Pflamskö vestmök PMeiske zwei® î 4 dhiaSa ©d letal vsebra M.R. Marjan Raztresen Matija Turna Janez Bizjak Helena Giacomelli Slavica Tovšak Martin Šolar Dario Cortese Miha Žužek Neža Maurer France Bernot Najbolj1 odprta meja ie na papirju? 145 Temna oaza 146 Sam v divji himalajski steni 147 Torre Turna, 2550 m 149 »Ko mi na Ojstrc pridemo« 152 Jesen v gorah 154 Peš prek tečaja čez Antarktiko 155 Samotni popotnik v vulkanskem ledu 153 Treking po štajerskih pianjah 160 Pršenje kristatov v nedolžni belini 161 Prelazi na sever Himalaje 166 Vzvalovana bit 170 Vsak lahko doseže svoj vrh 173 Zima 1989/1990 na Kredarici 175 Odmevi 176 Iz planinske literature 181 Društvene novice 185 Slika na naslovni strani: Vzpon na Rodico Foto: Martin Solar Planinski vestnik izdaja Planinska zveza Slovenije, 61000 Ljubljana, Dvofakova ulica 9, p. p. 215. Revija Izhaja vsak mesec, Uraja uredniäkl odbor: Marjan Raztresen [glavni in odgovorni urednik), Janez Bizjak. Sonja Dolinšek, Mitja Košir. Edo Kozorog. Silvo Kristan, France MaleSIS, Dragica Manfreda, Marlen Premšak, Tone Strojin, Tone Skarja in Franček Vogelnik. Predsednik zaloi-niško-iidajateljskega sveta Tomaž Banovec. Prispevke poäiljajte na naslov Planinske zveze Slovenije. Rokopisov in slik ne vraćamo. TekočI račun pri SDK 50101-678-47046. Naročnina za leto 1990 znaša 126 konvertibilnih dinarjev oziroma dinarsko protivrednost 16 DEM, polletna 63 din (9 DEM) in jo je treba plačati do 30. junija 1990. celoletno naročnino pa v največ §1irih obrokih na začetku vsakega trimesečja. Letna naročnina za tujino znaša 30 ameriških dolarjev. Reklamacije upoštevamo dva meseca po Izidu številke. Ob spremembi naslova vselej navedite tudi stari naslov, in sicer s tiskanimi črkami. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra za prihodnje lato. Tisk Tiskarna Jože Moškrič v Ljubljani, PROTEST PROTI RAZŠIRITVI MEJNEGA PASU NAJBOLJ ODPRTA MEJA LE NA PAPIRJU? Planinska zveza Slovenije je letošnjega 1. marca poslala Skupščini Republike Slovenije protestno izjavo proti razširitvi mejnega pasu, pismo s podobno vsebino pa je poslala tudi Predsedstvu Skupščine SFRJ v Beograd. Protestno pismo se glasi takole: Planinska zveza Slovenije se pridružuje protestom slovenske javnosti proti pobudi Zveznega izvršnega sveta, da se spremeni zakon o prehajanju čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu, po kateri bi se mejni pas razširi! od 100 na 1000 metrov in kjer bi lahko pripadniki obmejnih vojaških enot legitimirali, preiskovali in zadrževali ljudi, za katere sumijo, da poskušajo ilegalno priti čez mejo. Taka pobuda je v popolnem nasprotju z izjavami predstavnikov naše države o najbolj odprti meji v Evropi. Pomeni oženje človekovih pravic o prostem gibanju kot temeljnem civilizacijskem dosežku, ki ga zagotavlja Splošna deklaracija o človekovih pravicah. S takimi ukrepi država tudi ne daje možnosti za povečanje obiska tujih turistov, ki ga načrtuje v gospodarskih ukrepih za povečanje deviznega prihodka. Od države smo pričakovali, da bo ukinila 100-metrski mejni pas in nadzor nad mejo prepustila civilnim institucijam, kar bi omogočilo bolj sproščeno gibanje obmejnemu prebivalstvu ter domačim in tujim turistom. Razširitev obmejnega pasu bi povzročila velike težave tudi planincem in planinski organizaciji. Velik del državne meje med Jugoslavijo ter Avstrijo in Italijo poteka po grebenih in čez vrhove Kozjaka, Karavank, Kamniških Alp, Julijskih Alp, gorà v Posočju in na Krasu. Na sami meji in v njeni bližini so mnogi lepi vrhovi, ki so privlačen cilj naših in tujih planincev, stene v bližini meje privabljajo številne alpiniste. V 1000-metrskem obmejnem pasu je 23 planinskih domov In koč. Na vrhove in do postojank vodijo vzdrževana in s planinskimi markacijami označena pota. V bližino meje pripelje tudi nekaj znanih transverzal, kot so Slovenska planinska pot, Transverzala kurirjev in vezistov, Kranjski vrhovi itd. Planinska organizacija bi imela s spremembo zakona, ki jo predlaga ZIS, gospodarsko Škodo, saj bi zaostreni ukrepi vplivali na obisk planincev in turistov v razširjenem obmejnem pasu. Povzročili bi težave markacistom, ki vzdržujejo planinska pota na tem območju. Alpinisti bi se Izogibali sten v bližini meje. Velik del slovenskega gorskega območja, ki je v tako široko zastavljenem obmejnem pasu, bi bil praktično zaprt za planinski in turistični obisk, ker se obiskovalci pač ne bi hoteli Izpostavljati nevšečnostim, ki bi jih lahko imeli z obmejnimi vojaškimi organi. čas se ne bi pomaknil proti Evropi '92, temveč bi se vrnil daleč nazaj v leta po II. svetovni vojni, ko obmejni gorski svet planincem ni bil dostopen. Opozoriti moramo tudi na Sporazum med SFRJ in Republiko Avstrijo o planinskem turističnem prometu v mejnem območju, ki je bil sklenjen 10. oktobra 1966 in omogoča jugoslovanskim in avstrijskim državljanom dostop na vrhove in v planinske domove v mejnem pasu samo z osebno oziroma s planinsko in osebno izkaznico, do bližnjih planinskih postojank na drugi strani meje pa z veljavnim potnim listom, V 6. členu sta se obe državi dogovorili, da lahko vsaka država podpisnica »iz razlogov javne varnosti, javnega reda in zdravstvenih razlogov ustavi izvrševanje tega sporazuma«. Kaj če bi Avstrija razširjeno delovanje vojaških organov na obmejnem območju razumela kot ogrožanje javne varnosti in odpovedala sporazum? Ali ni zadostno opozorilo nameščanje protitankovskih pregrad na avstrijskem Koroškem? Odprto je tudi vprašanje obiska tujih tu-ristov-planincev na vrhove in do državne meje v mejnem pasu z veljavnim potnim listom. Angleški turist, ki je na počitnicah na Bledu, ne more na vrh Golice, Kepe, Stola in drugam, tiati, ki letuje ob Vrb- Andrej Brvar — novi predsednik PZS_ Delegati slovenskih planinskih društev Iz Republike Slovenije so 24. marca na izredni skupščini Planinske zveze Slovenije izvolili za novega predsednika slovenske krovne planinske organizacije Andreja Brvarja. Na tej skupščini, ki je bila v Ljubljani, se Je zgodilo tisto, česar glede na Izide volitev na lanski redni skupščini nI nihče pričakoval: predsednik Je bil Izvoljen že v prvem krogu volitev, saj |e dobil več kot polovico delegatskih glasov. Novega predsednika PZS bomo podrobneje predstavili v prihodnji številki, ko bomo natančneje poročali tudi o Izredni skupščini. skem jezeru na Koroškem, pa lahko na te vrhove in do državne meje pride brez omejitev po avstrijski strani gorstva. S takim odnosom do tujih turistov ne bomo na stežaj odprli naših turističnih vrat, kot to obljubljajo predstavnik! države! Planinska zveza Slovenije, ki združuje 178 planinskih društev s 114 207 člani, odločno zahteva od Skupščine SR Slovenije, da ne da soglasja k razširitvi mejnega pasu na 1000 metrov in k pristojno- Protest zdravnikov Na svojem občnem zboru dne 25. 2. 1990 smo se delavci Medicinske fakultete in člani PD »Dr. Gorazd Zavrni k« seznaniti s predlogom zveznih ob/ast/ za razširitev mejnega pasu ter za povečanje pooblastil g ran i carjev. V zvezi s tem smo sprejeli tole izjavo: Ze vrsto let zatrjujemo, da je človek, njegova svoboda in življenje temeljna vrednota našega sistema. Žal pa se vedno znova izkazuje, da je ta izjava le lepa fraza. Očitno je v našem sistemu oblasti še vedno mnogo ljudi, ki domnevajo, da je represija eden od temeljnih mehanizmov za funkcioniranje države. Ti ljudje si nenehno izmišljajo nove sovražnike in se tako trudijo, da bi zase izborili Čim več privilegijev in pooblastil. Ta pooblastila naj bi bila praktično brez omejitev in, kot kaže nedavna izkušnja na jugoslovansko-italijanski meji, bi zajemala tudi uporabo orožja ter uničevanje človeških življenj. Tem nameram se bomo uprli z vsemi sredstvi, ki jih imamo na voljo kot ljudje naše civilizacije in kulture, kot zdravstveni delavci in ljubitelji narave. Domnevamo, da živimo v pravni državi. Zato zahtevamo tole: 1. Območje vzdolž državne meje v širini 50 km naj se v celoti demilitarizira. 2. Mejni pas naj se odpravi; gibanje ljudi ob mejni Črti se naj sprosti v celoti. Sprostitev naj velja tako za naše kot za tuje državljane, 3. Morebitno potovanje čez mejno črto zunaj mejnih prehodov (npr. v gorah) naj določajo meddržavni dogovori. Morebitni nadzor ljudi (iz gospodarskih, carinskih ali kriminalnih razlogov) v območju ob meji naj opravlja policija, vendar izključno tako, da ob tem niso kršene pravice človeka, njegova svoboda in dostojanstvo. Iivränl odbor PD »dr. Gorazd Zavrnlk« prof. dr. Maksimilijan Sterle predsednik stim vojaških organov na tem območju. Slovenski delegati v zvezni skupščini imajo tudi našo podporo, da odtočno zavrnejo predlagane spremembe. Zavzamejo se naj tudi za ukinitev sedanjega 100-me-trskega mejnega pasu in da se pristojnosti vojaških obmejnih organov prenesejo na milico. Za vključitev v Evropo potrebujemo odprto mejo, kjer bo možen prehod z osebnimi izkaznicami, ne pa razširitev vojaških pristojnosti, člani planinske organizacije smo s svojim dolgoletnim ljubiteljskim delom pri gradnji in oskrbovanju planinskih postojank, vzdrževanju in označevanju planinskih potov, varovanju naravne in kulturne dediščine, izdajanju planinskih kart in vodnikov, pohodi in planinskimi izleti, alpinističnimi in plezalnimi vzponi, Gorsko reševalno službo in drugimi dejavnostmi odpirali obmejni gorski svet mnogim ljubiteljem gora in s tem ohranjali našo mejo živo. Zahtevamo, da se naši napori spoštujejo. Zato upravičeno pričakujemo, da se preprečijo vsi zakonski in drugi ukrepi, ki bi vplivali na obisk gora v mejnem območju. S planinskimi pozdravi! V. d. predsednika PZS Jože Dobnik mamesto tomertaoja TEMNA OAZA Svet vse bolj postaja ena sama država, dežela svobodni/j ljudi, ki potujejo, kamor hočejo, ne da bi jim bilo treba na mejah stati v dolgih kolonah in uslužbencem kazati vize in potne dokumente. Najpogosteje zadostuje že osebna izkaznica, saj je Evropa že skoraj združena in svetu ne manjka veliko do tega. Nemci z obeh strani nekdanje železne zavese so navdušeni: veliko hitreje, kot so pričakovati, se je ta še lani skoraj neprodušno zaprta zavesa sesula v prah in berlinski zid, sinonim za ločitev na Zahod in Vzhod, prodajajo po koščkih turistom na nekdanji nemško-nemški meji, Nemci iz Zahoda, ki si še pred nekaj mesec/ niso upali napovedati vsenemškega po potniškega dne letošnjega 19. do 23. julija, so zdaj popolnoma prepričani, da bo to po nekaj desetletjih in prvič po drugi svetovni vojni prvi vsenemški popotni šk i dan. Ljudem, ki preživijo velik del počitnic in prostih dni (teh pa je na Zahodu vse več v letu) na dolgih evropskih TOMO ČESEN V JUŽNI STENI LOTSEJA IN V ZAHODNI STENI ANAPURNE SAM V DIVJI HIMALAJSKI STENI MARJAN RAZTRESEN Na dolgo, naporno in predvsem nadvse tvegano pot v Himalajo je 28. marca odpotoval kranjski alpinist Tomo Česen, vrhunski plezalec svetovnega slovesa, ki namerava čisto sam in v alpskem slogu preplezati južno steno 8516 metrov visokega Lotseja, potem pa nemara še — tudi sam in v enakem slogu — zahodno steno 8091 metrov visoke Anapurne I. Z njim sta z ljubljanskega letališča odpotovala le dva spremljevalca: zdravnik Jani Kokalj iz Kranjske gore in snemalec Tomaž Ravnihar iz Tržiča. »Če bo šlo vse po sreči in po načrtih,« je dejal pred odhodom Tomo Česen, »bomo v sredo odpotovali iz Ljubljane, v petek bomo v nepalski prestolnici Kat-manduju, v ponedeljek, 2. aprila, pa bi že lahko z majhnim letalom odpotovali v Luklo, vasico pod himalajskimi hribi, cd koder je šest dni hoje do baznega tabora, ki ga nameravamo postaviti pod južno steno Lotseja v višini 5100 metrov. Predvidevam, da bi potreboval vsaj dva aklimatizacijska vzpona, ki ju nameravam opraviti v steni Lotse Sara; v tej steni, ki jo dobro poznam, nameravam za aklimatizacijo priplezati do višine 6500 in 7000 metrov, nakar bom dovolj prilagojen na višino — in potem bo šlo zares. Ce bo vreme ugodno, se bom stene Lotseja lotil takoj, sicer bom čakal na kolikor mogoče stabilno vreme, se pravi takšno, ko bo popoldne snežilo, ponoči in dopoldne pa bo lepo. Sredi aprila bi se torej lahko lotil stene.« Povedal je še nekaj podrobnosti, kako se namerava lotiti te visoke himalajske skalne gmote, »plezalskega problema za leto 2000«, kot so jo imenovali Številni znani alpinisti: iz baznega tabora bi se odpravil popoldne, ko bi snežilo, nakar bi se zvečer vreme izboljšalo in bi vso noč plezal. Težave pričakuje v višini kakšnih 8300 metrov in višje. Za plezanje na vrh in nazaj v bazni tabor bi potreboval tri do štiri dni, za počitek ta čas ne bi bilo nobenega časa, ker človek v tako izjemnih višinah ne more počivati v pravem smislu besede, po nekaj ur dnevno pa bi spal pod kakšnimi spod-moli, v snežnih luknjah aii na sicer pred vetrom in mrazom čimbolj zavarovanih krajih, S seboj bi vzel le najnujnejšo opremo, med drugim spalno vrečo in ne predebelo stometrsko vrv, pa seveda nekaj klinov in vponk, nekaj pijače in malo hrane. Skoraj vso obleko, ki jo bo vzel s seboj, bo imel oblečeno, da mu je ne bo treba nositi v nahrbtniku. KAKŠNA JE TA STENA? Lotse je z 8516 metri četrta najvišja gora na svetu. Prvič so ljudje stali na njegovem vrhu leta 1956, ko sta jo po severni strani preplezala čiana švicarske odprave Ernst Reiss in Fritz Luchsinger. Zdaj je njuna smer znana kot normalni pristop na vrh — in je doslej tudi edina smer na vrh. Južno steno, ki jo namerava sam preplezati Tomo Česen, so začele alpinistične odprave oblegati v sedemdesetih letih; takrat je poskušala italijanska odprava pod vodstvom slavnega Ricarda Cassina, v kateri je bil tudi zdaj morda še slavnejši Reintiold Messner, Odnehati so morali praktično že v vznožju stene, Messner pa je takrat imenoval to steno »alpinistični problem leta 2000«. Leta 1981 je v tej steni poskušata jugoslovanska odprava pod vodstvom pokoj- popotnišklh poteh, se nikakor ni treba bati, da bi jih na mejah smatrali za prekupčevalce in nasploh sum///Ve tipe in lih na mejnih črtah nihče ne sprašuje, če jim je treba kaj cariniti, ker je takšno vprašanje nesmiselno. Tako je po svetu in v tistem delu Evrope, kamor bi čez slabi dve leti želeli priti tudi mi. Pri nas grozijo, da bo državna meja še bolj delila in ločevala kot doslej in da bo pas ob meji še širši kot doslej, v tem kilometrskem pasu pa da se bodo močno povečale pristojnosti vojske. Planinca in popotnika bo pravzaprav lahko vsak voiak spraševal, kal tam počenja, vedno ga bodo lahko odpeljali v vojaško obmejno stražnico in ga tam preiskovali in zasliševali. Bistveno se bodo, kot kaže, omejile možnosti alternativnega turizma v naši državi Jugoslaviji: ali bo še varno hoditi po gozdnih in planinskih poteh južnih in vzhodnih republik, kjer imata vojska in policija več pristojnosti, kot ie zdaj normalno v svobodni Evropi? Ali bo človek tvegal potovanje na tamkajšnje gorske vrhove, ko bodo zagrozili z razširjenim obmejnim pasom in poleg tega še z izrednim stanjem in policijsko uro? Ali res postajamo temna oaza v svobodni Evropi? Marjan flaztresan NATANČNA ANALIZA Juin a stena Lotseja, kl Je od vznožja do vrha gore doslej še nt nihče preplezal nega Aleša Kunaverja, ki je dosegla vi-šinv 8200 metrov in je tako rekoč tik pred koncem v prav pustolovskem plezanju v levem delu v višini 8100 metrov prišla na zahodni greben, kar pomeni, da je steno preplezala, vendar na vrh gore ni prišla. Nekaj let za Jugoslovani so prišli Poljaki in poskušali najprej priplezati na Lotse Sar in od tod proti glavnemu vrhu. istočasno sta po jugoslovanski smeri poskušala priplezati na vrh francoska alpinista, in sicer v alpskem slogu. To je bil kar lep dokaz, da je v Lotseju mogoče tudi kaj takega. Dosegla sta višino 7500 metrov, ko pa sta opazila nesrečo Poljakov v sosednji smeri, sta se očitno ustrašita in sestopila. Sledilo je še nekaj poljskih odprav, ki pa so morale vedno odnehati nekaj nad 8000 metri. Lansko pomlad je to steno poskušala splezati tudi mednarodna odprava, v kateri so bila številna zveneča Imena in ki jo je vodil slavni Reinhold Messner. Kljub vsemu temu pa je odnehala še precej nižje kot druge odprave pred njo. Za njimi je lansko jesen poskušal še Poljak Jerzy Kukuczka s svojo odpravo, mož, ki je poleg Messnerja doslej edini stal na vrhovih vseh 14 osemtisočakov na svetu, vendar niti njemu ni uspelo. Se več: odprava je končala nadvse nesrečno, saj se je Kukuczka smrtno ponesrečil. Zadnji obisk je stena doživela letošnjo zimo, vendar sta se morala Francoz Profit in Španec Lucas zadovoljiti z višino 7200 metrov. Ze samo ti podatki dovolj zgovorno pričajo o tem, kako mogočna je ta južna stena Lotseja, ki je karseda kompleksen problem. Visoka je 3200 metrov — toliko kot tri Severne triglavske stene skupaj. Čisto tehnično ni tako zahtevna kot na primer severna stena Jannuja (Kumbakarne), ki jo je lansko pomlad Tomo Česen preplezal v alpskem slogu, kar velja za največji alpinistični dosežek lanskega leta na svetu. Vendar je južna stena Lotseja za dobrih 700 metrov višja od severne stene Kumbakarne — in tudi vrh Lotseja je za celih 800 metrov višji od vrha Jannuja, kar je v teh višinah kajpada upoštevanja vredna razlika. Velik problem v Lotsejevi steni so ledne in snežne razmere. Če je snega dovolj, povzročajo velikanske težave plazovi, če pa je malo ledu, je stena zaradi padajočega kamenja izredno nevarna. Naslednja težava je vreme. Celotna Lot-sejeva stena skupaj s steno Lotse Šara in Nuptseja je namreč ogromna naravna pregrada, ob kateri se vsako popoldne zaustavijo velikanske gmote oblakov, posledica pa so sneženje, megla In veter. Vsa ta dejstva skupaj so seveda dovolj velik razlog, da je južna stena Lotseja plezališče le za najboljše alpiniste na svetu, ki pa jim je do zdaj še ni uspelo preplezati. KAJ PA PO VZPONU? «Kolikor bo le mogoče hitro bom splezal Lotsejevo steno,« nam je dejal Tomo Česen, »kar pa bo velik del odvisno od vremena. Ko bom na vrhu, se bom šele odločil, po kateri smeri naj sestopim, po smeri vzpona ali po normalni smeri v Zahodno globel ln prek Ledenega slapu v bazni tabor pod Everestom in Lotsejem, od koder so še kakšni trije dnevi hoje okoli gore do vznožja južne stene Lotseja. Največji del bo odvisno od vremena, kje bom sestopil. Če po smeri vzpona ne bo za sestop večjih težav, se bom seveda spustil tod, saj bom smer že poznal, sicer se bom odločil za — kot zdaj mislim — tvegano smer v Zahodno globel med Everestom in Lotsejem, kjer so velikanske ledeniške razpoke in kjer se je v meglenem vremenu prav lahko izgubiti v belem prostranstvu. Kot so mi pripovedovali ljudje, ki so že plezali v južni steni Lotseja, bi se v normalnem vremenu verjetno lahko vrnil v bazni tabor po isti smeri.« Če bo po vrnitvi z Lotseja Česen še našel toliko koncentracije, se bo odpravil še pod zahodno steno Anapurne I, desete najvišje gore na svetu, ki je bila nasploh prvi osemtisočak, na katerem je stal človek že leta 1950, V več kot 3000 metrov visoki zahodni steni te gore zdaj še ni smeri, ki bi peljala na glavni vrh. MMMHM^mmwmmmbPLANINSKI VESTNIK JUŽNOAMERIŠKA GORA. IMENOVANA PO SLOVENCU, KI GA PREMALO CENIMO TORRE TUMA, 2550 m_ MATIJA TUMA CLUB ANDINO ESLOVENO V ljubljanskem dnevnem časopisju je bila leta 1952 objavljena kratka vest, da so se slovenski gorniki iz Argentine povzpeli na nekaj doslej še nepramaganlh vrhov in enega od njih poimenovali Torre Turna. Kaj več o teh podvigih ni bilo mogoče prebrati. Piscu tega sestavka se je pozneje posrečilo priti v stik s slovenskimi gorniki v Bar i loch ah, dobiti ustrezno planinsko literaturo in tako priti stvari do dna. Pri tem je nastal naslednji zapis. Bariloche, s polnim imenom San Carlos de Bariloche (izg.: Baril