imel v Pesnici v Hojnikovi golstilni. Predlog! posestnika Reppnigga .(!), da se podpira Girstmayerjeva kandidatura, j je bil sprejet. Drugi shod se je vršil v St. liju. T!udi tu ( je ; bila sprejeta Francelnova kandidatura. Je popolnoma razumljivo. Naši ljudje so preponosni, da bi se udeležili takih shodov, kar pa tisti s šnopsom prijateljski udeleženci sklenejo, je pa za nas itak brezpomembno.
Značilno je, da se je Girstmayer toliko ponižal, da je govoril slovensko, ko še takrat v Savinjskih planinah ni, ko se je bal, da bi ga tamošnji gorjanci kar celega pohrustali, ker je nemški govoril. Najbrže mu je tisti strah stopil y kosti in v jezik, da je postal bolj gibčen.
Raznoterosti.
Papež bolan. Iz Rima se poroča, da je sv, oče resno bolan. Akoravno prihajajo iz Vatikana pomirljiva poročila;, je vendar položaj resnejši, kakor ga
pa slikajo oficielne vesti. Bolezen je baje nekaka posledica zastarelega protina,
Jubilej Osrednje zveze čeških gospodarskih zadrug v kraljestvu Češkem. ;„|Ustredni jednota öeskyh hospodarskych spoleeenstev v kraftovstvi Češkem u Fraze“ je slavila dne 12. aprila svojo 1 ujetnico obstanka. V zvezi je skupno združenih' 2000 zadrug, in med temi 1500 rajlajznovk. Tu dan * je slavilo vseh 2000 zadrug z slovesnimi zborovanji lšletnico Osrednje zveze.
Uradni dnevi krajnega komisarja i za agrarne operacije. C. kr, krajni komisar za 'agrarne operacije gospod Sima-Gall v Mariboru prične s prireditvijo agrarskih uradnih dni. To uradovanje se vrši s sodelovanjem agrarnega in kolikor mogoče tudi planinskega nadzornika ter ima namen, poljedelskim strankam d^ti, ugodno priložnost,, da pridejo v dotiko z a-grarnimi oblastmi. Na podlagi novih štajerskih agrarnih zakonov (delitev skupnih zemljjščj in ureditev zadevnih užitnih j in upravnih pravic,, zložba ’poljedelskih zemljišč, varstvo planin, ter pospešitev planšarstva) se bodo rešila popraševanja, sprejemale se bodo vloge, o kojih se bode obravnavalo, dala se bodo pojasnila in nasveti. Prvi uradni dnevi (z začetkom ob 8. uri dopoldne) se vrše v gornjegrajskem o-kraju, in sicer dne 2. maja v Gornjemgradu (pisarna okrajnega odbora), dne 3. maja na Ljubnem (občinska pisarni^) (in dne 4. maja v Lučah (občinska pisarna).
Dež. šolski svet je v svoji seji dne 20. t. m. imienoval provizoričnega učitelja pri Sv. Barbari v Halozah Alojza SelinŠeka | kot definitijvnega istotam, provizorično učiteljico Maro Velnar pri Sv. Bolianku kot definitivno istotam, učiteljskega suplenta pri Sv. Križu pri Ljutomeru Franca Cilenšeka. kot definitivnega učitelja istotam in učiteljsko suplentinjo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Albino R-unovc kot 'definitivno istotam.
Kako sodijo. Gospod Franc Cvetko, nadučitelj v Vučjivasi, nam je vposlal: Ni res, da sem na shodu v Borečih konštatiral s povzdignjenim glaisom, da Narodna stranka ni slovenska stranka in tudi nima nobenega znaka za obstoj,, res pa je, da sem rekel samo, da pri Sv. Križu Narodna stranka pravzaprav ne. obstoji in torej ni umestno toliko [govoriti o njej,
C. kr. agitator. Profesor na mariborskem učiteljišču dr. Piiko se je udinjal za, političnega agitatorja proti Slovenski kmečki zvezi. Tla gospod, ki se je proslavil s svojim železnim obročem pravice — tako je čisto resno prestavil der eiserne Ring, der Rechten — se je sedaj že dve nedelji potikal po Dravskem polju ter tamkaj agitiral proti naši stranki. Njegovo sovraštvo proti Kmečki zvezi mora biti i zelo veliko, ker še ne ve niti za protikandidate, a) že dela za nje. Smo že marsikaj strli, in bomo tudi ta železni obroč pravice.
Železni obroč pravice, kakor prijatelji imenujejo brihtnega dr. Pifka, je pri Sv. Marku razlagal, da je za Ploja, ker bo ta boljše pakljal z ministri kakor Brenčič. Tb pa verjamemo in v tem oziru smo z železnim obročem pravice enega mišljenja.
Kaj pa to? „Tagesposti“ se iz Ptuja poroča, da je bilo na zaupnem shodu v Ptuju pri volitvi za predsednika oddanih 78 glasov, pri glasovanju za Ra,u-terjevo kandidaturo pa 64 glasov. „Tagesposta“ Še pristavlja, da so za Malika glasovali: nek slovenski profesor, kateri voli na deželi, in dva slovenska sodna uradnika itd. Kaj naj to pomeni?
V sv. deželo je odpotoval presvetli gospod kne-zoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič v spremstvu s kustosom Iranjči^kajnske provincije sv. Križal preč. P. PStacidom Fabiani.. Povrne se okoli 1. junija.
Abiturijenti v davčni službi. Državna zveza avstrijskih sreclnjejšdlslkih društev je te dni poslala finančnemu ministrstvu vlogo, v kateri prosi, da bi radi vporabe abiturijentov, ki na univerzi ali ne morejo, ali pa nočejo več Študirati, določilo r maturo kot sprejemni pogoj.
Štajersko.
Maribor. V nedeljo dne 23,: t. m. popoldne je u-
mrla v 87. letu starosti gospa Marjeta Poseb, rojena Kranjc, iz St. lija pri iVelenju, Pogreb se je vršil v torek popoldne. N. v m. p.!
Maribor. Porotno sodišče. Višje deželno sodišče razglaša, da je začetek drugega rednega porotnega zasedanja pri okrožnem sodišču Maribor preložen od 19. junija na 26. junij,
Maribor. Nesreča. Včeraj, djie 2$. t. m. se je potnik Josip Rajh smrtno ponesrečil. Peljal se je s kolesom po Tržaški .cesti, pri tem; je pa naenkrat počila cev na prednjem kolesu. Rajh, ki je naglo vozil, je padel in si tako možgane 'pretresel, da je v bolnišnici, kamor so ga prepeljali, ne da bi se zavedel, umrl.
Sv. Anton v Slovenskih goricah. V nedeljo dne 23. aprila, obJ410. uri, ko se prične pozna služba 'božja, začne biti plat zvona ter naznani strašni ogenj v 'Andrens'kem vrhu, ki je izbruhnil v poslopju posestnika Jakoba Soko, kjer se je plamein utrgal in preskočil na sosedojv Skedenj in drvarnico ter dalje zagrabil viničarijo Družovičevo, ; po domače" -Ermanovo iz Brengove. Pogorelo je vse do tal, posestniku Soku vse pohištvo, obleka, živež in živina, razun ene krave. Ostalo ni drugega, kakor gola peč, ki sameva v
sredi pogorišča. Ziažgal je triletni otrok. Stariši, pazite na otroke in skrivajte žveplenke!
Cirkovce. Velik požar je divjal v Cirkovcah v pbndeljek dne 24. t. m. popoldne. V par min atah je bilo vse v plamenu, ker so velike parne kot žlebovi za ogenj povprek postavljene od soseda do soseda. Pogorela je ena hiša in gospodarsko poslopje osmim posestnikom. Zgorelo je več svinj, ki so z vso silo iz vrtov nazaj Šle v ogenj. Dve osebi ste dobili hude o-pekline. Zažgali so otroci.
Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 18, t. m. popoldne je kovaču Antonu Podgorelcu v Jastrebcih zgorelo gospodarsko poslopje. Več kakor pol ure je gospodar govoril s sosedom deloma v kovačnici in deloma na dvorišču, ne da bi vedel, da gori. Se le ko je prišel kovačev otrok od druge strani gospodarskega posloppa, kakor je bil oče s sosedom, je povedal, da gori. Oba, gospodar in sosed, skočita prestrašena k ognju, da bi ga pogasila ali vsaj kaj rešila, pa ništa mogla rešiti ničesar,, < ne novega mlatilnega stroja in vetrnfaka in še svinja je zgorela. Ne vemo kdo je vžgal, mogoče otrok pri igri, a vendar ne more biti oče zato odgovoreh. In, slišite: Neki liberalec je izpregovoril: Ne bi zgorelo, če (gospodar) ne bi bil klerikalec. Slišimo tudi, da je gospodarja) nekdo zatožil orožniku, da si je gospodar sam vžgal, ker je bilo poslopje staro in ker se je gospodar namenil postaviti novega. To izpregojvoriti je palč mogel samo vražji jezik, mi mislimo, liberalec. Da { si gospodar gotovo ni sam vžgal in da sploh ni ničesar kriv, /vidimo iz zgorajšnjega natančnega popisa, kar tudi potrdi priča sosed. Dokaz je tudi to, ker je gospodar reven, un vsled tega ni mogel niti misliti na novo stavbo. Ubogega pogorel,ca priporočamo in prosimo,', da mu milostna srca pomorejo bodisi z denarjem, bodisi kako drugače, ker je res ubog in ker mu je pred par leti zgorela že hiša v Jastrebcih in se je tedaj precej zadolžil.
Slovenjgradec. Naša bolnišnica. Od leta 1909 je ostalo v bolnišnici 130 bolnikov, leta 1910 je bilo 1365 sprejetih, tajko da znaša skupno število bolnikov v letu 1910 1495. Odpuščenih je bilo 1283, umrlo jih je 57. Koncem leta 1910 je ostalo v bolnišnici 15t5' bolnikov. Vseh' oskrbovalnih dni je bilo 39.054, na vsakega bolnika je prišlo povprečno 26 dni. Operacij se je izvršilo 155.
Sv. Jurij ob južni železnici. Naš Urlep si je prizadevaj!, da pridobi udeležencev za shod v Žalcu, pa je slabo naletel, kamor se je obrnil; kdo bo pa hodil v družbi s takim politikom, ki je doma že popolnoma doigral, z županskega stolca bil vzdignjen in niti odbornik ni več.
Celje. Izžrebani porotniki za celjsko sodišče. Pri letošnjem žrebanju porotnikov dne 21. t. m. so bili izžrebani: kot glavni porotniki: Ivan Henss, poslovodja; Simon Očko, čevljar in hišni posestnik; J. Rebevšek, mesar in hišni posestnik; Otto Schwarzei, lekarnar, vsi v Celju; Bartolomej Ceeko, gostilničar iv Pristolvi pri Celju; Ivan Planinšek, čevljar v Medlogu; Mihael Zagode, trgovec v Ostrožnem; Jiakob Drofenik, posestnik v St. Juriju ob južni železnici; Josip Frainzl, mesar in gostilničar v Štorah; Rudolf Mihelak, gostilničar na Cretu; Hubert Galle, posestnik na gradu Lemberg; Josip Jeki, posestnik v Novi cerkvi; Ivan Krefl, krojač v Braslovčah; Fran Cukala,: trgovec v Gomilški; Franc Kolšek,,! občinski svetnik, Breg pri Vranskem;, Edvard Zupanc, trgovec v Pristovi; Rajmund Lipavp, posestnik v Lembergu; Ivan Zdolšek, mesar na Ponkvi; Mat. Jeraj, gostilničar in posestnik v Nizki vasi pri Rečici; Fr. Kolenc, gostilničar v Spodnji Rečici; Anton Turnšek, trgovec na Rečici; Alojz Smi’d, posestnik v Podpeči pri Laškem; Ivan Kramer, trgovec v Trbovljah; Franc Tppplšlek, klobučar v Konjicah; Franc Flis, posestnik v Dobrovi pri Konjicah; Franc Druškovič, mesar v Brežicah; Anton Faleschini, lesni trgovec v Brežicah; Anton Giabrič ml., tesarski mojster v Bae-žicah; Josip Petrišič, posestnik, jv St. Lenartu; Fran Guče.k, gostilničar y Kozjem; Valentin Cokl, trgovec v Podčetrtku; Josip Koser, gostilničar v Rajhenbur-gu; Adalbert Steinhauer, krznar v Sloven j gradcu; Avgust Unger, pek v Slovenjgradcu; Anton Übel, posestnik v Staremtrgu; Viktor Hanke, mesar v Šoštanju; kot nadomestni porotniki: Mihael Altziebler, lončar in hišni posestnik; Anton Kolenc, trgovec; Al.
. Krušič, kalv&rnar; Franc Ranzinger, trgovec; Alb. Riha, knjigovodja; Prane Sribar, hišni posestnik in klobučar; dr. Rudolf Wunsch, mestni uradni živino-zdiravnik, vsi v Celju; 'Jakob Ocvirk, gostilničar v Ostrožnem; Adolf Zöchling, trgovec v Gaberju.
Skale pri Velenju. Dne 30. aprila ob 148. uri zjutraj se vrši v prostorih bralnega društvla velik ljudski poučni shod, ki je zelo velikega pomena za gospodarstvo na delavskem polju. Naj nikdo ne zamudi tega važnega shoda! Vsi ta dan v Skale, posebno mladina je prav iskreno vabljena!
Trbovlje. Prvi ženski shod v Trbovljah se vrši v nedeljo dne 30. aprila 1911 popoldne takoj po večernicah v Društvenem domu. Govorila bode znana organizatorica slovenskega ženstva in najbrže tudi gospod dr. Ivan Benkovič. Dnevni red bo: Novi društveni zakon in naše ženstvo. Slovenska žena v javnem življenju itd. Poživljamo somišljenike in pa so-mišljenice na primerno agitacijo, dja; bo tudi obilna udeležba!
Trbovlje. Kakor se poroča, misli v Trbovljah zasesti kandidatski prestol slavne socialne demokracije za posavski okraj še vsikdar propadli kandidat
M.	Cobal. Ig. Siterju se že zdi cela reč preneumna.;
Vsak hože varčevati! Na stotine kron prihraniš ä •	®	«	•
će kupuješ vse potrebščine v špecerijski trgovini AlOJZ Somenjalc
IHIHIBIBIH ^ se nahaja SdtTfO TGSIGtthofOVi ulici $t. 57 v lastni hiši 19 Msrbo§*U«
l— L— L-L— L- Postrežba točna in solidna!	Slovenci naše geslo je: Svoji k SVOjim!
Draginja!
191!
POSLANO.
1
%
Ne, prijatelj moj, potrpežljivost je neumnost, in povrhu še nevarna. Z katarji se ne sme imeti potrpežljivosti, proti tem se morai uporabljati Fuyjeve prave sodenske pastile. Te 'so produkt sodenskih zdravilnih1 vrelcev in napravijo takemu katarju v neverjetno kratkem Času konec. Fayjeve pratve sodenske pastile se dobi v vseh lekarnah, drožerijah in zalogah mineralnih vod za 1 K 25 v. Paziti pa morate na ponarejanja.
Generalna reprezentanca za Avstro-0grško: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj, IV.-l, Grosse Neugasse 17.
Pridobivajte nove naročnike!
Pijte samo „Tolstovrško slatino“
Naroči se v Tolstem vrhu, Guštanj, Koroško.
Najnovejše spomladanske sezone je došlo.
Elegantni čevlji za dame, gospode in otroke v naj večji izberi in v vseh oblikah. — Z velespoštovanjem
Štefan Strašek
18—
prva največja zaloga in izdelovanje čevljev v
Celju : Kovaška ulica 3.
CSF 1 <
Bv
Cerkvtn! in sobni slikar in pleskar
pranjo Horvat
MARIBOR, Kasinošasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
:: :: Cene nizke!
kar
L Postrežba točna I

Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Glavni zastopnik za Štajersko :
165	sprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in sprejema ponudbe glavni zastop zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Gospod Fran Pograjc, Maribor, Fabriksgasse 21, blizu Nar. Doma.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako n-godnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drngo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverje nikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Tage
za vagone, voze (mostne), centimalnesškalove, decimalne, za živino, tablicove id vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdelajo ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Zidenice Moravsko.
80
slovanska obrt.
Naročite naš list!
Trgovina špecerijskega blaga
/Allan Hočevar Celje
Zaloga pražene kave ,,An Mikado“.
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne ■a in solidne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka ruma, ® slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. «*■ Sveže rozine, grozdiče, eivebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
■	Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro
znanega,, Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob “ času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja „ in vrtove
Tudi priporoča raznovrstne voščene in druge H sveče, kadilo in olje.	177
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-štediiniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastoBj.
Umetni zavod za slikanje na steklo
Kamnosek Franc Koban, Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
poprej A. Horvat v Račjem • pri Mariboru	"
naznanja, da ima v zalogi vsake vrste nagrobnih spomenikov po nizki ceni.
sejpriporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Ntfrfe In proračune ns razpolago. =
Nizozemska zavarovalnica
za življenje
mi je povrriia nsdzorstvo o svojem poslovanja na Slovenskem Štajerskem, kar si dovolj njem tem ::	potom naznaniti slavnemu občinstvu. ::
Nizozemska zavarovalnica
je, smelo rečem, tako cen zavod, da ga ni enakega na kontinentu. Pogoji so skrajno ugodni in knlanca zavoda je priznan*, vs’ed česar opozarjam na to mednarodno in po celem svttn razširjeno zavarovalnico.
Nizozemska zavarovalnica
je od vseh pri nas poznanih zavarovalnic najcenejša in s^koro najbogatejša, tako da je tudi ::	varnost v vsakem ozira zssigurana. ::
Vsa pojasnila daje podpisani radavolje in brezplačno.
Fran Rakovič, nadzornik v Celjn
WokaunplaU if- 1-	480
Stavbeni in umetni Minšavničar, oblast.
* 7
ksncesienirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C®U®
Poljska ulica št. 84.
Se priporoča, zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne,
kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., žtedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne alt zavode. Prevzameta napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s iiidraličimni vidri. Izda
tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostue (Brfiokea-svauen). prevzemom isto kakor tudi utežo v popra-vi!o. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v moto el,roko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cen ali.

Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani
‘ marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo *»«!
v sodčekiii in stekksicah.	_______________
priporoča svoje