St 276. V Ljubljani, pondeljek dne 2. decembra 1918. Leto H. NAPREJ Us jogoM socialno fliokra stile. Izhaja razen nedelj In praznikov rs»k dan popoldne. Ur*4ntitv» >■ ■pr«T*Jit*» * Ljubljani, Frančiška n»k» ulica »le*. 6, L na da ti. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po poiti s dostavljanjem na dom aa celo loto K 42—, aa pol leu K 21'—, ia četrt leta K 10'50, za mesec K 3 50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54. Inseratl: Knoatopna pettt TTstica 30 *; pogojen prostor K. 1—; razglasi in poslane »ratica po 60 r; večkratne objave po dogovora primeren popust Reklamacije za list »e poitnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Jasnosti! »Slov. Narod« je začel interviuvati srbske politike in častnike in ker je teh veliko, še ni upanja, da bodo »Narodovi« uvodniki kmalu prenehali. Vsi ti uvodniki ponavljajo dan na dan eno in isto: da so Srbom Karadžordževiči ijubši, kakor Slovenci in Hrvati. »Slov. Narod« si dela nepotrebno delo; kajti začasno je vprašanje regentstva po njegovi želji rešeno. Pomisleke pa imamo proti načinu, kako opravlja to delo. Ne bodo mu zato hvaležni ne srbski politiki in oficirji, na katere se sklicuje, še manj pa naša slovenska javnost. Obe stranki na Slovenskem, socialistična in klerikalna, ki zastopata republikanska načela, sta ustavili vsako polemiko glede republike in monarhije, ker je to vprašanje začasno s sklepom Narodnega vječa v Zagrebu rešeno. Zakaj so klerikalci to polemiko ustavili, ne vemo; mislimo pa, da iz istih razlogov, kakor socialisti: ker se nam zdi v škodo naroda, da bi javnost še naprej brez potrebe razburjali in needinost sejali. Vse slovenske stranke so se izjavile za takojšnje ujedinjenje vseh Jugoslovanov, vse slovenske stranke so se pokorile sklepu Narodnega vječa glede regentstva Aleksandra — kaj hoče »Narod« še? Ali išče za svojo stranko iz tega vprašanja strankarskih dobičkov? Mislimo, da dela uredništvo »Naroda« to politiko kar na svojo roko, kajti ne moremo si misliti, da bi izvrše-valni odbor JDS hotel prevzeti odgovornost za to pisarjenje v tako kritičnih časih. Sicer pa naj piše »Narod« kar hoče; mi nismo ne poklicani in ne voljni podučevati ga. Kar pa hočemo, to hočemo kar na kratko povedati: Mi hočemo in zahtevamo v nekaterih vprašanjih od Narodnega vječa jasnosti! Vprašamo: Kaj je znano Narodnemu vječu, oziroma njega predsedniku dr. Korošcu o vsebini kriškega pakta, kaj o vsebini londonske pogodbe? Tajna diplomacija, proti kateri se borijo demokrati celega sveta, je sklenila krfski in londonski dogovor -— v teh dogovorih je govor tudi o nas, bivših avstrijskih Jugoslovanih. Zato hočemo vedeti, kakšno vsebino imajo ti dogovori! Mislimo, da Narodno vječe ali pa vsaj dr. i Korošec (ali dr. Trumbič) vsebino teh pogodb poznata; njihova dolžnost je, da nam njih vsebino povesta! Ako pa sami ničesar ne vedo, vč o teh stvareh srbska vlada — in Narodno vječe naj tam povpraša! Vsa naša politika tava v temi, ker teh pogodb ne poznamo: Ne vemo, kaj določa krfski pakt glede dela jugoslovanskega naroda, ki je bival v Avstriji, ne vemo, kaj določa ta pakt glede vladavine naše džrave, ne vemo, kaj določa londonska pogodba glede italijanskih aspiracij na naše ozemlje! Na ta vprašanja hočemo jasnosti! Ne rabimo nikakih diplomatičnih in političnih tajnosti, najmanj tedaj, kadar gre za našo kožo! In slednjič smo — kljub dr. Miljotinu Zarniku in »Narodovemu« Uvodnikarju — Slovenci vendarle ljudje, ki smo, sicer prisiljeni, se bojevali proti našim bratom iz Srbije, ki pa imamo vendar pravico izraziti svoje zahteve in želje glede naše skupne jugoslovanske bodočnosti! n. n. Pismo iz Zagreba. Zagreb, 30. novembru. Poročal sem vam že v zadnjem pismu, kakšne prilike in razmere pretresajo našo prestoiico, zdi pa se in vse kaže na to, da se je naše publicistično preklanjc nekoliko omililo; gospodje so se pač malo preveč zaleteli in sedaj potrebujejo oddiha in iščejo sape. Nastopilo je mrzlično, napeto pričakovanje. Vse gleda doli v Bclgrad, kamor so odšli odposlaniki NV, da se s srbsko vlado pogajajo o perečih vprašanjih edinstvene ia ustavne Jugoslavije. Toda plamen, ki je objemal zadnje tedne politične duhove, izbruhne zopet na dan, kajti politične smeri so se pri nas tako zdiierenciralc. da bo težko najti pot kompromisa ali edinstva v političnih glavah. Socialno drnokratična stranka, ki edina ni izgubila glave v tem boju za obliko ustave, gre no potih svojega programa pogumno dalje, popolnoma umeva duh časa in smatra Za potrebno, da se zgodi, kar se zgoditi mora. Edinstvo naroda je pogoj za gospodarski in politični blagor jugoslovanske države, razredni boj in zahteva po socialni republiki ostane slejkoprej rdeča nit, ki prepleta politično in socialno mišljenje socialno demokratične stranke, toda naša stranka dobro ve, kaj zahteva čas in kako zrel je naš narod, zato ne bo v svoji politiki delala skokov. Socialno demokratična stranka v Zagrebu je zadnje dni reformirala smer lista in združila delavstvo v enotno močno falango. Spoznala je, da morajo vse divergentne struje enotno nastopati napram važnemu časovnemu položaju; v ta namen je ustanovila Delavski svet, ki vsebuje vse organizacijske sile delavskega razreda. Iz njegove srede je izbrala poseben akcijski odbor, ki ima v rokah vse politične vodstvene akcije socialno demokratične stranke in nadzoruje tudi urejevanje strankinega glasila »Slobode«. Na podlagi novega sporazuma je dobil list novega urednika in novo ime. Na zadnji seji Delavskega sveta š6 zastopniki izrazili željo po socialističnem dnevniku. »Sloboda« izhaja že sedaj po dvakrat na teden. V socialno demokratično stranko prihajajo vedno nove moči. nove misli in tudi veliko število inteligentov. »V bodoči Jlugoslaviji mora biti socialistična stranka najjačja 'narodna stranka« •— ta želja se uresničuje, to lahko pribijem, čeprav le polagoma. Dne Ib. t. m. sc je vršila seja Delavskega sveta, na kateri je bil izvoljen Akcijski odbor. Vanj so bili izvoljeni sodrugi: V. Bukšeg, S. Kostur, V. Haramina in V. Ko-rač. Strankini Akcijski program sestoja iz treh delov: iz splošno poetičnega, socialnopolitičnega in gospodarsko-zadružnega dela. Organizacijo teh področij so prevzeli sodrugi V. Korač, V. Bukšeg in Svet. Delič. D. S. ie sklenil, da se skliči za Božič deželna konferenca soc. dem. stranke za Hrvatsko in Slavonijo. Na seji so stavili predlog, da se predlože NV nominalne zahteve naj-siromašnejših inas naroda. Pritisniti je treba na trgovce, da bodo prišli na dan s svojim blagom in nizkimi cenami; ljudstvo je treba preskrbeti s hrano, obutvijo, obleko itd. NV naj odredi rekviziciio vseh stvari, da bo mogočo preskrbeti ljudi z blagom; toda pri rckvizicijah morajo sodelovati tudi naši ljudje: 1 Dne 23. t. m. sc je vršila druga seja D. S. Bavila 'se ie prevsem z aprovizačnimi vprašanji. Deputacija, ki jo bila tozadevno pri NV, je sporočila, da je NV sprejelo vse zahteve, ki jih je stavila. Ali jih bo tudi udei-štvila, je druga stvar. NV je apeliralo na delavce, naj po svoii moči skrbe za svojo prehrano, ker samo nima po« trebne autoritete, in tudi z militarizacijo ne more odpraviti vseh težkoč, v katerih se danes nahaja ves gospodarski položaj. Z drvmi je za sedaj mesto kolikor toliko preskrbljeno, le prevažanje dela še nekatere težkočc. fifedo obutve in obleke bo NV poskrbelo, da se uvedejo maksimalne cene. Trgovci imajo v svoji posesti ogromne množine zaplenjenega in rekviriranega blaga, dočim je v Zagrebu do 30.000 ljudi, ki so potrebni pomoči. So-drug dr. Topalovič, vodja srbske soc. dem. stranke, je poročal o političnem položaju, opozarjal je na nameravano buržoazijsko protirevolucijo in končal: »Ako vlada LISTEK. Nekaj iz domače zgodovine. (Dalje.) Tretja četa, močna kakih 5000 mož, je bila razpostavljena okoli Istrberskega, Okiča, Turopolja .Krapine. Zagorja, Lipoglava in Varaždina. Poslali so davi posldn-ca do urnovjh uskokov, da jih pridobe za svoje naklepe, a uskoki ostanejo zvesti Turnu, saj niso poznali kmečkih teženj in nadlog, kei so imeli posebne pravice in vojaško upravo. I urn zbere do 1000 uskokov in gre nad upornike. Ti so umaknejo črez Savo, ko zvedo za njegov prigod. Sedaj pritisnejo Gašper Alapič, Zrinjski, Matija Ke-Klcvič in čete prejšnjega bana Erdedija. Splošna morija ■se prične. Na Turopolju so užtigali 2000, ob Sotli 500 upornikov. Tudi nekaj poveljnikov so ujeli in jih poslali v Zagreb k škofu banu. Bizeljski oskrbnik poroča, da je hilo pri Metliki ugonobljenih 6000 kmetov, pri Bizelju 50, "ietih pa 40. Tudi v Krapini se upornikom ni godilo bolje. Najhujši boj je bil pri stubiških toplicah. Tu je zapo-vedoval 10.000 kmetom glasoviti Matija Gubec z Andrc-iem Pasancem. Tu se je odločil zadnji boj tako srditega "Pora. Bilo je 14. februarja, ko zagrabijo hrvaški pleme-"haši Gubca in. njegovo vojsko. Gubec in Pasanec sta z '5,(1 zgovornostjo navduševala svoje ljudi. Junaško so se r"l 'kmetje, celo napadali so. Dolge štiri ure že traja ,loi> mož proti možu. Zmaga se še ni odločila. V vrstah Uletov raste pogum, zmaga se že skoraj nagiblje na Gubčevo stran. Toda v tem dobe plemenitaši nove pomoči. Že spehani uporniki so ne morejo več uspešno ustavljati novi sili. v kmečkih vrstah se počasi začenja zmešnjava. Grozno so bili tepeni: 4000 .do 5000 kmetov je obležalo na bojišču. Gubca in Pasanca so zmagovale« ujeli. Zadnje upanje je bilo uničeno. llija Gregoriča so ujeli na Avstrijskem in ga na Dunaju obsodili v smrt. Na smrt je bilo obsojenih tudi mnogo drugih ujetih kmetov; obešali so jih na drevesa poleg kmečkih hiš. Zmagovalci so ropali po vaseh, zažigali hišo in cela selišča. Konečno so naložili ljudstvu še »puntarski davek«. Nečloveško so trpinčili Matijo Gubca. Ko so ga vjeli v nesrečni bitki pri stubiških toplicah, so ga odpeljali v Zagreb. Sodniških obravnav ni bilo, tudi zagovornika mu bržkone niso dali. Usmrtiti so ga hoteli podobno, kakor je erdeljski vojvoda Janez Zapolj-ski naredil z Jurijem Dočcrn, ki jo bil leta 1514. vodja kmečkega upora na Ogrskem. V Temešvaru so nad njim izvršili grozovito, nečloveško kazen. Zapoljski ukaže skovati železen prestol, krono in žezlo, 15 dni morajo drugi vjeti podpoveljniki trpeti lakoto, šestnajsti dan po-sade Doča v pričo izstradanih tovarišev na razbeljeni prestol, na glavo mu denejo žarečo krono, v roko pa ognjeno železo. Potem zairovo Zapoljski tovarišem Do-čevim. ki jih je bila sama kost in koža, jesti napol pečeno meso nesrečnega Doča. Trije se ustavijo in rablji cigani jih takoj razsekajo, šest jih izpolni zapoved. Grozne muke jc trpel mož na razbeljenem prestolu, nn- slcdnjič ga smrt reši iz rok nečloveških njegovih sovražnikov. Tako je končal 1. 1514. Jur.j Doči. In na podoben, način so 69 let pozneje, namreč 1. 1573. v Zagrebu umorili Matijo Gubca hrvaški sodniki. Zgodovina nam sicer ne pripoveduje, da je moral kdo Gubčevo meso jesti, ohranila pa nam je strašno smrt njegovo v temi kratkimi besedami:. posadili so Gubca na žareč železen prestol in mu razbeljeno z dolgimi žeblji obito krono vtaknili v glavo. V grozovitih, neizrekljivih bolečinah je izdihnil svojo dušo vodja kmečke vstaje, ki so ga hoteli izklicati za kralja. Še se vidijo v Zagrebu na trgu sv. Marka štirje ploščnati kamni z luknjami v sredi, na katerih je stal železni prestol nesrečnega kmečkega kralja. Upor je bil sedaj pri kraju, kmetje ukročeni. Kako na so se obnašali zmagovalci? Postopali so prav živinsko proti ubogim podložnikom. Trezni in pravični Oton Radmansdorfer piše: »Lahko bi so bil ustavil upor kmetov, ko bi bili baš od kraja poslali do njih posredovalce in se pogajali ž njimi. Gotovo hi bili kmetje razodeli svoje pritožbe in nadloge in stvar bi se bila drugače izšla in deželam bi $e bilo prihranilo veliko stroškov. Toda zgodilo se je. — Ne da se vse pisati. Ce pa človek prav premisli to reč, mora ubogi kmet trpeti za vse, kakor sedaj plemenitaši ne prizanašajo ne ženski, no detetu, po vrsti palijo hiše, poslopja in sela ter strašno razgrajajo, česar ne bi niti naš zapriseženi sovražnik Turčin storil«. (Dalje.) meščanske stranke ne bo sposobna za vladanje, bo izgubila oblast. Brez ozira na njeno vladanje moramo voditi lastno politiko. Najvažneje je za nas, da zbiramo mase v svojih vrstah. Imejmo svoje sile vedno mobilizirane in tako bo mogočo ujediniti vse naše sile za mednarodno borbo. Hočemo Jugoslavijo, ali nočemo, da bi se pretvoril srbsko-bulgarski spor v jugoslovansko-madjarski, jugoslovansko-nemški v jugoslovansko-ltali-janski spor, marveč hočemo realne etnografske meje. Nočemo vzdrževati velike vojske Kadar bo Internacionala vpostavljena, hočemo jugoslovanski socialisti častno nositi socialistično ime, kakor smo ga nosili v minulosti«. V hrvatskih reakcionarnih krogih se oglašajo glasovi za nekakšno »čisto« Hrvatsko v Jugoslaviji. Nasprotno pa so izjavili primorski, dalmatinski in istrski Hrvati, da Zagrebu sploh več ne verujejo, ker se jim gnusi njegova klikarska in malodržavna politika. Na Hrvatskem je še vedno nekaj elementov, ki se nikakor ne morejo otresti starih »paitriotičnih« nazorov. Prepričani pa smo vsi, da so jim ure štete in da je Velik del našega naroda • za izključno narodno edinstvo. »Cisti« Hrvatarji pa naj raje očistijo svoje nečiste duše, da jih narod ne vrže iz svoje srede kot gnusne pustolovce. . ................... Politični pregled. -= Kralj Nikita odstavljen. Velika narodna skupščina, ki se je dne 27. novembra sestala pod predsedstvptn Save Cerviča in tajništvom Vukatiča, je soglasno odstavila kralja Nikito in vso kraljevsko dinastijo Petrovič - Njegoš ter proklamirala popolno ujedinjenje Črne gore s kraljevino Srbijo pod kraljem Petrom. = Nikola Pašič spet imenovan za srbskega ministrskega predsednika. Iz Belgrada poročajo, da je Nikola Pašič zopet imenovan za srbskega ministrskega predsednika in mu je poverjena naloga, sestaviti nov ministrski kabinet. Pašič bo sestavil novi kabinet iz vseli srbskih strank. Prva naloga novega, kabineta bo, da izvede dogovore z delegacijo SHS. Dogovori se bodo vršili v mestni hiši v Belgradu. Predposvetovanja so se pričela v petek. Gnusna politika. Hujskanje in netenje sovraštva, ki ga je prej pospeševala vojno-hujskaška tolpa, nadaljujejo sedaj ljudje, ki hočejo v kalnem ribariti. Namesto V govoru, ki ga je imel v petek Lloyd Ge-orge, je izjavil, da mora biti mir, ki bo sklenjen, pravičen in nepopustljiv. Glede odškodnin je omenil, da je načelo, da mora, kdor izgubi, tudi plačati, in po tein načelu bomo uravnali svoj nastop napram Nemčiji, ki bo morala plačati stroške sedanje vojne do mej svojih zmožnosti. Lloyd George se je nato dotaknil vprašanja, ali ni nikdo kazniv za zločin vojne, in dostavil: Ne na-meravam voditi politike maščevanja, vendar pa moramo ravnati tako, da bodo v bodoče ljudje, ki bi hoteli ravnati po vzgledu vladarjev, ki so ves svet pognali v to vojno, vedeli, kakšna usoda jih čaka. Mislim, da ie upravičeno, ako pozovemo na odgovornost tudi one ljudi, .ki so z našimi ujetniki nečloveško ravnali. Anglija bo stopla y tem oziru $ čisto vestjo pred. sodišče. O krivdi povzročiteljev vojne je rekel Lloyd George: Mnenja smo, da mora biti preiskava pravična, brez popustljivosti in da mora dovesti do končnega obračuna. Kar se tiče ropaskega počenjanja podmornikov, morajo morski roparji prejeti zasluženo kazen. Kdokoli uničuje zemljo drugega, mora biti pozvan na odgovor. V onem delu svojega govora, ki se nanaša na od&koiininc, je Lloyd George izjavil: Vsi zavezniki se bavijo s tem vprašanjem. Da se preišče plačilno zmožnost Nemčije, smo imenovali številno komisijo, kjer je zastopana vsaka vrsta mišljenja. Vprašanje o odgovornosti Nemčije glede vpada v Belgijo, je bilo izročeno našim najboljšim pravnikom v pretres. Ti so dognali, da je cesar zakrivil kriminalen zločin in da se bo moral radi tega zagovarjati. Nedvomno je bilo zagrešeno dvoje zločinov proti mednarodnemu pravu. Prvi zločin, naperjen proti človeštvu, ki je bil, to veliko vojno sploh nameravati, in drugi je bilo kršenje mednarodnega prava. Delovati moramo na to, da se nauki te strašne vojne ne pozabijo. Skrbeti moramo za to, da naše sedanje pravično, neustrašeno in brezobzirno ravnanje onemogoči za vselej, da bi se slični zločini v svetovni zgodovini mogli ponavljati. Kolonialni minister King je v svojem govoru, ki ga je imel v Bristolu, rekel tole: Kot član odbora, ki ga je imenoval ministrski predsednik zato, da presoja kazen, ki naj bi se naložila Nemčiji, morani izjaviti, da se od Anglije in zaveznikov ni treba bati prevelike, neumestne prizanesljivosti. Kakor poroča »Alge-( mcen Handelsblad« poroča »Manchester Guardian«, da so dobili voditelji židovskega gibanja zatrdilo, da jim bo, kadar se bo vprašanje obodočnosti I alestinc na mirovni konferenci obravnavalo, dana možnost, da zahtevajo to deželo zase. — Rimsko vprašanlo na mirovni konferenci. Kakor poroča brezžični brzojav iz Rima, se izjavlja v vatikanskih krogih, da sta Gibbons in kardinal Mercier zaprosila predsednika Wilsona, da bi deloval na to, naj se pozove papeža, da pošlje svojega zastopnika na mirovno konferenco, ki bo rešila rimsko vprašanje. Mednarodni ženski komite za Wllsonov mirovni program. »Stockholms Dagblad« se je obrnila švedska sekcija mednarodnega ženskega komiteja za trajen mir na druge sekcije komiteja in jih je pozvala, da podpirajo mirovni program Wilsonov. Danska, norveška in angleška sekcija so že odobrile ta sklep. Razven tega se je že več švedskih ženskih društev priključilo temu sklepu. — Cehi prodirajo na Ogrskem. Lj. k .u. poroča z dne 29 m. m. po poročilih korespondenčnega urada, da so češke čete v Vaški dolini aopet dobile ojačenje ter nadaljujejo svoje prodiranje proti jugu. Zasedle so Pustili in so južno tega mesta dospele do Velikega Kosto- lanija (Nagy Kostolany). . . Poljska protestira pri Nemčiji zaradi suvereno- sti. Iz Varšave poročajo dne 29. m. m. (Lj. k. u.), da il poljska vlada izročila 27. novembra vlad. nemške republike noto, v kateri je naglašala izgrede nemških vojakov v vzhodnih obmejnih ozemljih in protestirala proti kršenju suverenosti poljske države. Istočasno se opozarja na to, da ogrožava postopanje nemških čet varnost vzhodnih meja. Radi tega zahteva poljska vlada takojšnjega evakuiranja od nemških čet zasedenega ozemlja in hoče z ozirom na resnost položaja takojšnji odgovor. — Berlinski izvrševalni svet Delavskega in vojaškega sveta se jo včeraj popoldne sestal. Sprejel se je predlog, naj se sestavi komisija za ureditev mezde frontnim vojakom. Sklenilo so je, da se za vse vojaštvo odpravijo razlike glede vožnje po železnicah. Neki član izvrševalnega sveta je izjavil, da ima dokazila zii to, da so že letal916. znani porenski velelndustrijalci v družbi visokih katoliških duhovnikov v Bernu z odposlanci entente lazpravljali o združitvi Porenja, Alzacije-Lorene in celo južne Nemčije pod francoskim protektoratom. V diskusiji o tem predmetu še je naglašalo, da so to taisti meščanski krogi, ki so leta in leta vodili borbo za nemško aneksijsko politiko. —■ Od ruskega iz-vrševalnega odbora Delavskih in vojaških svetov je dospela brezžična brzojavka, ki napoveduje, da se kongresa nemških delavskih in vojaških svetov, ki bo 16. decembra, udeleži posebno rusko odposlanstvo, da poro ča o položaju ruske republike in se pouči o stanju nemške revolucije. Nemški izvrševalni odbor je sklenil, da rusko odposlanstvo pozdravi brezžično. =“ Oddaja nemškega vojnega brodovja dovršena. Kakor je izvedel Wolffov urad s pristojne strani, je oddaja vojnega brodovja v svrho interniranja dovršena. Skupno je bilo izročenih 122 podmornikov. Vožnja v Baltiško morje je prosta in so nato nanašajoči se pogoji premirja izpolnjeni. Pričela so se tudi že p.revažanja na, Baltiškem morju. Ruske in nemške ladje v sebastopolj-ski luki so bile izročene zaveznikom. — Nemške finance. Urednik finančnega oddelka lista »Daily Telegraph« piše o nemških financah: Depresija marke in krone vzbuja v nevtralnih deželah mnenje, da so Nemčija, Avstrija in Ogrska popolnoma bankerotne. Vendar se tem nestanovitnostim na borzah ne sme pripisovati prevelikega pomena. Sredstva Nemčije so še vedno zelo velika. Nemčija z lahkoto zmore plačila. Njeno rudninsko bogastvo samo se ceni na 250 tisoč milijonov funtov šterlingov. — Ustavitev političnih preganjanj v Nemčiji. Berlin, 29. oktobra. (Lj. k. u.) Glasom številke 6. .drž-av-nega zakona z dne 12. novembra 191.8 je proglašena amnestija za vse politične zločine. Vsako radi takih zločinov tekoče postopanje se mora takoj ustaviti. Naredba o volltvl ustavotvorne Narodne skupščine v Nemčiji Sprejeta. Iz Berlina (Li. k. u.) z dne 29. m. m. poročajo, da je svet narodnih pooblaščencev v svoji današnji seji sprejel naredbo o volitvah ustavotvorne Narodne skupščine!. Volilni zako« bo odgovarjal načelom oklica z dne 12. novembra. Država se bo v obsegu od 1. avgusta 1914 delila v 38 razmerne volilne kroge, ne da bi se s tem prejudiciralo odločitev mirovne konference. V teh krogih se bo volilo '6 do 16 poslancev. Volitve se bodo vršile dne 16. februarja 1919 s pridržkom odobrila državne skupščine Delavskih in vojaških svetov, ki se bo sestala 16. decembra t. I. Državni volilni zakon in volilni red se jutri objavita v državnem zakoniku. — Ogrska za prehrano Nemške Avstrije, z Dunaja nam poročajo: Poslednje dni se v Budimpešti med nemškoavstrijsko vlado in vlado Ogrske ljudske republike vrše pogajanja zaradi izvoza živil iz Ogrske v Nemško Avstrijo. Udeležujejo se jih zastopniki državnih uradov za prehrano ljudstva in za vojno ter' prehodno gospodarstvo kakor tudi dr. Kranz. Prvi seji je predsedoval državni tajnik Diner-Denes, ki je delegate nemškoavstrijske vlade presrčno pozdravil in vsem udeležencem posvetovanj naznanil trdno voljo Ogrske ljudske republike, v teh dneh najhujše sile prijateljski sosedni državi pomagati kolikor je le mogoče z ozirom na sedanji jasni položaj. Govornik upa in želi, da se P/> upostavitvi rednih razmer omogoči gospodarska vzajemnost vseh na ozemlju nekdanje avstro-ogrske monarhije nastalih ljudskih držav, ter računa pri tem na gotovo sodelovanje z Dunaja in nemškoavstrijske vlade. Na temelju pogajanj se je dosegel sporazum, ki obvelja do 31. decembra 1918. V tem sporazumu se je ogrska zavezala, da bo do tega roka Nemški Avstriii poslala 40.000 ovac, približno 5.000 repov govele živine, do 1.000 konjev za zakol in 500 železniških voz žita. Nadalje je Ogrska obljubila, da takoi pošlje 300 železniških voz krompirja, Ako Nemška Avstrija posije potrebno število delavcev, bo Ogrska Nemški Avstriii dobavila še nadalje krompirla. .Od Nemške Avstrije dob-Ogrska v zameno tkanine, usnja, kovin, kemikalij in papirja istotako do 31. decembra 1918. Ncmškoavstrijski državni svet je sporazum z Ogrsko z malimi pridržki sprejel. Čeprav pomenja oddaja tolikih in tako dragocenih industrijskih izdelkov občutno žrtev tiemškoavstrij-skega narodnega gospodarstva. — Italijanski kralj obišče Pariz še decembra meseca. — Ali Viljem šo vedno nori? Glasom poročila terjevega urada trdi »Daily Mail«, da jo od ugledne ^ vtralnc osebnosti doznala, da se prejšnji cesar bavi ^ mislijo, vrniti sc na Nomško, da zopet uveljavi svo Stev. 276, NAPREJ. Stran S. pravice do prestola. »Daily Mail« priporoča, tiaj se prejšnji cesar in bivši prestolonaslednik spravita v območje aliirancev, kjer naj počakata odločitve o svoji usodi. — Domišljavi Hindenburg. Hindenburg je izjavil v pogovoru z nekim državnim poslancem: Prej sem v svoji domovini nekaj veljal, danes tega »ni več. Napravil sem svojo dolžnost. Na vzhodu sem premagal sovražT nika. na zapadu sem ga odvrnil od nemškega ozemlja. Več nisem mogel napraviti. Da je prišlo drugače, kdo ve, za kaj bo to dobro. Rumunska socialistična stranka proti vpadu na Sedmokraško. Po Lj. k. u. poroča »Pesti Hirlap« iz Bukarešte z dne 30. m. m., da je rumunska socialistična stranka izdala proglas, v katerem odločno protestira proti vpadu rumunske vojske v Sedmograško. — Bolgari hočejo republiko. »Neue Ziirichcr Zei-iung« Se prejela od predsednika bulgarskega republikanskega odbora iz Ženeve naslednji dopis: V zvezi in sporazumu z republikansko organizacijo v Bulgariji je storil bulgarski republikanski odbor, spoznavši svojo dolžnost, da reši Buigarijo propasti, v katero jo je privedla carska vlada in osebni režim kralja Ferdinanda, naslednje zaključke: t. Proglaša Buigarijo za republiko. 2. Proglaša carja in vso dinastijo za odstavljeno, ministrstvo Malinova za odpuščeno in komoro za razpuščeno. 3. Novo ministrstvo bo sestavljeno iz dobrih domoljubov agrarne stranke, toda v zvezi z republikanskimi strankami. 4. Ministrstvo bo imelo naslednje naloge: vpostaviti mora dobre odnošaje med Buigarijo in cn-tepto, stopiti mora v razgovore glede rešitve balkanskega problema tia podlagi balkanske federacije, učvrstiti notranji položaj za mir in kulturni napredek, pozvati krivce, ki so zakrivili narodno katastrofo, pred narodno sodišče in odgovornost. — Ta dopis je podpisal predsednik republikanskega bulgarskega odbora An-ton Davidov. _________ S seje Narodne vlade SHS. S 25. seje v Ljubljani z dne 28. novembra 1918. Državni urad za zunanje zadeve se pritožuje pri Narodni vladi v Ljubljani in pri Narodnnr vjeeu v Zagrebu, ker so jugoslovanske čete vkorakale v Spielfeld in Radgono. Odgovori se v Zagreb in na Dunaj, da spadata Spielfeld in Radgona v ozemlje SHS in da ie bilo torej jugoslovansko vojaštvo upravičeno, imenovana kraja zasesti. Izredni vseučtliški profesar dr. Leonida Pitamic na Dunaju se za čas, dokler se ne preseli v Zagreb, vpo-klče k upravni komisiji v Ljubljani. Državni urad za zunanje zadeve na Dunaju predlaga, da se prično pogajanja z Narodno vlado dne 2. decembra t. 1.; Nemško Avstrijo bosta zastopala mini-sterijalni svetnik Rihard VVenedikter in sekcijski svetnik dr. pl. Horrak, dalje po dva zastopnika štajerske in koroške deželne vlade. Ker začasno več članov Narodno vlade ni v Ljubljani navzočih, prosi Narodna vlada, da se pogajanja za nekaj časa odlože. Mala loterija So v ozemlju Narodne vlade SHS odpravi Glede vseh imenovani v posameznih resortih se Sklene v formalnem oziru, da tozadevne predloge dajo poverjeniki razmnožiti in dostaviti vsem tovarišem nekaj časa pred sejo, v kateri se ima sklepati o imenovani u. Naredba celokupne vlade SHS o izplačilu službenih prejemkov slovenskih in tujerodnih uslužbencev v SHS za mesec december 1918 (Uradni list št. 13 naredba 124) se deloma izpremeni; besedilo nove nared-bc prinašamo na drugem mestu. Mnogi uradniki, ki služijo začasno kot rezervni častniki, se še niso vrnili v svoje civilne službe, dasi bi bili tu nujno potrebni. Proti uradnikom, ki na poziv poverjenikov no vstopijo dne 1. decembra 1918 v svojo prejšnjo službo, se bo postopalo tako, kot da so se prostovoljno odpovedali civilni državni službi. Z Nemško Avstrijo se sklene pogodba, da Narodna vlada ne ovira trausitnega .prevoza blaga, ki je nakupljeno na Ogrskem ali Hrvaškem za Nemško Avstrijo ali i pride p0 progi Ljutomer-Spielfeld, proti najstrožji leciprociteti, obstoječi v tem, da Nemška Avstrija ne ovira prevoza blaga, ki prihaja v naše ozemlje iz čeho-slovaške, poljsko ali ukrajinske države. V rudnikih primanjkuje jamskega lesa, v papirnicah pa celuloznega, dasi se nahaja v našem ozemlju dovolj takega lesa posekanega. Ta les se, ako potrebno, *aseže. V vseh vojaških obratih, ki so pod vodstvom prehodnega gospodarskega urada, nastavlja vse uslužbence poverjeništvo za javna dela dogovorno s poverjeništvom za narodno obrambo. Začasno vodstvo novoustanovljenega posredovalnega urada za begunce se poveri okrajnemu glavarju dr. Viljemu Baltiču, ki ukrene tudi vse potrebno glede nastanitve beguncev, ki se vračajo v prihodnjih dneh iz Eniške Avstrije. Razveljavijo se vse omejitve nedeljskega in praz-'hškega počitka v obrtnem obratovanju, odrejene v teku l'ojne. Vsi tozadevni zakoni in naredbe iz predvojne dobe stopijo zopet v veljavo. O mladoletnih, glede katerih je izrekla sodnija, naj se oddajo v |>oboljševalnico, jc sklepala dosedaj posebna komisija, obstoječa iz deželnega predsednika, re-- ferenta deželne vlade in referenta deželnega odbora. Posle te komisije prevzame poverjeništvo za socialno skrb. Glede vzdrževalnin, ki so zapadle pred 1. novembrom in se imajo izplačati za nazaj, se sklene, da se izplačajo v istih slučajih kakor druge vzdrževalnine, to se pravi, če potrdita župnik in župan, da obstoja resnična potreba. Ženskam, ki so bile v vojaški službi, se ima izplačati plača za mesec december. 10. decembra je vsem, ki niso nadalje neobhodno potrebne, odpovedati službo z 31. decembrom 1918. Dnevne vesti. Invalidno doklade. Glasom dobljenih informacij se bodo penzije in doklade vojnim invalidom izplačevale kakor doslej, in sicer jih bo nakazovala za celo ozemlje bivše monarhije do nadaljnjega peuzijska likvidatura intendancc 2. vojnega zbora (Pensionsliquidatur der Intendanz des 2. Korps, Dunaj, IX. Lakierergasse 3). Ker v tem oziru doslej ni bilo jasnosti in se je to končno določilo šele pred kratkim, se bo izplačilo za mesec december najbrž zakasnilo za kakih 10—-12 dni, o čemur so prizadeti tem potom obveščajo. — Narodna vlada. — Mornariški invalidi. Mornariška sekcija bivšega vojnega ministrstva je odgovorila, da bo začasno še izplačevala in likvidirala svojim invalidom plače. — Ženske v vojaški službi. Poverjeništvo za Narodno brambo je izdalo sledeči ukaz: »Ženske moči je odpustiti le v toliko, kolikor niso neobhodno potrebne, in sicer jim jc odpovedati z 10. decembrom t. I. in jih iz službe odpustiti s koncem decembra t. 1.; pristojbine jim jc izplačati istotako do konca decembra t. 1. Neobhodno potrebne ženske moči se obdrže v službi tudi nadalje, ne da bi seveda iste mogle iz tega izvajati pravice do definitivne službe ali kake poznejše odskrbe. Plače ženskih moči ostanejo iste kot do sedaj, istotako vsa pravila, ki se nanašajo na njih službovanje«. Ta ukaz velja za one ženske moči, ki so zaposlene od 1. novembra dalie pri kakem poveljstvu ali oddelku naše narodne vojske. One ženske moči, ki so ostale vsled razpusta njihovega pristojnega oddelka bivše avstro-ogrske ramade brez službe in imajo domovinko pravico na ozemlju SHS, naj javijo takoj intendanci 2. vojnega okrožja v Ljubljani (deželni dvorec) pismeno sledeče podatke: Ime in priimek, sedanji natančni naslov, dosedanja dodelitev, dosedanja službena stopnja, dosedanji prejemki, katerega dne so bili izplačani zadnji prejemki in za kateri mesec, kdaj je končala zadnja služba. One ženske moči, ki niso dobile v mesecu novembru t. 1. nikakih pristojbin (brez razlike, ali so bili izplačani prejemki v naprej ali za pretekli mesec) in so sedaj brez službe, dobe do daljnje naredbe enomesečne pristojbine v dosedanji višini. Od prejšnje vojaške upravo iž kateregakoli vzroka že pred 1. novembrom’ t. 1. odpuščene ženske moči ne pridejo za to izplačilo v poštev. — Krajevnim odborom N. S. Na različna vprašanja odgovarjamo: Z Wilsonovo izjavo, da se z Avstrijo ne bo pogajal o miru, temveč le s posameznimi njenimi narodi, je pravna oseba stare Avstrije in vsa njena oblast nad narodi prenehala. V smislu določil mednarodnega prava nastane nova pravna oseba šele tedaj, kadar nastane v narodu organizacija, ki je sposobna, t. j. k) ima dejansko moč in oblast vzdrževati mir in red ter jamčiti za življenje, telesno varnost in imetje posameznika. Narodni svet v Ljubljani v zvezi s krajevnimi odbori N. S. je imel biti taka oblast za prvo silo, in njemu in krajevnim odborom N. S. je pripadla naloga, izpolniti vrzel, ki je nastala s prenehanjem Avstrije in sicer za toliko časa, da nastane nova oblast, ki je sposobna prevzeti gorenje naloge. Ta trenotek je bil dan » konstituiranjem Narodne vlade. Z ustanovitvijo Narodne vlade je prešla vsa izvrševalna oblast (eksekutiva) od N. S. na Narodno vlado ter je N. S. postal le posvetovalni organ Narodne vlade, ki ima pravico, Narodni vladi staviti predloge in nasvete, kako se naj v naprej izvede organizacija naše nove države Jugoslavije. Razmerje med obema je podobno onemu med parlamentom in ministrstvom, parlament izdaja postave ali zakone, ministrstvo jih le izvršuje. Iz tega sledi, da tudi krajevni odbori sedaj nimajo nobene izvrševalne oblasti (cksekutive) in da je sedaj njih naloga, biti na epi strani ljudstvu z dobrim svetom v pomoč, na drugi strani pa posredovati želje ljudstva Narodnemu svetu in Narodni vladi v Ljubljani, da tako z združenimi močmi lažje premagamo težave sedanjega časa. Sledi pa tudi, da je v tem delokrogu krajevni odbor Narodnega sveta popolnoma avtonomen in nikakor ni podrejen n. pr. okrajnemu glavarstvu, ali kakšni drugi oblasti, temveč le Narodnemu svetu v Ljubljani. Seveda, v kolikor je krajevni odbor vršil svoj čas tudi eksekutivo, n .pr. kot upravitelj državnega imetja, recimo demobilizacijskili vrednot, je isti vsekakor odgovoren Narodni vladi, ki je naša najvišja upravna oblast. Glede prostovoljnih prispevkov in iz istih nastalega premoženja pa je avtonomen ter odgovoren za pravilno poslovanje le N. S. v Ljubljani. Krajevni odbor tedaj tudi ne sme odstavljati uradnikov, ker je to stvar Narodne vlade, pač pa je umestno, da krajevni odbori vse slične želje spo-ročo naravnost Narodni vladi. Isto velja tudi glede napisov itd. — Narodni svet v Ljubljani. — Poverjeništvo za promet razglaša: Več železniških in poštnih uradnikov, ki služijo začasno kot rezervni častniki,-se še ni zglasilo v službo, dasi bi bilo to nujno potrebno. Proti tistim uradnikom, ki na ta poziv ne vstopijo takoj v železniško ali poštno službo, se bo ravnalo tako, kakor da so se prostovoljno odpovedali svoji službi. — Glede na Koroško razglaša prometni oddelek Narodne vlade: V bodočih dneh .prevzame ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani progo Celje — Spodnji Dravograd, ki jo .ie upravljalo doslej ravnateljstvo v Beljaku, v svojo upravo. Prometni oddelek Narodne vlade se ravna po načelu, da prevzema v skupno enotno upravo vse proge državnih železnic, ki teko v političnem območju države. Tudi poštni uradi v krajih, ki so jih zasedle naše čete se prevzemajo. Splošno je narodno-politični položaj za nas na Koroškem prav ugoden. — Pisarna »Društva zasebnih uradnikov in uradnic na slov. ozemlju« se nahaja od danes naprej na Poljanski cesti št. 3, pritličje. Uradne ure so od 1. do 3. popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Južna železnica. Ker je južna železnica last privatne družbe, se proge niso mogle prevzeti, ampak se je sklenil poseben dogovor, da vrši generalno ravnateljstvo južne železnice na Dunaju svoje posle naprej. Vsem prošnjam za premestitve in druge izpremembe torej ni mogoče ustreči, pač pa se v najkrajšem času zasedejo vsa važna mesta na našem ozemlju s slovenskim osobjem. — Železniškemu osobju. Vlada nam sporoča: Od več strani prihajajo z mnogimi podpisi opremljene pritožbe proti posameznim predstojnikom tudi slovenske narodnosti. Prometni oddelek Narodne vlade bo vse te pritožbe natančno preiskal in nedostatke odpravil. Opozarja se pa uslužbenstvo, da točno izvršuje službene predpise, da v službenem pogledu varuje disciplino in izvršuje ukaze svojih predstojnikov. Uslužbenstvo naj vkljub marsikaterim neljubim razmeram, ki še izhajajo iz starega režima, ohrani mirno kri do končne ureditve vseh narodnih in železniških razmer. —- Mariborska poštna služba v slovenskih rokah. Nemški železničarji še vedno stavkajo. Na glavnem kolodvoru opravljajo vso železniško službo slovenski železničarji. Nemški železničarji so jim vse posle izročili brez odpora. Tudi poštna služba je vsa v slovenskih rokah. V Maribor je iz- Ljubljane dospelo večje število slovenskih poštnih uradnikov in uradnic pod vodstvom poštnega višjega oficiala Franca Čuša. Slovenski železniški delavci so nehali stavkati in so se vrnili na delo. Nemško železniško delavstvo doslej še ni popustilo stavke, zdi se pa, da namerava pričeti z delom v kratkem. Nemci ne propuste nobenega vlaka. Zato nekaj časa na jug ne bo ne pošte, ne časopisov. Slo vencem se je posrečilo, vsaj za en vlak danes izposlovati dovoljenje Nemcev, da sme iz Maribora proti Spielfeldu. — V Mariboru vlada mir. — Kdor potuje na Dunaj. Kakor pripovedujejo semkaj dospeli potniki iz Dunaja, se na južnem kolodvoru preišče vsak v Jugoslavijo potujoči, ter se mu vzame denar, ki ga ima pri sebi, izvzemši toliko, kolikor potrebuje za pot. To v svarilo potnikom na Dunaj. ~ ŠhodL Izvoljene oziroma imenovane sodruge ua zadnji seji »Svobode« za mladinski odsek prosimo, da se udeleže sestanka, ki se vrši v četrtek, dne 4. t. m. ob 7. uri zvečer v uredništvu »Naprcja«, Frančiškanska ulica št. 6. Gre, da se nujno uredi mladinsko vprašanje. Vabi se tudi vse one, ki se zanimajo za to vprašanje. Na programu je v prvi vrsti tudi pevski in tainburaški odseK. Vodmat-Zeleiia jama. Sodruge in sodružice v tem okraju vabimo na ustanovni zbor podružnico »Svobode«, ki bo v torek, dno 3. decembra, ob 7. url zvečer v gostilni »pri Sušniku- v Zeleni jami. Pridite vsf! Podružnica izobraževalnega društva »Svoboda« za Vič-Olince-Rožno dolino ustanovljena. Predvčerajšnjim se je po dolgem vojnem presledku zopet oživela stara podružnica. Ustanovnega zbora so se naši ljudje udeležili v lepem številu, zlasti veliko je bilo žena in deklet. Z zanimanjem in odobravanjem so sledile poročilom. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Celarec Ivan. podpredsednica Bizjak Reza, podpredsednik Sluga Ivan, tajnik Bradač Anton, blagajnik Kranjc Matko, odbornik ozir. odbornice: Prevc Ignacij, Makove Marija, Petrovčič Marija, Oblak Mici in Rejc Milka, v nadzorništvo pa Magister Franc in Celarc Marija. Podružnica razpolaga z lastno knjižnico, ki je po prizadevanju nekaterih so-drugov ostala skrita avstrijskim policijskim tacam. Nadalje ima več godal iz predvojnega časa, tako da je upati, da se v kratkem ustanovi godbeni odsek. Na zboru se je priglasilo 25 novih članov in članic ter 7 novih naročnikov za naš delavski dnevnik »Naprej«. Sodrugi! Sodružiče! Poidite na delo, da pridobite »Svobodi« čim največ članov in članic! Agitirajte pri vsaki priliki, kajti kadar se izobrazba razširi med najširšimi sloji prebivalstva, bo zavladala sreča vsega ljudstva! Na delo tedaj 1 Umetnost in književnost. Iz gledališke pisarne. Danes ostane gledališče za« prto. — V torek, dne 3. decembra t. 1. ob pol 8. zvečer nanovo opremljena in uprizorjena Smetanova komična opera »Prodana nevesta« za abonement »B«. Dirigira operni šef g. Friderik Rukavina, režijo vodi operni šef-režiser g. Vladmir Marek. — V sredo, dne 4. decembra t. 1. ob pol 8. zvečer opereta »Michujevi hčerki« za abonement »A«. — V četrtek, dne 5. decembra ob pol 8. zvečer opera »Prodnna nevesta« za abonement »C«. Zadnje vesti. Čehi zasedli Broumov. Glatz, 1. decembra. Lj. k. u.) Na merodajno mesto so dospele vesti, ki poročajo, da prodirajo Čehi proti grofiji. Broumov na avstrijski strani je zasedel češki oddelek, močan 1200 mož. V Kudovi pričakujejo vsak čas prihoda Čehov. V noči na nedeljo je šla skozi kraj artiljerija, ki ima namen, ojačiti obmejne straže na ogroženih krajih. Nemška Avstrija protestira radi zasedbe Mosta. Dunaj, 1. decembra. (Lj. k. u.) Nemško-avstrijski dražvni urad je poslaniku češko-slo-vaške republike izročil protestno noto zaradi nasilne zasedbe Mosta in aretacije župana dr. Herolda. Zaupnice berlinskemu svetu ljudskih poverjenikov. Berlin, 1. decembra. (Lj. k. u.) Od vo« jaških svetov z bojišč se vračajočih čet je državna vlada v zadnjih dneh prejela stotine br-zojavov, v katerih izrekajo Svetu ljudskih poverjenikov svoje zaupanje, odobrujejo njegov program in ga zagotavljajo s svoje podpore. Mackensenova armada. Berlin, 1. dec. (Lj. k. u.) Komisija za premirje v Spaaju se je v svoji včerajšnji seji pečala z vprašanjem internacije Mackensenovc armade. Vršijo se nadaljna pogajanja. Po nemški pogodbi za premirje se Mackenscnove armade ne sme internirati, marveč se mora nemudoma umakniti za nemško mejo. V Oder-berg so dospeli trije pehotni polki vojne sku~ pine Mackensenove. Viljema hočejo. London, 1. decembra. (Lj. k. u.) Dozdeva se, da so vlade zaveznikov načeloma edine v tem, da zahtevajo izročitev prejšnjega nemškega cesarja. Razume se pa samo po sebi, da se bodo pri tej zahtevi ozirale na vse določbe mednarodnega prava. Nemci izpraznjujejo vzhodno ozemlje. Berlin, 1. dec. (Lj. k. u.) Izpraznitev gornjega vzhodnega ozemlja se nadaljuje po načrtu. Dago, Mooti, Narwa, Pleskau, Ostrowo in Bobrisk so žc izpraznili. Živila za Nemčijo, Berlin, 1. dec. (Lj. k. u.) Kakor poročajo -Times« iz Ne\vyorka, je najela ameriška vlada 32 bivših nemških trgovskih parnikov, ki naj bi dovažali Nemčiji živila. Kakor pa je izjavil Lansing v senatu, se prične prevažanje šele po volitvah v narodno skupščino. VVilson obišče Prago? Praga, 1. dec. (Lj. k. u.) »Pondeli« do-znava, da se bo Wilsonovo bivanje v Evropi podaljšalo za kakih deset dni in da obišče predsednik prejkone tudi Prago. Ententno vojaško odposlanstvo v Budimpešti. Budimpešta, 1. decembra. (Lj. k. u.) Sinoči je dospelo semkaj iz Novega Sada cn-teritno vojaško odposlanstvo, ki se bo tukaj etabliralo kot ekspozitura admirala 1 ro\vbridga, ki je'od zaveznikov določen za poveljnika donavskega plovstva. Aprovizacija. Krušne komisije bodo uradovale v torek, dne i3. decembra od 8. do pol ene ure popoludne. Izdajale se bodo izkaznice za sladkor. Sladkor. Ker vsled zaprtih mej sladkorna centrala ni pravočasno dobila sladkorja za mesec december, ji je priskočila na pomoč mestna aprovizacija, ter bode iz svoje zaloge razdelila trgovcem sladkor za mesec december, katerega je prihranila mestna aprovizacija tekom vojne. S tem jc zaloga sladkorja mestne aprovi-zacije popolnoma izčrpana. Stranke se opozarjajo, da študijo s sladkorjem, ker se bo mogel sladkor za januar šele tedaj razdeljevati, ko bodo odprte meje za dovoz sladkorja iz Češkega. Vlada, mestna aprovizacija in sladkorna centrala v Ljubljani so storili vse, da se tej sladkorni stiski čim preje odpomore. Ce bi pa za januar no bilo mogoče preskrbeti pravočasno sladkorja, bodo morale stranke malo potrpeti, kakor morajo trpeti v Gradcu, na Dunaju in v drugih mestih, ki še za oktober niso dobile vsega sladkorja. Treba je računati s tem, da tudi'vlada in aprovizacija v teh težkih časih ne morejo delati čudežev. Premog za zasebno uradništvo se je začel razvažati v 111. krušni okraj. Prosimo vse one, ki so od meseca maja svoje stanovanje spremenili, da javijo takoj novi naslov »Društvu zasebnih uradnikov in uradnic«. Kdor je premog prejel do 28. m. m. in ga še ni plačal, naj to stori v društveni pisarni na Poljanski cesti št. 3. Razno. * Tako je bilo lahko vztrajati. Vojna je bila za visoke uniiormiranc in civilne osebe lepa priložnost, da so vodili ljudi v klavnico in na najrazličnejši način ropali ljudsko premoženje. Temni arhivi se odpirajo in v njih se odkrivajo neverjetne pustolovščine ter brezvestna ne-obzirnost teh visokih oseb. Ljudstvo mora zahtevati, da pridejo brezpogojno pred sodišče, ker so mu kradli življenje in ga sleparili na najperfidnejše načine. Za danes odkrijemo javnosti inal arhiv, ki se tiče gospoda teldmar-šallajtnanta Alojza pl. Klepsch-Klotha, zastopnika av-stro-ogrskega glavnega stana pri najvišjem nemškem vrhovnem poveljstvu. Mesečno je dobival ta general okroglo 15.000 K, razen tega je imel urejeno na državne stroške uprav grofovsko gospodinjstvo, razpolagal je z adjutanti in služabniki, avtomobili, vozovi in konji. Tistih 15.000 kron mesečno jc dal lahko lepo na stran, kajti država je skrbela na lastne stroške zanj kot »Kospod bo« za ptice pod nebom«. S tem pa menda gospod general ni bil zadovoljen. Vse to mu je bilo premalo. Poslušajte dalje! Ta general je imel hčer, ki jo je leta 1917. omožil. Ta vesel dogodek je stal državo lepe vsote. Glasom nekega razglasa bivšega vojnega ministrstva z leta 1917. jc morala odkazati vojaška uprava gospodu feldmaršdl-lajtnantu nič manj kot dvatisoč metrov perilnega blaga! Popolnoma zadovoljen pa gospod general še ni bil. Kajti že začetkom leta 1918. je izšel drugi razglas vojnega ministrstva, ki je ukazal odkazati generalu ogromno množino izgotovljenega perila, servet, robcev, brisač itd. Vse to je storil gospod general /a svojo ljubljeno hčer. Pa njegova ljubeznivost jc šla še dalje. Skrbel je kot bodoči ded tudi za družinski prirastek, zato mu je morala odkazati uprava šest tucatov raznega otroškega perila. Kot nameček je zahteval še namizne prte za štiriindvajset oseb. — Tako stoji v vojnem arhivu črno na belem. Se pred kratkim so morali iti vojaki v bojišče takorekoč brez srajc, v zaledju sc je v neštetih slučajih pripetilo, da se je moral vojak zadovoljiti z raztrganim, umazanim perilom, dočim je prejela generalova hči i/. vojaških skladišč več tisoč metrov perilnega blaga. * »Adrcsat — ueznan«. Zanimiv kurijozum poročajo iz Berolina: poštna pošiljatev na generala Ludendorffa je prišla nazaj z opombo: se ne more dosta\ iti, ker jc adrosat neznano kam odpotoval. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip P e t e ] a n. ________Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani._ Delavsko izobr. društvo „Svoboda“ razpisuje == mesto tajnika. Govorništva in organizacijskega dela sposobni imajo prednost. — Ponudbe na naslov: Stefan Dražil, Konz. društvo za Ljubljano in okolico, Spodnja Šiška pri Ljubljani._ Spretne šivilje sprejme takoj Marija Šega, Ljubljana, Kriievnlška ulica 2. Št. 1412/Pr. Razpis. Podpisana komisija razpisuje sledeče službe okrožnih zdravnikov na Kranjskem: 1) V Fari v Kočevskem okraji s sedežem na Petrinji z letno plačo 1600, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petlejtnic po 100 kron. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjaloko 3000 K na leto. 2) na Grosupljem v Ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K; 3) v Kostanjevici z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K; 4) v Litiji z letno plačo J 400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K; 5) v Logatcu s sedežem v Planini z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico.do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobila zdravnik od občine Planina ,še posebno doklado letnih 500 K: 6) v Ložu z letno plačo 1600, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K; 7) v Novem mestu z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K; 8) na Raki v Krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom:. 9) v Senožečah z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K; 10) v Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne ure v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdravstveno-ok rožnega zastopa. Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisani komisiji do 31. decembra 1918, in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti., dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika. Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave. V Ljubljani, dne 30. novembra 191 iS. Učiteljska tiskana Ljubljana Frančiškanska ul. 6* raglatrovana »druga s omajana zavaio. Tiskovin« za Sol«, lupan-stva In urade. Najmodernejše plakate In vabila za shode In veselice. Letne zaključke Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, itd. Stereotipija. — Litografija. gorici P Ratiel Stolna ulica H 1 e ____________ Trgovina in mehanična delavnica. 'UUIUI- Stari trg it. 21. Moika In ionska dvokolesa la s staro pravmatlko šivalni in pisalni stroji, gra*. moffonl, električne žepne sve~ ■ tllke. Najboljše baterije. * Posebno nlska cana za preprodajalca.