Glasilo krajevne skupnosti Kog lefc 22.12.2008 NOVICE - GLASILO KRAJVNE SKUPNOSTI KOG Naslovnica: oblikovala Jasmina Mlinaric, tisk Tap Mlinaric d.o.o. "NOVICE" so bile ustanovljene na skupni seji K.K SZDL Kog, dne 1.12.1978. Prva številka je izšla 5.12.1978. Odgovorna urednica: Slavica Munda Uredniški odbor: Katja Čurin, Andrej Pokrivač, Milena Orešnik, Danica Zoreč in Irena Zibrek. Naklad: 320 izvodov Računalniško uredila: Oskar in Gregor Munda KAZALO VOŠČILO...................................................................................................2 VABILO....................................................................................................3 MLADOPOROČENCI V LETU 2008..................................................................4 POROKE V LETU 2006 IN 2007.......................................................................5 ZLATOPOROČENCA MARIJA IN CIRIL LAŠIČ..................................................6 BISERNA POROKA......................................................................................7 MLADOPOROČENCI V LETU 2006..................................................................8 ZLATOPOROČENCA MARIJA IN FRANJO OLETIČ.............................................9 KAKO SO BOŽIČ PRAZNOVALI NAŠI PREDNIKI?..........................................................10 ANTONOVANJE NA KOGU..........................................................................11 PREGLED DELA SVETA KS KOG V LETU 2008................................................12 PRIPOROČILO KRAJANOM.........................................................................12 IZVEDBA PROGRAMA INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA ZA LETO 2008...........13 PROGRAM INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA ZA LETO 2009...........................13 NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV ZA KS KOG 2007-2010................................14 RAZMIŠLJANJE O DELU V SVETU KS KOG....................................................14 KRONIKA KOGA - DARILO ROJSTNEMU KRAJU............................................15 TELOVADNICA NA KOGU...........................................................................16 KRATKOHLAČNIKI USTVARJAJO................................................................17 EKO ŠOLA KOG........................................................................................19 TEBI........................................................................................................21 DRUŠTVO UPOKOJENCEV ZARJA KOG.........................................................22 DELOVNO LETO V TURISTIČNEM DRUŠTVU KOG..........................................23 PGD VITAN - KOG.....................................................................................24 ZAHVALA................................................................................................24 KOGOVSKO LOVSTVO NEKOČ IN DANES.....................................................25 ŠD KOG VČERAJ, DANES, JUTRI...................................................................27 AKTIV KMEČKIH ŽENA KOG NE POČIVA......................................................28 STATISTIČNA KRONIKA ZA MATIČNO OBMOČJE KOG 2006 IN 2007..................29 STATISTIČNA KRONIKA ZA MATIČNO OBMOČJE KOG 2008............................31 Petek, Lan Pokrivač in Lučka Pere Foto: Sonja Kamplet-Rotar Naj vam božič prinese popolno luč, i bi v novo leto zakorakali trdno in sigurni da bi vedno izbrali od vsega dobrega najboljše, od vsega lepega najlepše in da bi bila prava sreča vedno vaš najvažnejši cilj. To vam želijo člani uredniškega odbora: Andrej, Danica, Irena, Katja, Milena in Slavica. Na fotografiji Janja Borko FOTO: Sonja Kamplet-Rotar KRAJEVNA SKUPNOST KOG VABI na SPOMINSKI DAN Krajevne skupnosti Kog, ki bo: v soboto, 27. decembra 2008 ob 18.00 uri v dvorani na Kogu, z naslednjim programom: - položitev vencev - slavnostni nagovor - kulturni program, v katerem sodelujejo: mešani pevski zbor Društva upokojencev »Zarja« Kog, ljudske pevke, harmonikarji in recitatorji. Pričakujemo vas na Kogu. Predsednik sveta KS Kog Zdravko Hlebec 3 MLADOPOROČENCI V LETU 2008 V prihodnjem letu si želita predvsem sreče in zdravja ter razumevanja v družini. MAJDA DOGŠA iz Vodranec in PETER KALIŠNIK iz Bresnice Majda je svojo srečo našla v Bresnici pri Podgorcih, kjer je spoznala svojega življenjskega sopotnika Petra. Odločila sta se, da bosta skupno življenje nadaljevala pri njem. V njunem domu ne manjka otroškega smeha in veselja, ki ga prinašata triletni Aljaž in sedemletna Nuša. ALENKA PODGORELEC in KRISTIJAN KOROŠA iz Gomile sta se poročila 9. avgusta v cerkvi sv.Bolfenka na Kogu. Kristjanova ljubezen je že pred leti segla čez mejo v sosednje Robadje, kjer je živela Alenka. Na skupni poti se jima je rodil sin Romano, ki šteje tri leta. Vedno vesela in dobro razpoložena Alenka-tako pravijo vsi, ki jo poznajo-največ svojega časa in energije posveča družini in delu na kmetiji, ki ga nikoli ne zmanjka. Kristijan pa je zaposlen v Ljutomeru v Natralu. MIRJANA ŠPELEC in JANKO ŠPENDIJA s Koga sta se spoznala leta 1995 in leta 1999 postala par. Takrat sta se preselila na Kog 41, kjer živita še danes. Po skoraj desetih letih skupnega življenja se jima je rodil prvi otrok - Tay. Ob krstu sina Taya 23. avgusta 2008, sta se poročila in rekla DA. V prihodnosti si želita zdravja in skupnega razumevanja, vsi trije pa si želijo, da bi Tay dobil še kakšnega bratca ali sestrico. 4 RENATA STRELEC iz Jastrebec in DEJAN BOJ iz Središča ob Dravi sta si 29. septembra 2008 v farni cerkvi v Središču tudi pred Bogom obljubila zvestobo, ki sta jo pričela negovati pred desetimi leti. S sinom Timotejem, ki se jima je rodil 7. septembra 2007 si spletajo gnezdo pri Dejanovih starših v Središču. POROKE V LETU 2006 IN 2007 V prepričanju, da za obujanje spominov na najlepša doživetja našega življenja ni nikoli prepozno, objavljamo tudi mladoporočence in zlatoporočence iz let 2007 in 2006 (takrat namreč predpraznične Novice niso izšle). PETRA PLOHL in DENIS MIKLIN iz Jastrebec: »Poroka in rojstvo otroka sta dva izmed najlepših dogodkov v življenju. Po najini poroki 5. maja 2007 na Jeruzalemu, sva čakala samo še eno. Najine sanje so se uresničile 7. julija 2008, ko je na svet privekal mali Anže. Od takrat se naše življenje vrti le še okrog našega najmlajšega člana družine. V Jastrebcih smo si ustvarili dom in vsaj ob večerih v njem preživljamo skupne trenutke. Vsem krajanom KS Kog želimo uspešno ter predvsem zdravja polno leto 2009.« IVANKA ZORJAN in ANTON RIZMAN s Koga. »Tona«, kakor ga kličejo prijatelji in Ivanka, sta se poročila 19. maja 2007 v cerkvi sv. Bolfenka na Kogu. Odločitev in želja za ta pomemben korak je zorela dolga leta, saj sta pred oltar stopila po več letih skupnega življenja. To jima je prineslo tudi sina Benjamina, kije zdaj že srednješolec. 5 30. junija 2007 sta se v cerkvi Sv. Duha na Grabah poročila TATJANA PODGORELEC iz Šalovec in ANDREJ STRELEC iz Jastrebec. Tatjana, ki je rojena avgusta 1980, je po poklicu profesorica matematike in tehnike in je zaposlena kot učiteljica matematike na osnovni šoli. Andrej, ki je po poklicu elektrotehnik-energetik, je rojen februarja 1983 in je zaposlen pri samostojnem podjetniku. Mladoporočenca živita na Vitanu 27/a. Želita si, da bi toplina njune ljubezni prežemala njun zakon mnogo let - v upanju, da bosta dočakala zlato poroko, kot sta jo praznovala Tatjanina babica Marija in dedek Ciril. ZLATOPOROČENCA MARIJA IN CIRIL LAŠIČ 3. februarja 2007 sta si po 50. letih zakona ponovno izmenjala zlata prstana Marija in Ciril Lašič iz Vodranec. Marija in Ciril sta se poročila 26. januarja 1957 v cerkvi sv. Bolfenka na Kogu, na zasnežen zimski dan. Pot od Marijine domačije v Zasavcih pa do cerkve na Kogu je bila za svate dolga, saj so jih na poti čakala številna presenečenja in 7 »šrecov«. Poročnemu obredu je sledilo dolgo rajanje ob harmoniki Lukmanovega Frančeka in klarinetu Zadravčevega Jožeka. Tako kot je potrebno vzgajati mlado trto, da dobimo dobro vino, sta tudi Marija in Ciril vzgajala njuno, pred 50 leti še mlado ljubezen. Njuno ljubezen je polepšalo rojstvo dveh otrok - Mirana in Zlatke, ter štirih vnukov. Na žalost pa začnejo z leti pešati življenjske moči in počasi izginjata čar in lepota mladostnih radosti. Hitro pride čas, ko se je na poti življenja treba spopasti s takšno ali drugačno življenjsko preizkušnjo, tudi z boleznijo. Neustavljiva bolezen je doletela tudi Marijo, počasi a vztrajno so ji začele pešati življenjske moči in kljub temu, da je februarja dočakala zlato poroko, seje decembra istega leta za vedno poslovila. 6 BISERNA POROKA - 60 skupnih let VIDA IN MATIJA LUSKOVIČ (23. maj 1946 ♦ 23. maj 2006) Maja 2006 sta biserno poroko praznovala Vida, rojena Zadravec in Matija Luskovič. Skupna življenjska zgodba bisernoporočencev seje začela v času, ki običajno ne piše lepih in srečnih zgodb. Bilje vojni čas, ko je leta 1944, iz Globoke, na kurirsko relejno postajo na Kog prišel mlad kurir Matija Luskovič, kije imel partizansko ime Rajko. V Zadravčevi družini v Lačavesi, kjer so se kurirji večkrat ustavljali, je začel pogledovati proti Vidi, ki soji pravili Rožica. Iskra je hitro zanetila ljubezen in lepega majskega dne, leta 1946, sta se Vida in Rajko v Ljutomeru poročila in si na kogovskem hribu ustvarila dom. V zakonu sta se jima rodila sin Tonček in hčerka Jelka. Njuno življenje je bilo burno kot so bili tisti časi, bilo je polno veselja in žalosti, trpljenja in radosti. Vida sije po osnovni šoli silno želela nadaljevati šolanje, vendar je morala ostati med svojimi kogovskimi goricami. Rajko si je sprva služil kruh v rudniku v Presiki, pozneje je postal logar in to delo opravljal do upokojitve. Vide danes ni več, malo po biserni poroki je za vedno zatisnila oči in zdaj počiva na kogovskem pokopališču. 7 MLADOPOROČENCI V LETU 2006 MARJANA RIBIČ iz Branoslavcev in MIRAN ZORJAN iz Jastrebec. Da iskrena in trdna ljubezen premaga vse ovire, sta dokazala tudi Marjana in Miran. Poročila sta se 25. februarja 2006 v cerkvi svetega Bolfenka na Kogu in si skupaj z triletnim sinom Timotejem ustvarila topel in ljubeč dom v Jatrebcih. MATEJA KAVČIČ in MARKO RAKUŠA z Vitana sta se poročila 22. aprila 2006. Imata sina Miha, ki je star deset let in je učenec petega razreda OŠ Miklavž ter hčerko Evo, staro tri leta, ki obiskuje vrtec na Kogu. Mateja je zaposlena v vrtcu na Kogu, Marko pa v podjetju Renault v Ormožu. 8 ZLATOPOROČENCA MARIJA IN FRANJO OLETIČ Zavidljivo število skupnih let sta preživela tudi zlatoporočenca Marija in Franjo Oletič iz Lačavesi. Marija - njen dekliški priimek je bil Prapotnik - in Franjo iz Stanetinec sta se poročila 24. novembra 1956 na Kogu v domačem župnišču, zlato poroko pa sta praznovala 18. novembra. 2006. Še zdaj se spominjata, daje bilo na dneve njune poroke ogromno snega, ki ga je potem toplo sonce na hitro pobralo. Dneve poroke pravim zato, ker je poroka trajala tri dni, dva pri nevesti in en dan pri ženinu. Življenje jima ni prizanašalo; trdo delo na kmetiji in bolezen sta je prepletala z radostjo in veselimi trenutki. Kljub različnim preizkušnjam pravita, da se vse hudo pozabi, če bi jima le zdravje služilo. V zakonu sta se jima rodili hčerki Irena in Danica, v največje veselje pa sta jima dve vnukinji in vnuk, ter trije pravnuki in ena pravnukinja, ki dedka in babico radi obiščejo. V letih, ki prihajajo, želita sebi in drugi zdravja in zadovoljstva! Uredila: Slavica Munda 9 KAKO SO BOŽIČ PRAZNOVALI NAŠI PREDNIKI? Praznovanja so se na slovenskem v preteklosti rahlo razlikovala med pokrajinami. Ponekod so kakšno orodje ali hrano dodali, kakor je bilo pač za tisti kraj značilno. Naši predniki so v času pred božičem pripravili božični mizo, kije prevzela vlogo domačega oltarja. Na njem so stale stvari ki so ljudem omogočale življenje. Kruh, voda, poljski pridelki, orodje. To je bila zahvala za darove starega leta in prošnja za dobro letino v prihodnjem letu. Miza je bila pogrnjena z belim prtom. Na častnem mestu je stal kruh, da bi Bog dal, da ga ne bi zmanjkalo. Potica je bila za srečo in blaginjo. Semena, čebula, česen in koruza za boljši pridelek in dobro letino, zrnje, da bi kokoši bolje nesle, jarem, da se živina ne bi bodla, otrobi za zdravje, zvonci, da bi se živina dobro pasla, golida z mlekom, da ga ne bilo premalo, srp za sekanje oblakov v nevihti, ključ, da ne bi treščilo v hišo. Na božični mizi niso smeli manjkati molitvenik, rožni venec, blagoslovljena voda in sveča, ki je gorela vse do treh kraljev. Vse kar j a bilo na božični mizi je bilo posvečeno in zdravilno. V božičnem času je slovensko domačijo krasil bogkov kot. Olepšan s smrečjem, bršljanom in belo omelo. Zelenje je bilo okrašeno s papirnatimi rožami, zvezdami,pisanimi trakovi,pozlačenimi orehi, storžki, rdečimi jabolki, suhim sadjem in svetimi podobicami. V bogkovem kotu so imele častno mesto jaslice z s sveto družino, pastirčki, hlevčkom, makom. Nekoč božična smrečica ni bila okrašena in ni bila v hiši. V slovenski kmečki hiši se je pojavilo okrašeno božično drevo okrog začetka 2. svetovne vojne. Zvečer pred božičem je gospodar še pred mrakom blagoslovil hišo s kropljenjem in kajenjem. Kadilo in blagoslovljena voda je domačije varovala pred zlom in klicala dobro. Po blagoslovu je družina sedla k skromni večerji, saj je bila sveta družina tistega dne, ko sta Marija in Jožef iskala kraj, kamor bi položila novo rojeno dete, tudi lačna. Božično noč so ponavadi prebedeli. V hiši je morala goreti vsaj ena sveča. Veljalo je prepričanje, da je v sveti noči nebo odprto. Med čakanjem na polnočnico so si pripovedovali zgodbe, molili, se igrali in prepevali božične pesmi. Starši so otroke obdarili z orehi in lešniki. Pot k polnočnici do cerkve so si osvetljevali z baklami. Od polnočnice so pohiteli domov, saj je veljalo, da kdor bo prvi doma, bo celo leto zdrav in mu bo šlo delo dobro od rok. Fantje so hitro tekli domov, da bi bili zdravi in močni, dekleta pa zato, da bi jim novo leto pripeljalo ženina. Ko je družina prišla od polnočnice so jih v topli hiši čakale potice, božični kruh, gibanica in druge dobrote. Gospodarje šel v hlev in živini dal koščke božičnega kruha in najboljšo krmo. Božični dan je bil najsvetejši v letu. Ta dan so počivali ljudje in živali. Za kosilo je gospodinja dala na mizo vse najboljše. Obilna praznična miza je zagotavljala da bo drugo leto dobra letina. Ta dan seje družina držala doma. Nihče ni hodil na obiske, le v cerkev in domov. Na sveti dan je bil v hiši praznični mir. V današnjem času je praznovanje božiča nekoliko drugačno, ni toliko povezano s starimi običaji. A tudi danes si želimo božji blagoslov, ljubezen, notranji mir, veselje in blagostanje. Irena Zibrek 10 ANTONOVANJE NA KOGU Vrsto let se praznuje na Kogu 17. januar sv. Anton Puščavnik, zavetnik rejcev prašičev. Vsebina praznovanja seje skozi čas spreminjala. V med krajani na Kogu pa je vzniknila ideja, da temu prazniku damo širšo vsebino, z željo častiti farnega zavetnika sv. Antona Puščavnika, ohranjati tradicijo Antonovega žegnanja in promovirati rejo prašičev na Ormoškem. Tako je v mesecu novembru 2008 Svet krajevne skupnosti Kog imenoval odbor za pripravo Antonovanja na Kogu. Odbor sestavljajo predstavnik društva upokojencev Zarja Kog Zvonko Plohi, Aktiva kmečkih žena Ksenija Lukman, Turističnega društva Kog Anica Pevec, predstavnik KS Kog Ferdinand Šulek in predstavnik združenja rejcev prašičev Ormož Slavko Pere. Ta se je že sestal, izbral svojega predsednika in pripravil naslednji predlog programa za »Antonovanje 2009« na Kogu. - Petek, 16.01.2009 na Kogu: Popoldne-odprtje razstave »Prvi natečaj za izbor najlepše risbe in fotografije s področja reje prašičev na območju upravne enote Ormož« Srečanje prašičerej cev in vseh zainteresiranih za strokovno predavanje na temo »Priprava tunke in drugih suhomesnatih izdelkov« Sobota, 17.01.2009 na Kogu: Ob 9. uri pričetek kegljanja za pokal KS Kog. Po tekmovalnem delu bo družabno srečanje s kulturnim programom in Antonovo pojedino. Na prostoru pred KS Kog bodo stojnice z domačo ponudbo: ponudbo članov ZRP Ormož, turističnega društva Kog in Aktiva kmečkih žena Kog. Ob 10. uri bo v domači cerkvi sv. Bolfenka sveta maša in zvečer orgelski koncert. Nedelja, 18.01.2009 V dopoldanskem času sveta maša v domači cerkvi sv. Bolfenka z » ZEGNANJEM-Proščejem«, ponudba na stojnicah članov ZRP Ormož, Aktiva kmečkih žena Kog in turističnega društva Kog s kogovskimi vinogradniki. Podrobnejša predstavitev praznovanja bo predstavljena z vabili na vse prireditve in z oglaševanjem v medijih. Pridite v dneh praznovanja na Kog. Kip sv. Antona v farni cerkvi sv. Bolfenka na Kogu Predsednik odbora za pripravo Antonovanja na Kogu: Slavko Pere 11 NOVOLETNO VOŠČILO Vsem krajankam in krajanom, ter vsem, ki prihajate na KOG, ŽELIM USPEŠNO, ZADOVOLJNO IN ZDRAVO leto 2009. Predsednik sveta KS Zdravko Hlebec PREGLED DELA SVETA KS KOG V LETU 2008 Skupaj s člani sveta KS, županom, podžupanom, občinsko upravo, nam je v letu 2008 uspelo uresničiti zastavljene cilje in sicer: -začetek gradnje telovadnice na Kogu, -dokončno seje uredila cesta proti Magdičevim po slovenskem ozemlju, -dokončanje odcepov cest iz leta 2007 -proti Ivančaku, proti Zadravcu, Gruškovje in proti Plohi Jožetu cca 1500m, -uresničile so se tudi dolgoletne sanje o ureditvi Kuharičevega klanca, -po treh neurjih nam je uspelo sanirati javne poti, -redno smo vzdrževali javne poti, odtoke, jarke, gramozirali in gredirali., -pri pokopališču smo uredili stojišče ob pogrebih, -uredili prostor za arhiv, -na novo uredili dostop v prostore KS in UE TUDI ZA INVALIDE, -aktivno sodelovali pri sanaciji požara pri Kutnjaku. Na sejah sveta smo obravnavali še vsa druga vprašanja povezana s delovanjem sveta in problematiko na področju Krajevne skupnosti. Opravljeno je bilo še vrsto drugih podrobnosti, katere ste lahko opazili ali pa tudi ne. Zahvaljujem se vsem, ki ste pri tem pomagali in želim, da se tudi drugo leto trudimo za lepši in prijaznejši Kog. Predsednik sveta KS Kog Zdravko Hlebec PRIPOROČILO KRAJANOM Ko se sprehajamo ali vozimo po našem lepem Kogu, večkrat opazimo posameznike, kako imajo lepo urejeno okolico; očiščeno cestišče, nabrežine, porezano vejevje, očiščene propuste v jarkih, nezaorane jarke, pospravijo za sabo umazano cestišče, imajo vozni pas ob njivi do jarka, prekopajo bankino, da voda ne zajeda ob cestišču... Kako lepo je vse to opazovati. 12 Kaj pa posamezniki, ki teh podrobnosti ne vidijo, NEKATERI PA JIH CELO POVZROČAJO? Smo se pripravljeni malo spremeniti in si vzeti vzgled po prvih? POSKUSIMO v naslednjem letu. Prav tako ni narobe, če koga opozorimo. V naslednjem letu nas obvestite, kdo so tisti iz prve in kdo iz druge skupine . Lep pozdrav Predsednik sveta KS Zdravko Hlebec IZVEDBA PROGRAMA INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA ZA LETO 2008 (5,00 EUR/prebivalca) Na predlog župana Alojza Soka je v letu 2008 občinski svet sprejel odločitev, da dobi vsaka krajevna skupnost dodatna finančna sredstva za manjše investicije in sicer 5 evrov po občanu. V letu 2009 se bo ta znesek povišal na 7 evrov po prebivalcu. Vrsta del znesek 1 tlakovanje poti in izvedba, rampe za invalide do prostorov KSinKU 1368,00 3 naprava sobe za arhiv KS na podstrešju in prostori KU 1.247,00 4 Popravilo fasade in strehe na stari vežici 1.716,29 5 Ureditev odra v Domu kulture 564,40 SKUPAJ 4.895,69 PROGRAM INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA ZA LETO 2009 (7,00 EUR/ prebivalca) Vrsta del znesek 1 ureditev stopnišča v domu kulture 1.000,00 2 prestavitev javne poti v Vodrancih 2.000,00 3 vzdrževanje okolice centra Koga 500,00 4 popravilo nekategoriziranih cest 1.000,00 5 inv. vzdrževanje javnih poti (propusti, jarki itd) 2.269,00 SKUPAJ 6.769,00 Za tekoče vzdrževanje javnih poti je KS Kog dobila v letu 2008 skupaj 36.264,87 EUR, od tega: 16.787,18 EUR iz sredstev rednega vzdrževanja in 19.477,69 EUR iz rezervnega sklada za opravo posledic po neurju. 13 NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV ZA KS KOG 2007-2010 NAZIV PROJEKTA 2007 2008 2009 2010 SKUPAJ 20082010 KRAJEVNA SKUPNOST KOG Modernizacija JP št. 803-392 Ratek - Koščak -120m 9.570 12.569 22.139 Modernizacija JP št. 803-561 Rodiga -280m 13.300 17.544 30.844 Modernizacija JP št. 803-430 Lačaves - Brezovščak-500m 60.037 60.037 Modernizacija JP št. 803-401 Gruškovje (500 m) 19.992 26.559 46.551 Modernizacija JP št. 803-531 Jastrebci - Kog 141.919 141.919 Modernizacija JP št. 803-533 Jastrebci - Kog (hrvašaka meja) 8.745 8.745 Modernizacija JP na Gomili (Magdič) 2.476 194.678 17.400 214.554 Ureditev krajevnega središča na Kogu II. faza 46.921 46.921 Ureditev krajevnega središča na Kogu III. faza 31.372 31.372 Modernizacija LC 302-321 Vitan (833 m) 98.721 98.721 Preplastitev LC 302-151 Kog - Gomila 287.755 188.500 188.500 Izgradnja telovadnice na Kogu 32.006 515.347 835.108 Modernizacija JP 803-513 Vodernci (Kolarič) 488 m 54.000 54.000 Modernizacija JP 803-375 Gomila (Zabavnik) 114 m 14.500 14.500 Modernizacija JP 803-373 Gomila (Kotar) 150m 17.000 17.000 Modernizacija JP 803-551 Kog (Bratuša) 206m 23.500 23.500 Modernizacija JP 803-536 Kog (pokopališče) 255m 29.000 29.000 Modernizacija JP 803-534 Jastrebci (pokrivač) 533m 60.000 60.000 Modernizacija JP št. 403-412 (Kos) 600m 58.421 58.421 Modernizacija JP 803-360 Žemljic - hrvaška meja 500m 50.075 50.075 Dokončanje pločnika in ost infrastrukture do Čurina 29.210 29.210 SKUPAJ KS KOG 155.637 749.806 819.968 335.706 1.905.480 državna sredstva 223.352 225.200 0 448.552 NETO PRORAČUNSKA SREDSTVA 155.637 526.454 594.768 335.706 1.456.928 RAZMIŠLJANJE O DELU V SVETU KS KOG V preteklih dveh letih sem bil prvič član sveta KS Kog. Zadovoljen sem, da nam je uspelo izpeljati kar nekaj projektov, ki smo si jih zastavili. Končno bomo na Kogu dobili telovadnico, ki nam jo nekateri prebivalci občine Ormož zavidajo, a pozabljajo, da smo krajani KS Kog v preteklosti tudi njim pomagali s samoprispevki zgraditi telovadnice. Najbolj se to pozna v predlogu proračuna občine Ormož za leto 2009, kjer ni bil upoštevan noben projekt, ki smo ga predlagali svetniki KS Kog. Upam, da nam bo preko naših občinskih svetnikov uspelo kak projekt vključiti. Kar se tiče cest, sem se zavzemal, da bi se modernizirale v celoti, ne pa samo klanci. Menim, da teh »ostankov« nihče ne bo nikoli naredil do konca. Na vsaki seji opozarjam na cesto po »Vodranjskem vrhu«, ki jo je uničila Komunala Ormož. Odgovorni na Komunali in občini se očitno ne zavedajo, da so to cesto financirali krajani 14 sami. Enak primer je tudi cesta Lukman - Zadravec (ta cesta se je uničila, ko se je gradila cesta Mali Kog - Kog). Ob neposlušnosti župana za te probleme se zavedam, da bomo preplastitev teh dveh cest dosegli z velikimi težavami. V investicijskem planu za leto 2010 je predvidena modernizacija ceste mimo Kosovih, upam le, da do takrat ne bo zmanjkalo sredstev, saj je v planu šele na koncu našega mandata. O tem mandatu lahko rečem, da vsaj do sedaj nobeden od svetnikov ni izkazoval kakšnih političnih ambicij. Mislim, da le na tak način lahko za svojo KS naredimo nekaj dobrega. Član sveta KS Kog Ferdinand Šulek KRONIKA KOGA - DARILO ROJSTNEMU KRAJU Ne vem več natančno, kdaj sem se pravzaprav odločil, da začnem zbirati gradivo o svojem rojstnem kraju Kogu. Mogoče je to bilo takrat, ko me je v dolgih, samotnih nočeh v ptujskem internatu mučilo domotožje ali pa je to bilo pozneje, med študijem v Ljubljani, ko je ob spoznavanju novih svetlih obzorij ves čas tlela potreba po raziskovanju mojih korenin. Pravzaprav je vseeno, kdaj seje vse skupaj začelo. Dokončno je odločitev dozorela, ko sem v uredniškem odboru zbornika Ormož skozi stoletja, ki ga je vodil dr. Peter Pavel Klasinc, spoznal, da tudi za tako majhne vasi, kot so kogovske, obstaja ogromno pisnega in drugega gradiva, ki lahko zbrano in urejeno predstavlja svojevrstno pričevanje o preteklosti in življenju tukajšnjih ljudi. Več kot petnajst let sem hodil po zaprašenih arhivih, muzejih, brskal po šolskih kronikah. In čedalje bolj meje postajalo strah, ali bom vse skupaj uspel urediti v smiselno celoto. Ne vem, ali mi je uspelo. Mnogo je ostalo neraziskanega, mnogo neodkritega. Zato sem to zbirko podatkov, zapisov, pripovedovanj...imenoval kot »Prispevke za kroniko Koga« Še bo treba hoditi po arhivih, predvsem tistih v Avstriji (Joaneum - Štajerski deželni arhiv v Grazu) in drugod. Pa tudi takrat zgodba ne bo sklenjena. Vedno bo ostalo še kaj za raziskovanje preteklosti poznejšim rodovom. Zdaj je ta moj »izdelek« pripravljen za tisk. Seveda se kot običajno zatika pri denarju, ki je potreben za tiskanje knjige. Knjiga namreč obsega skoraj 600 strani, v njej bo tudi preko 200 različnih fotografij dokumentov, zemljevidov in še česa. Zato strošek tiskanja znaša več kot 22.000 EUR. Upal sem, da se bomo izdaje knjige skupaj razveselili ob slovenskem kulturnem prazniku, vendar mi to ne bo uspelo. Novega datuma izida knjige ne upam napovedati zaradi razlogov, ki niso na moji strani. Kroniko Koga sta strokovno, kot recenzenta, ocenila zgodovinarja dr. Janko Prunk in dr. Peter Pavel Klasinc. Dr. Prunk je v svoji oceni med drugim zapisal: »Knjiga ni samo prispevek h kroniki Koga, ampak resnična prava antropološka študija Koga in njegovih prebivalcev. Bralca osupne in razveseli z obilico podatkov, lepo analiziranih in predstavljenih v smiselnih 21 poglavjih. Ta prikazujejo geografski in krajinski prostor Koga 15 (oz. njegove krajevne skupnosti, med obema vojnama samostojne občine, še poprej v habsburški monarhiji pa kar nekaj občin), ga opisujejo in analizirajo z ocenami nekaterih najpomembnejših slovenskih strokovnjakov kulturne antropologije, dr. Frana Baša in dr. Antona Trstenjaka, predstavlja Kogovčane in njihov značaj, navade in njihovo dolgoletno temeljno gospodarsko dejavnost ter eksistenčni položaj. Oboje, krajina in ljudje, s svojimi navadami, razmišljanjem in delom, pa tvori bistvo zgodovine ali kronike nekega kraja, pokrajine ali človeške skupnosti. Zgodovinski kroniki Koga oz. njegove krajevne skupnosti je posvečenih kar nekaj poglavij, od antike do našega časa. Druga poglavja pa prikazujejo posamezne segmente življenja Kogovčanov skozi zgodovino, ki s tem pridobiva meso in kri, ti segmenti so gospodarjenje (predvsem vinogradništvo), zadružništvo, od prvih oblik v začetku 20. stoletja do socialističnega zadružništva. Tuje izredno prepričljiv v orisu položaja viničarjev, te posebne skupine prebivalstva, znane v slovenskem merilu samo na spodnjem Štajerskem. Nekaj poglavij govori še o razvoju šolstva, cerkvene organizacije, kulture, kulturnih spomenikih in uglednih Slovencih, doma na Kogu oz. v njegovi krajevni skupnosti. Z Luskovičevo knjigo se bo Kog uvrstil med ne tako številne slovenske kraje, ki bodo dobili dobro vsestransko antropološko in zgodovinsko monografsko predstavitev, ki mu jo bodo, če še živi med Slovenci njihova najbolj pristna lastnost, zavidali mnogi, tudi večji kraji. » Tonček LUSKO VIČ TELOVADNICA NA KOGU Podoba našega kraja se spreminja. Na samem vrhu griča, ob šolski stavbi že od poletja raste prizidek telovadnice. Upajmo, da bo zaprt, preden bo tudi pri nas zapadel sneg. Gradnja je v teku, dela morajo biti končana spomladi. Takrat načrtujemo v šoli otvoritev telovadnice in hkrati bomo praznovali tudi 50-letnico šole. Z objektom bo upravljala šola, ki ! bo telovadnico uporabljala za Ki pouk, interesne dejavnosti in za rekreacijo. Telovadnica je javni večnamenski prostor, ki bo služil prvenstveno pouku ter drugim aktivnostim v šoli, kot so športne in kulturne prireditve. Občanom pa bo na voljo v popoldanskem času in zvečer v skladu z Občinskim odlokom o večnamenskih prostorih. Telovadni prostor meri 15 m po širini in 25 m po dolžini, ob njem sta dve garderobi, prostor za športno opremo in orodje, učiteljski kabinet in garderoba ter manjša galerija za ogled 16 prireditev. V telovadnici bo mogoče rekreativno izvajati naslednje moštvene igre : odbojko, mali nogomet, nini rokomet, košarko in med dvema ognjema. Za uradna tekmovanja je telovadnica premajhna. Možni pa so vsi treningi. Tla bodo pokrita s parketom, na katerem bodo veljala pravila-športni copati, ki so samo za telovadnico. Za vsako prireditev, kjer bodo obiskovalci v čevljih, bo treba parket zaščititi. Telovadnica ima tudi poseben vhod za zunanje uporabnike. V zvezi s športno opremo še potekajo razgovori z občino. Upamo, da bomo dobili vse potrebno za nemoten pouk in rekreacijo. Milena Orešnik KRATKOHLAČNIKI USTVARJAJO... Muca in snežak Muca je hodila po snegu. Nasproti ji je prišel snežak in jo vprašal:« Muca, ali veš , kje cveto rožice?« Muca je odgovorila:« Vem, kje cvetijo, toda ti ne moreš tja, ker je prevroče.« Snežak je bil žalosten. Ni vedel, zakaj ne more do rož. Zanimalo ga je:« Zakaj ne morem do tja?« Muca mu je razložila: » Tam je tako vroče, da bi se stopil.« Tako je snežak spoznal, da nikoli ne bo videl cvetočih rožic. Anja Strelec, 3.a Bil sem pastir Nekega sončnega jutra so me prebudile ovce in koze, ki so že veselo meketale. Iz torbe sem vzel jabolko in kruh ter se najedel do sitega. Poiskal sem pravi pašnik, ki je ovcam ugajal. Ovce so se pasle, jaz pa sem šel k bližnjemu potoku, kjer sem naredil mlin na kolo. Nekaj časa seje kolo vrtelo, potem pa gaje premočan tok odnesel s seboj. Zato sem se žalosten vrnil k ovcam , sedel pod drevo in zaspal za kratek čas. Ko sem se prebudil, sem zanetil ogenj in si spekel jabolka in krompir. Vmes sem pogledal za ovcami, če so še vse na varnem. Spomnil sem se, da bi lahko naredil fračo in ponagajal sosedovemu mucu. Hitro sem jo naredil, nameril in ker je bil že mrak, sem zadel v sosedovo okno. Zacingljalo je, ustrašil sem se in z ovcami stekel proti domu. A vseeno moram priznati, daje šiba zelo tolkla po ritki. Dominik Ozmec, 4.a 17 Bila sem kraljična Bila sem kraljična in iskala sem kralja. Iskala sem takega čisto pravega kralja, ki se lepo obnaša in je iz našega kraja. Ima rad vse ljudi na svetu in ne takega, ki se do ljudi grdo obnaša. Nekega dne sem šla po cesti in srečala takega kralja. Srečno sva živela vse do konca dni. . Ana Luci, 2. a VEČERNA PESEM Je majhne, ploščate postave, velikih trikotnih oči, Takšnih, da z njimi igrače oživi. Potem se veselo, brez vsakega šuma igrajo do pozne noči. Jaz pa čisto narahlo zaprem oči, resnično negibno na postelji ležim, če se le malo premaknem, resničnost spet oživi. Peter Orešnik, 3.a Žalostno sonce Nekoč so živele v Veseli vasi škratke Tončka, Izza, Lisa in Tinka. Bile so vesele škratke in najraje so plesale na travniku. Sonček jim je igral s svojimi žarki. Nekega jutra so se zbudile in bilo je vse temno. Ves dan ni posijalo sonce in tudi deževalo ni. Tudi velikih oblak ni bilo, da bi se lahko sonce skrilo zanj. Škratke so se odločile, da bodo poiskale sonce. Hodile so čez tri potoke, čez sedem dolin in čez devet gora. Po dvanajstih dneh so ga le našle. Bile so utrujene in žejne. Sonce je bilo žalostno. Na njegovih ličkih, ki so bila vedno nasmejana, so zdaj bile solze. »Kaj je narobe?« so ga vprašale.. Žalostno sonce jim je odgovorilo: »Opazilo sem, da nikomur nisem potrebno. Ve škratke se igrate , ptički si prepevajo na drevesih in ljudje v dolini delajo. Jaz pa sem samo.« Škratke so v en glas začebljale: » Me te potrebujemo. Brez tebe ne moremo živeti, ti nam daješ toploto in svetlobo.« »Res?« vpraša sonce. Nasmehne se in takoj odleti na nebo. Ko se škratke vrnejo v Veselo vas se jim sonce že veselo na nebu smehlja. Od takrat pa do danes je sonce vedno na nebu, razen seveda, ko dežuje ali sneži. Ajda Lukman, 4.a Zvečer, ko mama ugasne luči, se pred mojim oknom začnejo dogajati čudne stvari. Najprej nekaj zašumi, nato še nekaj zasvetli in potem še malo poči, joj v mojo sobo kar skozi zaprto okno, čudna stvarca skoči. 18 EKO ŠOLA KOG Osnovna šola Miklavž pri Ormožu in tudi podružnica Kog sodelujeta že več let v Projektu EKO ŠOLE. Ekošola je projekt evropskega združenja in je sestavni del prizadevanj Evropske unije za okoljevarstveno izobraževanje. Nosilec projekta je sklad za okoljevarstveno izobraževanje Foundation for Environmental Education - FEE, ki je bila ustanovljena z namenom, da organizirano in načrtno pospeši okoljsko izobraževanje in ozaveščanje. V FEE je v Evropi vključenih preko 40 držav, med njimi tudi Slovenija. V lanskem šolskem letu je zastave prvič prejelo 52 vrtcev ter osnovnih in srednjih šol, medtem ko je 232 šol, katere so v program vključene več let, prejelo potrditev svojih ekozastav, kot zunanjega simbola delovanja ekošole. Takšno zeleno zastavo ima tudi šola Kog že več let. Lani aprila smo jo tudi obesili ob dnevu Zemlje v mesecu aprilu. Šola mora vsako leto zastavo potrditi. Zato mora sodelovati v raznih projektih, ki jih razpisuje Nacionalna koordinacija Ekošole v Sloveniji. Najpogostejši so natečaji, zbiralne akcije, naravoslovni dnevi na temo ekologije in drugo. Ekošola pa vzgaja tudi zdrav način življenja, predvsem pa zdrave medsebojne odnose. Cilji, ki jih vsebuje program Ekošole Kog kot način življenja v letošnjem šolskem letu: • Razvijanje pozitivnih medsebojnih odnosov ; • Vzgajanje za zdrav način življenja v zdravem okolju (uvajanje ekološke pridelane hrane, pitniki v ustanovi, gibanje) ZNAK • Učinkovita raba naravnih virov (voda, odpadki, energija); SLOVENSKE EKO • Vzgajanje za okoljsko odgovornost; • Izvajanje celostnega pristopa vzgoje in izobraževanja v programu Ekošola kot način življenja ; • Povezovanje okoljskih vprašanj z ekonomskimi in socialnimi; Sodelovali bomo v naslednjih projektih: i. Zdravo življenje 4 Ekobralna značka 4 Natečaj voščilnic 4. Kaj lahko mladi storimo za okolje-podnebne spremembe a Ujemi eko znanje 4 Prispevki za tiskane ali elektr. medije v lokalnem ali širšem okolju (dokazilo se priloži k prijavi za ekozastavo). EKO ZASTAVA 19 EKO ZNAK NASE ŠOLE Letos smo že veliko delali. Bili smo na obisku na ekološki kmetiji, kjer smo si ogledali kmetijo nasploh, podrobno pa izdelke, žrmlje za mletje moke in zunaj kompost in njegovo pripravo. V šoli smo pekli medenjake, izdelovali adventne venčke, izdelovali smo smrečice iz ostankov papirja, risali na temo Prednovoletni čas. Ves čas imamo v razredih tri koše za ločeno zbiranje odpadkov: papir, plastika in ostali odpadki. Do konca leta nas čaka še veliko dela, saj moramo zeleno zastavo znova potrditi, da bo lahko ostala na drogu pred šolo. Kdor se vedno ravna v skladu z eko pravili, je EKO FRAJER. Učencem smo postavili VPRAŠANJE: KDAJ SEM EKO FRAJER? ALI: KAKO LAHKO JAZ SKRBIM ZA NARAVO IN ZA SREČO LJUDI? Dobili smo zanimive odgovo: Ko najdem v gozdu pločevinke in vrečke, jih poberem. Marše 1 Pobiram papirčke. Včasih pomij em posodo namesto mame. Janez Ločujem odpadke. Dominik Papir mečem v koč za papir, ostale odpadke pa v za to določene koše. Pia Frajerka sem, ko skrbim za naravo. Ajda Vsak papirček vržem v koš. Eko frajer sem, ko skrbim za okolico. Filip Za naravo skrbim vedno, eko frajer pa sem takrat, ko lahko delam, kar hočem. Aleš Eko frajerka sem, ko skrbim za naravo. Ko vidim papirčke in pločevinke, jih poberem in odnesem v kontejner za papir in pločevinke. Tamara Varčujem z vodo, z elektriko, ne mečem odpadkov v naravo. Odpadke ločujem. Sara V. Skrbim za srečo in ne onesnažujem okolja. Anja Za naravo skrbim in jo čistim. Matjaž Jaz sem eko frajer takrat, ko vse pospravim. Jaz lahko skrbim za naravo. Domen ŠOLA PRAZNUJE 50. ROJSTNI DAN. KAJ BI OB TEM POVEDAL-A? v Čestitam ji. Aneja Že dolgo stoji na tem mestu. Aljaž Da je že zelo stara. Matjaž Bilo je zelo lepo. Jaka Zelo lepo je imeti rojstni dan. Ana Petdeset let. Z veseljem povem, da bom zelo rada hodila v to šolo in se pridno učila. Sara V. Vse najboljše, šola Kog. Amalija. Pripravila Milena Orešnik 20 Tebi Ti nisi samo ženska, ali moški. Ti si veliko, veliko več! Si žarek svetlobe, kapljica neskončnosti, včasih kepica žalosti, spet drugič neskončna radost, navdušenje... Ti si najlepše, kar se lahko zgodi -TEBI. Ti si resnična popolnost, zato -bodi kar si. Globoko v sebi nosiš zaklad, zaklad neprecenljive vrednosti - svoje srce. Ko poslušaš svoje srce, prebujaš ogenj Ljubezni, ki potrpežljivo tli v tvoji globini, in počasi pozabljaš na strasti pohlepa, jeze, nečimrnosti... Počasi in zanesljivo, korak za korakom, trenutek za trenutkom, skozi odpuščanje in hvaležnost, napreduješ v šoli življenja. In vedi, ni pomembno, kje si ta trenutek. Pomembno je, da greš v pravo smer! Zvonko Pukšič 1137 DRUŠTVO UPOKOJENCEV ZARJA KOG Društvo, ki je vseskozi med najbolj aktivnimi društvi na Kogu, je letos 27. marca 2008, na občnem zboru dobilo novo vodstvo. Luci Ivan je funkcijo predsednika, kateri je bil predan kar nekaj let, predal Gašparič Milanu, ki s pridom nadaljuje dosedanje delo društva. Delo tajnika je prevzel Plohi Zvonko, delo blagajničarke pa Koščak Ivica. Trenutno je v aktivnih 175 članov, kar pomeni, da jih toliko plačuje članarino. Tudi letos je društvo upokojencev izpeljalo kar nekaj dogodkov. Prva naloga novega predsednika je bilo organiziranje izleta, kije člane popeljal v Lenti in Moravske toplice, kjer so imeli zaključek s kulturnim programom. Sledilo je tradicionalno medkrajevno tekmovanje v kegljanju, sodelovanje na Dnevih turizma in izvedba že tradicionalnega kegljaškega tekmovanja v tem času. V septembru so pripravili srečanje upokojencev na Klumpi, z namenom malce spremeniti lokacijo dosedanjih srečanj, pa tudi seznaniti člane s krajem, ki ga na žalost do takrat vsi niso poznali. Imeli so se lepo. Zadnja prireditev v tem letu je bilo srečanje starejših krajanov in krajank, starih nad 70 let in seveda ostalih članov. Gašparič Milan je poudaril, da se bo osebno potrudil, da bodo še pred novim leto obiskali vse, ki se srečanja v novembru niso mogli udeležiti. Njegova velika želja je, da obišče tudi vse ostale upokojence, katerih še ni imel prilike srečati. Za leto 2009 imajo veliko načrtov. Radi bi izpeljali vse dogodke iz leta 2008, h katerim bi dodali tudi medgeneracijsko srečanje in še kakšno prireditev s poudarkom na druženju vseh upokojencev in tudi ostalih krajanov. K sodelovanju bi radi povabili vse mlade, ki so željni nastopanja in bi bili voljni pokazati kaj znajo. Velik cilj predsednika in vodstva društva je zavzemanje za izboljšanje kvalitete življenja upokojencev, kar pomeni nič drugo kot večje pokojnine in seveda dobro medgeneracijsko razumevanje. Pravijo,da se na Kogu vsekakor mora kaj dogajati! Vodstvo Društva upokojencev Zarja Kog se zahvaljuje vsem za sodelovanje na njihovih prireditvah, Podružnični osnovni šoli Kog, učiteljicam in učencem ter Vrtcu Kog z malčki in vzgojiteljicami. Zahvala gre tudi vsem sponzorjem, ki kakorkoli pomagajo s svojimi prispevki. VOŠČILO: Vsem upokojenkam in upokojencem ter ostalim krajankam in krajanom želimo veliko zdravja in zadovoljstva v novem letu! Katja Čurin 22 DELOVNO LETO V TURISTIČNEM DRUŠTVU KOG Turistično društvo Kog je tudi v iztekajočem letu delovalo aktivno, seveda v okviru prostorskih možnosti, ker smo imeli omejen prireditveni prostor vsled gradnje telovadnice. Pa tudi nekam malo nas ostaja, ki smo še voljni delati. Zato ob tej priložnosti vljudno vabilo vsem, ki bi želeli sodelovati v TD, da se nam pridružite. Rabimo nove moči, pa tudi nove ideje. Že zgodaj spomladi smo gostili vojne veterane iz vse Slovenije. Prireditev je kljub deževnemu vremenu pripeljala na Kog preko 200 pohodnikov. S pomočjo Aktiva kmečkih žena in domačih vinogradnikov so spoznali dobrote našega kraja in se seznanili z našo zgodovino. Spomladi smo tudi opravili tradicionalno ocenjevanje vina in na dnevih turizma podelili priznanja. Pred KS Kog smo posadili potomko najstarejše trte, ki jo sedaj skozi vse leto negujemo in pazimo, da bo zrasla velika, saj marsikdo sploh ne ve, da smo jo posadili. In že smo pri dnevih turizma v avgustu. Bodo ali ne bodo- so se spraševali krajani in tudi mi. Nazadnje smo se odločili »za« in ni nam žal. Prva Kogovska kraljica in prvi vinski Festival - dve prireditvi, ki sta nam lahko v ponos. Seveda pa še ostale ustaljene prireditve. Ljudi je bilo veliko, vreme je nekaj nagajalo, na koncu pa je le bilo vse dobro, pa seveda tudi kaj narobe za večne kritizeije. Le veselice si nismo mogli privoščiti, ker je bližina gradbišča le preveč tvegana zadeva, da nam še nesreča ne bi zagodla. Lahko rečem le še to, da je naša vinska kraljica dobila kar nekaj pomembnih vabil za predstavitev in da smo v TD dobro izbrali. Sedaj se pripravljamo na praznovanje »Antonovanje na Kogu«. Odbor za pripravo Antonovanja že deluje. Sami pa v TD že snujemo program za »Dneve turizma 2009« in za vse ostale prireditve, kjer bomo sodelovali. Pa še to. Kar precej denarja smo namenili za olepšanje okolice centra Koga. Kupili smo nove klopi za park v okolici cerkve, nasadili nove vrtnice v spominskem parku, poskrbeli za zasaditev štirih betonskih korit pred KS, ki smo jih v TD na novo nabavili. Skratka denar, ki smo ga z nekaterimi akcijami prislužili, vlagamo v olepšanje okolja. Kajti vsi smo veseli ob lepo urejeni okolici, katero pa seveda občudujejo tudi obiskovalci, ki pridejo na Kog. Tako ob koncu leta vsi v TD želimo, da bi bili vsi zdravi in srečni, skrbeli vsak za svoj del narave, ki nas obdaja, bili še naprej gostoljubni in našli del prostega časa, ki bi ga preživeli v delu v našem in vašem TD Kog. Mateja Prapotnik, prva Kogovska vinska kraljica Predsednica TD Kog: Anica Pevec 23 PGD VITAN - KOG V zadnjem tednu so vas s koledarjem v roki najverjetneje že obiskali člani našega društva PGD Vitan-Kog. Prostovoljno gasilsko društvo obstaja že od leta 1912. Sedaj šteje skupno 57 članov in članic, od tega jih je 23 operativnih. Na občnem zboru, ki je bil 23. februarja letos, smo izvolili nove člane upravnega in nadzornega odbora ter poveljstva. Sedaj že bivšega predsednika Kutnjak Ivana je zamenjal Strman Andrej, poveljnika Zibrek Nenada je zamenjal Kelemina Franc, blagajničarko Keček Andrejo je zamenjala Mlinaric Jasmina, tajnika Rizman Antona pa Mlinaric Mitja. V preteklem letu smo nabavili kar nekaj nove opreme, ki bo služila za vašo in našo varnost. Večja investicija je bil dihalni aparat IDA, ter garažna vrata. Soorganizirali smo sektorsko vajo na Bajzeku, ter dvakrat obiskali vrtec ter osnovno šolo na Kogu. Udeleževali pa smo se tudi gasilskih srečanj in proslav. Ponosni pa smo tudi na naše gasilke, saj so pod vodstvom Darje Pucko organizirale srečanje gasilk na Vitanu. Udeležile so se tudi srečanja gasilk v Podgorcih. Med njimi je tudi šest izprašanih gasilk. V prihodnje upamo, da se bo sestavila tudi desetina gasilk. Ne smemo pa pozabiti na naše najmlajše, saj so prav oni prihodnost našega društva. Želimo si sestaviti tudi desetino mladincev, ki jo bo prav tako kot pionirje vodil Anušek Ivan. V imenu društva vam želim vesele praznike, ter vas vabim, da se nam pridružite kot naš član ali članica. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Tajnik PGD, Mitja Mlinaric ZAHVALA V življenju nastanejo trenutki , ki postavijo človeka na preizkušnjo... Takšna preizkušnja je bil požar, kije letos prizadel našo družino. Šele v takšnih trenutkih spoznamo, kako dragoceno je življenje, kako dragoceni so prijatelji in kako dragoceni so dobri ljudje, ki ti nudijo takrat kakršno koli pomoč in podporo. Takšne podpore in pomoči smo bili deležni tudi z vaše strani dragi krajani, sosedje, sorodniki, prijatelji... Vse to dokazuje, kako dobri in pripravljeni so pomagati ljudje nekomu, ki je v stiski zato se vam vsem iskreno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo gasilcem vseh društev, ki so nam nudili pomoč. Še enkrat vsem iskrena hvala! Družina Kutnjak 24 »KOGOVSKO LOVSTVO NEKOČ IN DANES« Lovska družina Kog je bila ustanovljena leta 1951 z vsemi prečastitljivimi ustanovnimi člani, katerim smo ob praznovanju 50. obletnice na Kogu posvetili posebno pozornost. Davnega leta 1951 se je skupina lovcev odločila, da se kogovski del lovišča odcepi od takrat skupnega lovišča z Miklavžem, danes Lovska družina Vinski vrhovi. Več o zgodovini smo pisali v zborniku, ki je bil izdan ob 50-letnici in sicer 2001. Lovska družina Kog je v preteklosti delovala zelo dobro in skupaj z vsemi občani in kmetovalci opravljala svojo funkcijo v dobrobit divjadi in okolja. Razmere so se začele spreminjati ob sprejemu Zakona o divjadi in lovstvu, ki je bil sprejet 2004 z datumom veljavnosti 2005. Bilo je veliko različnih interesov, da se področje lovstva uredi bistveno drugače, kot je bilo doslej. Leto 2008 je ponovno potrdilo poslanstvo slovenskega lovstva in sicer to, daje divjad last države in da z lovišči upravljajo usposobljene pravne osebe, torej lovske družine. Ob uresničevanju zakona pa je sledila tudi Uredba Vlade RS, kije določila meje lovišč, pri čemer je upoštevala tudi zakonsko določbo, da ne more biti lovišča manjšega od 2000 ha lovne površine. Lovska družina Kog te površine seveda nima. Ob tej določbi smo že leta 2004/2005 pričeli z aktivnostmi, da si pridobimo manjkajočo površino na ta način, da nam posamezne lovske družine v naši okolici odstopijo del lovišča, vendar kljub naporom nismo bili uspešni. Vlada je združila obstoječe lovišče Kog-Vinski vrhovi, ter 12.12.2008 razpisala javni razpis za podelitev koncesij za lovišča. Lovska družina Kog se bo prijavila na razpis za skupno lovišče, posebna komisija pa bo presodila komu bo koncesijo podelila. Ne glede na podeljeno koncesijo za upravljanje z loviščem je gotovo, da bodo kogovski lovci ostali še naprej, vprašanje je samo skupno vodstvo lovske družine, ki bo koncesijo dobila. Lovska družina Kog je strpna pri reševanju nastale situacije, kar pa ne morem trditi za ostale, ki so pri tem soudeleženi. Nekateri pač ne razumejo poslanstva in skupnega ustvarjanja, pa vendar. Zadeve se bodo morale razviti v pozitivno smer, za kar bomo kogovski lovci zagotovo poskrbeli. Nikakor ni bojazni, da se aktivnosti lovstva ne bodo nadaljevale v obstoječi intenziteti. Mogoče na začetku z otroškimi boleznimi, za kar obstajajo zdravila, potem pa bo potrebno več vložiti v čisto in zdravo okolje. V naši bližnji okolici najdemo neurejena smetišča, ki niso v ponos našemu kraju. Potrebno jih bo očistiti in poskrbeti, da čisto okolje, narava in divjad ostanejo tudi za naše zanamce. Starši smo včasih slab zgled mlajšim, pa vendar je še čas, da to spremenimo. Kot Vam je znano, je imel naš dosedanji starešina Ivan Mlinaric v letu 2007 prometno nesrečo, s čimer je bilo načeto njegovo zdravje. Dolga leta je uspešno vodil lovsko družino in skupaj z nami skrbel za lovišče. Vendar je zdravje je na prvem mestu in tega se I vek zaveda, mi pa ga pri tem podpiramo in se mu ob tem zahvaljujemo za vso njegovo vloženo delo in trud na področju lovstva. Sedaj potrebuje malo več miru, da bo ___________________ lahko skrbel za svoje zdravje, si vzel več časa za družino Ivan Mlinarič, dosedanji starešina. in prijatelje. Na njegovo željo smo zaradi tega dejstva sprejeli njegovo vlogo za odstop od mesta starešine. Na našo željo je vendarle ostal v upravnem odboru, tako da bodo zadeve tekle kontinuirano še naprej. Vodstvo seje zamenjalo 25 samo v starešini, ostale funkcije so v bistvu ostale nespremenjene. Naj jih vseeno ponovim za boljše poznavanje naše lovske družine: • mag. Srečko Felix Krope, starešina • Franc Čurin, gospodar in odgovoren za sprejem prijav škod po divjadi • Miran Lašič, blagajnik • Blaž Kukec, tajnik • Ivan Mlinaric ml., peti član upravnega odbora • Stanko Plemenič, predsednik nadzornega odbora • Mirko Lukman, lovsko čuvajska služba • Robert Stampar, skrbnik lovskih objektov Kot sem že omenil, ne glede na podeljeno koncesijo za upravljanje lovišča, bo Lovska družina Kog obstajala še naprej, mogoče brez lovišča in se bo posvečala ostalim aktivnostim na področju varstva okolja in narave ter sodelovala kot del članov lovske družine, ki bo upravljala z loviščem. Skušal sem vam nekoliko prikazati obstoječe stanje na področju lovstva v našem okolju. Za vse nas to vseeno pomeni, da se aktivnostim ne bomo odrekli, tako naravovarstvenim kot društvenim. Objekte, ki. jih ima LD Kog v lasti bomo dograjevali, mogoče tudi kaj prodali. Vsekakor pa jih bomo bolj vključili v aktivnosti kraja. Spoštovane bralke in bralci. Ne glede na menjavo vodstva in na čakanje za podelitev koncesij, se Vam moram v imenu Lovske družine Kog zahvaliti za vaše razumevanje pri izvajanju naše dejavnosti, za vašo nesebično pomoč pri gojitvi divjadi, pri strpnem prenašanju povzročenih škod in za vaše sodelovanje pri skrbi za divjad. Nenazadnje sem se dolžan zahvaliti tudi vsem Vam za prijazno besedo ob srečanju, hvala tudi za vse kave in iz srca ponujene kozarce vina iz vaših kleti in za vse dobrote različnih oblik, ki smo jih deležni ob obisku v vaših toplih domovih. Dobre navade naj le ostanejo. Želim vam vse dobro in mnogo zdravja ter sreče v novem letu. Ko pa boste nazdravili na Silvestrovo, pa ne pozabite, z vami smo in nazdravljamo tudi kogovski lovci. Lovski zdravo! mag. Srečko F. Krope starešina LD Kog Ivan Čurin in Srečko F. Krope, starešina. 26 ŠD KOG VČERAJ, DANES, JUTRI... Spoštovani bralci in bralke naših Novic! Spet je leto naokrog in čas, da nekako zaključimo leto 2008 in pogledamo, kaj se je v minulem letu dogajalo. V našem »Športnem društvu Kog« je bilo minulo leto zelo uspešno. Če se ustavimo najprej pri naših dosežkih, ne moremo mimo »glavnega športa« v našem društvu, to je igranje malega nogometa. Tukaj se lahko pohvalimo z izjemnimi dosežki na področju občine Ormož. V zimski sezoni 2007/2008 so namreč naši fantje dosegli 1. mesto v malem nogometu v občini Ormož. Prav tako smo osvojili 1. mesto v poletni ligi, ki se je odvijala pri Miklavžu. Moram povedati, da imamo v tej disciplini veliko perspektivnih članov društva, tako med starejšimi kot mlajšimi igralci. Posebej bi rad omenil našo najmlajšo ekipo, na katero smo lahko ponosni, saj vidimo kar lepo prihodnost z njimi. Marsikje imajo namreč težave s tem, da se mlajša generacija več toliko ne ukvarja z športom. Zato menim, da imamo srečo. Res pa je tudi, da imamo v poletnem času prostor za vadbo na našem igrišču, v zimskem času pa si pomagamo s športno dvorano pri Miklavžu. Zato se že veselimo nove telovadnice na Kogu. Vsako leto prirejamo dva turniija v malem nogometu in sicer enega v prvem tednu v juliju in enega v času Dnevov turizma na Kogu. Naj dodam, da smo imeli letos čast pomagati našemu turističnemu društvu pri organizaciji kolesarjenja na Kogu. Vse prireditve so bile izpeljane korektno in mislim, da ni bilo posebnih pritožb s strani naših sovaščanov. Rad bi omenil še naslednje. V letu 2009 bomo poskušali aktivnosti v društvu razširiti še z več drugimi športnimi dejavnostmi, ki jih do sedaj nismo posebej razvijali. Kot ste verjetno opazili, smo v tem letu dokončali igrišče za igranje odbojke na mivki. Zato vabim vse, da se pridružijo našemu društvu. Vabljeni so tako fantje kot dekleta, tudi tisti, ki jim šport pomeni samo rekreacijo zabavo ali druženje. Kar se tiče poslovnega leta in načrtov za leto 2009 pa bi rad povedal naslednje. V tem letu smo se potrudili da smo igrišče malo uredili, kar se tiče videza. Trudimo se tudi, da je okolica igrišča urejena in da bo za vzgled. Podali smo tudi vlogo na Občino Ormož za izgradnjo manjšega pokritega objekta, ki ga nujno potrebujemo za samo delovanje društva. Da bi to prihodnje leto lažje izvedli, v društvu že varčujemo. Zavedamo se, da tega projekta ne bo lahko izvesti, zato ob tej priložnosti naprošam vse, ki bi bili kakorkoli voljni pomagati, da se nam oglasijo. Veseli bomo vsake pomoči, saj to je projekt, na katerega gledamo dolgoročno. Na kratko naj samo povem, da bo del objekta zaprt, del pa odprt in dostopen vsem, tudi mimoidočim, ki bi si mogoče želeli samo malo oddahniti. Za konec pa želim vsem članom in članicam ŠD Kog, kot tudi vsem krajanom in krajankam KS Kog obilo uspehov v prihajajočem se letu 2009. Predsednik ŠD Kog Sašo Kresnik 27 AKTIV KMEČKI ŽENA KOG NE POČIVA Iz potrebe po druženju in želje po izmenjavi izkušenj pri peki,so se ženske našega kraja že pred leti povezale v AKTIV KMEČKIH ŽENA KOG. Večina je tudi članica DRUŠTVA KMEČKIH ŽENA ORMOŽ. Aktiv šteje okrog 35 članic iz vseh vasi naše krajevne skupnosti. Udeležujemo se kuharskih tečajev, kjer sledimo novostim na področju kuhanja in peke peciva, ki ga organizira društvo kmečkih žena Ormož. Vsaj eden od teh tečajev poteka tudi v našem kraju. Letos je bil to tečaj peke potic. Vsako leto se ob materinskem prazniku srečamo in po veselimo ob večerji pri Jožeku. Letos spomladi smo se odpravile na izlet po Prekmurju. Imele smo se krasno, zato izlet prav gotovo še kdaj ponovimo. Poleti smo že tradicionalno sodelovale na dnevih turizma na Kogu, kjer smo imele svojo stojnico in smo prodajale dobrote pridnih kmečkih žensk. Sodelovale smo tudi pri kuhanju kisle »župe«, vsaka vas je imela svojo ekipo. To, da so vse »župe« zmanjkale, kaže na to, da so bile odlične. V prihodnjem letu se bomo trudile, da obdržimo tradicijo naših druženj in izmenjave izkušenj. Sodelovale bomo tudi pri novih projektih, že januaija naslednje leto na Antonovanju. Ob koncu bi se rada vsem ženskam zahvalila in vam želela: -da vsi krofi bi venec imeli -da skoija bi se potic držala -naj krušna peč bo dobro zakuijena -naj juha vedno bistra bo -naj v solati nikdar puža ne bo -in naj vedno mož hvaležen bo. Vsem želim vesel božič in srečno novo leto. KSENIJA LUKMAN 28 STATISTIČNA KRONIKA ZA MATIČNO OBMOČJE KOG 2006 IN 2007 Leto 2006 in 2007 so zaznamovala nekatera dejstva in dogodki. Pripravili smo nekaj statističnih podatkov, ki veljajo za območje KS Kog. Vsi navedeni podatki veljajo za obdobje od 01.01.2007 do 31.12.2007 ROJENI V LETU 2006 NA OBMOČJU MO KOG 1. VIHER Amadej Kog 113 2. BEDEKOVIČ Mojca Vitan 17 3. SLOKAN Gal Kog 17 4. SLOKAN Žan Kog 17 5. BORKO Janja Gomila pri Kogu 22 6. ANUŠEK Nika Kog 75 7. ANUŠEK Klara Kog 75 8. ARNUGA Ana Vodranci 47 9. FLAJŠAKER Žiga Kog 109 C 10. PRAPOTNIK Tim Kog 14 11. GRADIŠČAJ Tej a Gomila pri Kogu 7 - ženske : 6 - moški : 5 ROJENI V LETU 2007 NA OBMOČJU MO KOG 1. FLAJŠAKER Živa Kog 109 C 2. POKRIVAČ Lan Gomila pri Kogu 55 3. PETEK Nino Kog 37 4. SPENDIJA Tay Kog 41 - ženske : 1 UMRLI V LETU 1. FERGOLA 2. RUBIN 3. LUKMAN 4. POKRIVAČ 5. RUBIN 6. KOLARIČ 7. NEMEC 8. PLEMENIČ 9. HALOŽAN 10.DOMANJKO 11.DOMANJKO 12.ŠTAMPAR 13.POKRIVAČ 14.GREGORINČIČ 15.KOROŠEC 16.POKRIVAČ 2006 NA Milena Ema Cvetka Ivan Jožef Jožef Katarina Marija Terezija Ema Jožef Franc Marija Marija Stanislav Marija - moški : 3 OBMOČJU MO KOG Jastrebci 14 Kog 23 Kog 87 Jastrebci 2 Kog 23 Vitan 17 Gomila pri Kogu 52 Kog 91 Gomila pri Kogu 7 Gomila pri Kogu 19 Gomila pri Kogu 19 Jastrebci 5 Gomila pri Kogu 55 Kog 58 Vodranci 6 Lačaves 33 29 UMRLI V LETU 2007 NA OBMOČJU MO KOG 1. LUSKOVIČ Vida Lačaves 17 2. HORVAT Ana Kog 71 3. ANTOLIČ Ljudmila Lačaves 50 4. HLEBEC Katarina Kog 24 5. PRAPOTNIK Marija Lačaves 56 6. PINTARIČ Janez Kog 98 7. LIHTENVALNER Franc Gomila pri Kogu 4 8. BORKO Janez Vitan 9 9. PUKŠIČ Justina Kog 64 10. ČURIN Jožef Vodranci 31 11. ANDERLIČ Jožef Vodranci 40 12. DVORŠČAK Angela Lačaves 24 13. ČEH Ana Jastrebci 4 14. LUKMAN Stanko Kog 26 15. KOSIČ Vincenc Gomila pri Kogu 44 16. PLEMENIČ Peter Kog 94 17. VUKOVIČ Antun Gomila pri Kogu 51A 18. LAŠIČ Marija Vodranci 30 19. MLINARIC Terezija Kog 43 Najstarejša krajana Krajevne skupnosti Kog v letu 2007 sta bila: 1. TROP TEREZIJA, Vodranci 38, kije dopolnila 96 let, roj. 20.09.1911 2. LUSKOVIČ MATIJA, Lačaves 17, ki je dopolnil 86 let, roj. 06.09.1919 V LETU 2006 STA SE IZ KS KOG POROČILA DVA PARA: Poroka 25.02.2006 ZORJAN MIRAN, Jastrebci 57 RIBIČ MARJANA, Branoslavci 18 A Poroka 22.04.2006 RAKUŠA MARKO, Vitan 30A KAVČIČ MATEJA, » 30 A V LETU 2007 SO SE IZ KS KOG POROČILI ŠTIRJE PARI: 1. Poroka 05.05.2007 MIKLIN DENIS, Jastrebci 18 PLOHL PETRA, » 18 2. Poroka 19.05.2007 RIZMAN ANTON, Kog 63 ZORJAN IVANKA, » 63 30 3. Poroka 30.06.2007 STRELEC ANDREJ, Vitan 27 A PODGORELEC TATJANA, » 27 A 4. Poroka 27.10.2007 ZABAVNIK DRAGO, Vodranci 33 KOSMAČ DOLORES, Hrvaška STATISTIČNA KRONIKA ZA MATIČNO OBMOČJE KOG 2008 Pripravili smo nekaj statističnih podatkov, ki veljajo za območje Krajevne skupnosti Kog. Vsi navedeni podatki veljajo za obdobje od 01.01.2008 do 18.12.2008. Krajani KS Kog po spolu in naseljih: Naselje ženske moški skupaj Gomila pri Kogu 82 85 167 Jastrebci 83 86 169 Kog 116 143 259 Lačaves 65 71 136 Vitan 48 44 92 Vodranci 85 67 152 SKUPAJ: 479 496 975 ROJENI V LETU 2008 NA OBMOČJU MO KOG 1. PERC Lučka roj. 14.02.2008 Vodranci 27 2. MIKLIN Anže roj. 07.07.2008 Jastrebci 18 3. SKLEDAR Žiga roj. 28.08.2008 Jastrebci 58 4. ZADRAVEC VIDOVIČ Zoja roj. 03.09.2008 Lačaves 43 5. TIVADAR ROK roj. 02.11.2008 Kog 65 - ženske moški UMRLI V LETU 2008 NA OBMOČJU MO KOG 1. ZADRAVEC Otilija 2. RIZMAN Marija 3. PLOHL Jožef 4. RAKUŠA Matilda 5. TROP Terezija Kog 18 Vitan 22 Vitan 35 Kog 80 Vodranci 38 09.07.2008 26.08.2008 03.09.2008 11.10.2008 29.10.2008 PRIJAVE STALNEGA PREBIVALIŠČ V letu 2008 je stalno prebivališče v KS Kog prijavilo 9 oseb iz drugih KS ali občin: - 7 žensk in 2 moška - 3 osebe so se v naselju Vitan preselile le iz ene hišne št. na drugo hišno številko. 31 PRIJAVE ZAČASNEGA PREBIVALIŠČA V letu 2008 seje na območje KSKog začasno prijavilo 17 oseb: - 9 žensk in 8 moških Nekateri so začasno prebivališče le obnovili, saj so na teh naslovih začasno prijavljeni že več let. Krajani, ki so v letu 2008, že dopolnili 70 let: Naselje ženske moški skupaj Gomila pri Kogu 10 2 12 Jastrebci 16 4 20 Kog 22 10 32 Lačaves 10 11 21 Vitan 6 1 7 Vodranci 20 9 29 SKUPAJ: 84 37 121 Najstarejša krajana Krajevne skupnosti Kog sta: 1. KRALJ MARIJA , Gomila 36, ki je dopolnila 94 let, roj. 21.12.1914 2. LUSKO VIČ MATIJA, Lačaves 17, ki je dopolnil 86 let, roj. 06.09.1919 V LETU 2008 SO SE IZ KSKOG POROČILI ŠTIRIJE PARI: 1. Poroka 31.05.2008 KALIŠNIK PETER, Bresnica 2 DOGŠAMAJDA, Vodranci 35 2. Poroka 09.08.2008 KOROŠA KRISTIJAN, Gomila pri Kogu 43 PODGORELEC ALENKA ,Gomila pri Kogu 43 3. Poroka 23.08.2008 ŠPENDIJA JANKO , Kog 41 ŠPELEC MIRJANA, Kog 41 4. Poroka 20.09.2008 BOJ DEJAN, Središče ob Dravi, Slovenska c. 35 STRELEC RENATA , Jastrebci 7 Vodja KU Kog: Zdenka Golob 32