LETO 1931 — ŠTEVILKA 12.
Ne prezgodaU
Čudna navada je pri nas, da nekatere pridelke tako radi spravljamo prepozno, druge pa prezgodaj — oboje pa v svojo, včasih prav veliko škodo. V košnji smo navadno prepozni, ker čakamo, da trava posivi. Težko je ljudi prepričati, da je seno potem mnogo manj redivno in zato tudi manj vredno, čeprav ga je morebiti na težo nekaj več.
Nasprotno pa ravnajo pri grozdju in zlasti pri sadju. Tu pa se marsikomu tako mudi, da spravi pridelek z drevja mesec dni ali še več prezgodaj in nič ne pomisli, kako škodo prizadene sebi in splošnosti s takim nespametnim ravnanjem .
1.	Škoda: Prerano potrgan, torej nerazvit, nezrel sad je skoraj brez vrednosti. Normalno debelost, težo, pravi okus in trpežnost dobi sadje šele zadnje dni dozorevanja. To velja prav posebno za zimska jabolka in hruške. Ako spravljamo torej nezrelo sadje, mu vzamemo možnost, da bi se moglo razviti do svoje popolnosti, bodisi po svojih zunanjih, bodisi po notranjih lastnosti Nezrel sad nima prave barve in je tudi pozneje v shrambi ne dobi. Ker se škrob v njem ni uteg-nil pretvoriti v sladkor, je tak sad neokusen, včasih celo neužiten. Prerano potrgana zimska jabolka nimajo prave trpežnosti, ker v shrambi ne pozorijo, ampak venejo, ali pa gni-jejo. . .
2.	škoda: S preranim spravljanjem oškodujemo drevo in zmanjšujemo njegovo rodovitnost. Dokler namreč sad in zrel, se nerad odtrga. Če ga pa le hočemo posili spraviti z drevesa, se rajši odtrga z rodnim lesom vred, nego da bi se odtrgal pri peclju. Zato vidimo povsod, kjer tresejo ali obirajo Še nezrelo sadje, da je po tleh
vse polno rodnega lesa — brstik, br-stičev in rodnih šibic, ki so se odlomil s sadom vred od veje. S takim ravnanjem sami sebi kratimo že vnaprej pridelek prihodnjih let. Rodni les namreč ne zraste v enem letu, ampak je za to treba daljše dobe. In ko je enkrat razvit, se obnavlja neprestano deset- in desetletja. Kakšna neprecenljiva škoda torej, ako ga s preranim in neprevidnim spravljanjem polomimo z drevja.
3. škoda: Ta je pa splošnega, narodno - gospodarskega značaja. Ako hooe imeti v naših razmerah posameznik in splošnost od sadjarstva pravo korist, maramo sadje prodati in sicer v inozemstva Z izvažanjem nezrelega sadja pa neznansko oškodujemo sadno trgovino z inozemstvom, ker iz-podkopavamo ugled svojemu najvažnejšemu pridelku. S tako robo naravnost odvračamo razvajene inozemske sadne trgovce od naših krajev. Ta škoda je najdalekosežnejša in za splošncst najbolj občutna in osodna. Kdo ve, če nismo glede tega že doslej toliko zagrešili, da bomo težko popravili.
Vzroka je torej dovolj, da se z vso odločnostjo vpremo svojemu napačnemu nagibu in zahtevam nekaterih domačih sadnih trgovcev in prekup-cev, ki silijo k čim skorajšnjemu, čeprav še tako prezgodnjemu spravljanju zimskega sadja. Seveda je pa nujna potreba, da vsak sadjar sorte svojega sadovnjaka temeljito pozna in ve kdaj so zrele in kdaj jih je spravljati. Da bo moči dobo zrelosti posamezne, zlasti jabolčne sorte še laže določiti, naj naštejemo tu nekaj najnavadnej-ših sort našega sadnega izbora in še nekaj drugih. Naštete sorte bi se ne smele nikjer v naši banovini spravljati pred naznaoenim dnevom. Te termine za spravljanje jabolk je po
mnogoletnih izkušnjah in po natančnih opazovanjih in zamislih določila vinarska in sadjarska šola v Mariboru in so torej na vse strani zanesljivi.
Beličnik naj bi se nikjer ne spravljal pred 15. julijem; šarlamovski ne pred 25. julijem; pisani kardinal in prinčevo jabolko ne pred 20. avgustom; Jakob Lebel in rdeči jesenski kalvil ne pred 1. septembrom; ribsto-nov poping, ananasova reneta in Aleksander ne pred 10. septembrom; gdanski robač in landsberška reneta ne pred 15. septembrom; boskopski kosmač, damasonov kosmač in Bau-manova reneta ne pred 20. septembrom; kanadka, boškovo jabolko, zlata parmena, koksova oranžna reneta, zeleni in rdeči štetinec ne pred 25. septembrom; ontario ne pred 30. septembrom; rumeni belefler, londonski pepmg in šampanjska reneta ne pred 1. oktobrom; porenski krivopecelj in carjevič ne pred 5. oktobrom; štajerski mošaneger, bo-bovec, Jonathan, karmeličanka in ta-felček ne pred 15. oktobrom; železni-kar ne pred 20. oktobrom.
V mrzlejsih krajih, v hladnejših legah in v neugodnih letih moramo pa računati dobo dozorevanja naštetih sort še znatno kasneje.	H.
Tečaji za kapunjenie petelinov
S pomočjo kr. banske uprave priredita »Perutninarska reg. zadruga in Selekcijski odsek Kmetijske družbe v Ljubljani« več praktičnih tečajev za kapunjenje petelinčkov širom Dravske banovine.
Ti tečaji imajo namen predvsem poučiti naše kmetske ljudi, pa tudi druge rejce perutninarje v tem važnem delu perutninarstva, ki je bilo pri nas sivoj čas zelo razširjeno, a je dandanes žal na škodo umnega perutninarstva skoraj neznano.
Tečaji za kapunjenje se bodo vršili še tekom poletja in sicer:
Dne 8. avgusta v Tržiču (kraj se bo pozneje navedel) ob 13.
Dne 9. avgusta v Kočevju pri na-čelstvu kmetijske podružnice ob 13.
Dne 15. avgusta v Središču ob Dravi pri načelstvu odseka za perut-ninarstvo in sicer ob 13.
Dne 16. avgusta v Teharjih pri načelstvu kmetijske podružnice, odseka za perutninarstvo, ob 13.
Dne 17. avgusta pri Sv. Lenartu v Slov. goricah pri načelstvu kmetijske podružnice, ob 13.
Dne 18. avgusta na Pragerskem na veleposestvu g. Glačnika, ob 13.
Dne 1., 3. in 7. septembra za časa velesejimske prireditve v Ljubljani na prostorih Velesejma. Pričetek ob 10 na perutninarski razstavi.
Tečaji se vršijo brezplačno. Udeleženci se morajo prijaviti najkasneje 8 dni, ustmeno ali pismeno pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3.
Opozarjamo vse zanimance na sledeče prednosti, ki jih dosežemo s ka-punjenjem petelinov:
1.	Večjo in težjo perutnino.
2.	Meso od kapunov je bolj sočno, nežno in bolj okusno.
3.	Prodajna cena za kapune je mnogo višja.
4.	Zaradi boljše izrabe krme po kapunih je proizvajanje mesa cenejše.
5.	Kapunjeni petelini so bolj mirni, ne hresče' in ne nadlegujejo kokoši.
6.	Kapuni se lahko uspešno uporabljajo tudi kot dobre koklje za vzre-jo piščet.
7.	Kapunov se na manjšem prostoru lahko več redi, kakor pa druge perutnine.
7. Odjem kapunov traja skozi vse leto.
9.	Se lahko prodajo, ker je po njih veliko povpraševanje.
10.	Splošna boljša uporaba odviš-nih petelinov, ki bi se drugače težko dali dobičkanosneje rediti in prodati.
Dalje opozarjamo udeležence tečajev, ki bi želeli, da se jim kapuni nekaj petelinčkov na tečajih, da se ravnajo točno po sledečem:
1. Petelinčki nai bodo mladi ne
od pol kg težki pri lahkih pasmah, pri težjih pa ne od tričetrt kg,
2. Živali je treba 36 ur pred kapu-njem postiti (brez krme); zadnjih 18 ur tudi brez vode, kar živalim prav nič ne škoduje.
Natančen pouk, kako je ravnati s kapuni pozneje, se bo podal udeležencem na tečajih.
Kmetijska šola v Sv. Juriju ob Juž. železnici
Novo šolsko leto 1931/32 se bo začelo pocetkom oktobra ter bo trajalo polnih 12 mesecev. Sprejme se 34 gojencev in sicer v prvi vrsti kmečke sinove, za katere se predvideva, da ostanejo na kmetijah kot bodoči gospodarji. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, od 16 do 20 let stari. Imeti morajo vsaj 4 razrede osnovne šole, le iz krajev z manj razredi, se sprejmejo tudi drugi. Uprava se ob vstopu s kratkim izpitom prepriča, da-li je prosilec zmožen slediti pouku. Ob vstopu v zavod preišče sprejete za vodni zdravnik; zato se zdravniškega spričevala direktno ne zahteva. Vsi gojenci stanujejo v internatu. Mesečna oskrbnina bo 150 dinarjev. Sinovom gospodarsko šibkejših posestnikov se dovoli polovični ali celotni popust oskrbnine. Ker se bodo v svrho štednje dovoljevala prosta mesta le v manjšem obsegu in je običajno dosti prosilcev, naj gospodarsko jačji zaprosijo za plačujoče mesto radi itak nizke oskrbovalnine, ker se bo plačujoče upoštevalo v prvi vrsti. Celotno ali delno oproščeni gojenci morajo v slučaju, da pozneje vstopijo v kako službo, povrniti zavodu stroške šolanja.
Lastnoročno pisano prošnjo kol-kovano s kolkoma 5 Din in 20 Din priloženim za rešitev, je vložiti na upravo zavoda do konca avgusta. V prošnji naj se navede tudi velikost posestva staršev ter priloži: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo in obvezo
staršev, da bodo krili stroške; oni pa. ki prosijo za celotno ali polovično oprostitev oskrbovalnine, naj prilože tudi davčno ali občinsko potrdilo glede višine letnih davkov in gospodarskega stanja ter obvezo, da ostane sin po šolanju doma.
Zavod ima v prvi vrsti živinorej-sko-poljedelski tip, zato je zlasti primeren za kmetske sinove iz živinorejskih krajev banovine. O sprejemu se obveste prosilci pismeno. Sprejeti morajo imeti s seboj: Potrebno praznično in delavno obleko, vsaj 4 pare telesnega perila, vsaj 2 para čevljev, 4 pare nogavic, 1 par rjuh, 1 zimsko odejo ter ostale potrebščine, kakor brisače, krtače, nočne copate, zobno krtačico itd.
Sprejemni pogoji za novo ustanovljeno banovinsko gospodinjsko šolo pri zavodu z 10 mesečnim tečajem, se bodo razglasili pozneje, ker se pouk v novi zgradbi predvideno pred novim letom ne bo mogel pričeti.
Uprava.
kmetiiska praksa naših kmetih mladeničevvšvici
Praksa je v splošnem eno najuspešnejših sredstev za pospeševanje vsega, zlasti napredka v kmetijstvu. To kmetijsko prakso morajo imeti agronomski strokovnjaki kakor tudi kmetski mladeniči, ki nameravajc na domačih posestvih in tamkaj za svoj račun gospodariti. Na tako kmetijsko prakso je bilo v minulem letu z vladno podporo poslanih v Švico 86 mladeničev z različno predizobrazbo iz vseh delov naše države. Nekateri izmed njih so absolvirali srednjo. drugi nižjo kmetijsko šolo, tretji so bili brez vsake kmetijske izobrazbe, Vsi so pa šli s pogojem, da se vrnejo domov ter na domačih posestvih prak tično gospodarijo. Odšli so v Švico lansko spomlad ter ostali tam do jeseni, nekateri pa celo še dalje.
Organizacijo te akcije vodi v Švic, profesor dr. Laur oziroma Švicarska
kmečka zveza, katere ravnatelj je dr. Laur. Ta zveza je v stikih s korpora-cijami raznih držav, ki od svoje strani organizirajo odpošiljanje praktikan-tov iz svojih dežel na švicarska kmetijska posestva. Za našo državo je švicarska kmečka zveza sporazumno s kmetijskim ministrstvom pooblastila Zavod za kmetijsko upravo na kmetijski fakulteti v Zagrebu odnosno njenega profesorja g. dr. Stepana Po-štiča, da izvede akcijo v naši državi.
Poleg naših praktikantov je švicarska kmečka zveza v prošlem letu namestila na vzornih kmečkih posestvih 143 mladeničev iz Avstrije, 25 iz Romunije, precejšnje število iz Ma-djarske, Belgije, Nemčije, Češke, Italije in iz drugih držav. V prejšnjih letih jih je bilo mnogo nastavljenih iz Poljske in Češke.
Od takih kmečkih praktikantov se zahteva, da že v gotovi meri poznajo kmečke posle, da so že praktično delovali in da so po možnosti obiskovali kako kmetijsko šolo. Najboljši so taki mladeniči, ki nameravajo po svojem povratku ostati na domačih posestvih. Navadno odidejo na to prakso začetkom marca ali aprila in ostanejo tam 7—9 mesecev.
Praktikant je dolžan ves cas prakse opravljati na posestvu vse kmetijske posle kakor »stali zaposleni delavci in domačini, člani gospodarjeve družine. Navadno se določi za prakti-kanta taka kmetija, na kateri mu je mogoče izvežbati se v tistih panogah, ki ga največ zanimajo. Zato mora vsak praktikant poslati na zavod overovljen odgovor na 47 vprašanj. Tako n. pr. ime, kraj in leto rojstva, izvršene šole, koliko jezikov govori, s kakimi posli se je doslej pretežno bavil, kako se namerava zaposliti po svojem povratku iz prakse, imajo-li njegovi starši kmetijsko posestvo, kako je veliko in katere so na njem glavni kulture, kako uspevajo, in nadalje še mnogo vprašanj o njegovih rodbinskih in gospodarskih razmerah.
Na sličen način se •zahtevajo Do-
datki o švicarskih kmečkih posestvih, ki zaposlujejo naše kmečke prakti-kante. Na podlagi teh se ustanovi sodba, katero posestvo bi najbolje odgovarjalo željam poedinega prakti-kanta in se ti razdelijo na njim odgovarjajoča posestva. Tekom prakse in potem, ko so jo dovršili, pošiljajo praktikanti zavodu poročila o delu in o tem, koliko je ta kmetija pripravna, da se tudi v bodoče tjakaj pošljejo praktikanti. Na ta način dobiva zavod jasno sliko o posameznih kmetijah, v kaki meri so primerna za kmečko prakso naših mladeničev. Če je katera neprimerna, se v bodoče izloči iz te akcije.
Koristi, ki jih nudi ta praksa praktikancu, so raznovrstne. Prva je v tem, da pride v svet, preživi tam 7 do 9 mesecev in si v tej dobi pridobi obilo izkušenj in samostojnosti, kot posledico samostojnega življenja izven očetove hiše. Drugič se praktikant seznani z načinom dela na naprednih švicarskih kmečkih posestvih tako glede obdelovanja zemlje, vzreje in oskrbovanja živine, kakor tudi glede vrtnarstva, mlekarstva, umnega travništva, sirarstva itd. primerno kmetiji, na kateri je zaposlen. Tretjič spoznava praktikant racijonelno organizacijo dela in trgovanja; kajti ni samo produkcija čim večjih količin in boljše kakovosti glavno, ampak potrebna je tudi organizacija, da more kmetija čim ceneje nabavljati razne potrebščine in čim dražje prodati svoje pridelke. V tem pogledu imajo naši praktikanti posebno ugodno priliko, da se mnogo tega nauče v Švici, ki ima najbolj vzorno zadružništvo.
Tudi iz socijalnega in kulturnega pogleda je ta praksa zelo važna. — Praktikant spoznava velike pridobitve dolgoletnega dela socijalnega in oa kulturnega napredka švicarskega kmetijstva. Ni dvoma, da zelo močno vpliva na našega praktikanta n. pr. telefon, radio, kopalnica v hiši švicarskega kmeta. To mora v njem vzbuditi željo po intenzivnem delu,
da bi mogel tudi svojo očetovo hišo opremiti vsaj približno po uzoru švicarskega kmeta.
Res pa je, da se imajo boriti s tež-kočami tisu mladeniči, ki ne poznajo jezika. Toda tudi v tem pogledu je dobra volja v stanu premagati začetne ovire in mnogo njih se je dodobra naučilo nemškega ali francoskega jezika.
Švicarska gospodarstva so za naše razmere najbolj prikladna, mnogo bolj nego ona vseh ostalih držav. — Predvsem je švicarsko kmetijstvo našemu še najbolj podobno. Švica je mala država, mnogo manjša od naše države in vendar živi njen kmet po danskem kmetu se v najbolj ugodnih razmerah. Za to se ima zahvaliti deloma ekonomsko-socijalnim razmeram svoje države, a mnogo več še kmečki stanovski in gospodarski organizaciji.
Švicarskemu kmetijstvu so potrebni sezonski delavci, dnine so pa zelo visoke. Zaradi tega so tudi pogoji za prakso v Švici primeroma zelo ugodni. Res je, da mora praktikant delati kakor vsi domači. To pa pomeni v Švici mnogo delati. Zato pa dobiva razen hrane in stanovanja povrh še 50—80 frankov, t. j. 600—900 dinarjev mesečno. Nekaj jih je bilo, ki so prejemali le 40 frankov, pa tudi takih z 1000 Din mesečno. To se pač ravna po delu, uporabnosti prakti-kanta kot tudi po gospodarju samem.
Na ta način dobiva taka praksa zelo trdno gospodarsko podlago. Izvaja se pa lahko z neznatno državno ali banovinsko podporo. Glavno je organizacija tega dela, financiranje potnih stroškov iz naše države v Švico, vizumi, nadzorstvo, korespondenca itd. Vse to je pravzaprav neznatno v primeri z ogromno koristjo, ki jo od tega ima naše kmetijstvo.
Želeti bi bilo, da se ta akcija, ki jo je v prvem letu vodil prof. dr. Po-štič v Zagrebu, nadaljuje, kajti njeni uspehi ?e bodo v malo letih pokazali v obilni meri pri napredku našega kmetijstva. In da se to hvalevredno
delo ne ukine, je imenovani profesor objavil v raznih listih in v posebni brošuri svoje izkušnje in izkušnje teh praktikantov, da s tem vzpodbudi me-rodajne kroge za nadaljevanje tega dela.
Slovenski praktikanti, ki jih je bilo nad ena tretjina, bodo pa tvorili seme bodoče kmetijsko-napredne generacije.
Žzdr. Hugon Turk:
Osepnice ovac
Osepnice (kože) so silno nalezljiva bolezen, ki je na različnih živalih in tudi na človeku raznovrstna, vedno pa hitro potekajoča in z vročico združena nevarna kuga.
Pri vseh vrstah je potek zelo podoben in značilen (tipičen): obstoji pa v tem, da se po okužbi razvije na telesni koži posebne vrste izpuščaj v podobi mehurcev, ki se kmalu ogno-je in se potem različno razvijejo. — Povzročitelj še ni točno dognan (»virus«).
Ovčje osepnice se izpahnejo po vsem telesu, enako ko človeške osepnice; na isti način, dasi zelo redko zbole tudi koze in prašiči; na govedi in konjih se pokažejo osepnice le na gotovih mestih kože, se ne razširijo in so lahkega poteka. — Ker so samo osepnice ovac večjega gospodarskega pomena (mnogoštevilni pogini, izpad volne) so sprejete tudi v naš zakon zoper žival, kužne bolezni 1. 1928. V naši državi povzroča ta bolezen predvsem v južnih pokrajinah v Dalmaciji, v stari Srbiji kot druga veliko škodo. Radi tega naj kratko popišem znake in potek ovčjih osepnic:
• 6 do 8 dni po okužbi, ki se izvrši povdihanem zraku, v mrzlem času tudi pozneje, se prikaže vročica in lahka vnetja (katari). Telesna toplina se dvigne do 41 in 42 stopinj, žila in dihanje je povprečno, živali so pobite, ne jedo in ne prežvekujejo, včasih se tresejo po životu in jih mra-zi. Iz oči teko solze in žlen, očesne
veke so otekle, vezna kožica v očeh je močno rdeča. Tudi iz nosnic se izceja žlemanje in semtertja živali pri dihanju smrče, izdihan zrak ima pogostokrat neprijeten duh. Telesno blato zastaja (zaprtje). To traja 1—2 dneva, nakar se prikažejo pri koži okrogle rdeče lise, maroge kakor piki od bolh, posebno okoli oči, na licih, ustnicah, na vimenu, na zunanjih moških spolovili, na spodnji strani repa, na notranji plati stegna, torej predvsem na ne- ali slabo porašč. mestih, redkeje na prsih in spodnjem trebuhu. V prihodnjih 2—3 dneh se napravijo na teh rdečih marogah buhljice (vozli) kakor grah ali bob debele. Te buljice se izpremene nekaj dni pozneje v mehurčke z vlečljivo tekočo vsebino. Čez nekaj dni se spremene povečani mehurci v gnojne mozolje, obdane od močno rdečega roba, 6.—7. dan bolezni »d o z o r e« osepnice, mozolji so se povečali in to traja navadno 3 dni, njihova barva postane rjava in konečno se posuše z njihovo vsr":ino vred in na njihovem mestu se na ".vi krasta, katera odpade v 4—6 dn°h in se pokaže rdeče mesto ali rdeča brazgotina. — Ves potek bolezni trajni pri navadnem razvoju 3 do 4 tedne, so pa lahko tudi izjeme in potek je težji in daljši, poleg zelo hude vročice in močnega vnetja kože nastopijo tudi vnetja pljuč (pljučnica) žrela, sapnika in splošno zastrupi j en je po gnoju in gnilobi, ali tudi različni zapletljaji raznih drugih obolenj. — Od bolnih ovac pogine prav različno število, pri milem poteku le 2%—5%, pri hudih slučajih več kot polovica in zato je ta bolezen v večjih krdelih dostikrat prav zelo nevarna in povzroča obilno škodo pri ovčjereji, radi česar se je v krajih, kjer pogosto na&topa silno boje.
Ovčje osepnice se morajo vselej in nemudoma naznaniti ali prijaviti oblasti (županu ali njeg. namestniku.
Pošljite naročnino I
Razstava perutnine v Ljubljani
V okvirju razstave za pospeševanje tujskega prometa v dravski banovini, ki bo v času od 29 do 9. septembra t. 1. na jesenski prireditvi vele-sejma v Ljubljani, bo razstavljena odbrana perutnina, ki se goji pri nas. To razstavo priredita perutninarska reg. zadruga v Ljubljani in odsek za perutninarstvo Kmetijske družbe s pomočjo kr. banske uprave.
Perutninarska razstava bo z ozi-rom na omejen prostor razstavila zares le prvovrstno selekcionirano perutnino najboljših rejcev naše banovine ter bo pokazala, kako se mora reja perutnine smotreno voditi. K razstavi bodo pripuščene namreč samo živali rejcev, ki vodijo natančno rodovnike in izkaze nesnosti. Zadnji čas priglasitve na razstavo je določen na 5. avgusta t. 1. in sicer na Kmetijsko družbo v Ljubljani.
Kakšno bo vreme?
Če detelja svoje cvetove zapira bo gotovo še isti dan nevihta, pa naj bo nebo še tako jasno.
Ako so čebele zjutraj posebno pridne in se hitro vračajo s paše, potem lahko računamo na bližnjo nevihto.
Ako pajek na vse zgodaj urno prede svoje mreže, potem je pričakovati lepega vremena, ker v lepem vremenu bodo žuželke mnogo bolj letale in pajek bo imel dober lov.
Ako muhe kljub solnčnemu vremenu preveč silijo v sobo in hlev in se zopet vračajo, čeravno smo jih prepodili, je pričakovati nevihte.
Kadar ose svoja, proti vlagi zelo občutljiva gnezda grade na zelo zavarovanih mestih, je z gotovostjo računati na mokro leto.
Kamen peščenec ima to lastnost, da se tudi ob najlepšem vremenu prične potiti, ko ima nastopiti deževno vreme.
Kmetiska razstava v Ljubljani
V dobi od 29. avgusta do 9. septembra t. 1. bo na Ljubljanskem vele-sejmu velika razstava tujskega prometa v Dravski banovini. Ob tej priliki se bode pokazalo tudi nekatere važnejše kmetijske panoge, ki so združene v kmetijskem oddelku.. Mlekarska in sirarska razstava bo obsegala prodajo mlečnih izdelkov: sira, masla, smetane, mleka itd. Združena bo tudi s propagando za večjo uporabo mleka v naših krajih. Prodajal se bo sir na debelo in drobno. Čebelarska razstava bo pokazala letošnje pridelke medu in voska, obenem bo tudi nudila možnost, da si vsakdo preskrbi potrebni med. Razstavljeno bo tudi razno čebelarsko orodje in priprave, kar bo čebelarje posebno zanimalo. Razstava zelenjave bo tvorila poseben oddelek, v katerem bodo na ogled razne vrste zelenjave, kolikor jo je pač mogoče dobiti v jesenski dobi. Razstava perutnine in kuncev bo zbrala vse kar imamo najboljšega v Sloveniji, posebno pa prvovrstne štajerske kokoši, pa tudi dobre kunce. Vinska razstava bo obsegala vina v steklenicah in v sodih najboljše kakovosti. Zato bo tudi u-deležba od strani podeželskega prebivalstva na tej razstavi Številna.
Denar
g Vrednost denarja dne 28. t. m. Z ozirom na težki gospodarski položaj na denarnih trgih srednje Evrope, predvsem pa v Nemčiji je tudi naš dinar nekoliko nazadoval. V Curihu je notiral v zadnjih dneh le 9.085 cen-timov. Vendar nima to nazadovanje nobenega vpliva na poslovanje naših borz. Na ljubljanski borzi so notirale inozemske devize: 1 angleški funt 274.10 Din, 1 ameriški dolar 56.37 Din, 1 holandski goldinar 22.77 Din, 1 švicarski frank 10.98 Din, 1 avstrijski šiling 7.94 Din, 1 belgijski belga 788 Din, 1 italijanska lira 2.95 Din, 1 francoski frank 2.22 Din, 1 .češka
Krona 1.67 Din. — Nemška marka ne notira več na naših borzah, ker je z ozirom na katastrofalni položaj nemških financ njena vrednost znatno padla. — Ker beži nemški kapital v inozemstvo in ker je kritje nemške državne banke v zlatu in devizah padla pod 40 odstotkov, je ta banka zvišala diskont od 7 odstotkov na 10 odstotkov in lombardno obrestno mero od 8 na 15 odstotkov. To je najvišja obrestna mera, ki jo je v zadnjih letih določila kaka državna banka.
Cene
g Žitna kupčija. Kakor je bilo že objavljeno, je vzela država v roke nakup in prodajo žita, kar je določila v posebnem zakonu. Za pravilno izvrševanje tega zakona so dobila vsa u-pravna oblastva v državi točna navodila, da najstrožje kontrolirajo, če se nakup in prodaja žita vrši p>o določenih cenah. — Nekateri žitni trgovci so že prekršili določbe tega zakona o pšeničnem monopolu. Neki trgovec v okolici Beograda je plačal za novo pšenico po 144 mesto 160 Din. Izgovarjal se je, da je bila pšenica nečista. Neki drugi zopet je kupil od kmeta 21 stotov, plačal mu je pa le 19 stotov zaradi nečistosti blaga. Take kršitve se strogo kaznujejo. — Najvišja cena za 100 kg pšenice povprečne kakovosti je sedaj določena na 160 Din. Pšenica mora biti suha, zdrava, dobro re-šetana in odgovarjati dobri kvaliteti letošnje žetve. Navedena cena se bo tekom leta polagoma zvišala, da bodo kriti stroški za hranjenje, obresti, primanjkljaj na teži zrnja in slično. Sicer se sme pšenica svobodno prodajati vsakemu kupcu, toda ne izpod najvišje cene, ki je določena po odredbi kraljevske vlade.
g Tržišče z jajci. Cena jajcem je na svetovnem trgu nazadovala. Vsa inozemska tržišča so mlačna in kupci so zelo oprezni, kar ni v zadnji meri pripisovati nejasnim razmeram v Nemčiji. Vsled popolne nejasnosti se plačujejo popolnoma različne cene, ki se gibljejo od 60—70 par za komad.
Živina
g Ljubljanski živinski sejem. Zadnji živinski sejem v Ljubljani je bil z ozirom na poletno dobo le slabo obiskan. Dogon je znašal le: 108 konj, 70 volov, 49 krav, 11 telet in 129 prašičkov za rejo. Od teh je bilo prodanih: 22 konj, 45 volov, 18 krav, 6 telet in 45 prašičkov za rejo. Kupčija je bila slaba in so cene deloma popustile. Za 1 kg žive teže so plačevali za: vole Din 7.25, II. vrste Din 6.25, III. vrste Din 5.50, krave debele Din 4—6 Din, krave za klobasarje Din 2.50—3.50, mlada živina Din 4, teleta Din 7—8. Prašički za rejo so bili trgo-vani po 100—200 Din za komad.
g Mariborski živinski sejem. Nanj je bilo prignanih 19 konj, 37 bikov, 367 volov, 418 krav in 23 telet, skupaj 864 glav. Prodajali so za 1 kg žive teže: debeli voli 5—5.75 Din, polde-beli 3.75—4.50 Din, vprežni 3.50—4 Din, biki za klanje 3—5 Din, klavne krave 3.25—5 Din, plemenske 3—3.50 Din, za klobasarje 1.75—2.50 Din, molzne 2.25—3 Din, mlada živina 3.50 do 5.50 Din. Prodanih je bilo 407 glav, od teh za izvoz v Avstrijo 55, v Italijo 15 glav.
gMariborski prašičji sejem. Pripeljanih je bilo 258 prašičev, ki so jih prodajali po naslednjih cenah: mladi prašiči 5—6 tednov stari 70—80 Din, 7—9 tednov 90—130 Din, 3—4 mesece 150—230 Din, 5—7 mesecev 350— 400 Din, 8—10 mesecev 450—500 Din, 1 leto 600—750 Din. 1 kg mrtve teže 9—10 Din, žive teže 6—7.50 Din. Prodanih je bilo 103 komadov.
g Dunajski goveji sejem. Na zadnji dunajski živinski sejem je bilo prignanih 2179 glav, od katerih iz Jugoslavije le 60. Cene: Voli najboljši za 1 kg žive teže po 1.60—1.70 šilingov (1 šiling je 8 Din), I. 1.25—1.50, II. 1.17—1.25, III. 0.95—1.05; krave I. 1.00—1.10, II. 0.80—0.90; biki 0.90 do 1.15. Klavna živina 0.50—0.75. Cene so se od zadnjega sejma zboljšale za 5, 10 do 15 grošev.
Hmelj
g Stanje hmelja v Savinjski dolini. Vročina zadnjih tednov je hmelju precej škodovala, kar se je opažalo predvsem v orumenevanju listov od solnč-ne pripeke. Toda blagodejni dež začetkom prošlega tedna je zelo ugodno učinkoval na rastline, ki so sedaj v najlepšem razcvetju. Naši hmeljarji so mnenja, da letošnji hmeljski pridelek ne bo preobilen.
g Stanje svetovnega hmeljarstva. Zanimivi so podatki o položaju svetovnega hmeljarstva, ki jih objavljajo nemški listi. Vsled nizkih cen hmelja leta 1929, se je hmeljska površina v L 1930. zmanjšala v Evropi od 67.203 ha na 48.905 ha, na celem svetu pa od 78.750 ha na 57.880 ha; v Jugoslaviji od 10.000 na 2.580 ha, v Sloveniji od 3.000 na 1.380 ha, v Vojvodini od 7.000 ha na 1.200 ha. — V naši državi je torej padec najhujši. Pridelek 1930 je bil razen v Češkoslovaški manjši kot 1929. — Svetovna površina hmeljskih nasadov 1928 je znašala 81.122 ha, letos pa le še 50.000 ha. V zadnjih treh letih je torej hmeljarstvo nazadovalo za 40 odstotkov. Tudi svetovna produkcija piva stalno pada. — Za presojo hmeljskega trga so važni ti momenti: prenapolnjena skladišča, nazadovanje konzuma piva in s tem manjši odjem. — Posamezne države skušajo regulirati hmeljski trg na različne načine: Nemčija je uvedla prisilno uporabo domačega blaga. Isto sta storile Anglija in Francija. Kanada je podvojila carino na hmelj. Nemčija je ustanovila Hmeljarsko prometno društvo za vskladiščenje hmelja. Češka ima že svoj hmeljski sindikat za prevzem hmelja. Francija in Madžarska sta povišali uvozne carine na hmelj in temu se hoče pridružiti tudi Nemčija. Tudi pri nas bi bilo potrebno, da se kaj ukrene v zaščito našega proizvajalca hmelja.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!