;cdcnska priloga „Slovenca" z dne 5. aprila 1925, Stev. 77. Stev. 15. Ilustrirani Slovenec Bakar pri Sušaku — dovenska pomorska lakr Ureditev iveie Slovenije ž morjem postaja za atovensko narodno gospodarstvo od dneva do dneva važnejSa, kajti sedanje namere so trajno nevzdržne, ker onemogočujejo slovenskemu gospodarstvu nujno potrebno ugodno zvezo t morjem. Ker «Saška loka nikakor ne zHiore vsega prometa, «e pojavljajo med riovenrtiBii gospodarskimi lnop vedno glasnejSe zahteve, da bi se izgradilo in zvezalo z železnico barsko hiko, ki bi se rezarvirala naiieč za slovenj uvoz in izvoK. Kakor je videti že z naSe slike, bi bila ona za to jako ugodna, ker je sijajno zavarovana. Uničevaaje stare Ljabljane. Po vsem kulturnem svetu z vsemi mc6mi hivajo in negujejo starine in umetnine, le v Ljubljani jih pridno uničujejo. In na čelu tem barbarstvom korakajo celo javne korporacije. Pričujoča slika nam kale = moderniziranjec znamenitega ljubljanskega magistrata, ki ga vrii sedanji gerentski svet kljub vsem protestom iz umetniških krogov. K pogabni ceBtralisae$ čekovn^a urada. Sedanji PP2 režim je pred kratkim centraliziral še zadnji gospodarsko važen zavod, to je ljubljanski čekovni urad. Posledica tega je bila, da so šli zopet težki milijoni H Slovenije, kar povzroča njeno napredujoče obrt)ožanje. Baje radi tega tudi čekovni urad ne bo gradil v Ljubljani svojega lastnega uradnega poslopja, temveč kupi hišo >Ja-. dranske banke< (giej sliko!), kar je vzbudilo povsod veliko ogorčenje. Od PPŽ režima preganjani siovensRI profesorji In odstavljeni župani- Prof. dr. Adolf Peeovnik, so ga hoteli te dni premestiti iz Maribora v ^Wlje, a so se v zadnjem trenutku ustrašili svoje lastne namere. Prof. Josip Ribarie, ki je bil pred kratkim nenadoma premeščen iz Maribora, kjer je bil tudi preds. tamošnje Jugoslovanske Matice v Leskovac v južni Srbiji. Mari-l)orsko dijaštvo je radi njegove premestitve vpri-zorilo enodneven štrajk. Janko Zaje, župan v Kandršah pri Litiji. Oba navadna župana »U vršila svoje posle vzorno ter vživala pri ljudstvu največji ugled. Župan Zaje je bil n. pr. 34 let v obč. odboru in pred 3 leti ga je prUel litijski okrajni glavar osebno prosit, da bi sprejeJ gerentstvo, župan Gale je bil pa v vsem okraju znan po svoji vestnosti. Josip Gale, župan v Trebeljevem v litijskem okraju. Naša p r o s v e t n a n i z a C i J a ( 1. d e 1 ). Duh. svetnik Luka Smolnikar, sedaj župnik na Slavini pri St. Petru in eden naj-po&ivovalnejših delavcev pri ustanovitvi in razvoju naše kulturne organizacije. Marko Bajuk, profesor v Ljubljani, pevovodja >Pevske zveze< in dolgoletni propagator in organizator naših pevskih zborov. Dr. Josip Debevec, profesor v Ljubljani ter eden izmed ustanoviteljev sedanje Prosvetne zveze in najmarljivejših predavateljev v naših kulturnih organizacijah. Ivan Mazovec, profesor v Ljubljani, dolgoletni predsednik seda, nje Prosvetne zveze in eden najmarljivejših pre-davateljev v naših kulturnih organizacijah. Novi ljudski dom v Št. Vidu nad Ljubljano, otvorjen preteklo jesen. Tehnično prosvetni težaj mariborske »Prosvetne zveze«, ki se je vršil od 28. do 31. decembra 1. 1924. v Mariboru. Slika nam kaže večino udeležencev tečaja z nekaterimi odborniki zveze. Nekdanji »Katoliški dom« v Ljubljani na oglu Turjaškega trga in Brega, kjer je bil dolgo let sedež naših prosvetnih organizacij. »Ljudski dom« v Ljubljani. sedež mnogih naSih prosvetnih organizacij ter do lani sedež >Prosvetne zveze<. Ljudski dom v Kranju, zgrajen 1. 1908/9., največ po zaslugi tam<^njega dekana, 1. g. Koblarja. V njem ima Bcdes jakti tielavno >UobxaLcvalno iu tabavno diuSlro ICianj*. Godba »Kat. delavskega društva na Jesenicah« vrh Triglava dne 7. sept. L 1924. ob priliki blagoslovitve zastave jeseniške >Skale«. Pasijon na odru »Kat. delavskega društva na Jesenicah« (prizor >Kristus pred Kajfom«). To marljivo društvo je priredilo od 1. 1904. že nad 300 gledaliških predstav. Društveni dom v Domžalah ob priliki blagoslovitve dne 28. avgusta 1. 1910. To je eden najlepSih in največjih ljudskih domov v Sloveniji. Gledališka dvojina »Ljudskega doma« v Radovljici, ki je bila 1. 1924. prenovljena po naSrtih arhit. Vurnika, zastor in kulise je pa slikal g. M. Bradaška. Dvorana meri 16X7.45 m. »Slomškova dvoraiia< bralnega društva v Sv. Križu pri Ljutomeru. V ozadju je videti tamoSnji tamburaški zbor pri vaji. Dvoraiia ima 400 sedežev. Prizor iz igre »Stari in mladi« na odru >Kat. prosvetnega llfai!va< v Gornji Radgoni. »Revizor« na Ljudskem odru v Ljubljani dne 21. XIL 1924 (prizor iz IL dej.). Igrajo gg. Stare, Leskovic in Pengov. Podiranje dimnika opuščene centrale v Trbovljah. Iz tako pridobljeO^ opeke so gradili novo društveno dvorano v t^' ^ ' mošnja ljudskem domu. Pevski zbor prosvetn^a društva v Mokronogu,] ob priliki svojega izleta 1. 1920. v Maribor. i Naša prosvetna organizacija je stara nad četrt stoletja. Že v zadnjih desetletjih preteklega stoletja se je ustanovilo po Sloveniji mnogo prosvetnih (pevskih, izobraževalnih itd.) društev, ki so pa bila brez tesnejših medsebojnih zvez. Iniciativni dr. Krek je čutil ta njihov nedostatek, zato jih je hotel združiti v krepko zvezo. Stoječ na stališču, da spadajo vsa nepolitična društva, ki streme za materialno in duševno povzdigo delovnih slojev skupaj, je v nedeljo, dne 28, maja 1899. enostavno razširil 1. 1897. ustanovljeno >Slovensko kršč.-socialno delavsko zvezo« tudi v zvezo izobraževalnih društev in v to svrho izpustil iz njenega naslova besedico >delavska«. Tako je postala nova >Slovenska krščanska socialna zveza« matica vsega prosvetnega dela po kmetih in je štela že 1. 1913. po vseh slovenskih deželah 476 društev. Ker je pa delo vedno bolj naraščalo in ga je bilo treba deliti, so se osnovale polagoma posebne podzveze, tako za Vipavo, za Goriško in za Koroško, na Štajerskem se je pa razvila iz mladeniških in dekliških zvez (prva iz 1. 1901.) samostojna kršč. soc. zveza. Po vojni pa tudi ta delitev dela ni vec zadostovala, temveč so se izločile iz nje polagoma kot popohioma samostojne, a še vedno na krščansko socialnem temelju stoječe: Jugoslovanska strokovna zveza (izrazito delavsko-strokovna zveza), Orlovska zveza, Pevska zveza in Ljudski oder, ki so bile nekoč le odseki SKSZ. Ker je ostala tako nekdanja SKSZ le še zveza izrazito prosvetnih društev, se je končno 1. 1923. prekrstila tudi sama v današnjo »Prosvetno zvezo« in enako je storila tudi njena mariborska tovarišica. Svoje prostore je imela ljubljanska SKSZ, oziroma poznejša PZ najprej v bivšem »Katoliškem domu<5. na Turjaškem trgu (Marksovem) trgu) kesneje v Jugoslovanski tiskarni, v »Ljudskem domu« (v Streliški ulici) in danes v hiši Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti. (Dalje v II. delu.) z iiamerfivanega teKmovanja našili smučairjev na IH>l|skemJ s ceste do Morskega oéesa — bisera poljske Tatre. Peeled Czerwonych Wierchow. Koncem februarja bi se imeje vrSiti v Tatrah smučarske tekme, kamw so bili povabljeni slovenski smučarji, a so bile radi premalega snega odpovedane. Sliki nam kažeta pokrajino kjer so . nameravali prirediti tekme. j » i Moderni Drednasniki K prvemu ženskemu svetovnemu sejmu v Chicagi, ki se je pričel dne 18. marca. Slika nam kaže njegovi organizatorici Medili Cornick, soprogo pred kratkim umrlega senatorja (levo), in Mrs. William Hard (desno). Ljubljanska obClnska avtonomija m Časa >demokratičnega< PPŽ režima. Fotolito in offsettisk jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.