Posamezna Številka 2 diit
Leto m.
Trbovlje. 19, avgusta 1949
Z masovnim zborovanjem so potrdili rudarji svojo odločno voljo predčasno izvršiti plan
S pojačanim tekmovanjem odgovarjajo rudarji vsem obrekovalcem
Zborovanje je otvoril tovariš Kužnik ter pozdravil vse navzoče in zastopnike navzočih forumov. Nato je predal besedo zastopniku CO ZSJ tov. Černetu Francu. Tov. Černe se je zahvalil celokupnemu delovnemu aktivu za globoko zavest, katero je izkazal kolek-
svečanem trenutku, ko prejemam prehodno zastavo, diplomo in denarno nagrado, v imenu celotnega kolektiva izjavljam, da bomo to zastavo visoko cenili in si jo priborili v trajno last. Ob tej priliki napovedujem v imenu kolektiva pojačeno tekmovanje pod
tiv v prvi polovici letošnjega planskega leta. Nato je predal prehodno zastavo Zveznega Ministrstva ter diplomo CO ZSJ in ministra FNRJ. 6-kratni udarnik Zagorišek Anton je prejel zastavo s sledečimi besedami: V tem
parolo: Kdo bo izpolnil letni plan do, ali pred 29. novembrom. Tekmovanje napovedujemo sledečim rudnikom: rudniku Brezi, rudniku Kostolcu, Dobri sreči, Zenici in Mostarju, v naši republiki pa naslednjim: rudniku Zagor-
je, Velenje, Senovo in Hrastniku. To bo naš odgovor tistim, ki obrekujejo naša Partijo, tov. Tita in naš petletni plan. Nadalje je govoril zastopnik CU ZSJ tov. Skrinar Vili, ki je v globo-kin oesedah prikazal borbenost našega delovnega kolektiva. V svojem izvajanju je prikazal borbeno pot naše herojske Partije in njenega vodstva, katera se bori proti obrekovanjem in-formbirojevske klike. Naslednji referat je imel zastopnik Generalne direkcije za premog v Ljubljani tov. inž. Go stiša. Nadalje je v globokih besedah pozdravil ves delovni kolektiv sekretar OK KPS tov. Povše Dušan, kot po slednji, se je zahvalil kolektivu direktor rudnika tov. Riček Anton s pripombo, da naj bi v drugi polovici tretjega leta prve Titove petletke še častneje izpolnili svoje planske nalo ge. Nato je prečital razdelilnik nagrajencev, katerih je bilo cca 540. Ob tej priliki je podaril zastopnik Generalne direkcije tov. inž Gostiša denarno nagrado ter zahvalno pismo Generalne direkcije tov. direktorju rudnika ter glavnemu inž. rudnika.
Nato so bile poslane resolucije našim najvišjim forumom: CK KPJ, CK KPS, CUZSJ, GOESS.
Resolucije so čitali naši najboljši ru-darji-udarniki: tov. Zagorišek Anton, Juvan Viktor, Molan Ernest, Petek K zaključku je pripomnil tov. tajnik sindikalne rudarske podružnice tov. Kužnik, da bo treba dati vse sile od sebe, da bomo letošnje planske naloge zaključili do 29. novembra, kakor je bilo sklenjeno na II. Kongresu rudarjev v Beogradu.
ZASEDANJE OKRAJNEGA PLENUMA AFŽ
V TRBOVLJAH
Plenum je začela okrajna sekretarka AFZ tov. Rojnikova, ki je pozdravila vse navzoče delegatke, članice gl. odbora AFZ ter zastopnike vseh or-nigazacij in ljudske oblasti.
Plenum je izvolil za delovnega predsednika tov. Perperjevo, ki je dala besedo članu okrajnega komiteja tov. Sovretu, ki je med drugim dejal: Vsi poizkusi mednarodnega kapitalizma, da bi zadušili borbo zatiranih ljudskih množic po svetu, so brez uspeha.
Novi in novi milijoni ljudi v svetu, ki trpijo pod izkoriščevanjem mednarodnega imperializma, se danes osvobajajo. Največja in odločna borba med silami reakcije se danes vidi na Kitajskem, kjer vidimo ogromen polet in uspehe revolucije. Danes je že 275 milijonov kitajskega ljudstva osvobojenega in ni več daleč čas, ko bo cela Kitajska pod vodstvom KP, ki jo vodi Mao Ce Tung, združena in osvobojena izpod imperializma. Milijarde dolarjev je žrtvoval ameriški imperializem, da bi obdržal na vodstvu reakcionarni režim. Toda vse to je bilo brez uspeha, ker je NOV v kratkem času osvobodila milijonska mesta Kitajske: Šanghaj, Nanking, in se danes pripravlja na dokončno uničenje sile reakcije. Pa tudi na ostalih delih sveta se borba razvija, kljub vsem poizkusom imperialistov, da bi to borbo zadušili. Z vmešavanjem v notranje zadeve v Grčiji, Indoneziji skušajo onemogočiti
borbo teh narodov za svobodo, toda vsi ti posegi so neuspešni. Zato, ker se zatirane ljudske množice zavedajo, da je njihov obstoj možen le z uničenjem imperializma.
Tovariš Sovre se je dotaknil tudi resolucije informbiroja:
Ob prvem letu po objavi Informbiroja je moralo postati vsem jasno, zaikaj je prišlo do resolucije. Ni bil vzrok njenega nastanka izdaja socializma s strani KPJ, temveč so bili vzroki njenega nastanka mnogo globlji. Danes namreč vidimo, da se naši narodi pod vodstvom KPJ ločijo za čistost načel marksizma leninizma med socialističnimi državami. Danes se naše delovne množice borijo za enakopravnost med državami socializma. To pa je nauk maksizma. Ne le pravica, ampak dolžnost naša je, da zgradimo socializem, ker imamo za to vse možnosti na osnovi enakopravnosti med socialističnimi državami. Vsaka socialistična država, pa naj bo velika ali majhna, ima nalogo, da dela v interesu ljudstva, da gradi socializem. Zato pa je ostale socialistične države ne smejo ovirati, temveč bi morale nuditi vso pomoč. Toda kršenje poogdbe o kulturnem sodelovanju, kršenje gospodarskih pogodb, kar prehaja že dejansko v gospodarsko blokado, pa ne moremo smatrati za pomoč ali kritiko. Toda kakor so se naši narodi 1. 1941 dvignili v borbi proti okupatorju, tako »o
danes združeni pod vodstvom KPJ, ter s praktičnim delom in izgradnjo socializma odgovarjajo vsem klevetnikom Informbiroja.
V organizacijskem poročilu je tov. Rojnikova zajela žensko gibanje pod vodstvom KP že iz stare Jugoslavije dalje, ter uspehe in napake ženske organizacije v prvi polovici letošnjega leta.
Kritično je podala oceno dela. Ze sestavljanje planov po osnovnih organizacijah niso vzeli vsi odbori dovolj resno ter so plani pomanjkljivo sestavljeni. Daši niso plani prvovrstni, vendar se vidi uspeh in napredek naše organizacije, saj smo letos prvič planirale.
Kot najvažnejša postavka v planu je bilo politično delo z ženami v obliki izobraževalnih tečajev, študijskih krožkov, seminarjev, vendar na tem polju nismo dosegli uspehov v polni meri. Skozi te tečaje in seminarje je šlo le okrog 200 žena.
Lep uspeh našega dela pa lahko beležimo ob pripravah za praznovanje 8. marca, ob katerem smo organizirale v našem okraju 35 proslav, ki so bile razen v Radečah in St. Gotardu dobro izvedene, saj smo v pripravah, preda vanjih, konferencah in na samih proslavah zajele okdog 7000 žena, kar je bil vsekakor velik uspeh.
(Nadaljevanje na 2. strani.).
Kaj storiti, da pospešimo prid obirati je nove delovne sile
Velika akcija, ki traja že nekaj tednov, za pridobivanje nove delovne sile, je razgibala vse naše aktiviste in množične organizacije. Vendar uspehi, kakršne smo dosegli v mesecu juliju, niso zadovoljivi, kar nam dokazuje, da smo v mesecu juliju dosegli plan vključevanja skupno z lastno in tujo delovno silo komaj 3.15 odstotka. Nekoliko več smo zadostili plan zaposlevanja lastne delovne sile, kar lahko beležimo s 47,07 % izvršitve plana. Nikakor se pa ne moremo, niti ne smemo zadovoljiti s tako nizkim procentom. Res, da je na območju našega okraja precej razvita industrija ter s tem delovna sila tudi dokaj izčrpana, toda trditve nekaterih aktivistov in funkcionarjev KLO-jev, da delovne sile ni in da bi bilo dobro, da bi se jim še dodelila, so neutemeljene, ter bomo ,te trditve pobili z dejstvi.
Za spodbijanje že navedenih trditev in za pospeševanje pridobivanja nove delovne sile se je konec julija in začetek tega meseca pristopilo k popisu in ugotavljanju rezervne delovne sile, ki s.e še nahaja na našem terenu. S tem pa delo ne bo kčnčario.
S samimi ugotovitvami ne bomo dvignili odstotka izvršitve plana, ki je v mesecu avgustu v celoti znatno večji, kakor pretekli mesec. Treba bo mnogo političnega dela in pa prepričevanja s poedinci na vasi. Za pospešitev mobilizacije delovne sile se bo sestal štab za vključevanje delovne sile, ki je formiran pri OLO Trbovlje, ter okrajni svet za mobilizacijo delovne sile, ki sestoji iz zastopnikov vseh množičnih organizacij, ki bodo skupno razdrobili celotni plan na posamezne KLO-je. Naloga KLO-komisij za vključevanje delovne sile je. da ta plan realizira in 10C % izvrši.
Sestali se bodo tudi vsi personalni referenti oziroma referenti za delovno silo iz podjetij. Na sestanku bodo dobili imenovani vsa navodila, kje bodo lahko dvigali deloVno silo, ki jim je po planu določena. Da pa bo delo na terenu koordinirano med referenti iz podjetij in KLO-ji, bodo sektorske konference s krajevnimi komisijami za mobilizacijo delovne sile ter se jim bodo dala navodila o načinu pravilnega vključevanja in pa možnosti ukrepov. Nujno je, da KLO-ji prenehajo enkrat za vselej s pošiljanjem pozivom tistim, ki se jih šteje za odvisno delovno silo ter da se na samem terenu prepričuje odvisna delovna sila za vključitev v delo. S takim postopanjem preneha tudi to delo v samih uradih uprave za delovno silo OLO-ja. Za izvršitev tako važnih nalog je potrebna evidenca in je tudi to potrebno izboljšati. Voditi se mora stroga evidenca nad delom po terenu, kjer je ovira v tem, da KLO-ji sploh ne poročajo, kar pa se bo v bodoče od njih zahtevalo. Prav nič manj ni važna evidenca nad zaposlevsnjem nove delovne sile, za katero pa lahko rečemo, da dokaj ustreza.
Da pa bomo vse te napake odpravili in pospešili mobilizacijo delovne sile, kar je poglavitni pogoj izvršitve pisma, bo potrebno ljudem pravilno obrazložiti to aikcijo ter tako s političnim delom na terenu doseči, da bo mnogo ljudi, ki niso zaposleni na svoji zemlji, stopilo v frontne brigade a.i kot stalna delovna sila v industrijo.
Cementarna v Trbovljah v borbi
za plan
Proizvodna konferenca pri trboveljskem rudniku
druga manj — kaj zmorejo. Res je bilo v začetku godrnjanja in zmajevanja z glavo, pri prvi plači pa bo le padlo nekaj stotakov več in uspeli je za brigado in za ves kolektiv.
Partijska celica, ki vedno in povsod priskoči na pomoč, je organizirala prostovoljno delo svojih članov na vseh deloviščih, kjer primanjkuje delovne sile. Kamnolom Vasle, Retje, nakladanje premoga, razkladanje, žlindre in mavca, to je parola partijcev ob nedeljah ali pa tudi med tednom, če se pokaže potreba. S tem prostovoljnim delom partijcev, pa tudi nekaterih ne-partijcev, ne samo, da uspe tovarna, da nemoteno obratuje, temveč je to njihovo delo lep doprinos k znižanju polne lastne cene,
Z zgraditvijo razkladalne rampe pri separaciji in depoja za žlindro in premog, je cementarna mnogo pridobila. Preje znana po plačevanju visokih stojnin za vagone, je sedaj v stanju, da sproti razloži vse prispele vagone. Sam industrijski tir pri kolodvoru je za povečano irekvenco absolutno premajhen. Zaradi tega je bilo do zgraditve nove rampe plačevanje stojnin nujno, kar je kolektiv sicer brez lastne krivde občutil pri fondu vodstva.
Kolektiv cementarne z upravo, sindikatom in partijsko celico dela na tem, da izvrši svojo dolžnost ter odpravi vse nedostatke. Pri najboljši volji pa se mu žal ne posreči, da vsaj malo omili neznosno prašenje. Praženje ostaja še vedno problem cementarne.
obratnih nezgod, ki se v zadnjem času množe zaradi premajhne pazljivosti pri delu;
da je nujno potrebno, da se v obeh jamskih obratih maksimalno zasekuje; s tem se bo izboljšal sortiment premoga in znižala poraba razstreliva, ki je zlasti v vzhodnem obratu zelo visoka;
da se morajo 100-odstotno izvršiti vsa investicijska dela;
da se mora v največ možni meri varčevati z jamskim lesom; stroški za les so važna postavka v proizvodnih stroških, zaradi česar je najstrožje gledati, da se ne bo za jamsko tesarstvo še sposoben les uporabljal za kurjavo. V korist polne lastne cene je potrebno varčevanje tudi z ostalim materialom, kjer so po nazornih primerih, ki jih je navedel tov. direktor Riček, možni še znatni prihranki;
Med pohvaljenimi kolektivi v državi, ki so uspešno završili polletno borbo za plan, je tudi trboveljska cementarna. K temu priznanju čestitamo kolektivu in želimo, da bi bil tudi v bodoče vedno v prvih vrstah pri dosegi postavljenih nalog.
Drugo polletje v izvrševanju plana je kolektiv cementarne pričel z večjimi in manjšimi nepriiikami. Tako je y pričetku primanjkovalo vagonov. V zadnjem času pa so nastale večje nepredvidene okvare na motorjih pri mlinih in posledica tega je, da plan odpreme ne more biti dosežen. Vsak posameznik se trudi, da v produkciji da iz sebe vse sile, vendar pa bo treba napeti vse sile, da bo plan dosežen. 2e sedaj so storjeni vsi koraki, da ne bi kolektiv zateklo šele v decembru dejstvo, da je treba izvršiti nemogoče. Produkcija sirovin teče sicer v redu in polproizvod klinkar je v planu tako, da ni bojazni, da ne bi kolektiv v lem pogledu uspel. Storjeni so razni sklepi, ki se tudi že izvršujejo.
Na vseh tretinah so ustanovljene brigade in sicer tako, da po ena brigada zajema gotov del tehnološkega procesa, to se pravi, da brigadirji, ki so zaposleni pri strojih, pečeh itd., morajo nujno paziti drug (na drugega, si pomagati med seboj in tako doseči in preseči postavljene norme. Vodja brigade je najbolj izkušen delavec na tem sektorju in kot tak tudi odgovarja za pspeh.
Brigade So že pokazale •— ena več,
Dne 8. avgusta se je vršila v rud-Jriški restavraciji proizvodna konferenca, katere so se udeležili poleg vodilnih organov rudnika tudi funkcionarji sindikata in Partije, nadalje aktivisti, udarniki in ostali rudarji.
Na dnevnem redu je bila izvršitev planskih nalog rudnika v tem mesecu, Znižanje . proizvodnih stroškov, dvig odkopne storilnosti In ostala aktualna Vprašanja.
Na konferenci so se sprejeli med 'drugim sledeči sklepi;
da se ukrene vse, da se uspešno izpolnijo proizvodne obveze, ki so v tem ' firesccu nekoliko višje;
da se vodi poostrena borba proti neopravičenemu izostajanju od dela, fii močno ovira izvršitev rudniških planskih nalog; poostriti je kontrolo nad takozvanimi »tridnevnimi bolniki« Čl posvetiti je vso pažnjo' odklanjanju
{Nadaljevanje 3 1. strank)
Spričo težke borbe, ki jo danes bijemo na Vaši, pa ni naša organizcija pokazala vztrajnega dela z ženami, kar se odraža v tem, da so žene pri ustanavljanju kmečkih obdelovalnih zadrug zaradi svoje nezgrejenosti pod vplivom vaških špekulantov, ki iz svojih osebnih koristi zavirajo socializaciji vasi.
Na področju dela sekcije Mati in dete moramo pohvaliti upravnico DID-a iz Zagorja tov. Derganovo, ki je na ijvojo lastno iniciativo organizirala Zasilne jasli in otroško igrišče, pri katerem je s svojim osebjem naredila 960 prostovoljnih ur. Poleg tega pa še skrbi za vzgojni in zdravstveni kader, ki nam je danes neobhodno potreben. Tudi žene Trbovelj so na tem polju precej naredile. Poleg otročjih jasli imamo trgovino za matere in otroke, otroško restavracijo, igrišče, deluje že tudi mlečna kuhinja. Vse premalo pa so po tem vprašanju naredile ostale organizacije, predvsem Hrastnik, ki nima poleg DID-a in krpalnice, še nobene drugo ustanove, dasiravno bi z vztrajnim delom že lahko marsikaj organizirale.
Pri ocenjevanju našega dela se moramo zadržati pri važni postavki v našem letnem planu, to je prostovoljno delo, ki se je šele v mesecu aprilu razživelo. Ob koncu meseca julija t. I. je bilo narejenih okrog 15.000 prostovoljnih ur. Največ ur so žene naredile na zadružnih in industrijskih ekonomijah, ostalo pa na raznih objektih; pri vodovodu, gradnji stanovanjskih hiš itd.
Po organizacijskem poročilu se je začela diskusija po raznih problemih in pomanjkljivostih v dosedanjem delu.
Zaključno besedo je podala tov. Dunja iz gl. odbora AF2, ki je poudarjala predvsem socialistično izgradnjo vasi, s tem v zvezi mobilizacijo delovne sile ter akcije za obiranje hmelja za Savinjsko dolino, ki se prične s 15. avgustom in bo do 1. septembra.
Kot zastopnika oblasti in LMS Sta diskutirala tov. Goršek in Klemen, ki sta apelirala na inavzioče delegatke, da naj sodelujejo tesno z oblastjo in mladino. Po končani diskusiji so članice plenuma izvolile 29 delegatk za oblastno konferenco AF2,
da je vso pažnjo posvetiti odpiralnim delom v polju Plesko, katerih izvršitev je nujno potrebna za proizvodne naloge rudnika v prihodnjem letu; isto velja za odkrivalna dela na dnevnih kopih na Dobrni in Neži.
To so bili najvažnejši sklepi konference. Nujno potrebno je nadalje — kakor je naglašal vodja proizvodne operative tov. ing. Sariah, — da se dvigne na ustrezno višino odkopna storitev. Ob izboljšanju odkopnega učinka se bodo sprostile delovne moči za izvršitev drugih nujnih nalog rudnika, tako n. pr. izvedba raznih investicijskih nalog, popravljanje jamskih prog, vzdržba jam itd. Tov. direktor Riček je na konferenci med drugim opozarjal, da je prav tako absolutno potrebno, da se v jami odpravi dviganje iztirjenih vozičkov s koli in kavlji, s katerimi se dela izredno velika škoda na vozičkih, katera zvišuje proizvodne izdatke.
Debata na tej konferenci je bila na vzgledni višini. 2eleti bi bilo, da bi se te vsakomesečne konference obiskovale s strani deiastva številneje.
Uspehi brig »d n ih številk na mehaniziranih širokih čelih
niziranih širokih čelih.
Mladinska številka 216, priznana udarna partija z večkratnimi udarniki na čelu, je postala pod številko, 213 mehanizirana širokočelna delovna skupina. 2e od početka uvajanja mehaniziranega načina odkopavanja na Vzhodnem obrtu je sprevidela, da se z mehanizacijo odvzamejo kopaču najtežja dela in s tem poviša storilnost. Takoj ko se je uvedlo drugo mehanizirano čelo, se je ta številka združila z brigadno številko 212 ter prevzela odkopavanje etaže. Za vodje delovnih tretin so se izbrali preizkušeni kopači, mehaniziranih čel, ki prenašajo svoja izkustva in strokovno znanje ha mlajše kopače te brigade. Zavedajoč se važnosti ekono-mičnejšega pridobivanja premoga z mehaniziranih čelih, mladinci sledijo naukom svojih vodij, ter se usposabljajo v samostojne kopače. Uspehi ne izostajajo. 2e od vsega pričetka pridobivanja premoga na mehaniziranem če* lu se je storilnost dvignila nad najvišji učinek prečnega odkopa. Pričakovati je, da bo ta številka s svojim vzgled-nim zaletom pokazala vsem onim, ki danes še stoje ob strani, kolike važnosti je brigadno delo in kakšne koristi prinaša mehanizirano delo enemu, ki se v tako delo vključi.
Tudi v Hrastniku se je vršila proslava obletnice V. kongresa KPJ
Obletnico V. kongresa KPJ je delovni kolektiv Hrastnika proslavil dne
7.	avgusta z udeležbo na prostovoljnem delu.
Lokalno gospodarstvo obsega v okraju Trbovlje razne panoge gospodarske delavnosti. Pod operativnim vodstvom Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje, kakor tudi operativnih vodstev Krajevnih ljudskih odborov, imamo raznovrstna podjetja, industrijska, obrtna, gradbena itd.
Glede na različne panoge gospodarstva je pred vsem važno, da ima lokalna proizvodnja dopolnilni značaj, ker je predvsem naloga poverjeništva za industrijo in obrt, da razvija lokalna podjetja v pravcu socialistične graditve, za kar obstojajo vsi pogoji ravno v našem okraju. Ravno tako je naloga krajevnih ljudskih odborov, da postanejo v svojem območju gospodarsko samostojni. 01,0 ima trenutno pod svojim operativnim vodstvom šest proizvodnih podjetij. Z ozirom na dejstvo, da so ta podjetja lokalnega značaja in
2e v zgodnjih jutranjih urah so sej prostovoljci zbirali na določenih me* stih, kjer so jih že čakali aktivisti; kateri so jim v kratkih In jedrnatih besedah razložili pomen tega dne, jim razložili delo in uspehe Partije, na drugi strani pa težkoče, katere imamo danes pri izgradnji socializma, posebno pa še po objavi klevetniške resolucije Informbiroja. Nato so šle vse do> lovne skupine z zastavami in pesmijo na ustih na odrejena delovna mesta. Prostovoljnega dela se je udeležilo 905 članov, ki so napravili 6068 prostovoljnih ur. V organizacijskem pogledu je bila pri tem delu najboljša Kemična tovarna, toda tudi rudnik ni zaostajal. Steklarna je pomagala s prevoznimi sredstvi. Dela se je udeležilo 5 kmetov z vprežno živino.
Delo se je vršilo pri zadružnem domu v Prapretnem, v Čečah, na cesti, prt napravi za zapihovanje pri rudni* ku, pri DID-u, pri Kulturnem domu ter pri sečnji lesa za delavce steklarne.
Razpoloženje na vseh deloviščih je bilo odlično, pesem se je razlegala po* vsod.
Delovno ljudstvo Hrastnika je dalo B tem delom ponovno najboljši odgovor klevetnikom naše Partije, pokazalo iS dokazalo je, kako se gradi socializem Z lastnimi močmi tam, kjer imamo tako Partijo, kakor je naša, kjer imamo naši CK in našega tovariša Tita,
K. F.
Delo in uspehi frontne brigade v Zagorju
2e v začetku leta, ko se je pričela v našem okraju akcija za sestavitev nove frontne brigade, katera ima namen pomagati podjetju »Zidar«, tako da bi s tem pospešila graditev noVih stanovanjskih hiš in drugih zgradb. Na zagorskem terenu, se je pokazalo veli* ko zanimanje za to akcijo. Vidi , se, da so tamkajšnji frontni in partijski funkcionarji stvar pravilno razumeli ter jo pravilno prinesli na ostale čla* ne fronte.
Danes, ko brigada v Zagorju dela že 10 dni, pa vidimo, da kljub vsem težavam, na katere brigada iz dneva v dan naletava, častno izvršuje nalogo, katera se ji je zadala. Ce navedemo samo primer, da je v brigadi 85% žensk, od teh približno 10% mladoletnih, 10%; starejših žena in da kljub temu brigada dnevno presega normo za 35—40%, dočim jo stalni delavci pri podjetju Zidar presegajo za 15—20%.
Ti veliki uspehi frontovcev odnosno brigadirjev v Zagorju, nam dokazujejo, da je tu znala partijska in frontna organizacija pravilno dokazati'svojemu članstvu, kako je treba graditi svojo domovino, v kateri je že danes vsake* mu poštenemu človeku zagarantiruna lepša in srečnejša bodočnost. Na drugi strani nam pa ti uspehi dokazujejo, brezmejno ljubezen do KPJ1 in toč1. Tita, ki nas danes tako smelo vodita v socializem.
nižjega organskega sestava, imajo še večje težkoče, kot jih imajo zvezna ln republiška.
Ko se je na primer začela graditi opekarna v Zagorju, je bilo veliko težav, ker ni bilo na razpolago niti enega žeblja. To podjetje danes že obratuje. Kljub pomanjkanju delovne sile gre danes Iz opekarne na tisoče komadov oj>eke. Isto je s tovarno kleja, ki je bila popolnoma demolirana, zlasti kar se tiče strojev. Tudi ta obrat danes že dela ter se izpopolnjuje z raznimi izboljšavami, da bo tovarna nemoteno Obratovala. Pri prvem kleju, ki ga je izdelal tov. Zvonar Franc, se je ob pregledu pa strokovnjakih pokazalo, da popolnoma ustreza svojemu namenu. Te dni bo tov. Zvonar postavil še mlin za kostno moko. V njegovo največje veselje se bo izdelovalo tudi milo, ki bo Budilo delavcu veliko korist. Pot
Razmah tekalnega gospodarstva v okraja Trbovlje
yseh okrajnih podjetjih se vodi borba, da se podjetja dvignejo in izpopolnjujejo, tako da ne bodo plani le doseženi, temveč tudi prekoračeni. Se večje naloge stojijo pred nami, in sicer, da moramo posvetiti večjo pažnjo izkoriščanju lokalnih virov surovin in odpadkov pri zvezni in republiški industriji za potrebe lokalnega gospodarstva.
V	našem okraju imamo 48 državnih fcn 368 zasebnih obrtno-proizvodnih in iuslužnostnih podjetij. Razven lega imamo obrtne delavnice v sestavu kmetijskih zadrug, ki obratujejo na temelju rednega obrtnega dovoljenja za široko potrošnjo. Trenutno delajo štiri državne čevljarske delavnice po planu I., med tem ko vsa ostala podjetja državnega, zadružnega in zasebnega sektorja, z izjemo mizarske, kleparske, lco-larske in cementninarske stroke, ki deloma izdelujejo nove artikle, opravljajo le usiužnostno obrt in popravila.
Poverjeništvo za industrijo in obrt je s sodelovanjem krajevnih činiteljev izdelalo mrežo manjkajočih obrtno-proizvodnih podjetij v okraju ter pristopilo k ustanavljanju podjetij, ki so za boljšo preskrbo našega delovnega ljudstva nujna.
Za leto 1950. smo izdelali plan obrtniške proizvodnje in materiala po jila-nu II., in sicer po zmogljivosti posameznih obratov vseh sektorjev. Izdelani predmeti se bodo oddali po izgo-tovitvi pooblaščenemu trgovskemu podjetju, kjer bodo na razpolago ljudskim množicam.
V	cilju izvedbe socializacije naše države paralelno s kmetijskim sektorjem bomo pristopili k ustanavljanju obrtniško-produktivnih zadrug po predpisih, ki jih bo izdala naša ljudska republika. V teh zadrugah se bodo združevali naprednejši obrtni mojstri in pomočniki. Predvidene produktivne obrtne zadruge se bodo bavile z izdelavo ali predelavo določenih artiklov, ali pa bodo opravljale storitve s skupnim delom in skupnimi proizvajalnimi sredstvi z uporabo sodobnih delovnih metod ter s prodajo lastnih izdelkov.
Skrbeti bodo morale za stalno izboljševanje kakovosti svojih izdelkov in Storitev. Končno bo njihova skrb usposabljanje, vzgoja in izpopolnjevanje Obrtnih učencev in zadružnikov.
Naša krajevna industrija in obrt bo 'dvignila življenjsko raven delovnega 'človeka, de bo ob tesnem sodelovanju ljudskih množic povezana s celotnim gospodarskim sistemom.
Zaradi malomarnega odnosa do dela kaznovani
Kakor drugod, smo se tudi v trboveljskem okraju udeleževali doslej vseh akcij v borbi proti koloradskemu hrošču. V. krajevnih ljudskih odborih, kjer so imele terenske ekipe čut odgovornosti, so bili krompirjevi nasadi dobro pregledani. Imamo pa tudi pri nas ljudi, ki jemljejo svoje dolžnosti skrajno lahkomiselno ali pa jih sploh ni, da bi šli s svojo ekipo na teren. Taki primeri so obsojanja vredni zaradi velike gospodarske škode, ki bi nastala, če bi se pri nas razmnožil ta nevarni mrčes. Neodgovornost je tem hujša, če jo ugotovimo pri tovariših, ki bi morali po svoji službeni dolžnosti sodelovati v tej borbi. Med lemi so tov. Sajevic Slavko, uslužbenec OZKZ Trbovlje, Pohorc Jože, uslužbenec KI.O Radeče in Razpotnik Minka, tajnica KI.O Izlake. Akoravno so bili obveščeni, da bo 20. junija t. 1. množični pregled krompirišč, so ostali doma. Njihov teren je ostal nepregledan.
Svojo dolžnost je izpolnil OI.O, ki je te tovariše poklical na odgovornost in jih kaznoval: Sajevlca Slavka na 3000 din ali tri mesece poboljševalnega dela, Pohorca Jožeta na 3000 din ali dva meseca poboljševalnega dela in Razpotnikovo Minko na 1000 din ali 20 dni poboljševalnega dela.
Mladina, vključuj se v mladinske delovne brigade!
Razvoj kiiltiimo-prosvetisoga dela v Radečah
Sislužbeitci okrajnega ljudskega odbora .Trbovlje so odgsrli rdeči kotiček
Po vsestranskem zalaganju in vztrajni volji se je dokončno rešilo vprašanje ureditve rdečega kotička uslužbencev 01,0 Trbovlje, ki je bil odprt in izročen v uporabo 2. t. m. Pri tem je tudi IO OL nudil vso pomoč, posebno denarno, da so se prostori uredili tako, da sodijo po mnenju vseh med najlepše v okraju. Pri tem ima tudi sindikalni odbor podružnice OLO Trbovlje velike zasluge, predvsem predsednik tov. I.evec Lado in tajnik tov. Poženel Franc, katera sta vložila ves prosti čas za pripravo vsega potrebnega materiala za ureditev kotička.
Potrebno je opozarjati, da prostori, ki so res okusno urejeni, ne bodo ostali neizkoriščeni in da jih ne bodo obiskovali in uporabljali le eni in isti ljudje. Upati je, da bodo to razumeli vsi uslužbenci in se posluževali teh prostorov.
Zavedali se moramo, da je ta kotiček kulturno središče našega delovnega kolektiva, da je srce v živem telesu, od čigar utripa zavist pravilno delovanje vsega organizma. V njem je na razpolago dnevno časopisje in igre, katere služijo za razvedrilo.
Namen rdečega kotička je, da postavimo sredi delovnega kolektiva kulturno središče. Tako bomo na nevsiljiv način približali kulturno-prosvetno delovanje vsemu kolektivu. Tu se bomo vzgajali ob znanstvenih delih naših velikih učiteljev Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina in s tem oboroževali z najnaprednejšim in najmodernejšim orožjem — znanjem.
To bo najboljše jamstvo za dosego naših ciljev in odgovor vsem klevetnikom in zaviralcem izgradnje socializma v naši državi.
Drugo tekmovanje reproduktivnih glasbenih umetnikov FLRJ 20—27. novembra 1949. v Ljubljani.
Vse interesente obveščamo, da je rok za prijave v tekmovanju podaljšan še preko 1. septembra in traja do zaključno 20. septembra 1949. Prijave, poslane po 20. septembru 1949, se ne bodo mogle več upoštevati. Prijave se naročajo in vlagajo pri Sekretariatu organizacijskega odbora II. jugoslov. tekmovanja reproduktivnih glasbenih umetnikov FLRJ Ljubljana.
Ministrstvo za prosveto.
ICako izkoriščajo naši delavci letni dopust
Vsej javnosti je znana zmaga Trbovelj v izpolnitvi plana za I. polletje. Kljub tej zmagi so posamezni rudarji izkoristili svoj letni dopust, da bi pridobili novih moči za izpolnitev plana v II. polletju, tako, da bi bil plan dosežen do 29. novembra 1949,
Najljubše okrevališče borcev za plan je naše sinje morje, zlasti Opatija.
Naši rudarji se zavedajo, da v bivši kapitalistični Jugoslaviji niso imeli možnosti izkoristiti lepote našega Jadrana, in da jim je šeie nova socialistična Jugoslavija omogočila nujno potreben počitek iio težkem delu v naših jamah, t. j. plačani letni dopust od 2 do 3 tednov. Za boljše izkoriščanje letnih dopustov skrbijo posebno rudarske sindikalne podružnice. Znani sc sindikalni počitniški domovi v Gozdu-Martuljku, »Domu Toneta Čufarja« in drugi.
V I. polletju je v rudniku Trbovlje izkoristilo svoj letni dopust 80 delavcev dnevno 2.2 %, t, j. povprečno mesečno 2.010 dni dopustov. V mesecu juliju so te številke znatno porasle, tako da je na dopustu 329 delavcev dnevno ali 9.2 %, t. j. 8547 dni dopustov.
Stremeli bomo za tem, da bodo vsi delavci izkoristili svoj letni dopust, a da pri tem produkcija ne bo trpela. Cilj letnih dopustov je, da se delavci odpočijejo, pridobijo nove moči in se spet trdno zagrizejo v delo, da povečajo produkcijo in s tem pospešijo in omogočijo izvršitev petletke in izgradnjo socializma v novi Jugoslaviji.
Le tu pa tam so pisali doslej naši časopisi o kulturno-prosvetnem delovanju v Radečah. Po vsem tem bi lahko sklepali, da se v Radečah na tem polju ni veliko storilo. Toda tak sklep bi bil prenagljen in neopravičen, kajti doseženi so bili že prav lepi uspehi. Ena najagilnejših grup je vsekakor gledališka družina. Prerez skozi njeno delovanje nam bo najboljši dokaz za to trditev.
Kmalu po osvoboditvi so se radeški igralci, ki so se zbrali od vseh strani, kamor jih je raztepel čas okupacije, zbrali v družinico imenovano »Dra-matski odsek FD Radeče«. Zveni sicer malo čudno, toda tudi za najpravil-nejšim naslovom se lahko skriva praznota, kar pa tu ni bil slučaj, kajti delo odseka je pokazalo, da odsek nikakor ne namerava po stari, ampak po novi poti. Z vso silo so se člani vrgli na delo. Potrebno je bilo precej truda, preden so očistili okupatorjevo zapuščino; in ko so počistili, so ostali pred golimi štirimi stenami — ničesar drugega jim »kulturni« okupator ni zapustil, razen onega, kar so s trudom precej dolgo časa vozili na smetišče.
Tako je bil storjen prvi korak, prostor je bil očiščen in pripravljen, da sprejme goste. Četudi pri skromni in povsem nezadostni opremi, je z odra kmalu začela prihajati predstava za predstavo. Danes je oprema radeške-ga odra že precej boljša, vendar manjka še tega in onega, še se borimo s to in ono tehnično zapreko. Morda vse to ne bi bilo omembe vredno, da si ni družina vsega, kar danes ima, pripravila s svojimi lastnimi sredstvi dohodki od predstav in udarniškim delom svojih članov, brez vsake podpore, četudi je zanjo velikokrat prosila, pa bodi to v denarju ali materialu. Sele letos nam je bilo ugodeno in upamo, da ne zadnjikrat, kajti do tehnične popolnosti v amaterskem merilu je še precejšen korak. Toliko o tehnični strani. Razveseljivejša in uspešnejša je slika, ki jo nudijo predvajana dela pa bodi to v pogledu izbire del, kakon tudi v pogledu dobrega podajanja. Od predstave do predstave se je kvaliteta dvigala, kar je posledica sistematičnega dela in pravilnega razumevanja kritike. Na te način je bilo vodstvu družine mogoče posegati po vedno kvalitetnejših delili. Nekaj naslovov uprizorjenih del nam to lahko potrdi: «K luči« (delo domačega avtorja), »Tuje dete«, »Divji lovec« (predstava na prostem), »Matiček se ženi«, »2alujoči ostali«, »Kralj na Betajnovi«, »Vida Granto-va«, »Pot do zločina«. Kakor nam ta imena pričajo o pravilni izbiri, ki združuje prijetno s koristnim, tako nam številka 20 pove, da je družina uprizorila po pet del v sezoni, To je visoka in razveseljiva številka za podeželsko amatersko gledališče.
Uspehi gledališča so rodili željo po širšem in množičnejšem udejstvovanju v tej panogi kulture. Zaradi tega se je dramatski odsek preforrniral v »Mestno gledališče OF Radeče« ter tako našel v okraju OF najpriprav-nejše torišče za množično sodelovanje. Ob tej priliki moramo pa grajati zadržanje množičnih organizacij oziroma njih vodstev. Odbor OF ni nikakor nudil one moralne podpore, da o materialni sploh ne govorimo, ki bi jo društvo zaradi svojega pomena in poslanstva zaslužilo. Isto je s sindikati. Edino mladinska organizacija je sprva z agitacijo med svojim članstvom pripomogla do porasta članov-igraleev, pozneje pa je tudi ona utihnila. Tako je gledališče rastlo kot samorastnik, ne da bi skrbeli zanj vsi, saj je vendar last vseh.
Najzgovornejši dokazi, lahko bi rekli, malomarnega odnosa, so razni tečaji, študijski sestanki in slično, ki so vsi po krajšem ali daljšem životarjenju zaradi neudeležbe kljub temu, da so o njih bile obveščene vse množične organizacije — morali prenehati. Isto je bilo opaziti tudi pri letošnjem
režiserskem tečaju, kt ga je priredil okrajni ljudsko-prosvelnli svet. Posebno je treba poudariti, da se je od mladincev udeleževal tečaja le en sam! Ob pravilnem (razumevanju ne bi bilo vprašanje režiserjev pri mladinskih igrah (LMS) nikak problem, kot je to doslej vedno bilo.
Toliko o gledališki soseščini. Toda tudi pri gledališču samem ne bi mogli govoriti samo o pozitivnih stvareh, posebno v zadnjem času ne. Elan, katerim smo začeli svoje delo, je začel popuščati, namesto da bi se večal. Začel se je in postaja vedno živahnejši promet z obljubami. Prav lepe in hvale vredne .so obljube, še lepša je navdušenost na občnih zborih, sestankih, toda prav malo častno je za vsakega navdušenega obljubodajalea neizpolnjevanje obvez, ki si jih je sam prostovoljno zadal. Tako bomo v letošnji sezoni ostali pri petih premierah. namesto da bi dosegli obljubljeno število 10. Posebno pa je ta mlačnost opazna sedaj po uspelo neuspele mtekmovanju, ki ga je gledališče organiziralo, vendar doslej ~ končalo se je 30. junija — še niso objavljeni nikaki rezultati. In zdi se, da ne bo preveč rečeno, če trdima, da je ta neuspeli konec tekmovanja precej kriv za sedanjo nezaiteresira-nost. Kakor je bilo v času tekmovanja opaziti discipliniranost tečnosti, resnost in teke lastnosti, ki jih morajo imeti člani vsakega organiziranega kolektiva v večji meri kot sicer, tako je ta mera sedaj po zaključenem tekmovanju padla skoraj pod običajno raven.
Tudi v malo čudni in ne povsem objektivni kritiki okrajne ocenjevalne komisije ob priliki tekmovanja gledaliških družin bi lahko iskali vzrokov za to mlahavost. Tu bi bilo dobro reči: vedno je lepša kritika, četudi je ostrejša kot se zasluži, kakor pa hvala, kajti ob napakah se učimo, ob sami hvali pa se navadno prevzamemo in polenimo.
Tako nekako bi izgledala slika dosedanjega dela, ki pa je začelo pojemati, take bi bile težave in teki problemi, pred katerimi stoji kolektiv radeškega gledališča. Zato je potrebno, da vsak član pogleda do jedra, da razmišlja o tem, da najde pot, po kateri bi se najhitreje in najlažje stranile napake, ki zavirajo uspešno delo. Tako bi ves kolektiv znova zagrabil, da bo šlo -navzgor k večji dovršenosti in ne več, niti za milimeter, navzdol.
Kako se zanimajo delavci za nakup novih knjig
Ce pogledamo, kako se prodajajo knjige v naših knjigarnah, vidimo, da se naše delovno ljudstvo vse premalo zanima za nove knjige. Tuko vidimo na primer, da je knjigarna v Trbovljah prodala v minulem joesecu 1008 leposlovnih in znanstvenih knjig, političnih pa 873. Knjigarna v Zagorju je prodala vseh knjig 187, od teh niti 25% političnih. Isto je v Hrastniku.
Iz teh številk se jasno vidi, da se naš delavec vse premalo zanima za politično literaturo, katera se ne tiska za to, da bi ostajala v knjigarnah, marveč zato, da bi jo naši delavci in delavke čitali, da bi se izobraževali, da sc bodo zamogU uspešno boriti proti reakciji in njenim parolam, ki jih širi zalo, da bi razbila to, kar z nadčloveškimi na-pori gradimo. ’
V bivši Jugoslaviji in v drugih ka-pitalističnih državah so se pisale in tiskale knjige, ki služijo kapitalističnemu režimu in razbijanju enotne ironte delovnega ljudstva sveta. Vse to knjige so pisane tako, da vcepljajo delovnemu človeku misli, da je kapitalistična ureditev držav neobhodno potrebna in da je zlo, ki ga rodi kapitalistični sistem neizbežen. Našef v socialističnem duhu pisane knjige pa razgalju-jejo lažnjivo politiko izkorlščevalnega (Nadaljevanje nu 4. straui}
SKavarovasiSs (koitsiiiaalit5Ii naprav
na področju MLO Trbovlje
Dne 1:2. julija 1949. se je sestal Mestni ljudski odbor Trbovlje k svojemu
II.	rednemu zasedanju. Zasedanja se je udeležila pretežna večina odbornikov. docim so bili ostali opravičeno odsotni, le dva člana sta izostala neopravičeno.
Po poročilu Izvršnega odbora MLO Trbovlje, katerega je podal tovariš tajnik, se je razvila diskusija, ki je odkrila razne probleme, katere bo treba urediti. Ob diskusiji pa je bilo opaženo, da je še precej odbornikov, ki vanjo niti ne posegajo. Znano je namreč, da je mnogo stvari, katere bi se morale na skupščini obravnavati in ki so jih dolžni zastopniki volilnih enot iznašati, kar pa se vsled zadržanosti odbornikov ne zgodi.
Na tej skupščini je bil sprejet tudi zelo važen sklep in sicer, da se ustanovi na področju Mestnega ljudskega odbora Trbovlje do prihodnjega zasedanja MLO ena obdelovalna zadruga. Ta sklep je treba pozdraviti, ker morajo tudi Trbovlje končno pokazati, da se zavedajo, kako jim bo koristila socializacija vasi.
Z ozirom na nujnost pa, da se zavaril “jo komunalne naprave in drugo, je bil sprejet sledeči odlok, ki ga priobčujemo in po katerem naj se ravna sleherni prebivalec na teritoriju MLO Trbovlje.
Na podlagi 26. čl. in točke III. 31. čl. Splošnega zakona o ljudskih odborih z dne 6. junija 1949. (Uradni list FLRJ št. 49.410-49. z dne 9. junija 1949) in v zvezi z zakonom o pristojnosti Krajevnih ljudskih odborov za predpisovanje upravnih kazni z dne 3. januarja 1949. (Uradni list LRS št. 1-3/49. z dne 8. januarja 1949.) izdaja Mestni ljudski odbor Trbovlje na svojem II. rednem zasedanju dne 22. julija 1949. tale
ODLOK
o varstvu in uporabi komunalnih
naprav in o ureditvi komunalnih zadev krajevnega pomena
A. OSKRBA S PITNO VODO
1.	člen
Z ozirom na to da je bil vodovod v Trbovljah zgrajen že leta 1923. in je bilo od tega časa vodovodno omrežje znatno razširjeno, na drugt strani pa so studenci mnogo Izgubili na svoji moči ter kapaciteta izvirkov ne ustreza več niti najnujnejšim potrebam prebivalstva, vsled česar je nastalo v Trbovljah občutno pomanjkanje zdrave pitne vode, dalje z ozirom na to, da je bilo v Trbovljah od časa gradnje vodovoda zgrajenih ogromno število stanovanjskih zgradb s kopalnicami in stranišči na vodno izpiranje.
(Nadaljevanje s 3. strani) kapitalističnega sistema, učijo nas, da je izkoriščanje človeka po človeku nemoralno, jjaše knjige razkrinkavajo laži, ki jin*kopiči kapitalizem v svoji reakcionarni literaturi, naši bo to politična ali leposlovna, kateri neuki delavec tako rad naseda, ker je vse premalo načitan in izobražen in zaradi tega nima pravilnega kriterija in pogleda na življenje.
Zaradi tega kupujte in čitajte v socialističnem duhu pisane knjige in ne dovoljujte, da bi te, za delavca tako dragocene knjige, ostale na policah naših knjigarn. Učite in izobražujte se, kajti le izobražen, v knjigah izšolan delavec bo zamogel dokončno urediti svet v duhu velikih socialističnih mi slecev. Imejte stalno pred očmi izrek nekega velikega socialističnega politika in misleca, ki je dejal, da največji sovražnik delavca ni kapitalist, marveč njegova nevednost. V izobrazbi je moč! Le izobražen delavec bo uničil kapitalizem, ki je rodil na svetu že toliko gorja, bo zlomil kapitalistični hidri vrat, ki znova dviga svojo pošastno glavo, da požene neuki in neumni svet v novo vojno, klanje in trpljenje.
se vsi izviri, studenci, vodnjaki, cisterne in vodovodne naprave v območju Mestnega ljudskega odbora Trbovlje postavljajo pod posebno pravno varstvo.
2.	člen
Prav tako se pod posebno pravno varstvo postavljajo vse ostale naprave komunalnega značaja, a predvsem kanalizacija, mostovi, struga Trbovelj-ščice in druge javne naprave, v kolikor njih pravilna uporaba in vzdrževanje nista zaščiteni že z drugimi pravnimi predpisi.
3.	člen
Hišni posestniki, najemniki, podnajemniki, ustanove in podjetja, ki imajo v svojih stanovanjskih ali poslovnih prostorih nameščene vodovodne naprave s pitno vodo, so jih dolžni čuvati ter držati v dobrem stanju ter vsako najmanjšo okvaro takoj sami popraviti, odnosno o isti obvestiti upravnika vodovoda pri mestnih komunalnih podjetjih v Trbovljah.
4.	člen
Vsi studenci, vodnjaki in cisterne s pitno vodo morajo biti v uporabnem stanju in je zlasti vsako onesnaženje istih in njihove neposredne okolice zabranjeno,
5.	člen
Prepovedano je uporabljanje pitne vode za pranje, zalivanje vrtov in druge izredno gospodinjske namene povsod, kjer je za te svrhe na razpolago v bližini savska voda, naravni studenec ali kakršna koli druga možnost,
6.	člen
Gradbena podjetja in zasebni graditelji, ki potrebujejo vodo pri gradnjah, so dolžni pred uporabo pitne vode iz vodovodnega omrežja ali iz drugih vodovodnih naprav, ki služijo oskrbovanju prebivalstva s pitno vodo in kjer obstoja ali preti nevarnost pomanjkanja vode, izposlovati odo-brenje Mestnega Izvršnega odbora v Trbovljah, ki bo pred izdajo dovoljenja za uporabo pitne vode za gradnje ugotovil, ali ne obstoje morda druge možnosti, ujjorabe, qziroma dobave vode.
7.	člen
Prepovedano je tudi vsako drugo, v prednjih členih nenavedeno nepotrebno trošenje pitne vode in nesmotrno izkoriščanje vodovodnih naprav.
8.	člen
Vsako razširjenje obstoječega vodovodnega omrežja in vsi priključki k istemu, ki se bodo v bodoče vršili, so vezani na odobrenje Mestnega Izvršnega odbora, ki bo predhodno zadevo proučil in o njej odločil oziroma za njeno ureditev pooblastil upravnika Mestnih komunalnih podjetij.
9.	člen
Mestni izvršilni odbor je prav tako pristojen za izdajo vseh drugih uporabnih dovoljenj, ki se tičejo preskrbe s pitno vodo, zlasti pa odloča v sledečih primerih:
a)	kadar bi samovoljnost koristnikov utegnila povzročiti nevarnost splošnega pomanjkanja pitne vode;
b)	kadar bi se utegnila občutno zmanjšati zmogljivost obstoječega vodovodnega omrežja;
c)	v medsebojnih- sporih zasebnih koristnikov.
O tem, ali so podani razlogi po prvem odstavku tega člena in ali je tako dovoljenje potrebno, odloči Mestni Izvršni odbor.
B. VZDRŽEVANJE JAVNE SNAGE
10.	člen
Vzdrževanje javne snage na cestah in vseh javnih mestih in prostorih je dolžnost vsakega posameznika.
V teh krajih je prepovedano odmetavanje papirja, živilskih in drugih odpadkov in vsakršne drtige nesnage.
11.	člen
Hišni posestniki, ustanove in podjetja so dolžni skrbeti za ugoden zunanji videz svojih zgradb in jih v slučaju potrebe prebeliti, oz. prečistiti.
Prav tako so dolžni skrbeti za čistočo na cestah in krajevnih poteh, pred svojimi poslopji, oz. njihovi neposredni okolici.
12.	člen
Da bi bilo zavarovano zdravje in življenje prebivalcev, so dolžni v zimskem času vsi hišni posestniki, kakor tudi stanovalci v državnih zgradbah, skrbeti za redno pometanje snega pred jMisiopji in v poslopjih, da bi se tako onemogočila poledica in preprečile nezgode.
Na posebno nevarnih mestih so podjetja in ustanove kakor tudi hišni posestniki dolžni prehode posipati s peskom ali pepelom.
13.	člen
Prepovedano je odlaganje smeti in pepela na javnih mestih in prostorih, kakor tudi v strugo potoka, zlasti ob času suše in pri nizkem stanju vode, to je v vseh primerih, kjer bi se struga zatrpavala z vsakovrstno nesnago, s čimer se ustvarjajo ugodna tla pojavljanju in razvijanju raznih bolezni in ki se s tem kvari zunanji videz mesta.
Odlaganje smeti in pepela v potok je dovoljeno samo v primerih, kadar voda odloženo takoj odnese dalje.
Podjetja so dolžna odlaganje odpadkov organizirati tako, da se s tem ne ustvarjajo možnosti, navedene v prvem odstavku tega člena.
C. CESTNI PROMET
14.	člen
Z ozirom na gosto obljudenost mesta in velik promet ter s tem v zvezi na sorazmerno ozko cesto kot glavno prometno žilo v Ttbovljah in da bi se zaščitili pešci pred neizmernim dviganjem prahu in obrizgavanjem z blatom, so dolžni vozniki motornih vozil ob deževnem času, kakor tudi ob velikem prahu posebno obzirno voziti in predpisano brzino še zmanjšati.
15.	člen
Enako so vozniki motornih vozil, ne glede na dovoljeno maksimalno brzino po Uredbi o cestnem prometu (Uradni list LRS št. 6-22/49.) dolžni voziti z vso potrebno previdnostjo In obzirnostjo v vseh primerih, ko je kakor koli ogroženo zdravje ali varnost prebivalcev in domačih živali, ali pa osebni varnostni občutek pešcev.
C. KAZENSKE DOLOČBE
16.	člen
Kršitve tega odloka se kaznujejo, v kolikor ne predstavljajo sodno kaznivega dejanja ali prekrškov, za katere je s splošnimi predpisi višjih državnih organov predpisana, ali bo predpisana kazen, z denarno kaznijo do 500 din, ali s poboljševalnim delom do 10 dni, ali z eno in drugo kaznijo, zlasti pa v tehle primerih:
1.	kdor namerno ali iz malomarnosti poškoduje vodovodne in kanalizacijske naprave ter hišno napeljavo;
2.	kdor nastale okvare na hišni vodovodni napravi ne popravi, oz. v smislu tretjega člena ne prijavi;
3.	kdor prekomerno in brez potrebe troši pitno vodo ali povzroči njeno nepotrebno odtekanje;
4.	kdor brez dovoljenja uporablja pitno vodo iz vodovoda v namene, za katere obstoje druge možnosti;
5.	kdor samovoljno in brez predhodnega odobrenja izvrši priključek k obstoječemu vodovodnemu omrežju;
6.	kdor samovoljno uporablja vodne izvire ter s tem dela škodo skupnosti ali posameznikom;
7.	kdor na prepovedanih krajih odlaga smeti, pepel in druge odpadke;
8.	kdor zatrpava strugo potoka z odpadki v času nizkega stanja vode, ali na mestih, kjer jih voda ne more odpraviti dalje;
9.	kdor je dolžan čistiti sneg pred poslopji in odstranjevati poledico, pa tega ne stori;
10.	kdor izvrši dejanje ali opustitev na področju komunalnih zadev, ki ima vse znake prekrška, pa ni doslej s splošnimi pravilnimi predpisi višjih državnih organov zagrožena kazen, če ima to dejanje za posledico povzročitev kakršne koli škode skupnosti ali posameznim državljanom.
17.	člen
Upravno kazenski postopek po pred* njem členu vodi Mestni Izvršilni odbor v Trbovljah po predpisih temeljnega zakona o prekrških.
D. KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Mestni Izvršilni odbor v Trbovljah se pooblašča, da po potrebi izda natančnejša navodila za izvajanje tega odloka.
19.	člen
V vseh primerih, v katerih je na prvi stopnji pristojen odločati Mestni Izvršilni odbor v Trbovljah, je dopustna pritožba na Okrajni Izvršilni odbor v Trbovljah v osmih dneh po prejemu prvostopne odločbe.
Odločba Okrajnega Izvršilnega odbora je dokončna.
20.	člen
Ta odlok stopi v veljavo dne 1. aw gusta 1949.
Obvestila
VABILO Z DNEVNIM REDOM
ZASEDANJA OLO TRBOVLJE
V smislu 60. člena Splošnega zakona o ljudskih odborih, sklicuje Okrajni izvršilni ljudski odbor Trbovlje V. redno zasedanje OLO Trbovlje, ki se bo vršilo dne 20. avgusta 1949 ob 9. uri zjutraj v dvorani Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje s sledečim dnevnim redom:
L Uvodni del:
1.	Otvoritev in pozdrav.
2.	Izvolitev predsedstva zasedanja.
3.	Ugotovitev sklepčnosti.
II.	Delovni del:
1.	Citanje zapisnika IV. rednega zasedanja.
2.	Gospodarsko politični relerat —■ ki ga bo podal tov. predsednik OILO ja Povše Dušan.
3.	Poročilo izvršilnega odbora, ki ga bo podal podpredsednik OILO-ja Bur-keljc Viktor.
4.	Diskusija.
5.	Poročilo sodišča — diskusija.
6.	Izvolitev komisije za odloke, komisije za gospodarski plan in flnan-ce, komisije za prošnje in prltoz.be ter disciplinske komisije za odbornike.
7.	Razrešitev člana disciplinskega sodišča in disciplinskega tožilca ter izvolitev novih članov.
8.	Razrešitev člana OILO-ja in izvolitev novega.
9.	Sprejetje odloka o svetih stanovalcev.
10.	Ustanovitev Komunalne banke v Trbovljah.
11.	Ustanovitev Okrajne menze v Trbovljah, ustanovitev Okrajnega podjetja cementnih izdelkov v Zagorju, ustanovitev Okrajnih apnenic v Zagorju, ustanovitev Okrajnega valjčne-ga mlina v Zagorju
12.	Predlogi in sklepi.
Udeležba Je za vse člane OLO-ja po zakonu strogo obvezna. Odborniki se morajo izkazati s poverilnicami.
•
OBVESTILO.
Obveščamo vse štartne sindikalne aktive in društva, da se vrši v nedeljo 21. t. m. dopoldne sindikalni edinstveni mnogoboj. Dolžnost sindikalnih aktivov je, da se ga sigurno udeleže.
*
PREKLIC.	—r'
Podpisani Ključevšek Ivan javljam, da mi je bila ukradena listnica s sledečimi dokumenti: osebna izkaznica št. 1040, udarniška izkaznica, kupon za popravilo čevljev, članska izkaznica ter industrijska izkaznica. — Ker je bila oseba, ki mi je ukradla navedene listine opazovana, prosim, da mi jih vrne, v nasprotnem primeru jih proglašam za neveljavne.
Uredništvo Trbovlje
Uprava rudnika Trbovlje telefon S4 — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar