?H!w krajina 75 J^gada bo: vodovod Ctnn° bo delalo 600 mladih sSSBS5^1*^ 4.SvUihinfe* b0 600 briga- sti začelS ^rajcvni skupno-Vo1 v dve smeri V°dOVOd s Prc' v vasi pS’ V° v vas RatJc Hinjah ter I t ; ^lnjc, Hrib pri ,ođ"iNa'=j «>*>- Pnhodniih a u zakoličcna v 'Mi S S’ >od° gradili Oddelek ,aP ocm rezervoar. nov°meški ni-J°S?°darstV0 Pri if>Cv^^VkuP^inisc o?a^^bodo HTimi °rga‘ l°mPresorie 5? dale na voljo ?'°ne ^ orevn nje in ka-^0oPreff Z materiala in sti blSdS-ajevni skupno- £ *sXo Vifi1 gradili krajev-?te^v dol ~ BW - z° ^rimčo vasio f0^3 P°ve?-a-7. brigadixji S n Ambrusom. ^ClJah tudi ohrl ■ Sodcl°vali v ^•h skupnosti * °beh kra' M. S N*s»|j9 mir,. ., , na vinici vmis\o„’ se ie c ncc Klu-f°rumoga Kluba OZN ^ftavniki ^misli npo8°varjal 0 .. ob?lnskih le že nrf,,i?adnji nasnr sm^evan.iu °govoteti-' "liru, vznik- 07Nrepublišk“ m‘ moč>^e in H , v ccloti ?? *a'w»l' ffsto "0 lr l s*“l'ni- *&*•« so ?'■ "a&bcti p“o‘t? . »"sojku &(%o v J !n vse ostali in zcmlJi-V^bliška $ akc*ji, na h ^ po' Č kaže H nfcfenca wf0uprevzcla cjen ^ bo idein lubov OZN etu i976 ^ra«nje pa raču- OSVOBODITELJI NOVEGA MESTA - tako bi lahko rekli posnetku, nastalemu 8. maja 19,45, ki prikazuje partizansko enoto na porušenem Glavnem trgu v Novem mestu. Fotografija je eden od dokumentov z razstave „Razvoj ljudske oblasti na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Tirebnje 1941 - 1945“, ki jo bodo 26. aprila ob 18. uri odprli v Dolenjski galeriji v Novem mestu. Dolenjskih 30 let svobode V nedeljo bo na novomeškem Glavnem trgu govoril Janez Vipotnik, nekdanji komisar 15. divizije, ki bo Imela v mestu ob Krki srečanje Tridesetletnica osvoboditve je pred vrati. Dolenjska bo ta pomembni dogodek proslavila v nedeljo, 27. aprila, z velikim zborovanjem v Novem mestu, ki se bo začelo ob 10. uri na Glavnem trgu. Pred slavnostno tribuno se bodo razporedili tudi borci 15. divizije, aktivisti OF in mladinske brigade. POVEJTE NAM! v PODBOČJU! vabim skiinr? vseh vasi in zaselkov pod- Se z u«!n°u-^’ potožite o svojih probie- v toreW Povejte, kakšne načrte imate! ^«rek popoldne! V kulturnem delu proslave na Glavnem trgu bodo sodelovali združeni moški pevski zbori in okteti iz novomeške občine, pevski zbor Grafika iz Ljubljane, pionirska pevska zbora iz Čilska delegacija v Novem mestu V četrtek se je na enodnevnem uradnem obisku v Novem mestu kot gost družbenopolitičnih organizacij mudil generalni sekretar čilske stranke „MAPU“ Oskar Garrcton, ki gaje spremljal ambasador pokojnega čilskega predsednika Allendeja Scrgio Sanclicz. Predsednik občinske konference SZDL Novo mesto Uroš Dular je ugledna gosta seznanil -z gospodarskim in družbenim razvojem novomeške občine, z.revolucionarno dejavnostjo pred drugo svetovno vojno ter z ilegalnim bojem na Dolenjskem v času revolucije. Oskar Garrcton sc je zahvalil za podporo in solidarnost, s katero so jugoslovanski narodi in narodnosti podprli pravični boj. Novega mesta, godba ljubljanske garnizije, mladinska folldor-na skupina iz Metlike. Dan poprej bodo v Dolenjski galeriji odprli razstavo o razvoju ljudske oblasti v letih 1941 — 1945, na Prešernovem trgu pa bo koncert v počastitev 30-let-nice osvoboditve. V Metliki bo ta dan proslava na Veselici, v Črnomlju v prosvetnem domu, v Trebnjem pa že jutri s podelitvijo priznanj OF. V soboto bodo proslave še v Žužemberku, Škocjanu in Birčni vasi. DANES POSEBNA PRILOGA Današnji številki Dolenjskega lista je priložena posebna priloga, namenjena zlasti udeležencem nedeljske proslave 30-letnice osvoboditve in srečanja borcev 15. divizije v Novem mestu. V prilogi je podrobnejši program prireditev, srečanj in zborovanj, s katerimi bodo v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini počastili 304etnico osvoboditve in dan OF. Poleg tega je v prilogi z daljšimi zapisi, čmo-belimi in barvnimi fotografijami prikazan razvoj vseh dolenjskih občin v tridesetletnem obdobju. IM Ob 27. aprilu Najprej se vrnimo k dogodkom! Na pristop kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu so jugoslovanski narodi odgovorili z demonstracijami, ki so bile v mnogih mestih od 25. do 27. marca 1941. Bojna gesla kot „Raje vojno kot pakt!" so odmevala tja do Rima in Berlina -in-iz^zivak bes fašistienik-m ^nacističnih osvajalcev, da so brez . vojne napovedi segli po našem ozemlju, premoženju, naši svobodi. Taka so zgodovinska dejstva in tudi to je znano, da so se pri nas začele priprave na narodnoosvobodilni boj kmalu po okupaciji. V Sloveniji je bil na pobudo centralnega komiteja KPS le mesec dni po demonstracijah -21. aprila 1941 - ustanovni sestanek Osvobodilne fronte. V njej so se združili komunisti, demokratični Sokoli, krščanski socialisti, napredni kulturni de-^ lavci, kasneje pa so se jim priključili še drugi, od najrazličnejših društev do gibanj OF je postala nova slovenska politična organizacija. V kratkem času je s terenskimi, okrajnimi (v mestih rajonskimi) in okrožnimi odbori zaobjela vse slovensko ozemlje. Pod vodstvom KP je OF organizirala, mobilizirala in spodbujala k oboroženemu uporu -narodnoosvobodilni vojni. Počile so prve puške, začela se je splošna vstaja. Okupatorji so besneli, požigali, ubijali, vendar OF in partizanov niso mogli streti. Nasprotno: ugled in moč OF sta se še krepila. V tem času je dobila OF svoj* dokončni bojni program s temeljnimi točkami, ki so poudarjale nujnost oboroženega boja, nujnost bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti in na vsem tem temelječo domovino. Tako zgodovina, o tem beremo, na temeljih OF deluje danes njena naslednica Socialistična zveza. Pravimo, da se revolucija nadaljuje, boj za vse, za kar so umirali tisoči, za lepši danes, za samoupravne socialistične odnose. Pravimo, naj bo Socialistična zveza frontna organizacija, naj v mobilizacijskem smislu nadaljuje tradicije OF, naj bo v njej mesto za idejno in akcijsko enotnost, saj bi brez te najbrž teže uresničili 'smotre, zapisane v novi ustavi in poudarjene na lanskih partijskih in drugih kongresih. Bitka za nove odnose, ki pomenijo najvišji smoter tega trenutka in prihodnosti, se mora nadaljevati, naloga Socialistične zveze .pa je, da vse, ki se za te odnose bojujejo, združuje, mobilizira, spodbuja. Generalni sekretar čilske stranke „MAPU“ Oskar Garreton se pozdravlja s predstavniki novomeških družbenopolitičnih organizacij, ki so ga povabile na enodnevni obisk v novomeško občino. Pred tednom partijske besede V tednu glasila «Komunist« bodo v Novem mestu sprejeli v ZK 300 članov ... ^ ih ^i]a^°ve (prva ^a”ice sveta republike Slovenije Mare Nka ^niCa°?nen (druga ^esne^ obiskala novomeško občino Na-v^dsK 1ZVršneea sne)’ predsednica komiteja zadruž- žetlcuVn*Ca na m Vra me(*narodne zadružne zveze ter > ki je byo «, narodnem zasedanju podkomiteja N,)vo pj^ °bčinske skun—‘ vILJubliani Finsko g°stj° Je «v\ Os*iov!r v°dstvom n L P !He Jakob Berič, zatem pa sta si ^ 0 šolo ^ tkaterih družbeno političnih delavcev 5°$ti nf' .kmetiij kme* V dolenjskih Toplicah, kmetijski °ČCa (Foto- n ^ Jut^ža in Bevca ter turistične u- u- Kustja) • Ob 30-letnici osvoboditve in 50-letnici pisane partijske besede pripravljajo v Novem mestu (med 5. in 20. majem) teden glasila „Komunist". V tem času bo več manifestacij in na ustni časopis, ki bo predvidoma v novi Novoteksovi hali. .Množični bosta tudi javni tribuni, ki ju bodo priredili v Novem mestu. JUTRI SPREJEM STARIH ČLANOV KPJ Jutri, 25. aprila, bo v Ribnici sprejem komunistov, ki so člani ZKJ oziroma KI’J trideset in več let, hkrati pa bo v ZKJ sprejetih več novih članov. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi 12 občinskih priznanj Ol . * > Prva bo ob ustanovitvi aktiva poverjenikov za glasilo Komunist, na drugi pa bodo obravnavali sistem obveščanja v novomeški občini. Občinski komite ZK v Novem mestu bo v teh dneh priredil slavnosten sprejem novih članov. Računajo, da bodo partijske knjižice podelili 300 novim komunistom iz osnovnili organizacij. Sprejem bo združen s srečanjem s partijskimi jubilanti, s komunisti, ki so člani ZK tri desetletja in več. Osnovne organizacijo se bodo poleg pripravljanja kandidatov za ZK (nadaljevanje na 4. strani) DVOJNA PROSLAVA V BREŽICAH V soboto, 26. aprila, bo v Domu JLA v Brežicah proslava v počastitev 30-letnice osvoboditve, dneva O F in praznika dela. Na njej bodo podelili 29 srebrnih /nakov Zveze sindikatov in oscin občinskih priznanj OF. NOVOMESTO JE VAŠA BANKA Suho vreme, ki se je zadrževalo v začetku tedna, se bo nadaljevalo tudi v drugi polovici, vendar bo še nekoliko topleje. št. 17 (1344) Leto XXVI NOVO MESTO, četrtek, 24. aprila 1975 j i MPmrr'3 1975 k'' '’st odlikovan z redom 1 ZA NAROD S SRFRRNIMI ŽARKI j tedenski mozaik Generalni sekretar CK KP Češkoslovaške Gustav Husak je izjavil, da lahko bivši generalni ^kretar Aleksander Dubček, ki so ga odstavili po dogodkih leta 1968, če hoče, že julri zapusti CSSR. Husak je namj-eč s to izjavo polemiziral s švedskim pre-mierom Palmejem, ki je pred nedavnim branil Dubčka. Husak je dejal, da lahko Dubček „pospravi kovčke in gre v katerokoli buržoazno drža\>o, če njeno svobodo ceni bolj kot revolucionarne pridobitve češkoslovaškega ljudstva in socialistično skupnost. Ponovil je tudi stališče sedanjega češkoslovaškega vodstva, da je bil leta 1968 v ČSSR ogrožen socializem. Hkrati je odobril tedanjo intervencijo petih dežel Varšavskega pakra. " ,Mornarica ZDA je postala najtežja kopnena sila, ki jo pritiska plast birokracije ter ji ne dopušča nikakršne iniciative in sesa produktivno energijo. “ Tako je dejal o mornarici ameriški admiral Hyman Rickover, ko je ondan prejel nagrado za dolgoletno zvesto službovanje v mornarici Ameriška mornarica ima 288 admiralov, toda velika večina jiti sedi v uradnih v Washing-tonu, le malo pa jih je v opera-fivtilh pomorskih bazah: v drugi svetovni vojni je prišel en admiral na 2700 mornarjev, zdaj pa samo na 2000 mornarjev; samo eden od treh pomorskih častnikov se rtahaja na ladji, itd.) Amerika je še vedno - ali pa spet - obsedena z Vietnamom. To dokazuje tudi letošnja podelitev tradicionalnega Oskarja za najboljše filmske dosevke v lanskem letu. Za najboljši dokumentarni film je bil? proglašeno delo ameriških l ^torjev Davisa in SchneUerjii „Srce in duša“. To je, s tem se strinjajo vsi kritiki, najtežja obsodba vietnamske vojne, oziroma vloge ZDA v tej vojni. Vrhunec ironije pa je, da je ta Jilm tri leta čakal v „bunkerju'*, kajti ameriške oblasti so se na vse kriplje prizadevale, da bi dosegle sodno prepoved predvajanja tega filma. Pa niso uspeli: fiim je dobil dovoljenje za javno predvajanje in takoj je sledil tudi - Oskar. Poštenost in zaupanje »Kontrola« rejcev nad delom klavnic in mlekarn Mnogi kmetje menijo, da jih klavnice goljufajo, pri tehtanju (zlasti kadar jim plačajo meso, ne žive teže živali), mlekarne pa pri meijenju tcrfšče in ugotavljanju kakovosti mleka. O tem se precej govori tudi na sestaridh. Negodovanje odvrača kmete od podjetnosti in jim kali veselje do kmetijskih del. Pri’odkupu bi se morala uveljaviti poštenost in zaupanje. Dober predlog sem slišal pred kratkim na živinorejsko veterinarskem zavodu. Menim, da je nepristranski, saj pri odkupu živine in mleka zavod nima neposrednih koristi. Sicer pa naj o tem presodijo tudi drugi. Nezaupanje kmetov do od-kupovalcev živine in mleka, oziroma do podjetij, za katera odkupujejo, je včasih uteme- telegrAmi MOSKVA - „Sovjetska zveza bo vedno solidarna s kamboškimi rodoljubi, ki so začeli boj za svobodo in neodvisnost svoje dežele.** To je v pogovoru z odpravnikom kam-boskega veleposlaništva v Moskvi izjavil sovjetski ministrski predsednik Aleksej Kosigin. BOMBAV - Indijski predsednik Fahrudin Ali Ahmed je podprl zahteve arabskih dežel po vrnitvi ozemelj pod izraelsko okupacijo in po priznanju pravic arabskega ljudstva Palestine. Ijeno, pogosto pa ga i^vzroča le sum. Človek sumi, kadar stvari ne pozna. Klavnice dovoljujejo, da zastopniki živinorejcev prisostvujejo klanju živine in tehtanju mesa. Nekateri kmetovalci pa ne zaupajo niti takim zastopnikom. Radi bi se prepričali sami. Zato naj bi klavnice in mlekarne določile npr. en dan v mesecu, ko bi si lahko vsak živinorejec ogledal, kako delajo. To bi morda bilo težko uskladiti s higienskimi predpisi, a z dobro voljo bi se gotovo dalo. Več obi^ov bi bilo verjetno le prve mesece, ko bi kmetje zvedeli za tako možnost. Kakor bi raslo zaupanje, tako bi obiski upadali. Na zavodu so. še dodali, da v nekaterih tujih državah že imajo tako. Tam ni sumničenj, ne špekulacij pri odkupu. Zakaj torej pri nas ne' bi mogli poskusiti ii kar urediti tako? ' SAJGON — Vrsta čak^očih pred ameriškim veleposlaništvom ptostajajo daljše Američani, kot nekateri Vietnamci skušajo urediti svoje papiije, da bi prišu čnnp evakuaciji ki je čedalje bolj intenzivna. (Telefoto: UPI) Iz zadnjega PAVLIHE Bi|edi6: - Zelo me veseli tovcniSi, da se vsi strinjate s tem, da moramo do slaaj-nosti varčevati z denarjeml Kmet iz Pomurja mi je pred kratkim razlagal, da je bil v klavnici, ker je prodd precej pitanih goved. Ko sem nalašč podvomil, ali pošteno tehtajo, me je prepričeval, da ne more biti nobenih špekulacij. Opisoval je, kar je videl. Pomislil sem, da bi verjetno tudi dru^ kmetovalci, ki bi videli, kar je videl . on, menili enako! Zakaj torej skrivati pred njimi? Pri rnleku je nekoliko drugače. Mnogi živinorejci dvomijo, da bi se tolšča in kakovost tako spreminjali, kot dobijo plačano. Kakšna n^j bi bila kontrola? Zdaj so navadno tri. Mlekarna jemlje vzorce mleka za določanje odkupne cene. Živinorejsko veterinarski zavod jemlje vzorce za ugotavljanje tolšče pri tistih pasemskih kravah, za katere vodi kontrolo. Občinski veterinarski inšpektor pa jemlje vzorce zato, da ugotavlja, za katero mleko’ se lahko prizna premija. Vse to bi lahko opravlj^a le ena, nepristranska kontrola, kar bi bilo tudi naj-cenejše. Če ne bi bila iz mlekarne, bi odpadel sum, da je njihovo mleko slabo ocenjeno zato, da bi en dan v m6secu bila mldcama odprta za vse prodajalce mleka in bi se lahko ogledali, kako tam delajo. Predloga gotovo nista neuresničljiva. Potrebna je le dobra volja. JOŽE PETEK t&denski liotran^^ pregled - tedenski notranjepolitični pregled Sedajle, koje tako rekoč že zanamip^a tretjina letošnjega leta (in to leta, ki smo že ob vstopu vanj predvidevali, da bo gospodarsko naporno, hkrati pa družbenopolitično izredno razgibano), je umljivo, da se na vseh ravneh lotevajo preverjanja izpolnjenih nalog ter načrtovanja nadaljnje dejavnosti; ob tem so tudi umljivi sklepi o raznih političnih akcijah, ki naj spodbujajo tisto, kar je zaostalo ali je ostalo neizpolnjeno, skratka sklepi Q poglobljenem ter pospešenem ures-iiičevanju družbenih razvojnih smeri, ki smo se zanje odločili. Tako je v minulih dneh zasedal centralni komite ZK' Slovenije - poglavitna razprava se je odprla ob uvodnem referatu sekretarja izvršnega komiteja CK ZKS Franc Šetinca, ki je vsestransko razčlenil sedanje idejnopolitične razmere na Slovenskem, zlasti z vidika uresničevanja novih ustavnih določil. Od sprejema nove ustave je resda minilo šele leto dni (pravimo šele, kajti uresničitev vsega, kar nam nalaga nova ustava ^ede spreminjanja dosedanjUi družbeno-ekonomskih odnosov, je nedvomno zelo obsežna ter vsebinsko zahtevna naloga), vendar že lahko rečemo, je v svojem referatu poudaril Franc Šetinc, da smo tako gjede ureaiičevanja ustavnih določil kot glede izpolnjevanja kongresnih sklepov naredili že kar veliko za krepitev dmžbeno-ekonomskega položaja našega delovnega človeka, za utrjevanje njegovega odločujočega vpliva na vse naše družbeno življenje. In to je, če spomnimo, pač vodilna misel nove ustave ter kongresnih sklepov — nujna za uspešen nadaljnji razvoj našega socialističnega samoupravljanja. Res pa je, je Šetinc še poudaril, da pri uresničevanju ustavnih določil ter uresničevanju novih odnosov vendarle bolje napredujemo v organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih kot pa npr. v nekaterih samoupravnih interesnih skunnostih. Pre- počasen je še proces združevanja sredstev in dela v raznih oblikah integracij. To pa je ne samo pogoj za odpravo velike razdroblje-npsti slovenskega gospodarstva — ki jo vseskozi ugotavljamo - marveč tudi za uspešno oblikovanje združenega dela ter za njegov odločilni družbeni vpliv v smislu nove ustave. Franc Šetinc se je v svojem referatu na tokratnem zasedanju CK ZKS obsežnejše dotaknil tudi zunanjih pritiskov, ki posebno v zadnjem času spet oživljajo ter V raznih oblikah- nam sovražne propagandne ter druge Sredi aktualnih nalog dejavnosti izr^ajo nasprotovanja svetovnih reakcionamih sil (s katerimi so tesno povezani tudi naši politični emigranti ter nekateri ^ notranji no^ci odporov proti socialističnemu samoupravljanju)^ takšni poti socialistične dmžbene gra^tve, za k^ršno so se jugoslovanski narodi pozneje, skozi vsa leta naše dmžbene graditve. * O teh zunanjih pritiskih je takšno reakcionarno dejavnost ostro obsodil ter poudaril, da ne sprejemamo nikakršnega dialoga s politično emigracijo ter raznimi mračnjaškimi silami. Centralni komite ZKS je na torkovem zasedanju sklenil, da morajo ugotovitve iz referata Franca Šetinca vsa občinska vodstva ZK pretehtati s stališča svojih razmer, oceniti odnos družbenih sil na svojem območju ter potem jasno Holočiti politično delavnost za I tedenski zunanjepolitični godkov na vzhodu. Odgov JfL,vit Brez dvoma, osvobodilne vojn . na . bo neposredno P ^ trejši zlom Id postaja "ff „ojitetf že priprave “ roJu8iega ^ Američanov iz Jje nama), otepaj* , l/ nos« in rayn0'fi|n« “5 ohrabrila bo ^Lvso#^ iene nacionalne a ^1#' Tailandu, s fftajSU 5 lovanjem Pa b jj stavitev svobode, .jg visnosti in dem Indokine. *4 ^ ute^V Zaradi tega je ^ upanje, da označuj A Ko je ondan šef Kambodže Norodom Sihanuk v Pekingu, kjer bo ostal še mesec dni, potem pa se po mnogih letih spet vrnil v svojo domovino, sprejemal čestitke blizu 70 veleposlanikov držav, ki so priznale njegovo kraljevsko vlado, je med drugim dejal: naprej. Predsenik CK ZKS France Popit je v razpravi še posebej poudaril, daje trebamo-bflizirati veliko pripravljenost naših delovnih ljudi, da se borijo za dejansko uresničitev ustave, novih ustavnih določila Na Brionih že nekaj Časa potekajo več dnevna zasedanja zveznih svetov — v prejš njih dneh je zvezni svet za go^odarski raz voj in ekonomsko politiko obširrio razčlenil pripravljena gradiva za izdelavo srednjeročnega dolgoročnega razvojnega načrga Jugoslavije. Ocenili so, in to precej kritično, da razvojnim načrtom marsikje botrujejo posamični interesi, česar seveda pri pripravljanju najustreznejšega dmžbenega razvojnega načrta ne moremo telorirati. Vsekakor bodo morali tu priti bolj kot doslej do izraza resnični interesi zdmženega dela — to bomo morali vgraditi v dokončni razvojni dokument za prihodnje petletno (in še daljše) razvojno obdobje. Tudi ocene sedanjih družbeno-ekonomskih razmer pri nas postajajo vse bolj ustvarjalno kritične — v minulih dneh so npr. o tem govorili na eni izmed komisij izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Jugoslavije. Ocene so, da smo letos sicer dosejpi precej dobro rast proizvodnje (za 9%) in da nekatera prizadevanja ekonomske rasti kar uspešno izvajamo — da pa so še nekatera žarišča, ki nam utegnejo resno ogroziti vse doseženo. Tako npr. še vedno naraščajo prek določenih meja vse oblike porabe, preveč imamo še nepokritih investicij, cen nam ni uspelo zajeziti in še in še. Tudi sistemske rešitve, ki so nujne, so prepočasne in zato ne prinašajo zaželenih učinkov — to še posebno velja tudi za ustavno preobUkovanje gospodarstva. Ob tem so posebej poudarili odgovornost vseh družbenopolitičnih delavnikov za uresničevanj začrtane politike - vsaK bo moral v svojem okolju analizirati lastno razvojno politiko za letos ter tudi predlagati, kaj vse bo treba narediti za njeno lires-ničitev. „V petletni vojni je padlo milijon Kambodžanov, milij(m jih je invalidov, dežela je razdejana. Naša zmaga kljul) temu kaže, da lahko ljudstvo, ki se je odločilo, da se bo borilo, premaga še tako močnega sovražnika, kot smo mi premagali ameriške imperialiste in domače izdajalce/* Pri tem je Sihanuk še posebej poudaril, da gre za majhen narod in dodal: ,Z mrtvimi nas je skupaj sedem inflijonoy.“ Očitno'je, zgodovina se ponavlja v svoji strogi in neizprosni logiki: ljudstva, ki se bori za neodvisnost in svobodo, ne mor^ pokcriti še tolikšna tuja sila, tiste, ki podpirajo tuje vmešavanje na račun lastne lavi, pa čaka neizbežen konec izdajalca. Sicer pa je, to še posebej poudaril v svoji čestitki princu Sihanuku predsednik SFRJ Josipi Broz Tito, ki je med drugim dejal: „Veličastna zmaga, W jo je izbojevalo kamboško ljudstvo, združeno okrog svoje zakonite vlade s šefom države Siha-nukom, v petletnem obdobju, vsiljenem s tujim vmešavanjem in intervencijo, je dragocen prispevek skupnemu boju vseh naprednih sil v svetu za mir, napredek in demokracijo. Vaša zmaga, dosežena predvsem z lastnimi silami, znova najbolje potrjuje, da ni moč streti naroda, ki je odločen izvojevati in braniti svojo svobodo, neodvisnost in pravico, da sam odloča o svoji usodi. Vaša zmaga je dogodek zgodovinskega pomena v boju narodov in>dežel proti agresiji in pditiki s pozicije moči in priq;>evek ne samo k popolni mednarodni afurmaciji vaše dežele, ampak tudi k močni potrditvi načel neodvisnosti, enakopravnosti in neuvrščenosti.** Ni dvoma, dolgoletna vojna v Indokini je priSa zdaj v končno fazo, v kateri prihaja moč dokončno na stran ali svobode in neodvisnosti. V trenutku, ko z bojišč v Južnem Vietnamu prihajajo vesti o razsuhi saigonske armade, in o deftnitivnem zlomu marionetskega režima v Phnom Penhu, so radostneje za-'pela srca mnogih prijateljev Vietnama in Kambodže po vsem svetu. Po mnogih letih nezaslišanega pustošenja v Indokini prva reagiranja ha takšne vesti ne morejo biti drugačna. Seveda, ob tem se porajajo tudi ugibanja, kakšne bodo posledice teh naj novejših do- Ziti8' galo i®. Ijud' stvo Kambodži jjjjjii, vojne v rtrthaja fl .jj, tCJ dokončno p ' dvi^0j^ svobode *"CveVK bo M8rXsileVko^/ 2Wg-^' lrm^ry včeraj ZJ športu, W obniejneg st afljjjsjj Irakom- Nj ,, J fr* V ležujejo doin^ ,»( držav, bod?nje ^ .. ĆJ. toj „aslei") “nTSŠkva J<€fj novnol^lS^^ mo»Z”':nua^“p(,»^‘^ fLaToj^ofV’/ ffi te** H,^®betonirani 7 progo v Krškem cesta in se no P® J*?.® ^0 križišča spustila mimo samskega j! ?‘®nir. Po niem^^ gradbeno podjet- '^'=‘leta,(F67oTj. Tepp*^^^ že v drugi po- lista STaI?^*^OSTNA .Snovanja vT°" P" ^novT*-' ^^enutno *°^^'i°stnih '^nain-.’ ^ nekat«^ Komisija «fesko ^ *^"ovanja ^ *°lidarnoSnl °‘^^^^očno ^ °^tna stanovanja. Prejšnji teden so se slavnostne podelitve bralnih značk na grmski osnovni šoli v Novem mestu udeležili tudi Matej Bor, Leopold Suhodolčan in akademska slikarica Melita Volk-Štihova. Po kulturnem programu so gostje odgovarjali m vprašanja osnovnošolcev. (Foto: OŠ Grm) Ob ugodnem vremenu bo novomeško Cestno podjetje lahko cesto proti Planini asfaltiralo do 8. kilometra. Do kraja trase, kjer naj bi se srečali s Celjani, jim preostaja še 4,2 km. Če bi bil na voljo ^ denar, bi dela radi končali do julija. Na sliki: med zaključnimi deli. (Foto; Železnik) Več kot' 100 mladincev iz novomeških TOZD,, srednjih šol, KS in vojakov je prišlo v soboto ha dvodnevno prostovoljno delovno akcijo v Karte-Ijevo. Potek akcije ie bil orcaniziran po zgledu pravih mladinskih (klovnih brigad, saj so razen dela bile na sporedu tudi druge aktivnosti. M. V. Osrednja tema 4. redne seje (bila jc 16. aprila v Ljubljani) komisije izvršnega sveta skupščine SR Slovenije za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v Sloveniji jč bila razprava o delovnem osnutku družbenega dogovora o pospeševanju razvoja manj razvitih območij in manj razvitih obmejnih območij v Sloveniji. i “■S1®'Na ai»Scc- ^ do 3 mProdaW 432^ S- d°bro, i V kitaj** po sta- E ;24 dinar- ^°mV° mesto hl0g,amži- i -resn*c* dosoH^k -1 m‘^j°n> lahko pridelovalcem ^0**4h«Cne» dela na J0 Psovanje, č£ /lasti /.manj- 4» ^vitir°i^netijstvo Cnoto Pr>delka, glede cesarje naše okj mctijstvoni neverjetnem zaostanku, če sc pri-S^iLrS^vaSu ^p" "»s aU v svetu. Všh^elo. >a^ja stroj nlp° ! 0 k* j*h navadno uporab-!%če? Prvi«! e^ln° v enoW tUd' po v/ni*cu koruze. Koruzi Nic ’j^oštrcL 1 so znani- ne> travnate in koreninske ple- »*<* ^rugL: ?Vi*. e Plev ? slednjimi pa /.lasti nadležna **1. P« C PH na« n • Ni *• C* PotrebniT0^08^ /at'raj° s simazinom in ^ i*fc"el?k''2 * 3 k* »“biča. k! k°t af^i astetih dviv Je ze vzniknil, pa kilo- na vo|j° * nekateri novi JSjjj kovi! DriV|tat‘li plevelov • '***' *fer koruzo zelo pri- '®1 .f^PravpL ')ravekje m - ’ Je treba biti nanje zelo pozo-t( <"le“v .Ll’a * Uve^n,C?Simaz'na in Oprimi, kot “ramrodCe ,ravna C l"2h[Uti s Povec^o k°|r''-ninSkC |llcvdc |c m‘m>' Vftivufv l)0časn° pazljiv sai 0 ^ ri tcm h ?Cje ra'j>radi °Cja koncentracija pov/.roći, in m,a la'lki K*"«* m in spoSadf l>0l,edl!lcc hcrbickl uporablja / stva. Zaradi tega zveznega odloka ni bilo mogoče izVajati. Fo dogovorih in sporazumu med republikami in pokrajinama bo nova odkupna cena za mleko začela veljati en dan po objavi odlokov o odkupni ceni in premiji za mleko v uradnih listih republik in pokrajin. Ob tej priliki pa na medrepubliški ravni niso iriieli na dnevnem redu tudi predloga novih cen za konzumno mleko in mlečne izdelke, za povišane cene mesnim izdelkom in perutnini. Očitno je torej, da je odločitev samo o novi odkupni ceni za mleko spet le delna rešitev vprašanj živinorejskega kompleksa. Spomnimo se, da je bilo lani prav ob novili cenali za mleko v vsej državi precej kritike na račun delnih rešitev v celotni in zelo kritični problematiki živinoreje. Spominjamo se tudi, da je bil tak izgovor ZIS utemeljen s tem, da pripravljajo kompleksno rešitev, tako imenovani živinorejski paket. Obljubili so celo, da bo ta živinorejski paket začel veljati 1. aprila letos. Od prvih napovedi ,živinorejskega paketa" je minilo več kot lelo dni. Minil je tudi 1. april in tako so prizadeti obljubljen živinorejski paket upravičeno vzeli kot prvoaprilsko šalo. S. KUHAR V polnilnici vinske kleti v Kostanjevici *» Dogodki v zahodnoevropskih deželah, ki so možni kupec našega vina - zlasti štajerskega - posredno lahko prizadenejo tudi naše vino- Kaj oa meso? ! Paketa ni bilo z meilrepubliškim dogovorom so. v skladu 7. odtokom ZIS,- končno sprejeli predlog o enotni odkOpni ceni za mleko, l a bo 78'par za tol-ščno enoto in 1 2 par premije; torej skupna 90 par za liter. I oje toliko, kot je zvezni "izvršni svet določil s svojim odlokotn, venilar s lem, da polovico razlike med prejšnjo in novo ceno premirajo rcpuliiiki- oziroma pokrqjini. Zvezni izvršni svet je torej sprejel odlok, še preden je ik>-bil soglasje fepublik in pokrajin in ne ila hi za razliko zagotovil ddji«ćile v proslavljanje 50-lctnicc pisaae partijske besede in 30-letnice xni^gc nad fašizmom tako, da bodo pr^jsraviic načrte idejnopolitičnega uj^n^abijanja članov, imenovale po* »E^pnikc za Komunista in poskrbele za tako imenovane rdeče (hudijske) kotičke. V Študijski knjižnici Mirana Jarca bodo priredili razstavo marksistične hterature, razstave o partijskih kon-gresili pa v izložbi Mladinske knjige na (Jlavnem trgu in v izložbi pod arkadami ob Cesti komandanta Staneta. Novo mesto naj bi teden Ko-nmnista pričakalo okrašeno in prelepljeno s plakati. V proslavljanje sc bosta vključili tudi mladina in novomeška garnizija. V srednjih šolah bo maja kviz znanja na temo „Ob 30-letnici zmage nad fašizmom in 50-letnici pisane partijske besede**. Vojaki bodo imeli posebne študijske ure. Izvedli bodo tudi športne in druge prireditve, v domu JLA pa bodo vrteli vojne iiu druge filme z revolucionarno vsebino. V ospredju -kmečke ženske Ob 80-letnici delovanja mednarodne zadružne zveze, ki združuje v okviru raznih dejavnosti zadružništva okrog 300 milijonov članov ter tesno sodeluje z Organizacijo združenih narodov in njenimi agencijami, je bilo od 19. do 23. aprila v Ljubljani zasedanje podkomite-ja kmečkih žensk pri komiteju zadružnic mednarodne zadružne zveze. Velja poudariti, da je Mednarodna zadružna zveza ena redkih ^ mednarodnih organizacij, ki združuje člane vseh dežel neglede na idejno politično usmeritev in družbene sisteme. Podkornite za kmečke'ženske proučuje položaj in težave kmečkih žena Predsednica pod komiteja za kmečke ženske je jugoslovanska predstavnica Mara Rupena-Osolni-kova, ki je vodila tudi tokratno zasedanje v Ljubljani. Udeleženke zasedanja so imele več delovnili srečanj, osrednji del zasedanja pa je bil 21. aprila v Ljubljani. Po sprejemu, ki ga je priredil v imenu Gospodar-zbornice SRS njen podpredsednik inž. Rado Dvoršak, so se vrstili govori in referati, na vseh pa so tuje in naše udeleženke zasedanja ter gostje poudarjali pomen organiziranega delovanja kmečkih žensk. Kakor je povedala med drugim g. Sirkka Raeikkoencn, predsednica konference zadružnic in predstavnica Finske, so udeleženke zasedanja vesele, da imajo priložnost S|>d-znati razmere, v katerih žive in delajo naše kmečke ženske. 4r: Praktični del obrambnega 'dne so dijaki in profesorji novomeške gimnazije izvedli 18. aprila. Med različnimi vojaškimi vajami smo s fotografskim aparatom zabeležili tudi priprave izvid-niške skupine osmih dijakov in dijakinj, ki jih je vodil kZdravko Zupanc, rezervni oficir, ki je tokrat že četrtič sodeloval pri gimnazijskem obrambnem dnevu. Njegovi „vojaki“ so imeli za nalogo ugotoviti značaj delovnih skupin na terenu^ zbrati podatke o številu dijakov, kakšne pripomočke imajo, kateri profesorjih vodi, kje je^ stražarsko mesto, število stražarjev, kdaj se menjajo, kakšno orožje imajo itd. (Foto: D. Rustja) DUBRAVKA TOMŠIČ V METLIKI - IN ČRNOMLJU Glasbena mladina Bele krajine bo v ponedeljek, 5. maja, pripravila za učence belokranjskih osnovnih šol zanimiv koncert, na katerem se bo učencem predstavila svetovno znana pianistka Dubravka Tomšič - Sre-botnjakova. Koncerta bosta v dopoldanskih urah v Metliki in Črnomlju. ČRNOMELJ: „NAROČENA KOMEDIJA' OB 19.30 Končno bo „Mestno gledališče ljubljansko" le obiskalo Črnomelj in se predstavilo z obljubljeno „Naročeno komedijo". Do zdaj dvakrat napovedana komedija je odpadla zaradi bolezni v ansamblu, in kot je videti, jo bo danes ob 19.30 pozdravilo kar precej črnomaljskih ljubiteljev gledališča. Spoznavaj domovino in Se bolj jo boš ljubil! Jubilejna 15. skupščina Počitniške zveze Slovenije v Dolenjskih Toplicah - Obisk na Bazi 20 19. aprila je bila v Dolenjskih Toplicah jubilejna XV. skupščina Počitniške zveze Slovenije, na kateri je bilb nad sto delegatov in gostov, med njimi tudi * predsednik občinske skupščine Novo mesto Jakob Berič. Počitničarji so na skupščini ponovno poudarili pomen organizacije, ki ima cilj spoznavati domovino ter širiti bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi, organizacije, ki v svojih vrstah združuje samo v naši republiki nad trideset tisoč mladih. Skupščina je ocenila “delo PZS po Tekmovanje v vedeli šoli Prvaki vesele šole iz 12 šol novomeške občine so se pomerili v Dolenjskih Toplicah 19. aprila je bilo na osnovni ik>li „Baza l0“ v Dolenjskih Toplicali občinsko tekmovanje v veseli šoli. Tekmovanja so se udeležili šolski prvaki vesele šole iz 12. šol občine Novo mesto. V hudi konkurenci so si najboljša mesta priborili naslednji pionirji: 3. razred: l. mesto Martina Bučar - os. šola Grm, 2. mesto Samo Senica - Vavta vas, 3. mesto Katja Kuhelj - Šentjernej; 4. razred: 1. mesto Sandi Kastclic - Bršlin, 2. - 3. mesto Mihel?) Vozni red za odhode avtobusov, ki bodo vozili v nedeljo, 27. aprila, na proslavo v Novo mesto 1. ŽUZEMBI-RK 8.45 Dvor 9.00 Polje 9.05 Straža 9.10 Prečna 9.20 2. ŽUŽEMBlvRK 8.45 Soteska 9.00 Dol. Toplice 9.15 Vavta vas 9.20 3. PREVOLU 8.30 Hinje 8.40 Lašče 9.00 Dvor 9.15 Podturn 9.25 4. VI:L. LIPOVEC -9.15 Ajdovec , 9.25 1'rata 9.35 5. DOL. TOPLICE 9.00 Vavta vas 9.05 Jurka vas 9.10 Potok 9.15 6.TREBNJE 9.00 Mirna peč 9.30 Jablan 9.40 7. MOKRONOG 8.30 Laknice ^5.45 Zbure 9.00 Smarjeta 9.15 8. Škocjan 9.uu Šmarješke Toplice 9.30 Otočec 9.45 9. GABRJE 9.00 Brusnicc 9.10 Ratež 9.15 Smolcnja vas 9.20 Vozita 2 avtobusa M. Slatnik 9.30 10. SeNTJI RNU 9.00 Maharovec 9.10 Gradišče 9.15 Mokro polje 9.20 11. Si NTJ! RNI.J 9.00 Pleterje 9.10 Cerovi log 9.20 Oreiiovica 9.30 12. SENTJI RNI J 9.00 Dobrava 9.i5 Dobruška vas 9.25 Draga 9.35 Kronovo 9.40 13. PODGRAD 9.00 Težka voda • 9.15 14. STOPICE 9.20 Cnnošnjice 9.25 Gotna vas 9.30 15. lIRŠNA Si:i A* 9.00 Birčna vas 9.20 Ruperč vrli 9.30 Opomba: Vsi avtobuM se vračajo ob 14.00 s parkirnih prostorov. Obvestilo borcem Vabimo vse bK'še borce XV. divizije (Gubčeve, Cankarjeve, XII., XV. artilerijske brigade, jurišnega bataljona in pri-štabske enote), da se udeležijo proslave 30. obletnice osvoboditve in srečanja borcev XV. divizije v nedeljo, 27. aprila, v NOVEM MESTU. Zbor borcev bo ob 9. uri pred poslopjem okrožnega sodišča v Novem mestu. Prometne zveze z Novim mestom so zelo ugodne. Borci, udeležite so proslave in srečanja v čim večjem številu! ODBOR XV. DIVIZIJE Muhič - Doicnjskc Toplice, Božo Horvat - Grm; 5. razred: 1. mesto Vladka Merz.el - Šmihel, 2. mesto Darja Zupančič - Bršlin, 3. mesto l\ma Gorše -Dolenjske Toplice, Polonca Urbančič - Žužemberk, Tanja N ali tigal ■ Mirna peč, Otmar Potrč - (Jrm: 6. razred: 1. mesto Mira(iraliek - Smiiiel, 2. mesto Karmen Konda - Dol. Toplice, 3. mesto Jana Štrukelj - Bršlin; 7. razred: 1. mesto Robert Rodič - (Jrm, 2. mesto Smiljan Pavišič -Katja Rupena - Novo mesto, 3. mesto Igor Lukšič - Dolenjske Toplice; 8. razred: 1. mesto Alenka Urbančič - Žužemberk, 2. mesto Milenka I urlan - Smarjeta, 3. /iiesto Zdravko Bučar - Dolenjske TopUce. Jože Saje - Šentjernej: Po končanem tekmovanju je bil kratek kulturni program, ki so ga pripravili pionirji osnovne šole Dolenjske Toplice, in podelitev diplom in nagrad. Za vse tekm6valce so nagrade prispevale delovne organizacije „Ciorjanci“ - Straža, Zdravilišče Dolenjske Toplice in (JG Podturn. Zmagovalci pa so prejeli še knjižne nagrade, ki sta jih dala uredništvo Pionirskega lista in Občinska zveza DPM Novo mesto. Zaključne slovesnosti so se udeležili tudi gostje iz omenjenih delovnih organizacij in Zavoda za šolstvo - organizacijska enota Novo mesto. PEVSKA IN MODNA REVIJA V soboto, 26. aprila, bo ob 19. uri v dvorani družbenegii centra v Dolenji vasi v ribniški občini pev-sko-modna revija. Organizirata jo domači KUT I rance Zbašnik in TKS občine Ribnica v počastitev dneva Oi' in 1. ma^. Nastopilo bo šest pevskih zborov iz vse občine in člani kluba mode tovarne „Sukna“ Zapuže. XIV. skupščini ter sprejela nov statut in delovni program Počitniške zveze Slovenije. Naslednji dan je bil na Bazj 20 zbor slo.venskih počitničarjev in borcev NOB. Tega srečanja sc je udeležilo nad tisoč mladih iz vse Slovenije. Počitničarji so oiganizi-rali proslavo v počastitev 30."oblet-nice osvoboditve, na kateri .so govorili borci, ki so mladim predstavili vlogo in pomen Baze 20 med NOB. V imenu borcev sta počitničarjem spregovorila predsednik krajevne organizacije ZZB Dolenjske Toplice Anton Strniša in narodni heroj I ranc Avbelj V'ojko. Sredi legendarnega Roga so odmevale partizanske in borbene pesnil v pozno popoldne, ko so se počitničarji razšli z željo, da se spet kmalu srečajo na podobni manifestaciji. MARKO KUNC V NEDELJO NOV MOST V nedeljo ob 14. uri bo /a Scvnico in ta del i*osavJa pomemben dogodek: namenu bodo i/ročili nov betonski most če/, Savo pri Boštanju . Delo je prevzel GIPOS. poglavitni izvajalec pajc bil celjski INGRAD. Na slovesnosti pričakujejo predstavnike slovenskega izvršnega sveta, skupnosti /a ceste in JLA. Po slavnostni otvoritvi naj bi sprevod krenU v Boštanj. KOMEMORACIJA IN PROSLAVA V RADOHOVI VASI V soboto, 26. aprila, bo ob 9. uri pri spomeniku talcev v Radohovi vasi spominska komemoracija in proslava ob 30-obletnici osvoboditve. V programu bo sodelovala godba na pihala* iz Trebnjega, mladinski pevski zbor osnovne šole Šentvid pri Stični, moški pevski zbor Šentvid pri Stični, z recitalom partizanskih pesmi pa bodo sodelovali učenci osnovne šole Šentvid pri Stični. Pozdravni govor bo imel Tono l’uš. predsednik krajevne oruani/.acije ZZB NOV Šentvid pri Stični, /a njim pa ho spregovoril Slavko Medved, predsednik občinskega odbora ZZB NOV ol)čine (irosuplje. TABORNIŠKI KVIZ V BREŽICAH Taborniki brežiške občine so v soboto počastili 30-letnico osvoboditve in 50-letnice slovonskega taborniškega gibanja s področnim kvizom v Domu JI.A v Brežicah. Tekmovale so okijie r/ brežiške in sevniške občino. V nedeljo. 20. aprila, pa je bil taborniški mnogoboj v '■'apelah. ŠOLSKI CENTER KRŠKO razpisna komisija razpisuje prosto delovno mesto KNJIGOVODJE OSEBNIH DOHODKOV Kandidati morajo imeti ustrezno srednješolsko izobrazbo in nekaj let prakse v knjigovodski stroki. Prošnjo z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite na naslov: Šolski center Krško, Hočevarjev trg št. 1 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega strica ' ANTONA STARIČA iz Novega mesta se iskreno zalivaljujemo za prvo pomoč pri Tonetu in 1'ranci Zupančičevima ter družini i”.' nikom, sosedom in znancem hvala za tolažilne bcswC* cvetje. Posebna zahvala družini Barborič, Kroni, Stanc iz J ne ter Stangelj iz Kamnika, Keramiki Novo mesto in *5 lepša hvala duhovščini, pevcem in društvu ufk)kojcncc^ . ^ vsem, ki ste nam bili v teh težkih dneh v pomoč in pokojnika spremili v tako velikem številu na njegovi zaanj najlepša hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Tone z družino ‘ ZAHVALA Ob težki, tragični izgubi dobrega, ljubljenega moža, oce in brata ^ J LEOPOLDA KRMELJA rudaiia . iz Gabrič pri Šentjanžu jTiin, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili vali vence, cvetje in nam izrazili sožalje, ga v taiw ^ dclo^’’®^y' spremili do mnogo preranega zadnjega doma. n kolektivu rudnika Hrastnik za izkazano pomoč rU(WI^" težkih trenutkih, sosedom in vaščanom za njihov ^Qstin*^® ^ za častno spremstvo, rudarski godbi in p^vcern z tj^uteneP. župniku za obrede, zastopniku rudnika Hrasfn*kz JCSS®^ ' slo Vilne be.sede ob odprtem grobu, kakor tudi govo 5» ^nž. Hvala vsem, ki ste ob naši težki uri pokazal, imeli našega očeta. , Žalujoča: žena Pavla, otroci Polde, Ivan, Man* bratje in sestre ter drugo sorodstvo ZAHVA LA očeta-stJ' Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnega moža, o rega očeta, zeta, tasta, brata in strica TONETA VRANIČAR-^ iz Bojanje vasi • •• 'sosedi sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, in znancem, ki ste ga spremili v tako velikem st j^dcli s°fcp zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter na 0\;mo Hvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju ncvr0i:enje in msV bolnice v Novem mestu za požrtvovalno zt,ra'J|!aVijcnjc v i^rn nego, kakor tudi zdravnikom iz Metlike za zO prijam njegove bolezni. Posebna hvala tov. Urhu iz ^ -^iih iz Novega mesta za vso pomoč in skrb v naJ . vjetli^3’ organizacijam ZB NOV, SZDL, DU, kolektivu cem iz Radovicc in govornikom za poslovilne Žalujoči: žena Marija, sin Jurij, hčerka no in drugo sorodstvo v SP0M1N inj od** 2. maja bo >Vinl,j ^očc je zapustil dragi nioz m franc KRALj Žabja vas /a vodno nam bo ostal spominu. Žalujoči: žena Anica in sinovi Igor z dr^n družino in Andrej zahvalA . -aJcg® ^ Ob prezgodnji ^ ’ moža, očeta, tasta, s brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno družinama« Rupnik in Kravanja, PV-^Vktivi** SO Rudnik, ZB, ZU, kolektivu dreve.snice, kolt ga mesta, dnižini Oražem in sodelavcem if* • cvetje. Hvala tudi za poslovilne besede tov. O ^ opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala- ^ Globoko žalujoči: žena Justi, sin družino, oče, sestra Cvetka z družino in ^ Kočevje, Črnomelj, Bovec, ’ 7. aprila 1975 „ŽIVLJENJE NAJ BODE Tl DELOVNI DAN” Nar i dušo ^ telesom ^oi rni ^ Za9oriu ? / 12 Desi™a Va ču Stn' krai' se dom ^ 11 ob‘šče Totfe^'*?- N gat f!vedno^°-P°MiCu°Ze * dobro n? v Jamo- teža''amln7itrdi' da vsakCUk V fojem >kliub separata Pri * je srečal * ie nl° 'n ba*en T' Poprav|jal' so. fetf/e 0>' na kraf.pr^09-Takrat avt°cest k *£lJ m 'JUdi- 2a dve ^erje0: Liub»jana°m' 7°tem še na ledobilJ!,Vrnil naSprT Zagreb- od 1965at0jebilPo™ž- * sP0mi ° del° ODra, J!apredoval do na Rest°- ’ Pot tesr*ili smn °2 prem°9a. N je bj|0 sPravilo lesa S2V »• mn£ifo ke.r » bil. ^ let tern' tež^ ajlh Veliko n' trebaton Se nam že •*P°Pnjemati: prešli „Res je, da se nam za leto šteje devet mesecev, vendar nam tega ni treba zavidati," pravi livar. „Skušamo pomagati, kadar je nujno," meni voznik reševalnega avtomobila. „Spominjam se mesecev, ko nisem vedel za nedeljo," de rudar. „Nočnemu delu bi se lahko izognili, če bi dobili novo pekarno," ugotavlja pek. Te misli smo izluščili iz prispevkov, ki jih v počastitev 1. maja, praznika dela, objavljamo na tej strani. Novinarji Ria Bačer, Jožica Teppey in Alfred Železnik so poiskali nekaj „navadnih" ljudi, ki delajo (zaradi narave dela predvsem) na težkih, če ne na najtežjih klovnih mestih. In če te zapise, ki hočejo biti že kar portreti ljudi, objavljamo pod skupnim naslovom „Življenje naj bode ti delovni dan" (po Gregorčiču), želimo s tem še bolj pou^riti močno delovno zavest naših delovnih ljudi in njihovo pripadnost k socializmu, ki ga gradimo že tri desetletja. smo na drug način dela, v rovih in na frontah imamo železno podporje. Bili so časi, ko smo zaradi družinskih in skupnih potreb veliko delali. Spominjam se zime, ko sem delal vse dni od 1. decembra do 1. maja, da sem čisto pozabil, kdaj je' nedelja. Danes je rudarjev teden veliko krajši, saj imamo tudi mi proste sobote. Odkopavanje pa je še vedno ročno, ker za mehanizacijo pri nas ni možnosti. Pomagamo si z odstreljevanjem, vpeljali pa smo tudi transporterje. Veliko časa nam še vedno Vzame pot na delovno mesto. Čeprav se peljamo lep kos, je do delovišča dolga hoja. Le dobrih šest ur nam ostane za delo. Mislili smo že, da bi se menjali v jami, Sleherno uro na cesti Biti voznik v sevniški reševalni postaji je težje kot marsikje drugod. Do bolnišnic, kamor so prevozi pogosti, je razmeroma daleč: do Celja je 45 km, podobno je do Novega mesta, do Brežic je 35 km. In vendar: Janku Stariču bo prav na 1. maj poteklo že 15. leto, odkar je pri tem odgovornem delu. Toliko časa deluje tudi reševalna postaja v Sevnici. Kadar je reševalni avtomobil na vožnji, se vedno mudi: ko vozi bolnika, ga mora čimprej pripeljati do po-, trebne zdi'avniške pomoči, ko se vrača v postajo, mora spet pohiteti, da bi bil lahko na voljo, če bi bilo spet treba. Starič prevozi po 50.000 km na leto, kakšno leto tudi manj. Ves ta čas ni imel niti ene prometne nesreče, razen nekaj malih prask. „Upam, da so občani zadovoljni z nami, skušamo pomagati, ko je.to najbolj treba," pravi o svojem delu. „Kdor je hudo bolan, je ponavadi vedno zadovoljen," ga je dopolnila žena, ko je-imela v nedeljo, 13. aprila, ravno tako službo v sevniškem zdravstvenem domu. Sedanje delovne razmere ocenjuje za boljše kot pred leti. Na začetku je sleherni trenutek dežural kar v stanovanju. Ob starem zdravstvenem domu so imeli komaj streho za vozila. Sedaj so trije šoferji tako, da se pri delu Janko Starič izmenjujejo. V okviru TOZD imajo svoj amortizacijski sklad, ker so ceste v občini slabe, se vozila seveda hitreje trošijo, čeprav so stopnje za vse iste. Ker je po poklicu avtomehanik, avtomobilom ne manjka strokovna roka. Med številnimi vožnjami seveda ne manjka nenavadnih dogodivščin. Janko Starič je bil pravzaprav babica že dvema paroma dvojčkov. „Obakrat smo sicer,bili že,blizu cilju: enkrat pred Celjem, drugič pred Krškim. Doma seveda še ni kazalo tako daleč. Vsi štirje otroci so zdravi; en par hodi že v šolo," pravi. O sodelovanju z miličniki in ostalimi udeleženci v prometu meni, da je ugodno. Večina voznikov upošteva alarmne znake. A.ŽELEZNIK Nedelja je pekov ponedeljek — Ko bi bil še enkrat mlad, ne bi šel več za peka — zatrjuje Karel Zor-čič iz Brežic, ki peče kruh že petin-dvafset let. — Pekom je najteže ponoči, ko vsi počivajo. Celo med prazniki nimamo toliko oddiha kot drugi ljudje. Večkrat bi šel rad na daljši izlet z družino, pa ne morem. Prost sem največ en dan, kajti kruh mora biti, četudi slavimo prvi maj ali novo leto. vendar po predpisih ne smeta biti dve izmeni istočasno pod zemljo. Na Senovem si trenutno prizadevamo, da bi tudi rudarji dobivali topel obrok hrane. Mnogi naši delavci so doma zelo daleč, zato bi jim bila topla malica pred odhodom v jamo ali po vrnitvi riadvse dobrodošla. V jami si lahko privoščimo le to, kar nosimo s seboj v žepu. Upam, da bomo skupaj z Lisco in Metalno kmalu zgradili na Senovem obrat za kuhanje toplih obrokov. Štefan Štrok se že od nekdaj zavzema za jamske delavce kot družbenopolitični delavec v podjetju, v občinskih organih in republiškem sindikatu. Za to delo porabi ves svoj prosti čas, toli- Karel Zorčič Karel Zorčič dela v Cerkljah ob Krki, odkar so oktobra lani zaprli mestno pekarno v Brežicah. V Cerkljah je zaposlenih devet pekov, ki pečejo kruh za Brežice z okolico, Žu-pelevec, Staro vas na Bizeljskem, Piše-ce in Globoko. To je majhna pekarna, zato morajo delati v dveh izmenah, od 3. ure popoldne do polnoči in od'pol-noči do 6., 7. ali 8. ure zjutraj, odvisno od naročil. — Ponedeljek se za nas peke začne v nedeljo popoldne. Ob štirih se zbere na delu prva izmena, opolnoči jo zamenja druga. Trenutno smo brez vajencev. Med tistimi, ki niso končali osemletke, so še kandidati za pekovski poklic, a jih ne smemo sprejeti, med drugimi jih ni. Zaslužek ni slab, le noči so naporne in tega se vsak izogiba. Z obžalovanjem moram povedati, da je pekom drugod lepše kot v Brežicah. Nočnemu delu bi se tukaj lahko izognili le, če bi dobili novo pekarno. Se vedno sem prepričan, da je najbolje, če bi ves kruh lahko pekli doma. Kot pek spoštujem kruh in zelo hudo mi je, če vidim, da ga ljudje razmetavajo. Zadnje čase je tega manj kot pred leti, ko smo ga veliko preveč opažali v smetnjakih. Zlepa ne bom pozabil dogodka, od katerega še ni preteklo veliko. Delal sem v mestni pekarni. Ponoči so prišli k nam študentje, češ da so lačni. Kupili so rogljiče, zunaj na cesti pa so se objestno obmetavali z njimi. Kaj takega lahko naredi samo nekdo, ki ni bil v življenju nikoli lačen. J. TEPPEV ko funkcij so mu naložili. Trenutno je predsednik odbora za delavsko kontrolo, član odbora za medsebojna razmerja in član sekretariata partijske organizacije pri Rudniku. Je tudi član občinske konference ZK in njenega častnega razsodišča, član republiškega odbora sindikata delavcev za energetiko in premogovništvo ter delegat družbenopolitičnega zbora občinske in republiške skupščine. Do dela v teh organih ima voljo in veselje, čeprav je družina zaradi tega marsikdaj prikrajšana. V sebi čuti dolžnost do družbenopolitičnega udejstvovanja, saj tudi na ta način pomaga svojim sodelavcem in ljudem kraja, v katerem živi. Kot rudar z dušo in telesom želi, da bf se rudnik na Senovem obdržal čim dlje, da se mu življenjska doba ne bi iztekla tako hitro, kot napovedujejo. JOŽICA TEPPEV s,rok ^ escanju livv% h Ant del°vnem "» «6eLTl?a Gor5aamest.u obišče *eio '»a«l;4 ■ lahko Dri v..^rnornalj-afc>rnA 0rr>aj 2R P'ric' u9otovi V»"SV? fe' *'aveč \- a v$e aluPe pr-ieno Vroče N!>čanrl,,i' blešei'J6^ '<**> S^S'lahkridWgfb9u^ribil “"i Sl *aiit °Pekel p den- Kaj N^fee ? °čala ' Ver',delu nosi w n na noaah mora °9ah neke vrste „Šest let sem že na tem delovnem mestu, ki velja za eno najtežjih v tovarni in tudi v stroki. Ker je delo zdravju nevarno, moram vsako leto na zdravniški pregled, vendar nam štejejo 9 mesecev službe za celo leto. Tega nam ni treba zavidati." Gorše je še mlad, pa kljub temu ne dela vtisa mladinca, temveč resnega in zgaranega človeka. Ko pride iz službe domov, ne more počivati, ampak ga t čaka polje. Nagaral pa se je tudi že prej, ko je štiri leta v Nemčiji služil denar za gradnjo hiše. ,,Vem, kaj je trdo delo. To sem izkusil že v Nemčiji, kjer sem bil štiri leta gradbeni delavec. Prislužil pasem toliko, da sem potem doma lahko zgradil skromno hišo. Nikdar nisem mislil ostati zunaj, ampak sem imel vselej pred očmi to, .kako bom zidal doma in si ustvaril dom. Zdaj sem po- ročen, žena ni v službi, imava že leto dni starega sinka. Temu bo lepše! Ze zdaj je živahen, da je kaj." ,,Pijem ne, v kino ne hodim, televizije ne morem gledati, ker me bolijo oči. Že v službi jih preveč napenjam. Rad hodim na pašo, če pa sem že prost, potem se gotovo uležem in spim." Livar Gorše se je med pogovorom zares zasmejal le enkrat: ko sem ga vprašala, če je že bil kdaj na resnič-\ nem dopustu. ,,Morja še nisem potipal. Ko sem bil pri vojakih, sem ga sicer vkiel, ampak tudi na obali nisem bil. Za dopust, posebno z družino, ni časa in ne denarja. Z ženo morava pomagati mojim in njenim staršem pri kmetovanju. Dopust je kot nalašč za take stvari. Tudi na potovanja ne hodim. Bil sem nekajkrat v Ljubljani in Zagrebu, to je vse." In ko mi je livar Gorše povedal, da zasluži na mesec poprečno 2.500 din, včasih pa tudi malo manj, me je popolnoma prepričal, da je biti neposredni proizvajalec tudi težko. On in njemu podobni delavci so proletariat, ki se zaveda svojih pravic, še bolj ve za dolžnosti. To ni človek, ki bi se zanimal samo za s\^je delo. „V našem podjetju moramo vedeti, kako gre skupini, kako celotnemu kolektivu. Večkrat smo že bili v težavah, zato na sestankih po skupinah zmeraj razpravljamo: kako bi izboljšali proizvodnjo, kako bi lahko še več naredili in kako delati, da bi bili izdelki čim boljši. Meni je jasno, da vsak tak napredek pomeni boljši poslovni uspeh za podjetje, zame pa debelejšo kuverto. Pa da si človek ne bi prizadeval? !" Ko se mu je zdelo, da je že vse povedal o s»bi in svojem delu, da si je že dobro oddahnil od slepeče svetlobe pri peči, si je začel popravljati delavsko kapo, potem mi je rekel: „Bi šel nazaj, saj o meni tako nimate kaj pisati. Sem čisto navaden delavec." RIA BAČER Anton Gorše j'iv‘K Cdodnevna šola, ustanavljanje pedagoških centrov, vrnitev marksizma v šole, šolska reforma sploh in še posebej reforma kadrovskega šolstva — to so vprašanja, o katerih beremo, slišimo in razmišljamo tudi na Dolenjskem, vendar ne samo učitelji, pedagogi in vzgojitelji, marveč tudi dragi delovni ljudje, saj gre za pomembna družbena vprašanja. Da bi vsa ta vprašanja celoviteje in tehtneje predočili našim brucem, je uredništvo Dolenskega lista intervjuvalo Francija Salija, člana izvršnega. komiteja predsedstva CK ZKS, ki se posebej ukvarja z vprašanji vzgoje in izobraževanja. Naprosili smo ga, naj kot dober poznavalec razmer na Dolenjskem (tovariš Šali je doma iz Vavte vasi pri Straži, je učitelj, diplomiran sociolog, dalj časa je bil strokovni sodelavec družbenopolitičnih organizacij in pred odhodom v CK sekretar občinskega komiteja ZK v Novem mestu) vprašanja osvetli še g^ede na razmere pri nas. V imenu uredništva so se z njim pogovaijali: Matjan Legan, Jože Splichal in Ivan Zoran. Intervju objavljamo po magnetofonskem zapisu. Jasno videti potrebe — Čutiti je razkorak — iii,to že dalj časa — med oi^aniziranostjo šolstva in spreminjajočimi se družbenimi potrebami ... „Mislim, da moramo izhajati iz ocene, da je šolstvo kot sestavni del naše prakse v dosedanjem tridesetletnem delu dalo pomemben prispevek k materialnemu in duhovnemu razvoju družbe. Porasla je strokovna usposobljenost delovnih ljudi, okrepila se je njihova socialistična samoupravna osveščenost in dvignil kulturni nivo. Pri tem pa je treba omeniti tudi 15-letno delovanje delavskih univerz, katerih prispevek je nedvomno zelo pomemben. Družba je napredovala, se močno razvila, celotno šolstvo pa je začelo po metodah, vsebini in organizaciji dela zaostajali za njenimi izobražev^alnimi potrebami. Naj navedem nekaj podatkov! V naši republiki imamo že skoraj 50 odstotkov aktivnega prebivalstva, ki je ustvarilo precejšen narodni dohodek. Skoraj polovico so ga ustvarili v industriji in mdarstvu, ki zajemata okoU 55 odst. vsega aktivnega prebivalstva, četrtino v gostinstvu in turizmu, ostalo pa v kmetijstvu in gradbeništvu ter ostalih dejavnostih. Lahko bi rekli, da ustvarja narodni dohodek Kakšna naj bo današnja šola? Na vprašanja Dolenjskega lista odgovarja Franc Šali, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS v Sloveniji blizu 900.000 ljudi. Vedeti pa moramo, da je med delavci skoraj ena tretjina iz drugih republik, ki jim je treba prav tako zagotoviti šolanje, možnost za osebnostni razvoj itd. Strukturo poudarjam zategadelj, da se bomo znali glede vzgoje in izobraževanja prav ravnati, da bomo vedeli, čemu dati poudarek, kakšni naj bodo izobraževalni programi, učitelji in šole..“ Struktura ne ustreza — Nemara sili k tej preobrazbi tudi sedanja kvalifikacijska struktura zaposlenih, ki je, kakor večkrat slišimo, v Sloveniji še posebno slaba. ,,Trenutno je tako, da imamo v Sloveniji 28 odst. nekvalificiranih, 13 odst. polkvahficiranih, 39 odst. kvalificiranih (sem so všteti tudi delavci z nižjo izobrazbo), 13 odst. s srednjo šolo in le 3 odst. višješolskega in 4 odst. visokošolskega kadra. Podatki kažejo, da končuje študij le približno četrtina vpisanih študentov.“ — Ali je vzrok za to tudi v elitistič-nem obnašanju nekaterih šol, zlasti visokih, ki producirajo glede na vpis porazno majhen odstotek diplomantov? „Res je, še so težnje po elitističnem obnašanju, vendar so vzroki za tako velik osip širši in globlji. Z novim zakonom o visokem šolstvu se bodo razmere hitreje popravljale. Več bo usmerjanja v visokošolski študij in načrtnega, sprotnega dela s študenti. Oba, tako učitelja kot študenta, čaka bolj trdo pedagoško delo kot doslej in tesnejša povezava s potrebami zdmže-nega dela. Posamezne fakultete so vložile že precej napora, da bi tako delale in s tem zmanjšale osip, bolje reševale družbene kadrovske potrebe, hkrati pa omejile nesmotrno porabo družbenega denarja.“ — Zakaj so nekatere fakultete prenatrpane, nekatere pa premalo zasedene? Zavrnjena »nevtralna« šola „Usmerjanje izobraževanja še ni dobro, saj kažejo podatki, da na ljubljanskih in mariborskih visokošolskih zavodih študira mnogo študentov družboslovje in razmeroma malo naravoslovne vede. Očitno je, da bo treba usmerjanje bolje zastaviti že na srednjih šolah. Pri tem moramo imeti pred očmi industrijo in rudarstvo, ki zaposlujeta največ ljudi in največ ustvarjata, imata pa nezadovoljivo kadrovsko zasedbo, zlasti primanjkuje ljudi z visokošolsko izobrazbo. Stvari je treba popraviti, saj bomo le tako izboljšali tudi poklicno usposobljenost ljudi na najrazličnejših delovnih področjih. Razumljivo pa je, da pri teh prizadevanjih ne gre le za reformo vzgojnoizo-braževalnega dela v strokovnem smislu, ampak tudi za idejno naravnanost tega dela. Do zdaj je vse preveč prevladovalo mišljenje, da je dovolj, če dajo izobraževalne ustanove ljudi z ustreznim znanjem, medtem ko naj bi bil manj pomemben njihov vrednostni svet. To je bilo napačno, saj brez pravih vrednot človek tudi znanja ne more družbeno koristno uporabiti. Mislim na socialistične samoupravne in obče človeške vrednote, na marksistično izobraževanje in sociaUstično vzgojo. Zdaj se na vseh šolah v tem pogledu pedagoško delo izboljšuje. Marksizem je spet dobil domovinsko pravico, vendar ne le kot predmet v šoli; temveč že vse bolj prežema celoten vzgojno-izobraževalni proces.“ — Ali je ta pot gladka? „Ni rečeno, da ni nasprotnih teženj, da bi o socialističnih vzgojnih smotrih čim manj konkretno razpravljali. Najtežjaje situacija v srednjih in visokih šol^. Tuje bilo največ ,peda-goške svobode* in najrazličnejših ,teorij‘ o vzgoji, družbeni problematiki, njenem ustroju in razvoju. Učno- vzgojni programi so eno, drugo pa, kako so učitelji usposobljeni in jih tudi pripravljeni uresničevati. Ne gre zgolj za znanje, ampak za lastne izkušnje in pedagoško kulturo. Nujne lastne izkušnje in zgled učitelja Učitelj, ki ustvarjalno kritično ne sodeluje v družbenopoHtičnem življenju, ima premalo socialističnih samoupravnih izkušenj in zato vzgojni smoter teže konkretizira in ga posreduje učencem. Taki učitelji potrebujejo pomoč. Zavod za šolstvo ter marksistični center pri CK ZKS sta že razvila več oblik izobraževalnega dela za učitelje vseh stopenj, kar je njun pomemben prispevek k idejni krepitvi šole. Seveda pouk v učilnici ne more biti edina oblika idejnega dela. Mislim na svobodne aktivnosti (izvenšolska dejavnost), ki so v vzgojnem pogledu še posebno pomembne. Nekatere šole so prav na tem področju dosegle že lepe uspehe.“ — Mnogo je odvisno od učiteljev, zato si najb^ reforme vzgoje in izobraževanja ne moremo zamisliti brez reforme kadrovskih šol, se pravi ustanov, ki šolajo bodoče učitelje oziroma profesorje. „Sestavni del te-bitke je prav gotovo tudi reforma kadrovskega šolstva. Ta se mora začeti že v pedagoški gimnaziji in nadaljevati na vseh dmgih (višjih in visokih) šolah, ki usposabljajo bodoči učiteljski kader. Spremeniti bo treba izobraževalno vsebino glede na sedanje potrebe socialistične samoupravne vzgojno-izobraževalne prakse. V kadrovskih šolali bo treba usposabljanje učiteljev zastaviti tako, da bodo v celoti usposobljeni za delo z mladi-no.“ Prosvetnih delavcev manjka — Pri tem najbrž ne gre zgolj za to, da bi dobili kvaliteten kader, ampak tudi za to, da bi bilo kadra več. Med prosvetnimi delavci je še vedno slišati očitke, da je bila z ukinitvijo učiteljišč narejena napaka. ,,Res je, da v preteklih letih ni bilo ustreznega reda v usmerjanju mladih v pedagoški poklic. Tega niso kriva izhodišča kadrovske politike, ampak dejstvo, da jih nismo odgovorno uresničevali. Dogajalo se je celo, da so pri poklicnem usmerjanju nekateri prosvetni delavci sami odvračali učence od učiteljskega poklica, češ da gre za težavno in družbeno nepravilno vrednoteno delo. Tudi sistem pedagoškega šolstva je treba preurediti. Marsikaj dobrega iz nekdanjih učiteljišč bo treba v novem sistemu pedagoških centrov uporabiti, hkrati pa bolje kadrovati.“ — Kaj je torej potrebno napraviti? „Letos smo že začeli organizirano akcijo in od sleherne šole pričakujemo, da bo analizirala svoje probleme in usmerila določeno število svojih učencev v pedagoški poklic. Pričakujemo, da bodo že v novem šolskem letu pedagoške gimnazije dokaj polne. Težave bodo najbrž le s prostori. Izbrati je treba najboljše učence. V pedagoške gimnazije naj gredo tisti, ki res mislijo nadaljevati študij na pedagoških akademijah, tisti, ki resnično' želijo vzgajati mladi rod.“ — Podatki nekaterih pedagoških gimnazij (tudi novomeške) kažejo, da se je vpisno mnogo takih učencev, ki drugje niso uspeli. Na kaj nas to opo-zaija? ,,Na nezaželene posledice, ha osebno in družbeno škodo. Tisti, ki z veseljem dela, koristi sebi in družbi. Mladino je treba usmerjati v poklic glede na družbene potrebe in osebna nagnjenja. Začeti je treba seveda že v osnovni šoli. Postavili smo zalitevo, naj bi se v pedagoške šole vpisali učenci, ki že v osnovni šoli kažejo smisel za delo med mladino. Naj dodam, da se bo v sistemu usmerjenega izobraževanja mogoče za poklic odločati šele po 10. letu šolanja, kar pa ne pomeni, da ne bomo že v tem obdobju intenzivno spremljali in usmerjali mladine v najustreznejšo izbiro poklica.“ — Na Dolenjskem je značilno, da učitelji neradi gredo na podeželske šole. „To se da urediti tako, da že šola v takem kraju kadruje za pedagoški poklic, tu pa je seveda še odločujoča štipendijska politika in ne nazadnje tudi nagrajevanje učiteljev, ki gredo na podeželske šole. Reševanje teh vprašanj pa je odvisno tudi od tega, kako gledajo na te stvari v posamezni občini, kakšen je njen urbani razvoj, in ne nazadnje, kako gledajo na pedagoško poslanstvo sami učitelji, oziroma na vlogo šole neglede na to, kje je.“ — Kaj je danes šola v svojem bistvu? ,J>Jikakor ne samo izobraževalna ustanova, marveč Čedalje bolj tudi kulturno, rekreacijsko središče kraja oziroma krajevne skupnosti. Povsod bi morali_ delo na šoli tako razvijati in širiti. Šola mora koreniniti v ljudeh in ljudje morajo za šolo in njen razvoj storiti več kot doslej, saj gre za prihodnost otrok.“ — Torej gre za celodnevno šolo. Mnenja, ki smo jim prisluhnili na Dolenjskem, so precej različna: eni so „za‘", drugi pa to sprejemajo s pomisleki. Zgrešena mnenja o celodnevni šoli „Tisti, ki imajo pomisleke, izpostavijo kot osnovni problem vprašanje vzgoje, kot da bo zdaj šola trgala otroke od družine. To je seveda popolnoma zgrešeno mišljenje. Prav zavoljo družine, otrok in zaposlenih obč^ov* organiziramo celodnevno šolo. V njej ho delo in življenje organizirano tako, da bo otrok vseskozi dejavno vključen v svet odraslih in odrasli v široko zastavljeno delo in razvoj otrok. Laliko rečemo, da bo takšna šola v pomoč vzgojnemu prizadevanju družine, ne p^ obratno. Ko govoHmo o vzgoji, se moramo zavedati, .da gre v šoli predvsem za socialistično vzgojo, se pravi za socialističen odnos do dela in njegovih rezultatov, do sočloveka, kolektiva, za privzgojo ustvarjalnih delovnih navad, za privzgojo vrednot, kot so: sodelovanje, enakost, tovarištvo, odgovornost, skromnost, skrbnost, ljubezen do domovine itd. Šola mora oblikovati vse tiste elemente otrokove osebnosti, ki mu bodo omogočali polno in ustvarjalno delo in življenje v samoupravni socialistični družbi. Vse drugo, še posebno namigovanje, da bo celodnevna šola odvračala otroke od vere, cerkve itd., je poenostavljeno in zlonamerno gledanje. Za socialistične odnose, za samoupravljanje se morata namreč bojevati tako verujoči kot neverujoči. Dolžnost šole je izobraževati otroke na izsledkih znanosti ter izkušnjah boja za socializem in mir v svetu.“ Ne povečevati socialnih razlik — Celodnevna šola gotovo ni med najmanj pomembnimi smotri, ki jih želimo doseči z reformo šolstva? „Obravnavati jo moramo kot sestavino celotne reforme, o kateri sem že govoril, zato jo moramo programirati kot vse druge akcije. Iz programov mora biti razvidno, kaj bo trebi, dograditi, izpeljati, koliko denarja zbrati in v kakšnem času. Č as j .auti. R*1' ga pri tem ne bi smen i Sr vSitiprtV' pa je treba, da bi moral ^#1 grami stvar delovnih lj_ ‘ v temeljnih organizacij oZjow dela, krajevnih skupn ^ ^ občini. V teh programJi ne^i^ biti prostora za tiste ’ z mf preidejo na celodnevn^ fei J širni „injekcijami. • J ^ tako, da se ne bi soci Tudj slabrf šolami še povečevale- ^ bi morale vsako le lodnevna* novega. Ponekod bo en0izmefi pomenila zgolj bitko tei0va^ pouk, drugje lzgradnJ,i pa ^ likovnega prostora ^ \ športnih površin itd. .ejj,poJ.i njen koncept osnovn RednasreJ ga je treba uresnic un0 bo t ne bodo dovolj, p° tninii takšno šolo tudi z do fic j0 M in prostovoljnim del \ hoteli imeti. Tu se b , zveZJ predvsem Socialist* . ^ fronta vseh socialistic ■ organizacij in društev stično samoupravno di.“ Naloge pedagog centrov , -Vpomočtejšo^^V prav gotovo tudi v je? naj b! jih med drugimi tudi v y p „Pedagoške centre aioge. velike'in odgovornLvne jih moramo kot « ^ ri usmerjenega izob eracije ^ bodo morali nove 8 , jjj s#1, družbi in mladini P ,turnih ^ w nih vzgojiteljev m l tog* *1. Novem mestu, n 0^i pedagoška gimnaz,Ja tre^a ,j dagoške akademije, je tega pedagoškega noVili d vi Cim prej bom°.n xiin boljei fl mestu ta center 1 polenli0ttc tem hitreje bomo .^ ^goj predovali v - Zatika se v stip Ugotavljamo, t»a sic#.^ upravni sp°razU . eIidijs,- "'o^ostih na-t P^piavah na f >gih priredK"^^ *^oncertih SvS'^0 taKf'^- Sklenili so, oSi iŽct v p«na šest-^ pa si ^ Dunaj, |,3«ta. Vodja sVi evrop- 4n S.^ je nad sodS*"® Sj,, ^avi, da :- °^^*ovanje m nav- pesmi za Spoznavanje ^KO ILC «S^S'3ko,r0 delno pS^iJ'v2goL,°manjkanje •no urecn '-CV’ rnorani° JmVZgoino-i2SiCevati rcfor- ŽS .“»Ctee,ata“8a i 4ill fe!" v obstoječih' aSoSlte blažev^i P°učevati Pedago-Tak0nnOvuSebino. novo izo' feeo&Č1*« s""™° .11? *Xrd p-*- !tŽARj?*S!iS2 ^anjc ^ hladim ol!°*V’ ki naJ bi ^^el?lP^go&evalne S° med J1 delati L i ccntri Predvirt m’ ali ’tšfsjg Mliai S&5Ss*Sfc Jg? p0^P»h^eki« vi.pouk v0rebiti tud?jlteljstv°. Čuvali > ^mer Pfedm^ 'V' ^^nkrafj Novem • ^Iod _ 1 mož- SiSSh^ss °ddeuJ p°dločajo i Vio ^diri J.h ne bo n SLrnnazjj ' & » fc5?a RUSTjA ■ * Prizor iz novega slovenskega filma „Čudoviti prah“, ki ga bomo v soboto videli tudi v Novem mestu. »Čudoviti prah« v Novem mestu Novi slovenski celovečerni igrani barvni film po romanu Vjekoslava Ka-leba bodo v Novem mestu prikazali v soboto, 26. aprila „Čudoviti prah“, film, ki ga je po romanu hrvaškega pisatelja Vjekoslava Kaleba režiral Milan Ljubič in zanj napisal tudi scenarij, bodo v soboto, 26. aprila, prvič videli tudi v Novem mestu. Delo je posvečeno 30-letnici osvoboditve in 30-letnici slovenskega filma. Zgodba opisuje odisejado dveh partizanov, gimnazijca in kmeta, ki sta izgubila svoji enoti. Junaka nimata imen, že pisatelj jime je preprosto rekel Deček in Goli, vendar sta kljub temu jedrnato in prepričljivo prikazani osebnosti in hkrati simbol mladosti, ki sc z golimi rokami postavljata po robu zla. Etičnost in vztrajnost junakov dajeta „Čudovitemu prahu“ svojevrstno in za da- našnji čas aktualno razseznost. Režiser Ljubič, ki jc pred leti zaslovel z vrsto dobrih kratkih risanih in dokumentarnih filmov (njegov je Portret meniha), je za „Čudoviti prah“, svoj prvi celovečerni igrani film v barvah, izbral igralcc, ki ne žive vsi v Ljubljani in so nekateri celo člani z druženja filmskih igralcev Srbije. Tako nastopajo: Ljubiša Samardžič in Silvo Božič (v glavnih Koncert, ki je navdušil Mešani pevski zbor iz »Krkeiz^- ^Ag^i a ' AVTA VAS UsUf je v petek Svetno enotnost ,^dlonu S: ^oSK prvenstV0 7~ občmsko 50 igrali n* ,■ osnovne * jA^eUkei" sta-L *° * nue močno na tumirja, igsicr: mi prvo mesto, najboljša pa je bila zopet Novomeščanka Jasna Dokl. Kot kaže, raste na tej novomeški osnovni šoli tudi nov rod dobrih telovadk, ki pod skrbnim vodstvom Majde in Uije Slijepčeviča osva^jo vedno več prvih mest. Tako ima osnovna šola Grm razen odličnih atletov še obetavno vrsto telovadk, ki je zrastla iz. množičnosti. Rezultati: pionirke ekipno: 1. OŠ ^ Grm—(Movn jnestoV 17iS^90;-4)^sa:_______ mezno: 1. Jasna Dokl (Grm) 37,85, 2. Hlastec (T. Čufar) 36,85, 3. Rcm- šak (H. Smrekar) 36,65; mladinke ekipno: 1. gimnazija Šentvid 179.55, 2. I. gimnazija Maribor 178,05, 3. gimnazija Novo mesto 177,10; posamezno: 1. Ketiš (L gimnazija Maribor) 37,40, 2. Kokalj (L gimnazija Maribor) 36,90, 3. Klemenc (gimnazija Novo mesto) 36.55. RUDAR B- KRMELJ 18 : 37 Rokometaši Krmelja so tokrat nastopili v gosteh in katastrofalno premagali domače rokometaše. I7.ka7.ali so se 7 odlično igro v obrambi in natančno v napadu. D.B. afe? pet| £«?<■>* &• 10» S&Mforat §7$^ Škaf? S m J2>o: rg$*ar) 1:11,0 S0. ?^no- ■» 3-20 2- S- fte, I 50 ,ws k<&wJJne “go. strok,n Zahod' C j '(‘'e pa ovnjakov, H^0*1 «p£ahfm ^ >£23*» skupnosti. In kako je na Dolenjskem? 2e lansko leto je pri-ča, da smo tudi pri nas na najboljši poti. Razna društva organizirajo množične akcije: kolo-zdravo telo, akcije trim, orientacijske pohode, tek v naravi itd. Zal pa pri nas še vedno pozabljamo na starejše ljudi. Marsikdo napačno meni, da je upokojitev pač upokojitev. Morala bi biti začetek obdobja, ko se upokojenec lahko v večji meri posifeti dejavnostim, ki se jim je moral prej odpovedati, med njimi tudi športu, rekreaciji v taki meri, da se človek dobro počuti in da upočasni procese staranja. Zato ne bi bih napačno, ko bi telesnokulturne skupnosti v letošnjem letu številnih jubilejev, in tudi za naprej, sestavile delovne programe, v katerih bi dali prednost kreativnim in razvedrilnim aktivnostim. J. PEZELJ J netili domačega vratarja. Bili so borbeni, s tako igro pa srečanja niso mogli izgubiti. INLES: L Kersnič, Mikulin 5, S. Kersnič 3, Matelič 2, Sile 15, Andolšek 1, Ambrožič 1, Tanko 1, J. Keisnič, Žuk, Radič. POLET-SEVNICA 23 : 29 V Murski Soboti so se Sevničani pred 500 gledalci izkazali predvsem s hitro in nesebično i^o. V prvem polčasu sta si bili ekipi izenačeni, kljub temu so odšli gostje k odmoru z zadetkom prednosti. V drugem delu srečanja so Sevničani zaigrali še hitreje in ob koncu srečanja slavili prepričljivo zmago, ki, jih je še bolj utidila na tretjem mestu. SEVNICA: Možic, Krištofič, Simončič 1, Vrtačnik, Jurišič 2, Bizjak, Svažič 10, Koprivnik 1, Doblekar 7, Novšak, Sumej 8, Sirk. LISCA - SLOVAN 24^: 26 Naša napoved v prejšnji številki bi se lahko uresničila, če bi Sevničanke igrale v obrambi bolj požrtvovalno. Slovanove igralke so v prvem delu polčasa zaigrale na „silo" in povedle z 12:6, v nadaljevanju pa so domače igralke zaigrale umirjeno in do^konca polčasa dosegle štiri zadetke. V drugem polčasu so izenačile na 17:17, ko pa je sodnik izključil Mejakovo, so Ljubljančanke povedle in do konca ohranile minimalno prednost. LISCA: M. Plazar, D. Plazar, Starič 1, Kovač, Rugelj 10, Mlinarič 8, Mejak 1, Popovič I, Pesjak, I-Uvart, Zveglič 3, Pfeifer. 1:. R. BREŽICE - STEKLAR 15:14 , Domače rokometašice so zasluženo premagale gostje iz llrdstnika. Tekma jc bila ves čas izenačena, izkazala pa sc jc predvsem veteranka Kežmanova. S to zmago so se Breži-čanke pomaknile na lestvici na osmo mesto, in kot kaže, jim bo v boju za obstanek v ligi uspelo. BRl.ŽlCl': Mribernik, Halon 1, ŠtauiK'r 1, Bah 1, Dimič, Zakšek, Rožman 2, Vogrinc, Lipej, Kežman 10, Cetin, Levačič. I BREŽICE - DOBOVA 20 : 24 # Derbi ljubljanske rokometne lige so zasluženo dobili gostje iz Dobove. Z novimi točkami so se Dobov-čani utrdili na prvem mestu, in kot kaže, bodo že jeseni nastopili v prvi slovenski rokometni ligi. Tekmo je gledalo več'kot 1000 gledalcev, ki so bili s prikazano igro zadovoljni. BREŽICE: Jurkas, Bršec 1, Bu-zančič 8, Zore 1, Ban 2, Vervega 5, Rožman, Blaznik 3, Novak, Knific. DOBOVA: Levičar,, Ostrelič, Drek, Vascer, Deržič I, Arh 2, Novoselec 5, M. Doberšek 3, Bosina 6,-B. Doberšek 7,Tomše. M. JARANOVIC KORA - KRKA 14 : 20 V prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige za ženske so rokometašice novomeške Krke slavile šc eno pomembno zmago. Vrstnice Kore so premagale brc/, težav. Vodile so že 17:7 Kori pa je uspelo katastrofalen poraz omiliti. KRKA: Hribar, N. Blažič 3, Kastelic 3, Konečnik, Pintarič 4, Kralj, Brajer, Šega 7, llodnik 3, (irijl. Drag man in Golob. LITIJA-BETI 5:2 V prvenstvenem srečanju področne namiznoteniške lige so Metličani gostovali pri Litiji, ki se poteguje za eno izmed najboljših mest in s tem ža vstop v II. slovensko ligo. Gostje so dobro zaigrali, toda kljub temu proti izredno borbenim domačinom niso mogli doseči več kot časten poraz. Rezultati: Urbič - D. Pczelj 2:1, Stare — Hauptman 2:0, Puce -Ulil 1:2, Stare - D. Pezelj 2:0, Urbič — Uhl 1:2, Puce - Hauptman 2:0 in Stare - Uhl 2:0. D. P. KRKA - DUPLJE 30 : 19 Novomeščani so v prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige še enkrat odlično zaigrali in dosegli prepričljivo zmago 30:19. Pri domačih so tokrat dobro zaigrali vsi, Pungerčič pa sc je izkazal z 12 zadetki. Š. D. H\mt METLIKA - V Metliki je bilo prejšnji»teden pionirsko šahovsko področno prvenstvo, na katerem so se izkazali predvsem domači šahisti. Rezultati: mlajše pionirke: 1. Žalna 10 točk, 2. Stari trg ob Kolpi 8, 3. Metlika 4,5; mlajši pionirji: 1. Višnja gora 10,5, 2. Semič 8, 3. Kočevje 7,5; starejše pionirke: 1. Metlika 17, 2. Žalna 16, 3. Mokronog 15,5; starejši pionirji: 1. Kočevje 18,5, 2. OS Grm Novo mesto 14, 3. OŠ Ribnica 10 točk. (V. K.) METLIKA - V 6. kolu mladinske občinske nogometne lige, ki jo je pripravila komisija za šport in rekreacijo pri OK ZSMS Metlika, so bili doseženi naslednji rezultati: Lokvica - Brezovica 2:2, Rosalnice - Novo-teks 9:3, Gradac - TGP 3:2, Suhor - Radoviča 1:4, Božakovo — Beti 3:0, Kiasinec - Slamna vas 3:5. Se naprej vodijo nogometaši Slamne vasi, saj imajo že 11 osvojenih točk, sledita pa enajsterici Radoviče in Gradca. (M. B.) ŠPORT OD TU IN TAM NOVO MESTO - ŠŠD Grm in Bršlin sta bili gostiteljici najboljših, pionirskih košarkarskih ekip. Občinsko prvenstvo v košarki za osnovne šole je organizirala ObZTK s pomočjo KK Novoteks, tekmovanje pa jc spadalo v okvir slovenskega pionirskega košarkarskega festivala. Vrstni red - pionirke: OŠ Bršlin, OŠ Grm, OŠ Katja Rupena;pionirji: OŠ Katja Rupena, OŠ Dolenjske Toplice, OŠ Žužemberk. (M. J.) BREŽICE - Na OŠ bratov Ribarjev je bilo pred kratkim področno prvenstvo v gimnastiki. Nastopilo je 18 osnovnofclskih in 6 srednješolskih ekip. Rezultati: pionirji: Zžigorje 177,25, Krško 170,45, Krmelj 169,80; pionirke: Brežice I 187,70, Trbovlje 180,10, Krško 179,70; posameznice: Vesna Deržič, Anica Hribar, A da De Costa (vse Brežice); mladinci: gimnazija Brežice I, gim-nazija Brei^ce II; mladinke: gimnazija Brežice I idr. (N. N.) nogomet METLIKA — Komisija za šport in rekreacijo pri OK ZSMS Metlika je prejšnji teden organizirala tudi tekmovanje v namiznem tenisu. Med ekipami so bili najboljši Gradčani, slede pa igralci z Radoviče, iz Slamne vasi, z Božakovega in iz Beti. Pri posameznikih je bU najboljši Slavo Kočevar (Radoviča), sledita Anton Stipanič in Marjan Malešič, oba iz Gradca. (M. B.) RIBNICA - Rezultati v dolenjski rokometni ligi: Semič - Dobrepolje 25:20, ŠOTtjemej - Kočevje 21:34, Krka - Šmarje S^ 0:1(), Višnja gora - Sodražica 2J:32, Ponikve -Gradišče 20:28, Grosuplje - Cerklje 20:25. (M. G.) ■ DOB - BELA KRAJINA 1 : 4 Medtem ko smo v prvem pplčasu gledali počasen in nezanimiv'nogomet, sta sc ekipi v drugem delu močno popravili. Izkazali so se. zlasti Črnomaljci. V obrambi so igrali zanesljivo, v napadu pa hitro in učinkovito in dosegli kar štiri zadetke. Za jrostc so bili uspešni Tone Weiss, Grgoraš in Karm dvakrat, edini zadetek za domačo ekipo pa je dosegel Kaplan. M. GORENC ELAN - KRIM 1:1 Gledalci, ki so v nedeljo prišli na tekmo, so bili s prikazanim nogometom zadovoljni, ne pa tudi z delitvijo točk, saj so bili domači precej boljši od gostov. Nepričakovano so povedli gostje,-izenač il pa jo Agenta.-Kot kaže, je ta mladi napadalec trenutno v odlični formi, saj ni tekme, da sc ne bi izkazal z odlično igro in zadetki. Po tem kolu so na prvem mestu ponovno nogometaši iz Črnomlja. Sedaj imajo dve točki več kot Novo-meščani. G. M. 1 RAKEK-RIBNICA V: 2 Ribničani so sc v Rakeku izkazali s hitrim in učinkovitim nogometom, žal pa jim sodnik ni bil 'naklonjen, saj jim je razveljavil kar tri zadetke. Kljub temu so Ribničani dosegli še eno pomembno zmago in z njo dve novi točki. Gola sta dosegla Petrovac in Kukič. M. G. BREŽICE - ŠOŠTANJ 1 : 2 Brcžičani so v nedeljo razočarali. Kljub temu da niso nastopili štirje stalni člani ekipe, bi lahko igrali hitreje in bolj borbeno. Gostje so vodili z 2:0, tik pred konccm tekme pa je Kuzmin, dosegel častni zadetek. Če bi domači nogometaši izkoristili enajstmetrovko, bi lahko v tem srečanju osvojili polovico prvenstvene točke. M. JARANOVIČ ČRNUČE - KOČEVJE 1 : 2 l.najstcriea Kočevja je v nedeljo gostovala v C mučali in v prvenstveni tekmi ljubljanske nogometne pod/vezne lige dosegla pomembno in zasluženo zmago. Gostje so bili ves čas boljši, izkazal pa se je Jože Kovač, ki je dosegel oba zadetka. Z. I. KAJ, KJE, KDO? V 16. kolu SRL za moške bodo v Ribnico prišli rokometaši Rudarja. To bo lepa priložnost za vse rezervne Inlesove rokometaše. V Sevnico bodo prišli igralci Šoštanja, ki imajo sedaj samo točko manj kot Sevničani. Nedvomno ta podatek pove, kako bodo morali zaigrati nekdanji drugoligaši. Igralke Lisce bodo gostovale pri Savi, ki ima tri točke več; prav gotovo imajo lepo pnložnost, da svoj minus „popravijo*4. Čeprav gredo Brežičanke v goste, bodo domov prinesle dve dragoceni točki! S povprečno igro bi morale slabe igral' ke Ete premagati. In kako bo v 2. kolu slovenske košarkarske 1 A fige? Obe naši ekipi sta v prvem kolu tekmi preložili in si s tem „pridobili44 še sedem dni za trening. Močno pomlajena Novoteksova ekipa bo nastopila pred domačimi gledalci: pomerila se bo z novinci v ligi, z ekipo Ježice. Napoved: z normalno igro bi Novomeščani lahko osvojili prvi letošnji prvenstveni točki. V Metliko pridejo gostje iz „druge zvezne lige44, košarkarji Ilirije, ki so v prvi tekmi brez težav premagali Celjane. Nedvomno je, da bomo v Metliki lahko gledali zanimivo tekmo. Napoved: po vsej verjetnosti bodo „ligaši44 zmagali. Z nedeljsko zm^o so Brežičanke osvojile nove pomembne točke, ki obetajo, da se bodo mlade, še neizkušene rokometašice le obdržale v najkvalitetnejši slovenski rokometni ligi. Na sliki: vrsta Brežic s treneijem Darkom Šetincem. (Foto: M. Jaranovič) I* belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314 177 telex 31 260 yu bel SANDOLINPX«5 • uživa mednarodni sloves • odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki • najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa • uničuje plesen in zajedalce ter je odporen proti vremenskim vplivom • služi za osnovni ter končni premaz in je izdelan v 13 barvah ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN NAVODILA ZA UPORA-. BO SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja GRADNJA ŽALEC Bolertrtil M»< iMŽOleBj Za tujske sobe NAPREDEK TURIZMA je v veliki meri odvisen od gostinstva, zato moramo za gostinstvo resno skrbeti. Gre za kvalitetnejšo postrežbo, za čim boljšo ureditev lokalov ter zato, da gostinstvo nudi gostu prav vse potrebne usluge. Novo mesto kot središče Dolenjske privablja iz leta v leto več tujih in d(mačih gostov, še veliko več bi jih prišlo, ko bi ne bilo take stiske za tujske sobe in ležišča. To vprašanje je v Novem mestu čedalje hujše, ne bo ga mogoče rešiti drugače kot z gradnjo hotela s tujskimi sobami. V ZADNJEM C ASU še na Dolenjskem zelo razvija strelski šport z zračnimi puškami. To je hvalevredno, ker ta šport nudi lepo razvedrilo vsakomur. Pri tem pa je treba grajati početje nekaterih ljudi, ki se uče streljanja predvsem na žive stvari, najraje na ptice. Vrabci so ponavadi prvi na vrsti, z njimi vred pa tudi druge koristne ptice pevke, kot so siničke, pa tudi škorci niso izvzeti. Člani lovskih družin so našli že veliko ubitili ptic vseh vrst. Ne izključujemo, da se bodo strelci lotili tudi fazanov. ITALIJANSKE OBLASTI so letos na meji pri Sežani ponovno vmile skupno 16 naših državljanov, ki so nezakonito odšh iz naše države. Do sedaj so italijanske oblasti vrnile našim oblastem že skupno 249 naših beguncev. DVA MESECA ŽE teče pouk v novozgrajeni šoli na i^revo-lah. Vaščani so šole zelo veseli in imajo do šole in učiteljev lep’ odnos. Vse drugače pa je v sosednji vasi Žvirčc. Tam učiteljice niso imele nočnega miru, le redke so bile noči, da ni kdo robantil, pod njihovim oknom. Koje bila šola na Žviičaii ukinjena in so ut.iteljicc presolili v Prevole, razgrajači vseeno niso odnehali. C as je. da enkrat /a vselej napravimo konec temu nocnenm robanteiiju. Prosimo tudi postajo LM v Žii/.enibciku. da odločno nastopi in napravi red in mir. (I/. DOLLNJSKHGA LISTA 22. aprila 195.S) msKTumBU SVETOVNO ZDRAVJE - Po vsem svetu smo praznovali dan zdravja. Ob statistični]) podatkih, ki govore, da dela v tujini 4500 jugoslovanskih zdravnikov, bi morda za hip lahko pomislili, da je našim ljudem v belem svetovno zdravje res pri srcu, ko bi seveda ne vedeli za šilinge, marke, krone in dolarje. . . Pa tudi ko bi ne vedeli, kako težko je dobiti zdravnike na podeželske ambulante v nekaterih naših republikah- . . OBVESTILA - Mnogokrat razna turistična podjetja v želji, da bi svoje goste točno obveščala, zaidejo v prav posrečene zapise. Tako je hotelska uprava v richmondskem hotelu zapisala: „Stranišče je zaprto zaradi popravila. Nekaj metrov od tu je lep ribnik!i‘ Kdor je znal povezati oba napotka, ni bil v zadregi. Nekateri gostje pa so riiorda premišljali, kje se podnevi skriva vodnjak, ki ponoči tako lepo.žubori. PREDAVATELJ - Študentje neke univerze v Ameriki so bili že močno zdolgočaseni, zato so „glavni” ugotovili, da bi bilo dobro, ako bi za predavatelja najeli nekega svojega bivšega študenta, ki je sicer znan tudi kot dovtipnež. Rečeno, storjeno. Eric Cohen je prišel predavat. Takple pa sc je končalo eno od njegovih predavanj: „Statistično je dokazano, da vsak tretji človek ni povsem norfnalen. Ako imate dva dobra prijatelja in mislite, da sta povsem normalna, potem vam ne preostane drugega, kot da priznate, da niste normalni vi sami.“ 1-ric Cohen ni več stopil na predavateljsko tribuno ... IKARICA — Na chicaškem letališču je neka starejša, dama mučila uslužbenca zaradi nerednili letalskili prevozov. Ko je svoje nerganje zaključila z besedami, da bi liitreje prispela domov,če bi si v ušesa vstavila dve peresi in odletela, ji je uslužbenec strokovno odgovoril: „Izvolite! Steza je prazi\a.“ MOŽ BESED - C. Ciiamberlain je bil med prijatelji znan kot odločen mož jasnega hotenja in strogih pogledov na družbo in medsebojne odnose. Za takega bi ga še ve.dno imeli, ko bi slučajno he bili pri zaroki tega moža besed. Hrabri in strumni Chamberlain je svoji zaročenki pripravil kratko govoranco, da ne bo nikakršna copata, da mora njegova beseda obveljati, da bo le on gospodar. K tem besedam je na koncu dodal: „Ti je tako prav, draga? “ DOBRI STARI CaSI Skupina angleških mornarjev, ki iirepeni po dobriii starih časih, jc odplula na pot okoli svota v Nlarodavni jadrnii,!. s kakršno jc prod iii^kaj sto loti ki. nil na onako pot sloviti angleški i>«>-morščak I rancis Dnikc. Drakcjo In! svoj čas poznan tudi kot morski razbojnik. Da le nc hi vrli pomorščaki svojega vzornika v vseh stvareh zvesto posnemali! Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Ljubljana je skoro porušena (Hud, skoro) obupen udarec je zadel v preteklih dneh kranjsko deželo ter sploh vso Slovenijo, zlasti pa njeno srce - belo Ljubljano. Velikonočno nedeljo zvečer se je zemlja silovito stresla, poslej so se čutili nad teden dni manjši potresi vsak dan, in v Ljubljani zemlja še sedaj nc miruje. Groznt so nasledki te šibe božje. Mraz mora spreleteti človeka, ko čita dopise iz raznih krajev, kako se je zemlja tresla, kako je vse trepetalo in ječalo, kakor bi imeli ljudje nekak predokus sodnega dne. Po hišah je nastala takoj čudna zmešnjava. Vse orodje je jelo poskakovati, vrata in okna so šklepetala, z miz in omar so padale knjige in druge slične stvari, pod zemljo se je čulo votlo bobnenje, stenske ure so se ustavile, stropi so se udirali^ dimniki padali na tla, stene nokale, živina tulila. Največ je trpela Ljubljana,^ici je skoro porušena. (Iz Metlike) se nam poroča, da se ona miloščina, katero sta dobili občini Radoviča in Rosalnice, ni prav pravično delila. Delila sta se namreč krompir in debelača, a veliko pravih revežev, ki niniajo nič, ni dobilo nič, marsikak že sicer dovolj premožen posestnik, pa je dobil še miloščino povrhu. (Nekaj denarja) zgubil je delavec od sobote zvečer do 12. ure v nedeljo, ter prosi onega, kateri ga je našel, naj ga blagovoli proti primerni nagradi v bukvami J. Krajeca oddati. (So nekatere) vrtne kuhinjske rastline, katere kaže v večji meri na nji vali pridelovati, ker se v mestih prav lahko in dobro prg^^dajajo. In prodajajo se v zimskem času, koje kuhinjska zelenjava ravno najdražja. Take rastline so: radič, vohrovt, karfijola, ziinska nadzemeljska koleraba. Ako bi se v okolici Novega mesta pridelovanja teh rastlin poprijeli, vstre-ženo bi bilo pridelovalcem, kateri bi za nje lep denar i/.tižili, vstreženo pa bi bilo tudi meščanom.' (l/ UOl LNJSKIH NOVK' 1. maja 1 X‘)5) „Oslepljeni astronomi Z novimi sateliti niso prav vsi zadovoljni Vsak novi satelit, ki ga lansirajo v zemeljsko orbito, znanstveniki z veseljem pozdravijo, s^* jim omogoča nove raziskave ali izboljšave že obstoječih načinov delovanja. Podobno je bilo tudi, ko je NASA pred kratkim poslala v tirnico okoli zemlje dva nova satelita za prenašanje televizijskih oddaj. Zapeli so jima hvalo. Toda prišle so vesti,^ ki so to hvalo zmanjšale. Radioastronomi, delavci v tisti smeri znanosti, ki je zadnja leta naredila velik korak naprej, so pričeli govoriti o onesnaževanju vesoljskega prostora okoli Zemlje. Oba izstreljena satelita jim namreč povzročat;a nemalo težav. Satelita ATS — 6 in SMS — 1 oddajata radijske valove, ki slepijo radioastronom^e opazovalnice. Da bi bila škoda še večja, oddajata satelita prav tiste valovne dolžine, ki šo pri radijskem opazovanju vesolja zelo pomembni. Signali, ki prihajajo iz vesolja, so zelo šibki, tako da jih veliko močnejši signali iz obeh satelitov zMka prekrijejo. Pri tem pa niti ni važno, ali se satelita nahajata na območju opazovanega neba. Njun učinek sega tudi \7.7A zemeljske krogle. Frank Kerr, radioastro-nom, ki se z vprašanjem elektronskega onesnaževanja vesolja najbolj temeljito ukvaija, pravi, da bomo prej ali slej morali preiti na veliko manjše šte^o satelitov, ako želimo ohraniti možnosti radijskega opazovanja vesolja. „V primeru, da bo takih satelitov, kot sta ATS—6 in SMS—1, nekaj več, bomo lahko gpvorili že o katastrofalnih posledicah.“ Drugačni Casanova Veliki ljubimec ni bil samo to - Potnik Za tiste, ki jili najbolj navdušuje popotovanje skozi pokrajine ženske postelje, kjer brezobzirno nabirajo srečne lovorike, radi pravimo, da so pravi nasledniki Casanove. To ime nam pomeni simbol za neugnanega ljubimca, avanturista, človeka, ki se predaja samo čutnim užitkom. V tem nas potrjujejo številne knjige in filmi, pa tudi „Spomini“ samega velikega ljubimca. Čeprav je preteklo več kot 180 let od njegove smrti, je njegov lik še vedno živo zarisan v našo zavest. Žal pa je ta lik lažen. Casanova ni bil tak, kakršnega poznamo po številnih romanih in opisih. Novo luč na lik Casanove so vrgla raziskovanja njegovih spominov, ki jih je pisal v pozni starosti. Strokovnjaki so dokazali, da je večina knjižnih izdaj spominov ponarejena. Pravi francoski izvirnik dokazuje, da Casanova ni bil le neutruden iskalec čiitnili užitkov, ampak da je bil tudi izredno razgledan človek. Po svetu ga ni gnala želja po lovu na ženska krila. Kot sam piše, je popotoval iz želje po spremembah in spoznanju. Dopisoval in vzdrževal je zveze s tako znanimi sodobniki kot so bili Voltaire, Jean Jacques Rousseau, Winkel-mann, ruska carica Katarina in pruski kralj Friedrich II. V tedanjih družbenih krogih je slovel kot izredno duhovit in bister človek. Res je Jjubil ženske in tudi ^nske so ^ ljubile v velikem številu, toda samo lovec za užitkom ni bil, kakor so ga prikazovali ponarejeni dokumenti. m i m I Brez prijatelja Učitelji so me klicali v Mišji dol, da jim pomagam, ker imajo težave z Žefranč kovim Jožetom. Takole so mi sporočili: „ Jožko hodi v srednji razred naše šole in fe kar naenkrat nehal pisati domače naloge. Uči se sploh ne, in ikoravno hi bil med najboljšimi, zdaj ne odpre ust, kadar je vprašan. Drugi učenci se igrajo, klepetajo, on pa nič. Vedno je zamišljen in na obličju se mu vidi, da je nesrečen, Z drugimi vrstniki se ne druži Najraje je sam. Vse smo že poskušali, vendar ne zvemo ničesar. Tudi starširne. “ S kobilico sem se podal v Mišji dol in jo pustil pred Žefrančkovo domačijo. Pohlevna žival je čakala na mestu, jaz pa sem se izgubil za nekaj časa med hišami. Ko sem se vrnil, je pri kobili^ ci stal Jožko in ji ponujal šop ovsene slame. Kobilico sem potrepljal za ušesi in začel Jožku pripovedovati o njej, o tovorjenju v V________________^_______________ Trst, na Dunaj in i’ druge kraje^ ko še ni bib železnih in asfaltiranih cest s hitrimi vozovi, ki danes drčijo po njih. Z odprtimi usti je požiral hioje besede, zato sem pripoved olepšal in jo kajpak tudi razvlekel. ' „Kaj ti nimaš prijatelja ali pa žival, s katerim bi se družil? “ sem ga vprašal. „Nimam. Imel sem psa, pa mi ga je oče ubil. “ „Ti je še vedno hudo za njim? “ „Je. Očeta sem tako prosil, naj mi ga pusti, pa vedno obvelja njegova. Ubil ga je, ker je bil star. Ker ni takoj poginil, ga je potolkel z lopato. “ Tolažil sem ga, vendar je še vedno ostala bolečina v njegovem srcu. Ko bi njegov oče ali pa drugi starši vedeli, kako trpijo otroci, ko jim pred očmi uničijo igračo ali žival, bi se spomnili,- da so takrat postali njihovi mučitelji in sovražniki MARTIN KRPAN Sladko maščevMi; "S"'soo za Kaj do užalil, C e je ijeval vašo ^ naprej zlobno p ^„liseU ščevanje - J n se porodi ščevanja so lali ' od starodavneg zaoko,nerazunil^3i^,^^ -r do hinav^^ varjenja zna V Anienki, K* J številnih ^ji in jetih morilcih, proslulftstvareh^i nova vrsta .j ionaln? nasprotju s tra^ion^j tegni in je- dolžno in Maščevanje pre«,-, lo znan prizor iiiedij; nictanj kov obraz. . . Osnovana je 0 cija. ki organg metanje toiie^ imenuje „Tor a v na voljo vsakoniu,^^^, mu maščevati n y čin. En okoli 35 izvedejo kjer koh ze. ^ je pri hitreni sti ali drugen J kjer je veliko J dovodna pipa P agent v akciji- i • Povzorc“fna1$e -S»£5^ 3W&S05 "j“'i'pa,U pte zaF»$ Vsekakor g lanCj , je noro, ven‘ kotje|>> manj naSll^ 'vo panje m kn*v - ^* In ne nazadn*^ s rist vsaj slasc ^ da se .Al1? Poročajo, iz^o5^ maščevanja Q v* ^ kjer je nasa N’e \>cf ■ ^ nih država • p, ^ kali tud' ’ ameriške n JP® kaj navdušen*- J H".g glave- p&FJpjf | „Vaj' „os I I skron-"" ',r val«- 2n 30 LET SUOBODB CBSTITOJO a na delovni akciji SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZSMS drugih organizacij ter društev v občini ^^P'-ostora tesni kombinat novo es novo mesto siraz.a J Konfekcija na Vinici fbmsJeks^ tekstilna tovarna NOVO MESTO šivalnica v Industriji obutve S15w Senovški kovinarji SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZSMS in vodstva drugil« organizacij ter društev v občini m s Pogled na Trebnje SKUPŠČINA OBČINE TREBNJE OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZSMS in' vodstva drugih organizacij ter društev v občini SKUPŠČINA OBČINE KOČEVJE ? k OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV. OBČINSKA KONFERENCA ZSMS in vodstva drugili organizacij ter društev v občini - SKUPŠČINA OBČINE METLIKA OBČINSKA konferenca OBČINSKA KONFERENCA OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV ^ (MINSKA KONFERENCA in' *odmw> dnigih organizacij ter društev * ^ 2 instalacijsko podjetje Novo mest NOVO kovinske konstrukcije . loK®!f^Ke \ oprema za trgovine, gostinske In storitve strojne in stavbne ključavnic Trgovsko, podjetje _jia deh in drobno s servisi OBČINSKA KONFERENCA £KS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZSMS In vodstva drugih organizacij ter društev v občini NOVO MESTO n / / ■ #7 SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ loniiiiialiiD pirijetje NOVO MESTO G8ZDND CISPODARSTVO NOVO MESTO S JJVAROVANJE ZAVAROVALNICI H>EH\JaVGHWESTQ Avtoprom^t, gostinstvo in turizem NOVO MESTO-STRAŽA Opravljamo prevoz tovora in potnil(ov. PlriDoro čarno gostinske storitve v hotelu m gostišču TOKA ~ BLAGOVNICA v Črnomlju TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO Šivalnica v TOZD Črnomelj NOVO MESTO dolenjka bbti HCTUKa ''čestita intf&itorjem, sodelavcem za l.maj, praznik deta! KMETJE že dolgo ste pričakovali knjigo o strojih storili smo vse, da bi ustregli vašim zahtevam, za vas smo pripravili knjigo KMETIJSKI STROJI ki jo je napisal znani strokovnjak, vodja zavoda za kmetijsko mehanizacijo pri Kmetijskem inštitutu Slovenije inž. RAOUL JENČIČ * CENA ZA IZVOD KNJIGE JE 60 DIN dober nasvet vam lahko prihrani več kot stane knjiga, zato nemudoma izpolnite naročilnico in jo pošljite na ČZP „Kmečki glas", Ljubljana, Miklošičeva 4. Knjiga bo izšla spomladi leta 1975 ----------------------------------- NAROČILNICA DL Za ČZP KMEČKI GLAS, Miklošičeva 4 — Ljubljana Ime In priimek .......................... Točen naslov....................... • • Nepreklieno naročam knjigo „KMETIJSKI STROJI" (To naročilnico izpolnite in izrežit<» ter pošljite na naš naslov.) rl inles Inles GRADITELJI ■ - ^ HOMELITE INFORMACIJE; MALOPRODAJA RIBNICA (061) 87-212 vsak četrtek DOLENJSKI LIST © O/POPUST ZAVSE IZDELKE 5 NAŠA VOJSKA STROJ RIM. MATI BOGOV SUKNJIČ IlebT DOGI RIM.4 STROKMC OSEBJE ENINA IPL. POD GOLDINAR |ZDElWMEd mL EDUARD MORIKE VESELJE G[Msnr SENEGALA IZDELO- VALEC IGEL VEZ PLESEN na VINU POVRŠINA KNJI St OCRT OL ZLATO JABOLKO IGO BF RISALNI PRJPOMIH CEK PI^LAZ VELEBIT PREBMLEC ISTRE DEL NOGE PESTNER RADIJ ''•''•••••HllllllllilHlilliiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUHIIHIIIIIIHHIHIIHIIIIIIIIIISIlllllllllllllllHimilllllllllllllMHE ^Gora, ki kadi« sredi soli 1 na PUšc !^Vnostnn^anakil v južni Eritreji v divji lepoti prekaša celo ■—P Vrsie meseca - »Hamsini« prinašajo smrt Me- SS SlaEn° takih b S ftžne L1’- Pu*čavski j sko Htntreie.S prcdel DanS^0n'°f- *5 t ,, 1 MesenarFei.?aradl oitoa11*. ki i„atePt;™4ujejo "•"»S&S nekdaj morje, ki ga je razpolovil 400 kilometrov dolg greben. En del je postal današnje Rdeče morje, povezano z Indijskim oceanom, drugi pa je brez sladkovodnih pritokov izparel. Pb sto tisočletjih se je pokazalo morsko dno, več deset in sto metrov debele plasti soli, ki leži 160 metrov pod gladino Rdečega morja. Danes je Danakil predel, ki, gledan iz zraka, dejansko spominja na površje Meseca. Vulkanska tla, iz katerih nenehno kipijo vroči vrelci, ki izparevajo in tvorijo nove plasti soli, ustvarjajo čudovita kristalna prostranstva. Tu vulkana^ Ale nenehno vre lava. q\/ se nahaja eden od dveh vulkanov na Zemlji, ki nenehno bruhata lavo; Erta Ale Etiopci imenujejo „Gora, ki kadi“. Do Danakila ni lahko .priti,’ še težje pa ga je preiti. Za to je potrebno veliko časa, odpornosti, potrpljenja, zaloge hrane in pitne vode, goriva in posebno vozilo. Treba se je prebijati čez’ kristalne stolpe soh, slapove iz slanih zrnc, vrhove belih planin, pisanih ,,ledenih“ polj, kjer je „led“ sol. V Dan^ilu je taka vročina, da je na tleh mogoče speči jajce; slana polja so videti kot neskončne in neoporečno gladke letalske steze. Toda ko jih namoči deževje, se spremenijo v moije belega blata. Tudi oblaki nad Danaki-lom ne pomenijo zmeraj samo ogromne količine vod-nili hlapov. So lahko tudi znameniti „hamsini", ki se podijo po nebu od Arabskega polotoka čez Rdeče morje nad Danakil, in čeprav spominjajo na čisto navadne znanilce viharnih neurij, so to zloglasni peščeni viharji, nosilci smrti za vse in vsakogar. SVETIMI KRAVAMI In *■ V ijs«. J • k« . H^jka. Kar j,,. -!e srečen uradnik. „Teh pa pri nas ”*^j Pa stL Zj“traj Pridita po metlo!“ U^{Žagotov,iem>V'a"J^? ie P°izvedoval Paradižnik. nSajta na lev« J! od8ovarjal Pisar- -Po u*ic» j° • • • Številk ’ na desno ih nazadnje narav- . Monca ^ka PetinPetdeset!“ ®kl° ‘ se lepo zahvalila. Kako bi se ne! Iz-n a P° ulici n*, i ’ ^i človek pričakoval. In spešila ...°st ju je gn-,hevo Pa '.la desno in naravnost. Utruje- 1 ^'sobno? ’ *)a tuc*‘ firbec: je stanovanje eno, dvo / UstavUa sta se pred številko petinpetdeset in počasi počasi jima je postalo jasno: ne eno ne dvo in ne tri--sobno stanovanje ju ni čakalo! Cestni pometač, to je v Indiji Koromandiji najnižja kasta in ta spi na pločnikih. Pred hišo številka SS^sta bili res še dve ležišči re--zervirani za naša zakonca in nanju sta se zleknila Paradižnik in Paradižnica. „No da," se je ozrl naokrog Paradižnik: kupi odpadkov so vsepovsod krasili ulice. „Ce nič drugega, dela nama ne bo manjkalo!" Na sprehod po zdravje Gibanje omogoča boljše počutje - Kisik že dolgo je znanstveno nesporno, da je sposobnost mišljenja in razsojanja oslabljena, ako možganske ccli-ce nc dobivajo dovolj kisika. Skupina kliničnih psihologov je to doto-zala s starejšimi prostovoljci, ki so dvakrat na dan vdihavali čist kisik. Po 15 dnevih se je vsem prostovoljcem izboljšal spomin za 25 odstotkov. Na osnovi teh in številnih drugih poskusov so prišli do spozna-' nja, da vse aktivnosti, ki omogočajo večji , dovod kisika v možgane, povečujejo tudi sposobnost m'išljenja. Dr. iFrederick Jung, predsednik ameriškega medicinskega društva, trdi, da poskusi nesporno dokazujejo, da je neaktivnost za človeka škodljiva in da gibanje veliko pripomore k dobremu duševnemu zdravju. Kaj vpliva, da se dovod kisika v možgane zmanjšuje? Predvsem vidijo veliko zlo v alkoholizmu. Čezmerno uživanje alkohola povzroča zamašitve možganskih kapilar, s tem pa slabo „dihanje" možganskih celic. Pri alkoholikih se krvna zrnca spajajo v kepice, ki zapirajo kapilare in ne prepuščajo kisika. Možganske celice tako veliko hitreje odmirajo. Med drugim zožuje možganske krvne žile tudi „sedeči način" življenja, stalna napetost, dirka za stan-d^dom, kajenje in prehrana, v kateri je obilo živalskih maščob. Zdravniki in psihologi torej pripo-ročajd, naj sc moderni človek čim več giblje, telovadi ali ukvaija s kakšnim drugim početjem na svežem zraku. Za starejše .ljudi naj bi veljalo, da morajo skoraj vsak dan na krajši sprehodi Poleg tclesnili vaj priporočajo tudi duševne: učenje tujih jezikov, ukvarjanje z glasbo, reševanje logičnih problemov in podobno. Oboje združeno in mirnejši način življenja bo preprečilo prezgodnje starenje in ohranilo tclcsno-dušcvno či-lost tudi v kasnejših letih. J. Tuli v Ljubljani Trume mladih so sc pred štirinajstimi dnevi zgrinjale v slovensko prestolnico. Zakaj? Zato, ker je nastopil dan J, dan, ko je bil napovedan koncert ene najbolj opevanih in slavnih skupin rock glasbe na svetu, britanske skupine JethroTull. Skupina je nastala leta 1968, iz anonimnosti pa se je prebila, ko je na neki zabavi pod etiketo „Rock‘n‘roU Circus" zabavala RolUng Stonese in drugo smetano britanske rock scene. Kmalu so postali stalen gost na lestvicah velildji in malih plošč. Sprva so bili še ena od vodilnih „underground" skupin, loda kmalu je pomen te besede zvodenel in s svojo drugo veliko ploščo „Stand Up" so dobesedno šokirali publiko in glasbene kritike. Divji mož s flavto, lan Anderson, je izkoristil svojo priložnost in skupina Jethro Tuli je kmalu postala ena najvplivnejšili na svetovni rock sceni. Njihova najuspešnejša mala plošča „Living In The Past“ jih je predstavila najširšem krogu ljubiteljev rock glasbe. Ker so se z vsako veliko ploščo :q>reminjaU člani skupine, sč je spreminjala tudi njihqva glasba. Od začetnih, kratkih in celo dokaj preprostih skladb sc je njihova ^asba razvila v tako kompleksne izdelke, kot «ta npr. njihova albuma „Tlrick As A Brick“ ali „Passion Play“, izobUkovala pa sc je tudi (do danes) končna zasedba; lan Anderson (vokal, flavta, akust. kitara,. sax), Martin Bane (kitara), JefFrey Hammond-Hammond (bas), John Fvan (klaviature) in Beiriemore Barlo\v (bobni). Zdi se mi, da so Jethro Tuli v hali Tivoli le postavili nekaj rekordov. Videl sem že mnogo, tudi precej boljšDi skupin, toda vseeno lahko rečem, daje bil njihov ,-,show“ na visoki ravni, dokaj naštudiran in uspel. Svetlobni efekti so biU med najboljšimi, kar sem jih kdaj videl. Glede glasbe pa tole: mar je kdo od tistih, ki so bili na koncertu, pričakoval, da so člani skupine J. Tuli (razen I. Andersona, ki je avtor tudi vse njihove glasbe) kaj dosti več kot povprečni glasbeniki? Mar je kdo pomislil, da je le njihova glasba in Anderson tisto, kar jih dviga visoko nad povprečje? Po koncertu je bilo namreč precej kritiziranja, zdi pa se mi, da je v bistvu tako: nekomu, ki „se spozna na stvar“, pač nekaj ni bilo všeč in je izrazil svoje nezadovoljstvo. Tisti, ki pa so ga slišali, so začeli koncert na veliko kritizirati. Saj tudi meni marsikaj ni bilo všeč. Ves čas sem imel občutek, da smo publika dobro izkoriščen, objekt podcenjevanja, kar so mi potrdile tudi Andcrsonove kretnje z rokami, ko nam je nakazoval, da nam nudi nekoUko pameti. Pa še kaj. Toda v bistvu sino lahko s koncertom zadovoljni, saj je bila tudi glasba sama ena najboljših, kar smo jih kdaj slišali v hali Tivoli. Veseli smo lahko, da se je situacija pri nas izboljšala, da nam ni treba več hoditi v Muenchen na take koncerte. DRAGO VOVK DR. BOŽO OBLAK Posledica hrupa Hrup ali trušč je vsak nezaželen glas kakršne koli jakosti. Vedno povzroča motnjo pri poslušanju običajnih zvokov, ki jih človeško uho dojema. Hrup je lahko za človekov sluh usoden, odvisno pa je od njegove pogostnosti, jakosti, trajanja, pa tudi od spola, starosti in privajenosti človeka, ki ga posluša. Človeško uho je zelo komplicirana naprava. Da bi slišali prostorno in da bi se lahko orientirali, imamo dvoje ušes, ki sprejemata slušne valove in posredujeta vtise naprej v, možganske centrc. Slišimo lahko vse zvoke v jakosti od 0-150 decibelov in od 15 do približno 20.000 tresljajev v sekundi. Jakost čez 150 decibelov je že tako mo.čna, da grozi počenje bobniča v ušesih. Ker je vsak zvok sestavljen iz ra/.Učnih tonov, lahko prav iz teh razlikuje uho različne zvoke. Kakšen hriiji obdaja civiliziranega človeka, lahko \idimo !/ nekaterih primerov. Letališča imajo približno 1 20 decibe-l()\ hrupa, mostni promet do 90 decibelo\. Zato govorimo že ■ o /vočnem onesnaženju okolja. Pri stalnem poslušanju hrupa okrog 85 decibelov pa nastopi že tako velika okvara v slušnih organili, da ostane človek stalno naglušen. Zanimiveje, da •en sam motocikel napravi toliko hrupa kot 100 avtomobilov skupaj. Iz tega sledi misel, da tovarniški hrup že dolgo ni več edini vir hrupa, pač pa da seje hrup preselil prav v najbljižjo okolico naših domov. Poleg naglušnosti povzroča hrup še druge neprijetnosti. Posebno nizko število tresljajev in močna j^ost povzročata spremembi? v dihanju, prebavi, kroženju krvi po telesu, mišični napetosti, ravnotežju in še v nekaterih drugih telesnih funkcijah. Res je , da se to večinoma popravi zaradi velike sposobnosti človeka za prilagajanje različnim situacijam. Hrup seveda vpliva tudi na čustvenost in živčevje sploh in povzroča zaradi tega lahko različne čustvene in živčne^ rekcije. Ali je mogoče uteči nevarnostim, ki jih povzroča hrup? Tovprašanje je trenutno po vsem svetu zelo pomembno in znanstveniki se trudijo, da bi prepričali odločujoče dejavnike, da bi z ustreznimi ukrepi zmanjšali hrup na tako.mero, da ne bi bil več nevaren. Nedvomno je to najbolj prava pot ža odpravo zvočnega onesnaženja okolja. Ustrezni predpisi zoper hrup že veljajo v industrijskih obratih, pa tudi zakon o cestnem prometu omguje hrup iz avtomobilskih izpušnikov. Na takih mestih, kjer je hrup premočan in prenevaren za človeka, pa so predpisana ustrezna varovalna sredstva, ki večinoma pokrivajo ušesa, da ne bi bila zaradi hrupa prizadeta. Taki naušniki pa morajo biti opremljeni z napravami, ki dovoljujejo sporazumevanje in pravočasno ter pravilno dojemanje varnostnih signalov. Vata, ki jo nekateri dajejo v ušesa, da bi jih hrup ne motil, ni priporočljiva. Ne zaščiti dovolj in tudi lahko povzroča vnetne in druge neprijetne spremembe v sluhovodu. POTA m sta? § I Dežurni poročajo TAT V PEKARNI - 15. aprila so imeli med popoldansko delovno'" izmeno tatu v pekarni v Ločni. Ivan Grčman je v garderobni omarici pustil obleko in denarnico, iz nje pa je izginilo 1.850 dinarjev. PONESREČENA ŽGANJEKUHA - 15. aprila so Bevčevi v Orehovici v gospodarskem poslopju kuhali žganje. Dimna cev iz salonita, kije bila speljana skozi podstrešje, kjer liranijo seno in slamo, se je vnela, tako je nastal ogenj. Gasilci iz Orehovice so omejili požar na podstrešju, zgorelo pa je ostreje, seno in slama, tako da je škode za okrog 8.000 dinarjev. PRI SKUBICU RAZBIJALA -Črnomaljski miličniki so morali 16. aprila iz gostilne Skubic odpeljati Marka Tankuloviča in Ivico Marušiča iz Kanižarice, ker sta vinjena začela razbijati steklenino in drugo, kar jima je prišlo pod roke. Do iz-treznitve so ju pridržali, morala pa bosta še pred sodnika za prekrške. VSE JE POGORELO - 17. aprila okrog 23. ure je nastal požar na gospodarskem poslopju Alojza Kadiv-nika v Gabemiku pri Škocjanu. Leseno poslopje, krito s slamo, je povsem pogorelo, hkrati pa je šla v nič še motorna kosilnica in nekaj orodja. Škodo cenijo na H.000 dinarjev, domnevajo pa, da je bil ogenj podtaknjen. Storilca iščejo. STRIPTIZ ZA DEKLETA - 19. £f>rila popoldne so imeli metliški i^ičniid preccj dela z Antunom Klišaničem iz okolice Otočca na HrvaScem. Ta dan je bil izpuščen iz zapora, a se je takoj na^pil, potem pa v gostišču na Dragah upnzoril nenavaden lov. Najprej je odložil oblačila, nato pa začel k>viti dekleta, vendar so ga miličniki kaj hitro spravili na hladno. Caka ga sodnik za prekrške. VINJEN JE HOTEL VOZITI -13. aprila zjutraj so novomeški miličniki pridržali Alojza Čučnika iz Krškega. Osumili $o ga, da je vozil vinjen, kar je pokazal zeleni balonček, možak pa je hotel vožnjo nadaljevati.-Moral je na iztreznitev. , TAT V STANOVANJU - 9. aprila dopoldne je bil v stanovanju R6-žalije Bohorč na Otočcu nepoklican gost Nekdo sc je prikradel v stanovanje, odnesel pa je uro, potovalko in bluzo, da je lastnica oškodovana za 1.000 dinarjev. Mlatili vssvprek Splošen pretep bi lahko imenovali dogodek, ki se je pripetil 19. aprila takoj po polnoči v črnomaljski restavraciji Grad. Samo zato, ker je 23-letni Anton Rožman vzel Rifatu Šabanoviču brizganec in se je ta protivil, je Rožman vrgel vanj kozarec. Ko je Šabanovic opazil ranjeno lice, je „sovražniku“ zagnal nazaj steklenico. Vmes je posegel s stolom še Silvo Zorec iz Lokev in z njim mahnil Šabanoviča. Temu je sledil splošen ravss stoli in steklenino. Mlatili so vsevprek, kamor je padlo. Rožmana! in Šabanoviča, ki sta oba iz Črnomlja, so morali odpeljati v bolnišnico, da so jima zašili rane. Pretepači so si vroče glave že ohladili, vročina pa jih bo najbrž znova oblila, ko bodo prišli pred sodišče. Prijavljeni so namreč javnemu tožilcu. 4 v Samoboru je cvetela trgovina z vozniškimi in prometnimi dovoljenji, ki jo je vodil Franjo Dovečar, uslužbenec SNS, strankie' pa mu je pošiljal Brežičan Ivan Franko. Branko Pečnik iz Vel. Malene je iz Nemčije pretihotapil tri avtomobile in jih z Dovečar-. jevo pomočjo tu dobro „pretopil^.- Prvi na listi obtožencev, ki so se aprila zagovarjali na novomeškem okrožnem sodišču, je bil 40-letni Branl^ Pečnik, obtožen nedovoljene tr^vine. Ta je kot bivši zdomec avtomobile m^jih^tu** prodal, razen NIKAR V LEVO! Veliko manj prometnih zastojev bi bilo okrog 14. in 15. ure, če vozniki iz smeri Gotna vas, ki vozijo proti kandijskemu križišču, ne bi zavijali v levo proti Rotarjevi in Trdinovi cesti. Zaradi dolgih kolon vozil na Trdinovi mora miličnik, ki usmerja promet v križišču, zapreti vse tri smeri, da lahko odpre prosto pot na Trdinovo. Vse to povzroča zastoje na mostu, na Za|;rcbški cesti in na Partizanski uhci. Miličniki priporočajo čim manj zavijanja v levo. lega pa je k ponarejanju nagovoru l-ranja Dovečaija, tajnika komisije za b.dajo vozniških dovoljenj v Samoboru. Tako je Pečnik od Dovečaija dobil 5 žigosanih obrazcev za —vozniško^dovoljenje ifh 2-ebrazca-za— prometno dovolienjc, za to uslugo pa je odštel 2500 dinarjev. Pečnik je K dvakrat ponaredil listine, tako da je na dobljene obrazce vpisal podatke za lažno prometno dovoljenje. Vrli vsega je še iz nekega starega potnega lista iztrgal fotografijo ženske in jo prilepil na prometno knjižico, žigosal pa jo je kar s kovancem ^ za 50 pa^. Uspelo mu je, vendar za kratek rok. Sodišče ga je spoznalo za krivega, prisodili so mu 1 leto in 4 mesece zapora ter mu odvzeli 2150 din protipravno pridobljene premoženjske koristi. Drugi obtoženec 1'ranjo Dovečar h. Samobora, star 38 let, je i>o Ugotovitvi sodišča v letih 1969, 1970 in 1971 neupravičeno jemal obrazce vozniških in prometnih dovoljeni ter jih prodajal. Tako je kakih 20 občanov iz raznih krajev Dedno pravo sestavljajo pravni predpisi, ki urejajo prehod zapustnikovega premoženja na dediče (zakonite, nujne ali oporočne). Glavni vir dednega prava je zakon o dedovanju, za dedovanje kmetij pa še zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev. V tem prispevku se bomo seznanili z zakonitimi določili, ki zagotavljajo dedno pravico zapustnikovemu zakoncu (možu ali ženi). Tako kot za ostale dediče velja tudi za zapustnikovega zakonca, da lahko deduje na podlagi zakona ali na podlagi oporoke. Zapustnikov zakonec deduje na podlagi oporoke, če je zapustnik napravil pravno veljavno oporoko; 6 tem smo obširneje pisali že v eni prejšnjih številk Dolenjskega lista. Ce pa zapustnik ni napravil oporoke ali če ta ni pravno starši in njegov zakonec. Pokojnikovi starši - 'če ti ne živijo več, pa zapustnikovi bratje in sestre in njihovi potomci' - dedujejo 1/2 zapuščine, pokojnikov zakonec pa deduje drugo polovico zapuščine. Ce pa pokojnik ni zapustil zakonca, dedujejo zapuKino pokojnikovi starši. Ce pa sta oba od zapustnikovih staršev umrla pred zapustnikom in nista zapustila nobenega potomca, deduje vso zapuščino preživeli zakonec. bedni tfelež zapustnikovega zakonca se lahko poveča, če deduje z dediči drugega dednega reda (»-starši oz. brati in sestrami) in sam nima potrebnih sredstev za življenje. V takih primerih lahko sodišču odk)či, da deduje zakonec tudi del tiste zapu^ine, ki bi jo po zakonu dedovali drugi dediči, ali pa vso zapuščino, če je njena vrednost Dedna pravica zakoncev veljavna, nastopi zakonito dedovanje. Zakon o dedovanju določa krog zakonitih dedičev (dedni red). V prvem dednem redu dedujejo po enakih delih pokojnikovo zapuščino otroci in zakonec. V primerjavi s prejšnjim dednim pravilom je sedaj dedni delež preživelega zakonca drugače določen. Prej je namreč zna^ zakončev dedni delež 1/4 ne glede na število otrok, sedaj pa je lahko dedni delež zakonca večji ali manjši, odvisno je od števila otrok. Zapuščino pokojnika, ki ni zapustil potomcev, dedujejo majhna. O zahtevi za |X)večanjc dednega deleža odloča sodišče na zahtevo zakonca v zapuščinskem postopku. Ce pa ostali, dediči trdijo, da ima zakonec za preživljanje dovolj lastnih sredstev, mora sodišče napotiti zakonca na pravdo. Preživelemu zakoncu gredo tudi potrebni gospodinjski predmeti (pohištvo, posteljnina, kuhinjski pribor), če je živel z zapustnikom v skupnem gospodinjstvu. Dedni delež zakonca se laliko tudi zmanjša, če so otroci iz več zakonov. Zakonec je tudi nujni dedič. To pomeni, da ima praviloma pravico do dela zapuščine, četudi mu oporočitelj ni ničesar zapustil v oporoki. Nujni delež zakonca znaša polovico tistega deleža, ki bi mu šel |X> zakonitem dednem redu, npr. če nastopata kot dediča poleg zakonca še dva zap. otroka, bi znašal zakoniti dedni delež zakonca 1/3 zapuščine, torej znaša njegov nujni delež 1/6. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica in gre zato zakoncu določen del vsake stvari (sdlastnina); oporo-čitelj pa lahko določi, da dobi nujni dedič svoj delež v denarju ali v dok)čenih stvareh. Posebna določba, ki je v korist zapustnikovega zakonca, je v zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč inz*asebnih kmetijskih gospodarstev. Ta /ukon, ki prekinja na Slovenskem ' 100-letno tradicijo pravnega urejevanja kmetij, namreč določa, da prvenstveno deduje kmetijo zapustnikov zakonec. Šele, čc se ta odpove dedovanju, deduje kmetijo tisti upravičeni dedič, ki ga soglasno določijo drugi dediči m bi tudi lahko dcdoviili kmetijo. Dedna pravica med zakoncema preneha z razvezo ali z razveljavitvijo zakonske zveze.* Zakonec pa tudi nima dedne pravice, čc je zapustnik že vložil tožbo na razvezo zakonske zveze in sc po njegovi smrti ugotovi, da je bila tožba utemeljena, ali če se po zapustnikovi smrti ^ ugotovi, da zakonska zveza ni bila pravno veljavna, in kar je največkrat v življenju, če je življenjska skupnost med zakoncema |K) krivdi zapustnikovega zakonca ali v s|)orazumu z zapustnikom trajno prenehala; zakonca se sicer nista razvezala, a ne živita več v skupnosti. S^ri J AN simonCiC „Očka, vrni se zdrav domovje geslo najmlajših, ki sodelujejo v prometnih akcijah. Ce očka ne bi preveč pritiskal na plin, če ne bi izsiljeval prednosti in če bi bil med vožnjo zmeraj zelo previden, potem tudi nesreč ne bi bilo toliko. Pred prvomajskimi prazniki, ko bo na cestah s(»t na tisoče vozil, je prav, da se tega spomnimo! Posnetek je z regijskega tekmovanja o prometu, ki je bilo pred v---------------y kratkim v Novem mestu. (Foto: Ria Bačer) Šoferji s kupljenim izpitom Skupini 16 obtožencev, vmešanih v kupčije z vozniškimi In prometnimi dovoljenji, so aprila sodili na okrožnem sodišču dobilo možnost, da se z avtom brez izpita pojavijo na cesti. In take šo^ ferje smo srečevali! Etovcčar je bil obsojen na 1 leto in 2 meseca zapora in odvzem premoženjske koristi 19.100 dinarjev. Toliko namreč cenijo, da sc je nabralo od posameznikov, ki so plačali za kupljeni izpit od 600 do 700 dinarjev. Komercialni diifektor tega ilegalnega podjetja z vozniškimi knjižicami je bil Ivan Tranko iz “Brežic, po -poklicu—šofer, star 38 letr Ta-je-Dovečarju pošiljal stranke. Za 9 primerov so ugotovili, da jih je v Samobor usmeril Franko, čeprav sam trdi, da ni imel pri tem nobene koristi, temveč le „dobro srce“. Tega mu niso veijeU, ampak so ga obsodili na 7 mesecev zapora in povrnitev 2800 dinarjev, kolikor računajo, da se je okoristil. Vsi ostali obtoženci: Karel Cirdanc iz Vel. Malene, l-erdinand Umek iz Krškega, Ivan Strgar iz (llo-bokega. Slavko Koprivec iz Brežic, Mira Jež iz Ljubljane, Jože Pregrad iz Dol. Skopic, Ivan Kovačič iz Kapel, Stanko Železnik in i‘'ranc Vrhovšek iz Trebnjega. Zlatko Božič iz Novega mesta, Božidar Lorber iz Mrzlave vasi, Ivan Cerjak iz Zdol in Martin Kenk prav tako iz Zdol -so bili kupci lažnih dovoljenj; obsojeni so bili na 3 do 4 mesece zapora, pogojno za dobo enega leta. Na razpravi so manjkali še trije kupci: Ivan Božičnik ' iz Koprivnice, • 1'ranc Požun iz Sevnice in Vlado Razum iz Senovega. Tem bodo sotlili posebej. Sodba, ki jo je v imenu senata izrekel Janez Smolej, še ni pravnomoč- VLOMILEC PRIJET Poročali smo, da jc bi vlomljeno v prostore Kmctijsl zadruge Metlika, 16. aprila | so prijeli 23-letnega Hinka Baj ka z Radoviče, ki jc osumljt vloma. Fant dejanja niti i zanika, rekel pa jc. da jc to n redil iz maščevanja, ker ga ni hoteli sprejeti v službo. Bajuk v preiskavi tudi /^radi druj; prekrškov/oper premoženje. VLOM V KOČO Meacko i/. Krškega vozil v smeri Brestanica, ob srečevanju z drugimi vozili pa je ustavil ob robu ceste. Za njim vozeči mopedist Pavel Koštomaj iz Sotelski*ga, ki ji' vo-žil v preknitki varnostni razdalji, S4' je zaletel v tovornjak. Lacko ji' na srečo opazil na a'sti klobuk, stopil je pO)!ledat in opa/il pod tovornjakom mopedista. PoskrlK'1 je, da so !?a odpeljali v bolnišnico. MtTLIKA: TRK BREZ DOVOLJENJA - 16. aprila je Metličan Stjepan Plevel izpred Badovinčeve gostilne vzvratno zapeljal avto na CBE, tedaj pa je iz novomeške smeri pripeljal mimo z osebnim avtom Zadarčan Duško Vukman. Trčila sta, pri tem pa imata lastnika za 2.500 din škode. Ugotovljeno je, da je Plevel vozil brez vozniškega dovoljenja. NOVO MESTO: PODRTA NA PLOCNIKU - 15. aprila popoldne jc Novomeščanko Anico Arhnaver v naselju Nad mlini podrl mopedist 16-Ietni B. V., ki je zapeljal kar na pločnik. Arhnaverjcvo so z zlomljeno nogo odpeljali v bolnišnico, fantič pa je vozil brez izpita. TRl'BNJE: DEKLITC!- CEZ CESTO - Vitomir Dražumerič iz Trebnjega je 16. aprila popoldne vozil osebni avto po (iolievem trgu^ nenadoma pa je stekla čez cesto 8-letna Kristina (lorenc, tudi domačinka. Voznik je sicer zavrl, vendar ni mogel preprečiti trčenja. Ranjeno deklico so odpeljali v bolnišnico. VRANOViCl: SKOCiL IZ 1-iCKA - Jože Oder iz Vavpče vasi je 16. aprila vozil fička skozi Vrano-viče. Zapeljal jc avto na bankino, od tam pa ga je zaneslo po strmini navzdol, kjer sc je prevrnil. Voznik je še pravi čas skočil iz avtomobila, tako da sc mu ni nič zgodilo, ima pa za 4.000 din škode. NOVO MESTO: SEM IN TJA - 17. aprila zvečer je Novomeščan Rade Paraš vozil'z osebnim avtom po Ulici Majde Sile, vendar je avto zanašalo, končno pa je trčil v osebni avto, s katerim se je naproti pripeljal 1'ranc Rodič iz Nove^ mesta. Gmotno škodo so ocenili na 3.000 dinarjev. OTOCEC: V OVINKU PREHITEVAL - Novomeščan Anton Jazbec jc 17. aprila zvečer pri Otočcu prehiteval tovornjak na neprekinjeni črti in še v ovinku, naproti pa je prijK'ljal z avtom zdoniec Anton Majerič iz Potoka. Jazbec je trčil v Majeričev avto, nato pa zdrknil še pod tovornjak, medtem ko jc Majeričevo vozilo odbilo po ,nasipu na travnik. Jazbec in trije sopotniki so MU pri trčenju poškodovani in so vse odpeljali v bolnišni-“(».■■ta^^poSkodbe^pasirdolilirttRtr potniki v Majeričevem avtu. Gmotna škoda zjiaša okrog 40.000 dinarjev. , TRflL V RESa' ČRNOMELJ:Stanc CA - Crnoma£vozil« 18. aprila popoldne.’0 ^ p*e Kolodvorski ubcij ^jjpiH zdravstvenemu d ^ NflJ? zadnje stra™ vakcr ic vozil Džordževskcga,^jc ^ STRAŽA: MED ggLi RAL _ NovonidSčan ^ 18. aprila P°P°'“fNovem«^ avto od Straže prOsku5ai zapretv med vožnjo pa jc mjjz3g prta zadnja vrata- ^ fjt na bank,n°’bsta na^u.^ | avto pa je obstal"- naavl0> ( BUSlNJA « j • Cmomaljčan vi"K nce,pn^ l aprila vozil čez: C £ in J vasi pa je dohitel p j hitrost, ker jc « Ker jc za njun vozi dalji Metličan ke “Sdct^OOdi^ v BOLNIŠNIC' 15. aprila jf f’JrjSfS rega grada pclJalP, na dvjj Krhkem in tem pa^fftvlS izKi*l5f)/ Adcmu.Josif?vl .gmpasf j. sta sc zaleteli. P s0 ga o | vič zlomil noj,o bolnišnico. "ggli eden RA» , 15. aprila .^jftrV# sr Traktorist pa se je zaletel vanj. VoJJJJ med‘J: bil na mestu mg* s te«. njegovega wp j. ybolii škodbami odpcij izs'ljev*1-5 21 aprila P°P°“Ti'j proti l»1n0*SfcjS«'Sll Anica Miler-,kJ pfl£& Po stransta cest prcd , motorisl in Wfj9 tem pa trčj* Rač^lia vanega Anto ^jjnico- so odpeljali v boin^ ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, brata in strica KARLA GRM z Uršnih sel 72 . {/ lernili sc najiskrcncjc zahvaljujemo vsem, ki so ^LjLrelčli poslednji poti, darovali vcncc in cvetje inn* ^ P' sebno zahvalo izrekam sosedom Magdi Kio' nSico P° Jožetu Klobučar in Mariji Klobučar za yscs7R UH>n\^vc(* *5 težjih trenutkih. Iskrena hvala predsedniku * -g ^ N° ^ slovilne besede, rudniku Kočevje, godbi J12.^ gjka ijj . sta, ZB Novo mesto, sodelavkam TOZD ZeU gc ^Icra Krka Novo mesto za podarjene vcncc. »sc hvate. • soro^0 Žalujoča žena Marija, sin Pavel in aiUEr zAHVA LA s . liuW m«"a' V 68. letu starosti nas je zapustila nasa j ma in sestra JOŽEFA pavU^ Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorocinj, prijateljem, ki so nam nudili pomoč od sprCOvijen* sožalje, darovali pokojnici cvetje irt vcntiJu /a °,P„jic njega tihega doma. Posebna hvala župn .aSoU .• ,u, Slovo je bilo težko, toda tolaži nas *aVt'_ ’zadnj> P^yt1A,' • imeli rudi. ker je imela toliko prijateljev Neutolažljivi: sin Franci, hčerke Štefka in Mimi z družinami ter sestra ZAHVALA nka instric3 Oh izgubi dragega brata, sva FRENKA KOVA^1 , apoko^^Ml sc iskreno /.alivaljujemo vsem,'ki so s°c p0ti. J darili cvetje in ga pospremili na P°*|c‘cti Z8 ^\r ■. dr. Bogomiru Vodniku za vso pomoč 1 J»n «3,1’1,3 njem, vsem najbližjim sosedom in Mu® 50 besede, pevcem „DuSana Jereba" in vS^nj koli način stali v težkih trenutkih ob str Družina Pavlin v imenu vse^f(a Novo mesto, dne 18* ®P ČETRTKOV INTERVJU »Danes je slabše« 5 j°^e Mesarko bo čez dve leti praznoval tri -{ ^se* letnico gospodarjenja v Domu kulture 4 borlp '/ tr.l(iesetem letu svo-4 ^ w na prehojeno š kliivn *?• uspehe in pomanj- * tudi S l’ iC moramo ustaviti ,, ČtPnkl!Uuri Koliko žol-i%*"P>krihježebiloizre. * biltureak°riS nom'm5ke i budnih h t°T ,udi spo‘l' * '^pllitjliih tokrat nismo Ih mm *lnt'zakaterimi i *“/ ie hiln ‘?Parno našteli, ib I**1? včeraj, je danes in '{««£*pometo kulturi, * Sr ka k°i °bhka,i Jot i mi ,k,leze odi. juniia i Do™ ZS J vitl misliapiSa, n,eka! nie8°' i vitn izku^ U i nieSO- i brale PTT’ * * Se \ "em delu p ?! tndesetlet-J tnu", "kulturnem hra- J V '^ufalaČetka Skrbim * ^ister t sem odrski hišnik, i ^»em se VvH° i,d- v * n‘Č SD»m te^ lelll‘ 4 sm° P'ZZmh N“iPrei « samo filme; 22* skrbC:v’d0d VSega za' 18*'“"K; ! $evlpravila na ^ Jereb< * p?n<^a °h mrn> j- T0 smo celo de- <* °fo/i oxJuiaVi 2a' X^^Xvy^pdeset lju- di je delalo kot eden. Nekajkrat sem igral tudi sam, sploh pa sem skrbel za kulise in razsvetljavo. S .Celjskimi grofi' smo imeli dvajset predstav, zmeraj pred razprodano dvorano. Nekateri igralci so bili tako priljubljeni, da so ljudje prihajali na predstave samo zaradi njih (naj omenim samo pokojnega Jožeta Zam-Ijena in Poldeta Ciglerja pa Marijo Ša lijevo in Kor la Bartlja, ki je odlično igral Desetega brata). Odveč bi bilo naštevati vse, kar se je dogajalo v teh letih v Domu kulture, bolj je vredno omembe to, da so stvari ostale dokaj nespremenjene, še več, v nc^terih ozirih je danes slabše, kot je bilo nekdaj. Slab izkaz Novega mesta, ki se je po vojni tako vsestransko razvilo, je podatek, da ne premore niti gledališke skupine. Ni ljudi, ki bi se hoteli še ukvarjati ljubiteljsko z igranjem. Tudi nasploh gre mnogim samo za denar, za to, kako bi si prigrabili čim več. Kljub temu smo v domu uspeli nekako ,vzgojiti‘ obiskovalce. Čedalje manj je nekulturnih opazk, kajenja, razgrajanja med predstavami, tudi večjih škod ni več. Včasih so nam okajeni in nevzgojeni obiskovalci razdejali cele stole. “ Tako torej Jote Mesarko, ki bi rad ostal pri svojem delu še dve leti, poopravil v „hramu kulture'' še to in ono ter sklenil svoje prizadevanje za nemoteno odvijanje najrazličnejših predstav z nevsakdanjim jubilejem - trideset let dela na delovnem mestu, kjer ni bilo nikoli nič z rožami postlano, kjer mu ni nihče rekel, naj naredi to ali ono, ampak je zmeraj sam naredil tisto, kar je menil, da je prav. D. R USTJA 1 MINI ANKETA: V petek, 18. aprila, je bil v Labodu izredni posvet predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in gospodarske delegacije OZD Labod ter vodilnih delavcev TOZD Libna, Ločna, Delta ter delovnih skupnosti skupnUi služb. Tema posveta je bila gospodarska in politična ocena akcije o pripojitvi dveh TOZD „TIP-TOP“ (Trebnje in Ljubljana) k Labodu, ki jo je podal glavni direktor Laboda Zdravko Petan. Zaenkrat je omenjena pripo|tev oz. sanacija šele v pripravljalni fazi, opraviti bo treba še nekaj pravnih in gospodarskih zadev, in če bo temu zadoščeno, bo sanacija narejena predvidoma do konca tega leta. (Foto: D. Rustja) Vse nared za veliko proslavo Promet bo tekel po obvoznici skozi Sokolsko ulico - Bogat kulturni program - Spominska značka že v prodaji - Pričakujejo 10.000 udeležencev Dolenjci bodo na svečan način proslavili obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte in 30-letnlco osvoboditve. Osrednja proslava -računajo, da se je bo udeležilo okoli 10.000 ljudi — bo v nedeljo na Glavnem trgu. Proslava je povezana s srečanjem borcev 15. divizije. Da bo vse teklo, kot je treba, so ustanovi pripravljalni odbor; predsedniki posameznih komisij so: Niko Bricelj (promet), Jože Škufca (kulturni program). Avgust Fajfar (okrasitev), Jože Suhadolnik (oskrba). Avgust Avbar (finance) in Miroslav Vute (propaganda). i\lov Niko Bricclj jc povedal, da bo ('ilavni trg zaradi proslave zaprt za ves promet od 9.30 do 11.30, obvoz bo potekal po Kidričevem in Prešernovem trgu na Sokolsko ulico in nato na Društveni trg. Ker je obvoznica zelo ozka, bo promet izmeničen; miličniki bodo skrbeli, da bo tekel čim hitreje in s čim manjšimi zastoji. Parkirišča za goste bodo na Marofu, na dvorišču šole Katje Rupene ter na Grmu. Zborno mesto borcev bo v Jerebovi ulici, zato bo tudi ta predel zaprt za promet. Udeležence proslave prosi pripravljalni odbor, naj parkirajo avtomobile najmanj kilometer od središča mesta, udeleženci z desne^ brega Krke naj pustijo avtomobile na svojem bregu, ker bodo tako zelo olajšali promet. Vsi, ki SĆ odpravljajo na pot proti Ljubljani,’ Zagrebu ali Beli krajini, naj odpotujejo pred deveto ali papo MILIJON IN POL DIN ZA ŠOLE Marca so krajevne skupnosti nakazale v sklad za graditev šol v občini Novo mesto več kot 521.000 dinarjev. Prispevki delovnih in drugih organizacij so dosegli v marcu več kot 996.000 dinarjev. omeška občina Kozjancem Kristan vrhu, ki bo darilo novomeške občine, so — o naredili sodelavci Inštituta za oblikovanje FAGG JGP p. ——.. Ovno iz isjov ------------------------------------ Stfčlfo?0 na Kristi.m^?ta bo v teh dneh pričel graditi novo ^^oškn s°Udamnc^ iU' .kozjanski otroci bodo tako kot Varstv0 in več*'1 že v nekaj mesecih nove učilni-Jl večnamenski prostor, vse pod eno stre- sickl:> fegaSiSftS.sst gssšrjs&ST-r« St' ^TJ’AGg v {^tutu S*S '^T- M°jck° „h moćch: g^Si-S K Pred5^0škonadPrjekt %Al z^L?to s člani Wcl'^^ sS^t ^sUlar; Je izdelal ’ lnS- W^1WCpka Nel^gOiik01^ Ro? ’ JC VO(^ LX^iM ^'je za tQ. vrstne objekte okoli 120.000 din, tako pa jc bilo delo vseh delavcev prostovoljni prispevek za obnovo Kozjanskega. Sola jc namenjena 120 otrokom w 1^ dala streho tudi otroškovarst-veni ustanovi za 25 malčkov in ne- katerim družbenopolitičnim organizacijam (SLO). Za programsko izhodišče novega šolskega poslopja so služili normativi, veljavni za gradnjo šol pri nas, poseben poudarek pa je na sodobnem načinu pouka z večnamenskimi površinami. Projekt je dobro prilagojen poševnemu zemljišču, vsi prostori sc ob upoštevanju višinskih razlik medsebojno funkcionalno prepletajo. MARJANA KUNClC Suhokrajinski drobiž ORGANIZACIJA SZDL V AJDOVCU je pridobila veliko novih članov. Tako imajo sedaj vključenih v članstvu SZDL kar okoli 80 % vo--Ulnih upravičencev. Novo članstvo so pridobili, ko so po konfercnci SZDL, ki je bila v Ajdovcu 22. marca, obiskaU vse vasi. Sedaj pripravljajo obetajoč program dela. JURISnIKI XV. DIVIZIJI, NOV pridejo v ZUŽr.MBKRK - 26. apnh, na predvečer osrednje proslave 30-lctnice osvoboditve v Novem piestu, bo'V Žužemberku srečanje jurišnikov XV. divizije NOV, ki jim J® leti žužemberška krajevna skupnost podelila krajevni domicil. JUnsni bataljon XV. divb.ijc jc bil nafnreč ustanovljen 1". decembra 1944 v Stavči vasi. Srečanje pripravljata krajevna organizacija ZZB NOV Žužemberk in krajevna skupnost. Srečanje bo zvečer, drugi dan pa bodo jurišniki odšH na osrednjo proslavo 30-letnicc osvoboditve v Novo mesto. AJDOVSKI GASILCI SO V Nl'.DI’.LJO, 13. aprila, imeli zelo uspešen letni občni zbor. V dobro pripravljenili poročilih so podali letni obračun svojega dela, ki je pokazal, kaj zmore gasilska organizacija ob trdni povezavi z občani in družbenopolitičnimi organizacijami v kraju. Občnega zbora sc je udeležilo poleg članov društva tudi veliko občanov. V poročilu in v razpravi je bil govor o gradnji gasilskega doma, ki bi bil pravzaprav dom (!ružlx'no-političnih organizacij in društev kraja, uredili pa bi tudi prepotrebne prostore za trgovino, seveda' ob pomoči vseh, ki jim ho dom služil. M. S. dvanajsti uri ali pa naj uberejo obvoznico skozi Stražo ali Šentjernej. To naj velja, prosi pripravljalni odbor, tudi za voznike tovornjakov. Tovornjaki, ki parkirajo v mestu, naj stoje na zanje določenih prosto-rili, prebivalci s Kapitlja pa naj nc bi hodili ven z avtomobili, če res ni zelo nujno, ker bodo sicer še bolj zamašili že tako ozko prometno grlo v Sokolski. Prometni miličniki bodo že v zgodnjih jutranjih urah očistili vozil Glavni in Prešernov trg, ker sicer ne bo prostora za vse udeležence proslave. IZOBESIMO ZASTAVE! Pripravljalni odbor za nedeljsko proslavo na novomeškem Glavnem trgu sporoča občanom Novega mesta in okolice, naj v počastitev te pomembne prireditve urede okolje hiš in izobesijo zastave. Zastave so naprodaj pri Novi modi (Obrtnik) na Cesti komandanta Staneta. Starši naj bolj čuvajo otroke, postjino ob obvoznici. Niko Bricelj je še povedal, da bo kontrola pro-. meta poostrena, zato prosi voznike, naj upoštevajo prav vse predpise in navodila. Nihče si namreč ne želi, da bi - tako velik praznik zagrenile prometne nesreče z ranjenimi ali celo mrtvinu. Jože Škufca je predsednik komisije za kulturni program, avtor zamisli in pisec scenarija kulturnega programa. ,,Vsebinski del proslave,” je rekel Škufca, „Jc posvečen narodnoosvobodilnemu boju, socialistični revoluciji in povojni graditvi Dolcnj- OBVESTILO BORCEM Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto obvešča vse borce in aktiviste NOV, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju pred 9. 9. 1943, da dvignejo v pisarni ZZB NOV Novo mesto kartončke, s katerimi so oproščeni prispevka pri prevzemu zdravil v lekarni. Pri prevzemu kartončka morajo predložiti odločbo o priznanju posebne dobe ah pokojninsko odločbo, iz katere je razvidno, da je borec NOV pred 9. 9. 1943. Ponovno obveščamo, da je zadnji rok za prijave ^.a letovanje v P. S. Banjole pri Pulju 10. maj 1975. OBČANI, NA POHOD! v počastitev 30-letnice osvoboditve in srečanja borcev 15. divizije, ki bo v Novem mestu 26. aprila, bo novomeški Partizan v sodelovanju z občinsko konferenco SZDL Novo mesto organiziral množičen pohod v nedeljo, 27. aprila. Udeleženci pohoda bodo obiskali Beceleto-vo jamo pri Starem gradu nad Otočcem. Kot kaže, se bodo spominskega pohoda ‘udeležili predstavniki vseh šol in delovnih organizacij, zato bi bilo prav, da SC' v nedeljo udeležijo pohoda tudi ostali oličani. Natančnejše Informacije lahko dobile v pisarni ol)činske konference S/.Dl. Novo mesto. ske. V ta okvir se vključuje tudi prvi zbor XV. divizije po osvoboditvi. V scenariju jc bilo treba ujeti pomembne mejnike medvojnega in povojnega časa ter izročila iz preteklosti, povezati z današnjim in jutrišnjim dnevom. Nastopilo bo 9 pevskih zborov, god\)a na pihala iz Trebnjega, folklorna skupina mladincev iz Metlike, združene pevske zbore bo spremljala garnizijska godba iz Ljubljane, vezni tekst bodo pripovedovali recitatorji iz Novega mesta in Trebnjega.“ Miroslav Vute, predsednik propagandne komisije, je povedal, da bo izšla v Dolenjskem listu pred praznikom posebna priloga, v kateri je opisana razvojna pot Dolenjske v letih po osvoboditvi. V prodaji je tudi že spominska značka, za dan mladosti pa pripravlja komisija brošuro ,JMoyo mesto v revoluciji in narodnoosvobodilnem bpju“, v kateri pionirji in mladinci opisujejo svoja srečanja z uglednimi revolucionarji. „Na dan proslave bo v Novem mestu od 9. ure dalje odprtih nekaj samopostrežnih trgovin, vse delikatese, vse trafike in kioski. Mladinska knjiga (prodaja spominkov) ter lekarna," je povedal predsednik komisije za oskrbo Jože Suhadolnik. Vsi gostinski lokali sc pripravljajo na sprejem udeležencev, na Glavnem trgu bodo tudi stojnice s prigrizkom in pijačo. Za borce XV. divizije bosta pripravUa obed novomeški garnizon in Novoteks. Tisti, ki nastopajo v paradi, bodo pogoščeni na Tržnici. Suhadolnik je poudaril, da so novomeški garnizon, Novoteks, Krka, Lalx)d in prostovoljna gasilska društva prirediteljem te pomembne nedeljske slovesnosti veliko poma-gah in zato zaslužijo posebno pohvalo' Štiri dolga, težka, za mnoge usodna leta so se naši ljudje bili s sovražnimi zvermi, trpeli pomanjkanje in prelivi kri za boljšo prihodnost. Zdaj slavimo že 30-obletnico svobode, trideset let že gradimo našo pot, pot po kateri hodimo svobodni. Tokrat smo povprašali nekaj občanov, kako sc oni spominjajo, kako in kje so doživeli dan zmage, dan svobode; Dan zmage, dan svobode Jože TURK, upokojeni cestar iz Novega mesta: ,,Svobodo sem dočakal na Jesenicah, kjer sem delal v železarni, že 18. maja pa sem odšel na Dolenjsko, v Novo mesto. Z nekaj besedami ni mogoče opisati občutke iz tistih dni, ko je bilo konec strašnili let.“ Aleksander STRUPF.H, zidar iz Krmelja: „Ob osvoboditvi sem bil v službi na železnici v Sevnici; Svobodo smo vsi dočakali z velikim navdušenjem, hoteli smo čim prej pozabiti prestano gorje, zato smo zagnano gradili porušeno domovino. Že nekaj mesecev sem odšel na progo Brčko -Banoviči.“ Marija ZORKO, upokojena delavka: „Med vojno sem bila sama, nisem imela niti bratov niti moža, zato sem tudi osvoboditev dočakala sama na kmetiji v Orehovici. Le kdo sc nc bi veselil svobode? “ Jože SOTLAR, invalid, kolar-ski mojster iz Novega mesta: ,,Vsa štiri leta vojne sem bil po zaporih, zato sem tudi svobodo dočakal v lisicah; v nemškem Brainschwcgu sq me osvobodili 1'rancozi. V domovino sem se vrnil v septembru, sc najprej zaposlil na Jesenicah, zatem v Trbovljah in Kočevju, potlej pa se preselil z družino v Novo mesto.“ Anton SuSTARIC, kmet z Lipovca pri Semiču: „V parti-z^e sem šel februarja 1944, bil sem v prvi slovenski artilerijski brigadi do novembra 1946. Dan svobode sem dočakal med Škofljico in Lavrico pri Ljubljani, kamor Je šla naša brigada za pc-šadijo. Nepopisni so tisti dnevi.“ D. R. HEROJ VIDMAR NA ŠOLI Ko so pionirji osnovne šole Otočec 18. aprila sprejemali kurirčkovo pošto od sovrstnikov iz novomeSke sole „Katja Rupena“, so pripravili miting in nanj povabUi tudi narodnega heroja Toneta Vidmarja - Luko. Tovariš Vidmar, nekdanji komandant 14. divizije, je ta dan v šoli več kot -eno uro pripovedoval pionirjem o narodnoosvobodilnem boju in svojih spominih na NOB. Kurirčkova pošta jc na Otočcu prenočila, 21. aprila pa so Jo pionirji predali učencem šmaiješke šole. NovomeSJ^ kronika KDO jr,? - Nasproti rojstne hiše, na vrtu študijske knjižnice stoji na podstavku doprsni kip največjega novomeškega skladatelja Marjana Kozine. Da gre ravno zanj, vedo pač tisti, ki to vedo, za priložnostne obiskovalec Novega mesta pa bo kip kmalu skrivnost, kajti s podstavka so že dolgo tega odpadle črke z imenom skladatelja in številke, ki so označevale njegovo letnico rojstva in smrti. In zdaj dež izpira še zadnje ostanke lepila, ki ni moglo obdržati črk in številk. Nimamo več kaj dodati! JI', PAC tako - Nismo se navadili samo na neskončno dolge „pločevinaste kočc“, ampak tudi na nesramno predrznost nekaterih voznikov,- ki se ob jutranjem in popoldanskem prometnem navalu ne morejo sprijazniti z vrstami, ki Jih sami delajo. Mnogi nevarno prehitevajo, se vrivajo med potrpežljive, pogosto pa vozijo kar po pločnikih (npr. na Kristanovi in še kje). Nekoliko več reda je samo v križiščih, kjer promet ureja miličnik. Pričakih jemo več discipline in uvidevnosti. TRŽNICA - Lep sončen dan jc v petek „7.akrivir,‘ vehko gnečo na novomeški tržnici. Branjevk, kramarjev in gospodinj jc bilo več kot dovolj, ccJie nekaterih živil pa naslednje: kilogram solate je stal 16 dinarjev, krompirja 2, čebule 6, rdeče pese 10, merica smetane jc bila po K) dinarjev, jajčka pa po 1,30 do 1.40din._ S TRANSI U/.IJSKl POSTAJI; Prejšnji teden je ilarovalo kri 61 občanov, uicd njimi 18 ilijakov no- vomeške gimnazije, 12 delavcev iz Novoteksa, 9 iz Novolesa in 5 iz Krke. ROJSTVA - -Rodile so: Marija Radoš z Glavn^a trga 1 - Klavdijo, Olga Bajc c z Mestnih njiv 5 -Metko, Alenka Jelenčič z Mestnih njiv 5 - Roka, Vera' Križman iz Ulice ob Težki vodi 1 - Roberta in Martina Rajer z Zagrebške 29 -. Boštjana. SMRTI - Umrla sta Anton Starič, upokojenec iz Kettejevega drevoreda 50, v 70. letu starosti, in l-renk Kovačič, upokojenec s Prisojne poti 49, v 70. letu starosti. Ena gospa, ki se je na pomlad zaradi obujanja spominov na rosna leta odpravila na sprehod ob Težkem potoku, je rekla, da hi potrebovali za spravilo vse nesnage in odpadkov, ki leže v ali ob njem, vsaj deset mednarodnih let čistoče. 17 - ■ ■ •' • ■ • ■ ■•'■• •■•k.^ ■ J » v. • '.. • .», . - - ‘ •f. . .• v hribovskih vaseh se srečujemo še s takole vprego. Oslička peljeta gospodaija v Križe. (Foto Jožica Teppey) Za KS še stara merila Občina se še ne odpoveduje delu davkov v korist krajevnih skupnosti - Deli jim dotacije Proračun je tudi letos poglavitni vir za financiranje krajevnih skupnosti v brežiški občini. Dotacije se jim povečujejo za 24 odstotkov. Skupni znesek za te namene je 680 tisočakov. Vsoto so tudi tokrat razdelili po že ustaljenih merilih. Na delež, ki ga dobi vsaka od osemnajstih krajevnih skupnosti v občini, vpliva število prebivalcev, površina krajevne skupnosti, dolžina krajevnih poti, kijih morajo vzdrževati, dolžina vodovodov in število pokopališč. Artiče bodo po teh merilih prejele nekaj manj kot 38.000 din, Bizeljsko 73.800 din, Brežice 20.800, Čatež 33.700, Cerklje ob Krki 72.200, Dobova 69.000, Globoko 30.600, Jesenice na Dolenjskem 22.300, m Vinogradi kličejo, mladih pa ni. (Foto: J. T.) Kapele 38.600, Krška vas 21.100, Mrzlava vas 25.000, Pečice-Križe 27.000, Pišece 55.300, Skopice 22,600, Sromlje 41.600, Sentlenart 24.900, Velika Dolina 45.600, Zakot-Bukošek 19.300 din. Krajevne skupnosti imajo razen tega še lastne dohodke, zlasti tiste, ki razpolagajo z gramoznicami. Vsako leto dobijo KS še dodatne zneske kot prispevek občine za gradnjo vodovodov. Lani so jim za vodovode razdelili 420.000 din. Letos so podpisale družbeni dogovor o modernizaciji občinskih cest tudi krajevne skupnosti in sprejele ta program kot del svojUi načrtov. Tako daleč torej še ni, da bi občina odstopala krajevnim skupnostim del- davkov, ki se stekajo s posameznega območja v proračunsko blagajno. V obrazložitvi beremo, da tega ni mogoče izpeljati, dokler so davki od kmetijstva, obrti ipd. kot dohodki proračuna vezani na dogovorjeno porabo. J.T. VEČ TELEFONSKIH ZVEZ Telefonski naročniki v Posavju bodo morali potrpeti le še kratek čas, kajti v mesecu maju se jim obeta še enkrat toliko zvez iz Brežic in Krškega, iz Sevnice pa celo nekaj več. Posavje bo torej bolj povezano med seboj in tudi z Ljubljano se naročnikom obetajo poslej normalnejše zveze. NOVO v BREŽICAH DVE I KIPI v KOPKR - Srečanja pionirjev prometnikov Slovenije in republiškega prometnega tekmovanja, ki je bilo 19. in 20. aprila v Kopru, sta .se udeležili dve ekipi iz brežiške občine. Brežičani so sodelovali v orientacijskem pohodu pionirjev prometnikov in na republiškem prometnem tekmovanju. Letos so sc Brežičani zelo dobro izkazali že na področnem nastopu v Novem mestu, kjer sta sc mlajša in starejša ekipa uvrstili na drugo mesto. NAJVF.C PREKRŠKOV V GOSTILNAH: Brežiška postaja milice je lani obravnavala 139 prekrškov s področja javnega reda in miru. Najpogosteje so miličniki morali poseči vmes v gostinskih lokalih. Kar 74 kršiteljev je,bilo vinjenih. V primerjavi s prejšnjimi leti je bilo teh prekrškov (pretepov, drznega vedenja, prepiranja, kričanja in nedostojnega obnaš^ja) manj kot pretekla leta. Ljudje vcndarle"postajajo razumnejši. KOMU Častne znake AMZS? - Za zasluge pri razvoju avto-moto organizacijo je AMD Brežice na letni konfercnci 20. aprila podelilo priznanja Avto-moto zveze Slovenije Ludviku Metelku, Vladu Godlerju, Robertu Rančigaju, Karlu Koscu in Tonetu jJruderinanu. Častni /nak AMZS pa so prejeli: Jože Zorko, Darko Avsec, Vlado Podgoršek, Martin Švajger, Ivan Zajc, Drago Savnik, Vinko Jurkas, Alojz Hotko, Alfonz Jaklič in Martin Cerjak. LEP razgli;d za davkarijo - Davčna uprava občinske skupščine v Brežicah že uraduje za steklenimi stenami nad novo trgovino Elektrotehne na Trgu dr. Ivana 'Ribarja. Zlobni jeziki menijo, da ima Posavje spet novo zanimivost:' davkarijo z najlepšim razgledom . . . DO GOSTINCEV OSTREJI. -Gostinsko osebje se kaj nfalo ozira na to, če zahteva pijačo mladoletnik ali vinjen gost. Miličniki v brežiški občini -večkrat zaman opozarjajo na prepoved točenja, zato bodo poslej v takih primerih ostreje ukrepali z gostinci. ireIiSke VEsn Začtti znova? Puhle besede naj zamenjajo dejanja Večina stabilizacijskih programov je neuporabnih, ugotavlja komisija za družbenoekonomske odnose pri komiteju občinske konference ZK v Brežicah. Preveč puhlih fraz in lepih besed je v njih. V večini delovnih organizacij so delali stabilizacijske programe zato, da so o njih lahko poročali in jih predložHi komiteju. Takih programov, ki nič ne povedo in nikogar ne prisilijo k varčevanju in boljšemu gospodarjenju, ne potrebuje nihče. Zlasti komite ne. Komisija, ki je programe pregledala (od sedemdesetih kolektivov jih je dobila le 25J, je pripravila predlog stabilizacijskih ukrepov, ki naj jih novi, resnejši programi vendarle upoštevajo. Na prvem mestu okienja debvno disciplino zaposlenih, omejitev neopravičenih izostankov z dela, kontrob delavcev v bolniškem staležu, odgovornost do dela in materiala. Povsod naj vpeljejo čimveč nagrajevanja po učinku, bolje izkoristijo stroje, preverjajo porabo materiala, zmanjšujejo škart ipd. Posebno pozornost zaslU' žijo investicije. Preskrba novih objektov s surovinami oz. reprodukcijskim materialom mora biti zagotovljena pred graditvijo, prav tako energija. Nova naložba je upravičena le v primeru, če obeta racionalizacijo proizvodnje s sodobnejšo tehnologijo. To je le del poziva partije k varčevanju. Omenjene so še razne druge oblike, s katerimi lahko nekaj prihranimo, tja od izplačevanja osebnih prejemkov na knjižice do vzgoje učencev yjc varčeva- J.T^ SESTANKI PO DELU Komite občinske konference v Brežicah se zavzema za krajše in bolje pri|)ravljene sestanke. Delegatski.sistem zahteva sodelovanje širokega kroga občanov, zato bi z izplačevanjem nadomestil porabili preveč denarja. Povračila bi lahko izostala, zato naj bodo sestanki po delovnem času. PODPISNICE SKUPAJ Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v brežiški občini jc v ponedeljek, 15. aprila, spiejcla finančni načrt /a 1975. leto. Odločala jc o spremembah in dopolnitvah sporazuma ter izglasovala merila o načinu in pogojih združevanja sredstev in zagotovitvi solidarnostnega prelivanja. Velikanka obeta vedro nobo Celuloza Krško bo po dograditvi novega obrata celuloze potrebovala jon prostorninskih metrov lesa na leto - Okolje bo manj — Krško postaja eden od temeljev slovenske, pa tudi jugoslovanske papirne in grafične industrije, zlasti časopisne dejavnosti, — je izjavil direktor Celuloze Janez Rošker, ko so 15. aprila zabetonirali temelj za novi obrat celuloze. Za obstoječo proizvodnjo in za zmogljivosti nove tovarne, ki bo začela poskusno obratovati 1. julija prihodnje leto, bo Krško potrebovalo nad milijon prostorninskih metrov lesa na leto. Po pogodbi, ki so jo sklenili z Madžarsko, bo ta dežela dobavljala na leto po 280 tisoč prostorninskih metrov lesa, preostalo količino pa pričakujejo iz domačih virov. Janez Rošker je ob tem poudaril. ~~ : snielj bi? da domača dobava ne v poli- problematična, ce se m0> Orp-f tiki z lesom kaj spr osti lal*° žira nje interesnih skup marsikaj izboljša tu ^ je lesnega gospodarst - marsiTO preskrbo z lesom, ’toSt, ovirala lokalisticna n0Sti ne ^ šne pa v interesni sKup smeli več dovoliti. Ob dimenzijah,Jj! forgan^ Krško kot člar. sestavlje ^ cije Slovenijapapir, m ggi Redati na Cdulozo^t ^ tovarno, ampak je „»mizn11- kaj pomeni tovarna jUgoS|ov* ljivostmi za slovenske ske potrebe. Dnevna Proizv0^^brata po dograditvi novega 450 do 500 ton. Cem ^ torej druga naj J Evrof-JŽ magnefitne celuloze ^ ogromnemu P°ye neSi^u se bo zmanjšalo J* ^ okolja za polovico fn^ ef nameravajo v Ce jzpUScJ popolnoma Ponehat« okolje škodljive snovi, ^ T£pPij Up na celodnevno šolo Več možnosti za duševno manj razvite otroke Redni letni občni zbor krškega „Društva za pomoč duševno prizadetim“ je pokazal, da je bila doslej njegova pomoč, usmeijena predvsem v izboljšanje razmer v ,J*osebni šoli“, dokaj uspešna. Ta ustanova, kj je že pred leti dobila lastne prostore v nekdanji videmski osnovni šoli, vključuje letos že več kot '100 učencev v vseh osmih razredih. Pričetek novega šolskega leta so pričakovali z nekaterimi novostmi, spfeurejeno notranjostjo ter novo opremo v razredih. Slej ko prej pa bi potrebovali še eno delavnico in pa seveda šolsko telovadnico. Sicer pa pedagogi ugotavljajo, da je število učencev v nekaterih oddelkili preseglo normative in bi potrebovali še več prostora oziroma učiteljev. Člani društva in vodstvo ustanove so si v vseh letih delovanja prizadevah, da bi duševno manj razvite otroke v naši družbi vrednotili kot enakopravne člane in koristne občane. Pri teh prizadevanjih jim pomagajo tudi nekatere delovne organizacije; kjer opravljajo učenci redno delovno prakso in v njih po Poudafek tradicijam Borčevska oiganizacija, ki šteje v krški občini več kot 1200 članov, se je v minulih dveh letih enakovredno vključevala v vsa družbena prizadevanja za hitrejši napredek na vseh področjih javnega življenja. To je osnovna-ugotovitev z razširjene seje občinskega odbora ZZB NOV, na kateri so pregledovali v minulem obdobju opravljeno delo. O uspešnem delu zgovorno priča tudi to, da so v razpravi po poročilu predsednika tovariša Karla Šterbana razpravljavci manj govorili o stanovanjski, zdravstveni kin podobni problematiki, a več o pomenu negovanja tradicijo in izročil narodnoosvobodilnega boja. Temu delu naj bi posvetili vso pozornost tudi v tem letu, ko povsod slavimo'tri desetletja življenja v svobodi. Pri tem bo organizacija tako kot doslej »sodelovala z Zvezo socialistične mladine in pionirsko organizacijo. Prav najmlajši naj bi poslej pogosteje obiskovali nekdanje borce in aktiviste, zapisovali njihove spomine, prehodili vse pomembnejše kraje iz NOB v bližnji okolici, prevzeli pa'bodo tudi skrb za urejevanje, vzdrževanje in čuvanje spomenikov in obeležij, ki pričajo b prispevku tega dela naše domovine k skupni zmagi nad fašiz-moinin nacižmom. Udeleženci seje so naslovili na zvezni odbor ZZB NOV Jugoslavije pismo, s katerim nasprotujejo vsem poskusom, ki se te cUii pojavljajo v nekaterih državah in ki skušajo razvrednotiti pomen žrtev in veliko vlogo našega boja v tedanjih zasužnjenih evropskih deželah. PRAZNA KOCA NA BOHORJU Planinski dom, ki so ga zgradili s prispevki prebivalcev Senovega in Brestanice na Bohorju, sameva in propada. Planinci so ga poskušali obnoviti, pa nimajo dovolj denarja. Težko dobijo tudi upravnika, zato menijo, da bi sindikati zainteresirali zanj trgovsko gostinsko podjetje Preskrba Krško ali kako drugo gostinsko organizacijo. Škoda bi bilo, da bi ta planinska postojaivka še naprej propadala. končanem šolanju najdejo tudi zaposlitev. V času, ko govorimo o ustanavljanju „celodnevnili šol“, se za to novost ogrevajo tudi v posebni šoli. Ker je večina učen- -cev vozačev in jih-več-prihaja iz socialno neurejenili družin, bi zanje pomenilo daljše bivanje v šoli možnost več, da dosežejo to, za kar se tudi sami z vzgojitelji vred tako trudijo. V naslednjih letih si bo društvo s šolo vred prizadevalo za gradnjo nove ustanove, za večjo pomoč staršem prizadetih otrok ter za vključevanje težje prizadetih občanov v šolske oddelke in delovno usposabljanje. , _ Z. S. lisca za kino I Od januarja letos -red vem spet filmske p r^0iekU'■ J dobiU nov projeKtor-pa je dal kr^j pvajne upravlja kino, og bod°. dvorano. Mont«a J ^ -j kem. Tako gledalcev p več zeblo. Le urno, traktor čaka, da bo oral! Posnetek j® (Foto: JožicaTeppey) KRŠKE NOVIC« ZA JUBILl-J - DPD Svoboda s Senovega slavi hkrati s 30-letnico osvoboditve tudi tri desetletja svojega delovanja. Tako je najstarejše društvo v krški občini in hkrati edino, ki v vsem tem času ni imelo pri delu nobenih „prekinitev". Ob pomembnem jubileju bi bilo prav, če bi bili za neplačan trud vsaj simbolično nagrajeni ustanovni člani, pa tudi drugi. Se PROSNJK - Četudi so v krški občini vrsto let uspešno reševali stanovanjske probleme nekdanjih borcev, so pri občinskem odboru ZZB NOV tudi to leto zbrali več kot 100 prošenj za denarno pomoč, na voljo pa imajo le 650 novih tisočakov. Nekdanji borci zaenkrat še premalo poznajo možnosti, da pridejo do primernih stfinovanj v „solidarnostnih" blokih na Senovem in v Krškem. PRVA PRIREDITEV - V petek zvečer so v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici odprli prvo razstavo v okviru prireditev jubilejnega dvajsetega Dolenjskega kulturnega festivala. Tokrat se je s kipi predstavil Sil ce opere J Hvtiniove. LETOS . zveza skupnost o Poreču se rofokp\r^^v nov. Novost ,, , Jjy. S3eS^ v k?*?. Je predvi- 5>noPU° območie?aj°.mne- kLfissg^a.1" bu° S*» 2** sk»PnostiPti obči"ski I ®Ev3iADALl Na oh_. NlCANl ?^l?aPr°1C^tu‘‘tsomovanju Sce 4' frn Štern iv^jsih °Jobno je Mam z L^.2>iih: 1 Pri II naba4Tn°“ž v cP»-edla ko?'movanje ic C,*! S*mtaJ°«v'>o,i,|adhk<> i*. nih skupnosti. Po pretresu podatkov o številu otrok in razvojnUi programih obeh krajevnih skupnosti je na kraju sledilo strokovno mnenje, da bi bilo najsmotrneje najprej graditi eno šolo za višjo stopnjo (predmetni pouk). Ker je na območju tržiške krajevne skupnosti trenutno dvakrat toliko otrok kot na krmeljskem območju, komisija razmišlja o lokaciji v Tržišču. V prepolni dvorani krmeljske Svobode je bilo 16. aprila sUšati mnogo pripomb občanov k delu te komisije. Na zbor so prišli predstavniki občinske skupščine, i’užbeno političnih organizacij, vodja strokovne službe izobraževalne skupnosti ter pedagoški svetovalec. V več kot triurni razpravi so občani Krmelja prizadeto razpravljali o preteklosti in prihodnosti svojega kraja, ki si je brez take Šole ne morejo zamisliti. Za malo število otrok v Krmelju vidijo razlog tudi v precejanjih pretresili, ki jih je kraj doživljal v preteklosti. Pred dobrim desetletjem je bil zaprt rudnik, Metalnaje bila v velikih težavah. Mnogo mladili ljudi, ki bi lahko sedaj že imeli družine v kraju, je odšlo. Sele sedanji sanacijski program Metalne, novi prostori-Lisce zagotavljajo, kot je bilo sHšati v razpravi, večjo socialno varnost. V gradnji so številne družinske hišice in dva bloka. Ta razvoj - oporo vidijo tudi v dolgoročnem konceptu razvoja Posavja - bo po prepričanju mnogih fazpravljalcev razvoj obrnil v drugo smer, kot to kažejo sedanji podatki o šolarjih. Zavzemali so se za izkoriščenost sedanjih igrišč, ki sc naj bi dopolnjevala s šolo in življenjem v kraju. Pred zborom občanov so sc sestali tudi komunisti Metalne in kraja. Dogovorili so sc za spremljanja vpra-^nja gradnje šole, strokovnjaki bodo morali pretresti vse vidike razvoja in potreb te doline. Na obeh srečali!) je bilo jasno rečeno vse o nadaljnji javnosti postopka. Navsezadnje je veliko zanimanje občanov fesiS>LESARlI . S^vtoK, °točcu ,? srcče s NovLjlm ^ C ž^;r s koW; m«ta ^1“^UP0K0«'NCC vX;j'*»-vn C žtl(^rua il1 z ■»'-a - f žc n ga Avto- fest^sps ^rn„tru EyNlŠK| PABERKI Mediteran, tridnevni penzion velja 320 dinarjev, društvo pa bo za člane primaknilo polovico zneska. Kolona avtomobilov bo krenila iz Sevnice 1. maja ob 6. uri izpred prostorov AMD za sodiščem. sprevod ob otvoritvi mostu - Boštanjski gasilci bi ob otvoritvi novega mostu čea; Savo radi poskrbeli tudi za dobro razpoloženje. Ob otvoritvi predlagajo sprevod do vasi, kjer bi sledila zabava. ^ priznanja najprizadlv- NLJSIM - Na občnem zboru sevni-škc 1^1 \wrKiii: za šolo lep dokaz, kako to ustanovo cenijo. A. ŽELEZNIK Niso pozabljeni Telčice: to in ono kar je motilo občane Pred nedavnim so na svojih shodih pričeli poudarjati, da imajo vse več skupnega s soosednjo novomeško občino kot s sevniško onkraj hribov. Kmet Alojz Andrejčič je o tem govoril tudi na sevni-ški občini, vendar so kmalu ugotovili, da občinske meje za prenekatero življenjsko vprašanje danes niso več ovira. Do Škocjana imajo le 5 kilometrov, do Tržjšča, sedeža krajevne skupnosti, pa 15 km. „Zdravnik, veterinar, krajevni urad, šola in logar so trikrat bliže. Kaže, da novomeška občina bolj gleda na svoje krajevne skupnosti. Bojimo se, da vnaprej škocjanski kombi ne bo jemal več naših otrok, ker bo poln, čeprav bi v šoli imeli prostor. Tudi stroški za prevoz lesa v Škocjan so manjši, kolikor je pot krajša," našteva Andrejčič. O teh vprašanjih so se pogovorili na sestanku 13. aprila. Obiskala sta jih sekretar občinske skupščine Lojze Vidic in načelnik za gospodarstvo Franc Lipovšek. Ugotovili so, da nepremostljivih težav sploh ni. Zasedba sevhiške veterinarske postaje bo po prihodu še enega veterinarja iz JLA popolna. Zdravstvene knjižice lahko kdo enkrat na leto zanese v Sevnico v potrditev, zatem pa lahko iščejo zdravniško pomoč, kjer je bliže. Gled^ prevozov šolskih otrok naj bi posredovala izobraževalna skupnost, podoben razgovor bo tudi z gozdarji. Cesto si bo ogledna še- komisija. Skratka: dobre volje ne manjka na nobeni strani! A.Ž. Alojz Andrejčič: „Z nikomer nismo v sporu, ne z občino ne s krajevno skupnostjo. Želimo si takih rešitev, ki so za nas bolj življenj-ske.“ SZDL: frontnost le ob množičnosti Prvi v pokrajini organizirali SZDL po delegatskem načelu Sklep predzadnje konference SZDL je bil, da je treba delegate novoizvoljene konference seznaniti z dosedanjim delom, da bi tako lahko kar najuspešneje zastavili na novo. Predsednica občinske konference Ivanka Pavlin (kateri je bila ta odgovorna naloga zaupana tudi vnaprej) je na konferenci 14. aprila izčrpno pojasnila dosedanje delo in prihodnje naloge organizacije. Le vztrajna aktivnost dan za dnem je lahko pripeljala do tega, da se je SZDL v občini uspešno lotevala in tudi izvedla vrsto nalog. Kadrovske priprave za evidentiranje delegatov'V zbore delegatov krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti so uporabili tudi za oblikovanje delegacij in odborov Sociali- stične zveze, o čemer so s svojim rokovnikom že lani prehitevali republiško konferenco SZDL. Kljub doseženim uspehom so delegati opozarjali v razpravi na nekatere naloge, kjer bo še močno potrebna tudi dejavnost SZDL. Kot je dejal predsednik občinske skupščine »Nihče naj ne bo ob strani!« Zakonca Horvat z Mirne redno dajeta kri v začetku maja bo v trebanjski občini spet krvodajalska akcija. 5. maja bo odvzem krvi na Mimi, 6. maja v Mokronogu in 7. maja v Trebnjem. Odziv na krvodajalske akcije je v občini vedno lep. Letos predvidevajo razen jesenske akcije še eno, ki naj bi zajela nekatere delovne kolektive. Kaj pomeni sodelovanje v tej akciji človečnosti, sta dober zgled tudi zakonca Horvat z Mirne. Na njun kartonček z vpisanimi datumi o darovani krvi so nas opozorUi v občinskem odboru Rdečega križa. -Obisk pri Horvatovih je pokazal, da zakonca kar tekmujeta, kdo bo večkrat dal kri.-Zaenkrat v tej družinski „tekmi“ vodi žena.' Začela je leto poprej. Kristina je kljub trem otrokom dala kri tudi nato večkrat, ker mqžu darovanja krvi ni vedno dopuščalo delo. „V nekaterili delovnih organizacijah dajejo na ta dan prosto. Ko sem bil 15 let v milici, sinb jmeli na. ta dan pro-sto,“ pravi Štefan Horvat. Horvata je h krvodajalstvu pripeljalo že delo pri milici. „Pogled na nesreče, pomoč ob njih. Navsezadnje nikoli ne veš, kdaj lahko doleti enega ali dru-gega.“ Ob slovesu sta dejala, da PRIZNANJA OF Ob tridesetletnici osvoboditve se je občinska konferenca odločila izjemoma namesto petih priznanj OF letos podeliti deset teh priznanj. Slavnostna podelitev bo jutri ob 17. uri na slavnostnem zasedanju družbe-nopblitičnili organizacij v Trebnjem. Delegati občinske konferemce SZDL so na zadnji seji potrdili podelitev priznanj naslednjim: Francu Novaku ' iz Mačjega dola, Jožetu Jakopinu — Ježku iz Gorenje vasi, Jožetu Hrovatu — Gabru iz Trebnjega, Jožetu Tomiču s Trebelnega, Pavlu Mikliču iz Trebnjega, Jožetu Govedniku z Mirne, Mariji Brezovar iz Šentruperta, Francu Zidarju iz Trebnjega, Slavku Kržanu iz Trebnjega in Tonetu Ži-bertu iz Velike Loke. STROJI ŽE ZA NOVE PROSTORE Te dni so v trebanjskem Krojaškem podjetju dobili sedem novih strojev, ki bi jih morali postaviti pravzaprav že v nove proizvodne prostore. Zaenkrat jih nameščajo kar v staro šolo, ker za novo zgradbo niso mogli zasaditi niti lopate. OBISK PRI ^ ZADRUŽNICAH V nedeljo je obiskala trebanjsko občino Muriel J. Russell, sekretarka mednarodne zadružne zveze za mladino in žene. Po razgovoru s predstavniki občinske skupščine, kmetijske zadruge in sekcije za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL je obiskala še zadružnico Marijo Berce v Slep-šeku pri Mokronogu. Gostja se je zanimala za odnose med kmeti in zadrugo in za druga vprašanja. bosta koga tudi še pridobila. Pozdravljata tudi pobudo občinskega odbora Rdečega križa za vsakoletna srečanja Če le dopušča delo, darujeta kri skupaj. Kristina Horvat jo je dala že 20-krat, njen mož pa 18-krat. krvodajalcev. Že moralno priznanje je oddolžitev. ' A.Ž. Slavko Kržan, bo SZDL lahko mnogo prispevala k razvoju občine, če se bo lotevala tudi vprašanj gospodarjenja. Že letos bo treba na novo zaposliti 400 delavcev, prihodnjo pomlad pa takoj še 200, med njimi tudi strokovnjake. Stefan Kamin, ravnatelj trebanjske osnovne šole, je opozoril, da pomeni frontnost organizacije, znana iz revolucije, predvsem množičnost. Slednjega doslej še v Trebnjem ni uspelo zagotoviti. V vrsti drugih krajevnih skupnosti je' aktivnost SZDL boljša ob hkratnem živahnejšem delu članov ZK. Alfonz Tratar iz Trima je opozoril, da bi bilo treba načelo ,J^ič brez sindikata!", ki velja v združenem delu, vnesti tudi v SZDL. Ravno pri donedavnem zastoju družbene stanovanjske ^adnje v občini, posebno gradnje solidarnostnih stanovanj, bi lahko tudi SZDL prispevala k odločnejšemu pristopu od reševanja formalno pravnih rešitev k dejanski gradnji. Čeprav je torej šlo v glavnem za volilno sejo, je razprava že pokazala zavzetost delegatov za reševanje vprašanj iz svojega okolja. Poleg 41 članov konference sodelujejo pri njenem delu vsakokrat tudi člani družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. A. ŽELEZNIK STANOVANJSKA SKUPNOST PO DELEGATSKEM NAČELU Še v tem mesecu naj bi se sestali člani samoupravne stanovanjske skupnosti, izbrani po delegatskem načelu. Vse doslej je skupnost delovala le v začasni sestavi. Do zakasnitve je prišlo v javnem zaradi nekaterih načelnih zadržkov. Hišni sveti namreč niso mogli biti izvoljeni tako hitro, da jih bi lahko vključili v delegacije krajevnih skupnosti. Zatem bodo ti delegati delovali v zboru za gospodarjenje s stanovanji. „Zveza je,“ je z veseljem ugotovila pesnica Vida Brest^ki se je v imenu Gubčeve brigade udeležila sprejema kurirčkove pošte v Trebnjem. Trebanjski pionirji so pozorno zarisali svoj del poti, kjer so nosili torbo s pozdravi Titu za njegov rojstni dan. (Foto: Želez-«nik) IZ KRAJA V KRAJ SKROMNA UDELEŽBA - Tako na sprejemu Titove štafete v Trebnjem kot tudi ob kurirčkovi pošti je bila udeležba ostalih občanov, razen šolske mladine, pičla. Posebno tem prireditvam posvečajo drugod precejšnjo pozornost. Mladi imajo še večje veselje nastopati, če opazijo, da ne nastopajo samo zase. Tudi sprejem kurirčkove pošte so napovedovali lepaki po mestu. Res, bil je delovni dan, vendar vsi le niso v tovarnah. KAKSNA Sola ? - Po projektih mariborskega Marlesa naj bi imela nova mokro noška šola - 15 učilnic, zraven naj bi bila tudi telo-vadnica. Podobno šolo imajo v Lovrencu na Pohorju. PRIZADEVNI IN MANJ i»RI-ZADEVNI - Pri evidentiranju članov vaških odborov SZDL so sc posebno izkazali v Velikem Gabru, na Mimi, Mokronogu in Veliki Loki. Zbore delovnih ljudi in občanov po odborih SZDL so izvedli v Velikem Gabru, Mokronc^u, na Mimi, Čatežu, v Veliki Loki, Trebnjem, Šentru- pertu in Dolnji Nemški vasi, v Stefanu pa z veliko zamudo. Konstituiranje krajevnih organizacij SZDL je p6tekalo počaši v Sentlovrencu, Mokronogu in Stefanu. OBČINE: 40 LET GASILCEV -Jutri naj bi društvo slavilo že 40-letnico obstoja. Ker marsikaj v kraju napreduje, bi svoj dom radi tudi prebelili. V DVEH MESECIH VEČ KOT LANI VSE LETO - Marsikdo kar počez graja urbanistično službo pri občinski upravi. Po drugi strani pa tudi drži, da oddelek opravlja v^ več dela. V zadnjih dveh mesecih je služba izdala več odločb kot lani vse leto! ZAVAROVALNICA: TRIKRAT NA TEDEN - Nova pisarna zavarovalnice „Sava“ v Trebnjem v stavbi za občinsko zgradbo (kjer so tudi inšpektorji) posluje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 15. ure. Ob sredah je pisarna odprta tudi popoldne, in sicer do 17. urd. Jšolineodločajo posamezniki |\QlYj ^ M 8 lo nad'^on^?^0!18^1 Zbora občanov v Krmelju se je udeleži- 00 »iudi - Negovati sodelovanje krajevnih skupnosti Odpora ni, ni pa možnosti % Načrt za uvedbo celodnevne šole že imajo Vse osnovne šole v črnomaljski občini imajo že izdelane programe za uvedbo celodnev-neg pouka, kaže pa, da manjka 33 prosvetnih delavcev in nekaj sto inilijonov za gradnjo prostorov. Najbliže celodnevni šoli so trenutno v Semiču in na Vinici, kjer so o tem tudi največ razmišljali. Če bo šlo po sreči, bodo celodnevni pouk v teh dveh izobraževalnih ustanovah uvedli že z novim šolskim letom. Tudi koordinacijski odbori po šolah so že ustanovljeni, pač pa se je pokazalo, da bo delo bolje in hitreje napredovalo, če bodo delali pod okriljem krajevnih organizacij SZDL. Tako organizacijsko telo v občinskem Ni dtlavčeve besede Komisija za obveščanje in propagando, ki deluje v okviru občinskega vodstva sindikata v Črnomlju, je pred kratkim začela delati. Ugotovili so, da obveščenost v delovnih kolektivih ni zadovoljiva. Pritegniti nameravajo širok krog ljudi in izdajati mesečni informator, namenjen delegatom, krajevnim skupnostim in vsem občanom. Predsednik komisije je Anton Troha iz Vinice. Ugotovili so tudi, da gasila, ki izhajajo v delovnih organizacijah, niso dosegla namena. Premalo je v nuli čutiti delavčevo besedo. Če pa se delavec že pojavi kot pisec, potem njegovo besedo tako prekrojijo in „potujči-jo“, da je težko razumljiva. merilu, ki zdaj dela pri TIS, naj bi v bodoče delalo tudi v okviru Socialistične zveze. To jc nekaj misli z nedavnega posveta, ki ga je sklical občinski komite z ravnatelji šol in funkcionaiji TIS. Pomembno je, da bistvenega odpora zoper celodnevno šolo ni niti med šolniki ne pri starših, čeprav gre za novost, kije pri nas še malo znana. Ko so ponekod staršem razložili, kakšne prednosti in koristi prinaša otrokom celodnevni pouk, so se seveda zanj ogreli. Odvisno je od tega, kako staršem prikažejo to stvar. Načrt o uvedbi celodnevnega pouka bi na nekaterih šolah lahko hitreje prenesli v prakso, če bi pokazali malo več iznajdljivosti. Ponekod bi tudi z malo denarja, pač pa s pritegnitvijo zunanjih sodelavcev, delovnih organizacij in društev precej naredili. Z vsem tem sp zadnje tedne na vseh šolah intenzivno ukvarjajo, hkrati pa več razmišljajo o kadrovanju v pedagoški poklic. Skrb za kadre, za manjkajoče prosvetne delavce, postaja skrb šolskih kolektivov. Stvar okolja, v katerem prosvetni delavci živijo in delajo, pa je, da njihov poklic pravilno vrednotijo. . R. B. DANES SE ZAČNE Na nedavnem posvetu, ki ga je sklical občinski sindikalni svet za predsednike osnovnih oiganizacij sindikata, so se dogovorili za izvedbo seminarjev za sindikalna vodstva. Seminar se začne danes, 24. aprila, in bo trajal vse do 17. maja. Medtem bo imelo 7 skupin možnost udeležbe. Poskrbljeno je, da bodo člani sindikalnih vodstev iz delovnih oiga-nizacij lahko obiskovali seminar v času, ki jim bo najbolj ustrezal, da pri tem ne bo trpela služba in ne prehudo dom. Črnomaljci so s pomočjo samoprispevka v zadnjih 10 letih žc zgradili vrsto najpotrebnejših objektov, ker pa jc trenutno najbolj pereče vprašanje prostorov na področju šolstva, se čedalje ])ogosteje slišijo predlogi za uvedbo ponovnega samoprispevka v ta namen. O tem je tekel pogovor / Draganom Kosovi-čem, predmetnim učiteljem na osnovni šoli v Crnomlju: - V čem se kaže nuja po gradnji novih šolskih prostorov pri vas? V korist otrok ,.imamo sicer novo šolsko stavbo, vendar je bila zgrajena samo do prve faze in imamo v šoli žc zdaj prostorsko stisko. Na šoli v Loki smo pionirsko sobo, glasbeno sobo in' knjižnico že preuredili v učilnice, kkljub temu mora biti en razred otrok vedno pn telovadbi, ker zanj ni učilnice. Če hočemo uvesti enoizmenski pouk in celodnevno šolo, prostora sploh manjka. Pri sedanji stiski trpi tudi vsa pionirska in zunajšolska dejavnost.*' - Izhod iz teh težav vidite torej v samoprispevku - kaj pravijo ria predlog starši otrok? „Mi se zavedamo, da je najbolje in edino učinkovito opreti se na lastne sile, zato menimo, da bi s pomočjo samoprispevka ih seveda znatnih družbenih sredstev najhitreje rešili ta problem. S starši našili otrok smo na roditeljskejji sestanku o tem že govorili. V celoti so podprh naš predlog za uvedbo ponovnega samoprispevka v korist šolstva. S tem pa soglašb tudi krajevna skupnost. Mi zahtevamo, da se samoprispevek uvede v korist otrok in naše skupne bo-dočposti.“ R. B. 7 Ob začetku meseca mladosti mladinski posnetek. Na fotografiji so dijakinje srednje ekonomske šole v Črnomlju, ki je začela s prvim oddelkom, predvideno pa je, da bi se šolanje teh kadrov nadaljevalo in širilo. Potrebe po. šolanih ljudeh so velike! (Foto: R. Bačer) ČRNOMALJSKI DROBIR KAR 200 NOVIH DREVES -Ko so pred kratkim podrli štiri stare topole nasproti Lovskega roga in veliko vrbo, ki je bila ovira za promet, so nekateri občani zelo kritizirali, češ da nc pazijo na podobo mesta. Morda bodo zdaj zadovoljni, ko so delavci krajevne skupnosti zasadili na območju mesta kar 200 novih dreves raznih vist. POKLICNO USMERJANJE -Učenci osmih razredov osnovne šole iz Cmomlia so 17. aprila obiskali ISKRO v Semiču, kjer so si ogledali proizvodnjo. Obisk sodi v skk)p poklicnega usmerjanja osmošolcev, hkrati pa ga predpisuje tudi učni načrt iz fizike. VSE SO PREKOPALI - VzbokU-ne v Kolodvorski« ulici-nasproti lekarne so izginile. Mehka tla, ki so bila posledica slabo zgrajene ceste, so prekopali, utrdili in na novo asfaltirali. Avtomobilisti se zdaj ne pritožujejo več. PRVOMAJSKI KONCIiRT - V počastitev 27. aprila in 1. maja ter ob 30-letnici osvoboditve prireja krajevna organizacija SZDL v Črnomlju koncert za občane. Prireditev bo 25. aprila ob 19. uri v prosvetnem domu, vstopnine pa ne bo. Na koncertu bodo nastopili solisti in pevci z vojaškim orkestrom. NOVI NASADI - Krajevna skupnost je že uredila stare nasade po mestu, razen tega pa so uredili tudi nekaj novih. Mali parki ali zelenice so nastali pri tržnici, v okolici Beti in pri novem vrtcu. Prav tako so s cvetjem zasadili otok pod Suhim mostom. PlriA JIM l>OD NOGE 2cn.,kc na tržnici so kljub novogradnji in obljubam o strehi nad glavo ostale na prostem. Pokrita tržnica sicer jc, vendar nima sten, zato jc prepih in ženske pravijo, da jim strašno piha pod noge. Če bi tam stale in prodajale, bi bile že vse bolne! Na proslavo! Udeležencem proslave v čast 30-letnice osvoboditve, ki bo 27. aprila v Novem mestu, je zagotovljen brezplačen prevoz z avtobusi. Vozni red je naslednji; Na dan proslave bo odpeljal en avtobus ob 7. uri iz Adlešič, pobral pa bo občane še iz Vrhove, Preloke, Zilj in Vinice. Z Vinice bo odpeljal ob 8. uri. Iz Dragatuša je odhod ob 8. uri, avtobus pa se bo ustavil tudi na Kvasici, v Kanižarici in v Črnomlju, od koder bo odpeljal ob 8.30. Občani semiškega konca bodo lahko vstopili ob 7.30 v Stranski vasi, potem pri železniški postaji v Semiču, v siedišču Semiča ob 8.15 in na Šftekljevcu ob 8.30. Mladinska brigada bo imela svoj avtobus, ki bo odpeljal ob 8. uri iz Črnomlja. Vabljeni! .3 4 . rt Na sliki je gasilska vrsta gasilskega društva z Radoviče, v kateri so vaščani iz Krašnjega vasi, Radošev in Radoviče. Člani društva so zelo prizadevni, saj so v zadnjih štirih letih kupili ^ kombi, prapor, odkrili spominsko ploščo prvim članom in kupili novo motorni brizgalno. j, dosegli s prostovoljnimi prispevki, prostovoljnim delom, pa tudi s pomočjo občinsk^ gasilske zveze j Metlike. Radovčani: ko hi imeli zdravo vodO! Vaščani na Radoviči: glasovali bomo za samoprispevek - Pri zbiralni ciji za motorno brizgalno so se izkazali tudi zdomci „Krajevna skupnost Radoviča je v metliški občini prav gotovo med najbolj revnimi, ima pa tisto, česaf mnoge skupnosti nimajo — ljudi, ki so pripravljeni s prostovoljnim delom in s svojim denarjem za svojo skupnost napraviti vse ...“ Tako nekako je pričel pripoved predsedn,ik krajevne skupnosti Ivan Slobodnik. Poudaril je, daje tudi njihova skupnost v zadnjih letih nekoliko napredovala, ne pa toliko, da bi bili ljudje zadovoljni. Še vedno nimajo zdrave pitne vode, so brez asfalta in v svoji skromnosti poudarjajo vedno le ta dva BORCI IN OBČANI, pozom Proslave ob 30-letnici osvoboditve in srečanje borcev 15. divizije, ki bo v ne deljo, 27. aprila, ob 10. uri na Glavnem trgu v Novem mestu, se bodo lahko udeležili tudi borci in občani iz metliške občine. Družbenopolitične organizacije v občini bodo namreč organizirale brezplačen prevoz do Novega mesta. Prvi avtobus bo krenil ob 7.30 iz Gradca in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajališčih do Metlike. Dri^i o krenil iz Metlike in bo prav tako pobiral vse občane, ki ga bodo pričakali na postajališčih. Organizatorji prevozov bodo poskrbeli tudi za vaščane z Radoviče in Drašičev. Ponje bodo šli s kombiji, zato naj bodo v soboto zjutraj vsi pripravljeni, da ne bi zamudili na proslavo. , Vsi zainteresirani občani in borci dobijo natančnejše podatke v krajevnih skupnostih ali v pisarni SZDL v Metliki. V soboto na Suhor Na sestanku, ki so ga imeli člani metliške konference mladih v izobraževanju pri OK ZSMS Metlika prejšnji teden, so se pogovorili o organizaciji dveh večjih proslav: ob 30-letnici osvoboditve in ob 1. maju. Proslavi bosta pred suhorsko osnovno šolo v soboto, 26. aprila, ob 18. uri. V kulturnem programu, ki ga bo pripravila občinska konferenca ZSMS s pomočjo sindikata, pa bodo nastopili šolarji, dijaki, delavci in mladi iz krajevnih skupnosti z zborno recitacijo. Pel bo pevski zbor osnovne šole iz Metlike, predstavila se bo metliška godba, igral bo Črnomaljčan Silvester Mihelčič. 90-minutni program bodo zaključili z recitacijami. Takoj po proslavi bo dri4žabni večer; pripravili ga bodo mladinci iz suhorske mladinske osnovne organizacije. Po sprejemu 80 mladincev v teritorialno mladinsko enoto bodo za ples poskrbeli kranjski „Tektiti“. problema. Za slabo elektriko in druge številne težave, ki pestijo to majhno skupnost, jim ni toliko mar. Da bi končno le dobili zdravo pitno vodo in morda asfalt skozi vas, so se odločili, da bodo zbrali okoli 20 milijonov dinarjev. Česar ni nihče verjel, to se je uresničilo. Vaščani so do sedaj zbrali že 18 milijonov in če bi se podjetja v metliški občini in po Sloveniji odzvala njihovim prošnjam, bi morda že jeseni po vasi ,,stekla“ voda, kakršno uživajo današnji ljudje. tudi novo 500-litrsko brizgaln®';' prejšnjo so odstopili članom’’. gasUskega društva iz Krašn^fi^ gasilskega društva iz Krajnjeg* vrha in Bojanje vasi. Za se 112 gasilcev zahvaljuje občinski gasilski zvezi. Na zboru volivcev, ki ^ ^ imeli vaščani pred kratkim ^ se ga udeležili 100-odstotno, y se pogovarjali tudi o sanioPJ^ spevku. Vsi vaščani so biu 4 enkrat enotni; ko bo potreb^’^ se bodo odločili za samopnspf4 vek, saj se zavedajo,da na ta način njihove vasi jo ali boljšo elektriko ali asta* > pitno vodo itd. ^ Ivan Slobodnik: vsi vaščani si želimo ^drave pitne vode in asfalta. Prav bi bilo, da nam pri delu priskočijo na pomoč vse delovne organizacije iz metliške občine, pa tudi iz ostale Slovenije. Le z njUiovo pomočjo bi pri nas dobili tisto, kar imajo že vsepovsod po naši republild — zdravo vodo. Da vaščani resnično vedo, kaj je solidarnost, so dokazali tudi z nakupom novega gasilskega kombija. Prav gotovo gre pri nakupu avtomobila in brizgalne veliko zaslug tudi nekaterim zdomcem, predvsem „Ka-nadčanu“ Juretu Rudmanu, ki je zbral 134 dolagev, izkazal pa se je tudi Ivan Šavor in tako ima radoviško gasilsko društvo V .Beti - dobro Svet Z K Beti in pbči*** komite ZK sta se sestala 1 skupni seji, da- bi preglej kako komunisti in vsi zaposle**^ uresničujejo stališča in skiep®’ sprejete na sestanku vseh 1^°*^J nistov Beti z dne 10. februafr 1975. Iz poročil vseh sekret^J^ osnovnih organizacij ZK, sino kata in mladine je bilo da je politična situacija v tej večji belokranjski tovarni voljiva, saj jc na vseh podroCJ||^ viden napredek. Občutno * zboljšala delovna discipu^^ sprejet jc načrt varčevanja, . lani so domala vsi samoupray ■ akti, izpopolnjeno je inform*^-nje delavcev, zaživeli so saifl upravni organi, le pri odbo^'^ samoupravne delavske kontr^ je čutiti nekatere težave. V zadnjem času so o® nizirali v Beti vrsto seminaije'^ delegate samoupravnih orga>’° | kar se pozna pri odločali } Delegati in z njimi vred vsi ci se vedno bolj zavedajo, lahko delijo le tisto, kar skuP . ustvarijo, da pa končni td tat odvisen od prizadevanj ga posebej. Na skupnem sestanku so nili, da bodo v tej smeri prej delovali, da bodo^ P odgovornost posameznih koij*,, nistov in da še bodo 5e boM doslej posvetili proizvod** tehnološkim problemom. SPREHOD PO METUKI „ PROSLAVA NA SUHORJU - Za 1. maj pripravljajo mladi veliko proslavo na Suhorju. V programu bo sodelovalo preko šestdeset mladincev iz domia vseh osnovnih organizacij ZSMS. Na proslavi bodo tudi podelili članske izkaznicc mladincem, ki so se prostovoljno prijavili v partizansko enoto. ZA PRVI MAJ - Za praznik dela bo več proslav v šolah ter-v detovnih kokiktivih. Prvomajske praznike bodo ljudje preživeli večinoma doma, nekaj pa sc jih odpravlja tudi v planine ali na morje. Vsem želimo veliko sonca in veselja. PREMALO SREDSTEV - Belo-, kranjski muzej jc poslal te dni izvršnemu odboru kulturne skupnosti pismo, v katerem navaja, da bodo z dodeljenimi sredstvi za leto 1975 zelo težko shdjali. Dodeljeni denar bo komajda zadoščal za najnujnejše, vrsto akcij pa bodo morali* opustiti. OBČANI, ZBIRAJTE PAPIR* ^j. Občinski odbor Rdečeg^ j; ža Metlika vabi vse sodelovanju pri zbiranju sta . papirja. Kot že ^ poprej bo tudi ta akcija.^ bo zaključila 23. maja, pi po vsej Sloveniji,-pripra^^jj iii sta jo republiški Rdeči Unija papir servis iz L 'f Občinski odbor R^ j^jv povezal z vsemi šolami, d ^ nimi organizacijami in organizacijo Rdečega tako da bo akcija kar J uspela. metliški tedniK Denarja vedno le za nujne zadeve Za manj nujne pa so uvajali prispevke in samoprispevke Medtem ko je leta 1973 znašala v kočevski občini proračunska Pana prebivalca 532 din, v republiki pa 808 din, je zanimiva ^primerjava med strukturo porabe v občini in republiki. iNajveč je bilo porabljenih sredstev v občini (in republiki) za Dnt ° P ^obraževanje, in sicer 55,6 odstotka (41,6)* za ostalo ^ rošnjo pa: kultura 2,7 (5,3), socialno varstvo 8,6 (7,8), zdrav-eno varstvo 1,9 (2,6), delo državnih organov 18,7 (17), krajevne M J!nosti 2,3 (1,8), družbenopolitične organizacije in društva 4,9 „:)» negospodarske investicije 2,7 (7,3), gospodarska investicija 0 (3,6), gospodarske investicije 0 (0,6) in ^ (2,1), komunala '^10 1,8(3). V kočevski občini majhna ca .Mlinska) potro&ija na prebival-80 m te dejavnosti na razpola- ^‘^narja. Glavni delež izdat-. oapade zato za najnujnejše za-sociai ^ vzgoja in izobraževanje, nov delo državnih orga- orpan; družbenopolitičnih 0(^!^^J in društev. C^eprav so Ženi y®liki, pa so v denarju izra-enaki ali celo manjši kot na nrTu- °^^inah, ki so po potro^ji Dre/:. slovenskeifi pov- ali nad njim. jj - Naroka je bila potrošnja najnujnejše potrebe izredno ^ara: SZDL in KS Jg^novih poteh. "®spodarsko razviti ^ dolino Kolpe povsod v domovini, sti ^di v krajevni skupno- izredno razgibano gatcjše občine. Za letos načrtujejo v kočevski občini, da bo pri porabi izboljšanje, ker so ustanovljene SIS in bo njihovo financiranje urejeno vsaj približno skladno v vsej republiki. Predvidevajo tudi, da občinski proračun ne bo imel takih dohodkov, kot bi jili imel lahko. Proračunska potrošnja na prebivalca bo, kot načrtujejo, zaostajala za dovoljeno za 35 din. Zato upravičeno pričakujejo, da bodo letos vendar nekaj dobili iz solidarnosti, medtem ko so doslej -čeprav reveži - za republiško solidarnost prispevali. J. P. KOČEVJE: VAŠKA KEGLJAŠKA LIGA Rezultati prvega kola vaške kegljaške lige, ki so jo organizirali k^ljalci iz Mozlja v kočevski občini, so naslednji: Dolga vas-Livokl 2188:2072, Mozelj-Upokojenci 2190:2160 in Invalidi-Koč. Reka 2327:2113, Vodi ekipa Invalidov z 327 podrtimi keglji, 2. Mozelj 2190, 3. Dolga vas 2188, 4. Upokojenci 2160, 5. Kočevska Reka 2113 in 6. Livold 2072. BivS interniranci in borci pa tudi ostali udeleženci proslave ob 30-letnici osvoboditve taborišč iz Kočevja so se poklonili tudi žrtvam v Dadiauu (na fotografiji). Na izlet po taboriščih Po 30 letih spet v Buchenwaldu 49 bivših internirancev in borcev ter nekaj upokojencev in drugih občanov se je v dneh od 9. do 15. aprila udeležilo ogleda več nekdanjih koncentracijsldli taborišč in proslave 30-letnice osvoboditve koncentracijskih taborišč v Buchenwaldu. V šestih dneh so si udeleženci izleta ogledali nekdanja taborišča Dachau, Buchenwald, Terezino (pri Pragi) in Mautliausen. Povsod so počastili spomin na žrtve taborišč in položili vence pred spomenike žrtvam. Lldeležericem izleta sta razlagala o taboriščih nekdanja interniranca Vekoslav l-igar in Janez Ransin-gcr. Drobne iz kočevja PREHODE - Preho-o^^e po mestu bodo v teh h kocke iz čestišča, nato pa z asfaltom. To bod^' napra- ®Bujo (i medved odgovarja 1 V so vlomilci vdrli prav ^aJajn° občinske sindikalne Racije? / Set0mnevali SO’ tam V C (^enaria> saj so ob nedav-sPfejemaniu občinskega ' & r>jUna tarnale vse organiza-^ .^ZDL, mladine, borcev 8*h, da bodo dobile pre-narja za svoje delo, le . at je bil tiho. vili zato, ker se oznake na kockah hitreje zbrišejo kot na asfaltu. svi-Can sprejem komunistov - Občinski komite ZK Kočevje pripravlja svečan sprejem vseh, ki so člani KP oziroma ZK nad 30 let. Ob tej priložnosti bodo'sprejeli v Z K več n ovili članov. Tako se bodo lahko novi komunisti seznanili in pogovorili s starejšimi ter pridobili marsikatero izkušnjo za kasnejše delo. Točen datum sprejema še ni znan, kaže pa, da bo v maju. NA PROSLAVO V LJUBLJANO - V kočevski občini so se že začele priprave za udeležbo na osrednji proslavi ob 30-letnici osvoboditve, ki bo 10. maja v Ljubljani. Kaže, da bo na proslavo peljal b, Kočevja poseben vlak. Predvidevajo, da bo šlo na proslavo v Ljubljano okoli 1.000 ljudi iz- kočevske občine. Nekateri sc bodo peljali tudi ?. lastnimi vozili. TRIJE IZ SKOI ji; LOKI' - Med zadnjim pogovorom o pobratenju med krajevno skupnostjo ŠkoQa Loka in Kočevje, ki jc bil pretekli teden, so sklenUi, da bo prispela k podpisovanju listine o pobratenju tri članska uradna delegacija KS Skol^ Loka, ki se bo udeležila tudi ostalih svečanosti, katere bodo v Kočevju S. maja.. >(ačEUSKE NOUKE Na proslavo v taborišču Buchen-\vald so kočevski udeleženci izleta prikorakali z zastavo in v sprevodu skupaj z nekdanjimi tabori&niki iz drugih jugoslovanskili mest in občin, ki so tudi prišli na proslavo. Proslava je bila na nekdanjem zbornem mestu. Ko so se vračali proti domu, so se ustavili še na Dunaju, kjer so jih sprejeli predstavniki Zveze antifašistov Avstrije. Z izletom, obiskom taborišč in udeležbo na proslavi so se tudi nekdanji interniranci in borci iz kočevske občine oddolžili spominu žrtvam nacizma, hkrati pa dokazali, da izpolnjujejo prisego, da bodo nadaljevali s prizadevanji za mir v svetu. Izlet sta organizirala komisija za internirance pri občinskem odboru ZZB Kočevje in Društvo upokojencev Kočevje. Med udeleženci izleta je bila najstarejša 79-letna Marija Ožbolt, najmlajši pa 15-letni Jani ligar. J. P. Mladi o svobodi Pred srečanjem mladih zgodovinarjev v počastitev 30-letnice osvoboditve naše domovine je republiška Zveza prijateljev mladine organizirala tekmovanje in srečanje mladih zgodovinarjev, ki ga bosta organizirali skupaj z občinsko Zvezo prijateljev mladine Postojna 26. in 27. aprila v Postojni. v tem tekmovanju sodelujejo tudi učenci osnovne šole Kočevje, in sicer člani zgodovinskega krožka, ki ga vodita mentorici Anka Žgajnar in Božena Vesel. V krožku je kar .S2 učencev. Sestajajo se vsak teden. Za srečanje v Postojni sc še posebno skrbno pripravljajo učenke Majda Božič in Renata Lavrič iz 8. a ter Irena Verderber iz 8. d, ki bodo na tekmovanju zastopale mlade kočevske zgodovinarje. Učenci so izdelali zelo podroben zapis na temo „Zaključni boji in osvoboditev naše domovine“ ter lepo slikovno prilogo pod naslovom „Moj kraj nekoč in danes“. 18. aprila seje skupina petih mladih zgodovinar^'v pomerila z učenci osnovne šole Ribnica, ki so organizirali povratno mladinsko srečanje in kviz o poznavanju zgodovine domačega kraja med NOB. V maju bodo organizirali še poučni izlet v Ljubljano, kjer si bodo ogledali Muzej revolucije in NOB. VILKO ILC V sodra^m INLES že urejajo nekatere zadeve Iz svojega letošnjega investicijskega načrta. Glavna dela pa bodo opravili julija, ko bodo obnovili kotlovnico, zaradi česar bo letos izjemoma kar 80 odstotkov zaposlenih 18 dni na kolektivnem dopustu. (Foto: Primc) V načrtu imajo četrtino več odkupa V prihodnjih petih letih bo odkup mesa v ribniški občini porastel za 25 odstotkov, mleka za 27 in plemenske živine za 50 odstotkov Program razvoja kmetijstva v občini je na zadnji skupni seji vseh zborov sprejela občinska skupščina Ribnica. Prav bi bilo, da bi hkrati s tem programom prejeli tudi samoupravni sporazum o zbiranju sredstev za pospeševanje kmetijstva, vendar so sprejem tega akta začasno odložili, ker je treba prej sprejeti ^orazum o financi- ranju krajevnih skupnosti. v zadnjih štirih letih (1971 in 1974) je na območju ribniške občine porastel odkup mleka za 46 odstotkov, mesa pa za 5 odstotkov. Najboljši rezultati so bili doseženi v letu 1973, ko je bil v primerjavi z letom 1971 odkup mleka večji za 51 odstotkov, mesa pa za 12 odstotkov. V zadnjih štirili letih je porast-lo števUo preusmeijenih kmetij od treh v letu 1971 na 34 v letu 1974; hkrati pa tudi število danih posojil za preusmerjanje od 610.000 din na 3,8 milijona din. Program razvoja kmetijstva pa predvideva, da bo odkup mleka porastel od 3,907.311 1 v letu 1974 na 4,950.000 1 v letu 1980 ali za 27 odstotkov, odkup mesa od 369.000 kg na 455.000 kg ali za 25 odstotkov in odkup plemenske živine od 133 glav na 200 glav ali za 50 odstotkov. Taki rezultati bodo doseženi predvsem z večjimi vlaganji v kmetijstvo, večjo porabo umetnih gnojil, preusmeijanjem kmety, izobraževanjem kmetov, izboljšavo osnovne črede, večjim staležem živine in še z drugimi ukrepi. Tako bo število preusmerjenih kmetij narastlo od j4 v letu 1974 na 90 v letu 1980. Poraba umetnih gnojil pa bo naraščala za približno 50 ton na leto in bo znašala leta 1980 okoli 900 ton. Načrt odkupa temelji na predvidevanjih, da bo preusmerjena kmetija na 5 ha čretinskega pašnika prehranila 10 krav namesto sedanjih 5. Zaradi boljše krme se bo zvišala letna mlečnost krav na okob 4.000 1 OLAJŠAVE OBRTI Občina Ribnica bo pomagala razvoju obrti in malega gospodarstva. Podpisala je tudi poseben dogovor, ki zavezuje podpisnike, da bodo izdelali razvojne programe, olajšali postopek za najetje posojil obrtnikom in sprejeli davčne olajšave za obrti, ki so v občini preslabo razvite. Občinska skupščina se bo tudi prizadevala za tako davčno politiko, ki bo prispevala k odpravljanju razlik in pravičnejšemu obdavčenju obrtnikov. INLES za KS Financiranje KS še ni urejeno Med delovnimi Skupnostmi, ki se zavedajo, da so odgovorne ne le za svojo proizvodnjo, ampak tudi za počutje svojih članov kolektiva doma, se pravi v svoji krajevni skupnosti, je tudi TOZD INLES v Sodražici. Ta TOZD je že leta 1972/73 asfaltirala na lastne stroške krajevno rokometno igrišče, lani pa je dala KS Sodražica 45.000 din pomoči, kar pomeni 20 din na prebivalca. Takšen prispevek INLESSA so prejele tudi ostale KS. Lani je 1 OZD prispeval še za ureditev kanalizacije, ki jo prav zdaj grade v Sodražici, 100.00() din. Gasilskim društvom v okolici je prispeval po okoli 2.000 din ali jim dal material. Za novo opremo v krajevni zdravstveni postaji pa so namenili 10.000 din. Manjše zneske pomoči so dodelili še šoli za izlet, krajevni organizaciji SZDL in še komu. Za letos še niso predvideli, koliko bodo namenili za KS. Pravijo, da morajo prej vedeti, kakšne obremenitve bodo predpisane za gospodarstvo. Ce ne bodo pretirane, bodo lahko uali več za KS. Sicer pa že dobivajo prošnje za dotacije, a jih še ne rešujejo. Vendar bo treba financiranje KS urediti drugače, saj sedanji način gotovo ni najbolj primeren. J. P. mleka na kravo. Taki rezultati so biU doseženi že zdaj na vseh preusmerjenih kmetijah. Za uresničitev tega programa bo. potrebovala SIS za pospeševanje kmetijstva letos okoli 84.000 din, kar je približno enako kot lani, v prihodnjih letih pa tudi pribUžno toliko, vendar bo moral biti znesek povečan za odstotek inflacije. Letošnji denar bi porabili tako: 25.000 din za izobraževanje kmečke mladine in odraslih, 120.000 din za regresiranje obresti od najetih posojil, 130.000 din za regresiranje usmeije-nih kmetij, 60.000 din za pomoč pri izboljšanju matične črede krav, 300.000 din za regres za umetna gnojila, 45.000 din za sofinanciranje pospeševalne službe, 80.000 din za sofinanciranje zavarovanja živine in 80.000 din za odplačilo anuitet za posojila, najetje za gradnjo komun- alnih objektov, ki so ozko povezani z razvojem kmetijstva. J. PRIMC dohodki in izdatki Proračun občine Ribnica bo imel letos predvidoma 9,894.000 din dohodkov in izdatkov. Viri dohodkov bodo naslednji: prispevki 2,155.000 din, davki 6,622.000 din, takse 380.000 din, dohodki občinskih organov in razni drugi dohodki 180.000 din in od lani prenesena sredstva 557.000 din. Proračunski izdatki pa so predvideni tako: za delo državnih organov 5,799.400 din, za SLO 225.000 din, dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 917.000 din, negospodarske investicije 109.862 din, kultumo-prosvetna dejavnost 8.300 din, soci^o skrbstvo 352.400 din, prenos na SIS 679.900 din, zdravstvo 190.300 din, komunala 390.000 din, dejavnost KS 220.000 din, proračunske obveznosti iz prejšnjih let 176.000 din, tekoča proračunska rezerva 136.938 din, rezervni sklad 100.000 din, sredstva za solidarnost 142.500 din. Med mladimi šahisti Sodraški šahovski narašča] uči Milan Bavdek Na osnovni šoli Sodražica pridno dela šahovski krožek, ki ga vodi Milan Bavdek, poznan v šahovskih krogih kot uspešen reševalec šahovskih problemov. Prav zdaj končujejo na šoli tekmovanja za prvenstvo šole. Pri dekletih, ki so že zaključila tekmovanje, sta si razdelili prvo in drugo mesto Marija Debevc in Anica Oražem, ki sta med 12 tekmovalkami edini zbrali po 10 točk. Tretja je AnicaCvarz 8,5 točke. V skupini učencev 5. in 6. razreda je tekmovalo 17 šolarjev. Prvi je bil Iztok Češarek (15 točk), 2. Matjaž Tanko (14,5). 16 šahistovpa se je pomerilo v skupini za 7. in 8. razred. Tekmovanje se ni končano. Kaže pa, da bo zmagal Darko Žagar, ki si bo v najslabšem primeru delil mesto z Jožetom Žlindrom, ki ima še prekinjeno partijo. Za tretje in četrto mesto se potegujeta Janez Hočevar in Franc Lovšin. Milan Bavdek, ki ima tretjo šahovsko kategorijo, je o delu in načrtih šahovskega krožka povedal še: „Udeležili se bomo seveda občinskega šahovskega prvenstva, razen tega pa bomo imeli prijateljsko srečanje s sosednjimi šolami. Na šoli pa bomo organizirali tudi ekipno medrazredno tekmovanje, za zaključek šolskega leta pa bom odigral simultanko. Na naši šoli je precejšnje zanimanje za šah.,Ta i^a zahteva precej časa, ki pa ga nam zmanjkuje. Predvsem šolarji, ki se vozijo v šolo z avtobusom - teh je nad polovica -ne morejo redno sodelovati v krožku.“ J. PRIMC RIBNIŠKI ZOBOTREBi:i GRMADA ODPRTA - Turistični dom na Grmadi nad Ortnekom je ^et odprt. Upravnik doma Jože Prijatelj pravi, da bo odprt redno ob nedeljah in praznikih, po naročilu oziroma dogovoru pa tudi ob drugih dneh. Cesta od Ortneka do domaje popravljena. (]nnada je na nadmorski višini 1860 m. Za oddih je zelo primerna. Goste bod»^ postregli z domačimi specialitetami. ČESTO SO DOGRADILI - Cesta skozi vas Breg jc dokončana. Vaščani so dobili tako skozi naselje novo polkrožno cesto. STARI HRAM - Gostišče v ribniškem gradu doslej ni imelo imena, imenovali so ga kar kavama ali stari grad. Te dni pa je le dobilo svojo firmo, ki sq glasi „Gostilna stari hram“. NAJVECJI OBISK RAZSTAVE - Razstavo „Od baroka do impresionizma" v Petkovi galeriji v ribniškem gradu je že v prvih petih dneh obiskalo nad 1.000 obiskovalcev. To je doslej največji obisk kake razstave v tako kratkem času. IGRA Z NOŽEM - V toplih pomladanskih dneh prebijejo mladi Ribničanje največ prostega časa okoli ribniškega gradu, kjer se igrajo različne igre. Najmlajši gredo domov ob mraku, starejši pa se tu dalj zadržujejo. Najraje se igrajo z noži, in sicer tako, da jih z različnih delov telesa in višine mečejo na tla. Najboljši je tisti, ki se mu nož največkrat zapiči v zemljo. Z MOPEDOM NA SINAJ - Turistično društvo Ribnica je v počastitev 30-letnice osvoboditve orga-nfziralo 16. aprila predavanje „Z mopedom na Sinaj“.'Stane Tavčar iz Kranja je v Ribnici že večkrat predaval o svojih potovanjih po svetu. M. G-Ć - Po čem sklepaš, da se kljub dodatno sistemiziranim delovnim mestom pri postaji milice v Ribnici število zaposlenih ne bo povečalo? — Zaradi skromnega dostavka „Stanovanj ni“. REŠETO KOČEVSKE NOUGE ^ KOfiEUSKE NflUlGE ^ KOfiEUSKE NOUIGE -H- KOČEUSKE NOUGE ^ KOČEVSKE NO^ Dvoje pobratenj in priznanja za 30-letnico V naslednjih desetih dneh več prireditev, posvečenih jubileju osvoboditve Danes, 24. aprila, se bodo v kočevski občini začele letošnje prireditve ob 30-letnici osvoboditve, in sicer z otvoritvijo razstave del slikarja Franceta Miheliča. Odprli jo bodo ob 18. uri v Likovnem salonu. Trajala bo do 12. maja. Kočevje-mesto listini o trajnem sodelovanju oziroma pobratenju. Krajevna skupnost Kočevje bo tokrat — prav ob 30-letnici osvoboditve mesta — tudi prvič praznovala svoj krajevni praznik, in to zSlo svečano, saj bodo podelili občanom, ki so najzaslužnejši za razvoj mesta, naj- TISKARSKI ŠKRAT V 15. številki Dolenjskega listajo na celi kočevski strani tiskarski škrat delno zamešal besedilo dveh člankov. Članku „Delavci bolj odločajo" jc odvzel zadnje tri odstavke in jih dodal članku „Delavci naj povedo, kakšno DU hočejo". V zameno pa jc članku „Delavci naj povedo, kakšno DU hočejo" odvžel dva odstavka in ju dodal članku „Delavci naj odločajo". Bralcem sc zaradi zmešnjave opravičujemo. višja odlikovanja KS — ,,bronaste jelke“, več deset zaslužnim občanom pa /late, srebrne in bronaste plakete mesta. V teh dneh bo tudi več drugih prireditev, nastopov in tekmovanj. Po hribih bodo go- BOLJ SODELOVATI O programu'dela Službe družbenega knjigovodstva (SDK) Kočevje so razpravljali na zadnji seji občinskega komiteja Z K. Ob tem so poudarili, da iriora SDK tesneje sodelovati z delavsko kontrolo v TOZD in komisijo za ugotavljanje izvora premoženja. SDK je namreč taka ustanova, ki bi s svojimi strokovnimi službami lahko zelo pomagala delavski kontroli, da bi uspešneje delala. Doslej med vsemi temi organi kontrole ni bilo pravega sodelovanja. reli kresovi v počastitev praznika dela. Delegacije bodo polagale vence pred razne spomenike, da bodo tako počastile spomin na borce, ki so pred 30 in več leti darovali življenje za našo svobodo. Na sporedu pa bo seveda tudi več športnih tekmovanj in prireditev. Največjih bo v dneh od 1. do 4. maja, sicer pa bodo trajala ves mesec. Tako se bodo te dni prebivalci kočevske občine dostojno vključili v proslavljanje 30-letni-ce osvoboditve, ki jo praznujemo po vsej domovini. Že zdaj potekajo priprave za udeležbo na osrednji proslavi 10. maja v Ljubljani, ki se je bo predvido-‘ma udeležilo kar okoli 1.000 kočevskih občanov. J. P. Znanje je delavčevo orožje Le z njim si bo lahko priboril ustavne pravice in dolžnosti -^Komunisti o izobraževanju Glavna letošnja investicija krajevne skupnosti Kočevje je plavalni bazen in telovadnica, ki bosta pod isto streho, dograjena pa bosta jeseni. Dela, ki se financirajo predvsem iz samopri^evka občanov, zelo lepo napredujejo. (Foto; France Brus) Delavska univerza ni enakopravna znotraj vsega vzgojno-izobraževalnega sistema, čeprav bi morala bitr, saj tako zahteva ustava in stališča ZK. To so ugotovili na zadnji seji občinskega komiteja Z K Kočevje, ko so razpravljali o stališčih in sklepih IK predsedstva CK ZKS v zvezi z nadaljnjim razvojem VEN IZ MESTA Mecf^občani Kočevja in graditelji zasebnih stanovanjskih liiš-je veliko zanimanje za zemljišča in gradbene prostore ob asfaltni cesti med Šalko vasjo in Željnami pri Kočevju. Ljudi privlači ugodna sončna lega in razmeroma majhna oddaljenost oti nK-sta. Zgrajenih je že precej novih hiš, nekatere pa še iirade. ■ V. I. ■ NALOGE KOMUNISTOV Do konca maja bodo v vseli osnovnih organizacijah ZK v kočevski občini preštudirali Titove govore in sklepe 2. seje CK ZKJ, ki se nanašajo na delo komunistov in organizacij Z K. Razen tega bodo posvetili posebno sejo občinskega komiteja Z K tudi oceni idejnopolitičnih razmer v občini. PREDSTAVLJAMO VAM PROKUPLJE Vtisi in obiska pred pobratenjem Katja Rupena se je šolala v Prokuplju - Potrebujejo strokovnjake - Krajevna samouprava še ni razvita - Gradili bodo vodovod - Medsebojno spoznavanje in izmenjava izkušenj bosta pripomogla do hitrejšega napredka v začetku aprila je obiskala krajevno skupnost Prokuplje v Srbiji tričlanska delegacija krajevne skupnosti Kočevje. Med tridnevnimi razgovori so se dokončno dogovorili o pobratenju obeh KS, razen tega pa so izmenjali podatke o zgodovini in vsestranskem razvoju krajevnih skupnosti oziroma občin. Kočevsko delegacijo je vodil prof. Saša Bižal, v delegaciji pa sta bila še inž. Dušan Oražem in France Ožbolt. Po vrnitvi so nam občino in krajevno skupnost predstavili tako: PRVI KOMISAR SLOVENEC „Bratsfvo in enotnost vseh jugoslovanskih narodov se je krepilo že med vojno. Čeprav sta Srbija in Slovenija daleč narazen, se je v vrstah naših partizanov borilo precej Srbov, med srbskimi partizani pa so bili tudi Slovenci. Kot zanimivost so nam povedali, da je bil prvi politični komisar topliškega partizanskega odreda (topliško območje šteje danes 5 občin, njihovo središče pa je prav Prokuplje) Slovenec Konrad Žitnik. Med vojno je padel. Proglašen je za narodnega heroja. V Prokuplju pa se je šolala tudi Slovenka Katja Rupena. Občina Prokuplje meri 759 kv. km in je ena največjih v Srbiji. Šteje 59.000 prebivalcev, medtem ko jih šteje samo mesto 20.500. 98 odstotkov aCmlje je v zasebni lasti. Občina sodi med manj razvite v Srbiji. Lani je znašal v občini družbeni bruto proizvod 1,776.434.000 din, družbeni proizvod 623,446.000 din, narodni dohodek pa 562,583.000 din. Načrtujejo, da bosta dmžbeni proizvod in narodni dohodek porastla letos za 14 odstotkov. Število zaposlenih je znašalo lani 9.500 delavcev, od tega 6.708 v družbenem sektorju gospodarstva. Med industrijskimi podjetji naj omenimo to-vamo barvastih kovin, mdnike kovin in nekovin, tovarno stekla, industrijo azbestnih proizvodov, predilno industrijo, industrijo filca, kmetijsko-industrij-ski kombinat, proizvodnjo alkoholnih in brezalkoholnih pijač, lesno industrijo in konfekcijo. 18 NARODNIH HEROJEV V mestu so 3 osnovne šole, v 'občini pa še 7 vaških šol s skupno 7.000 učenci. Gimnazijo obiskuje od 300 do 400 dijakov. Razen tega je v Prokuplju še srednja medicinska šola, dva centra srednjih poklicnih šol (kmetijstvo, srednja tehnična oz. kovinska šola), delavska univerza, knjižnica, amatersko gledališče, dva kina, športni dom, odprt olimpijski bazen, nogometni stadion, grade pa še telo- France Ožbolt: „Doslej nisem še nikjer doživel tako lepega sprejema kot zdaj v Prokuplju. Tu še vedno velja staro slovansko gostoljubje, po katerem je gost več kot gostitelj sam. Nudili so nam vse, kar smo zažele- li.“ vadnico. Nogometaši tekmujejo v republiški ligi, boksarji v 1. ligi, imajo pa še dobre ekipe košarke in Tokometa. Na področju zdravstva imajo regionalni medicinski center, ki prerašča v bolnico. V občini je 10 ambulant. V zdravstvu je 500 zaposlenih, od tega 77 zdravnikov. Ležišč za bolnike imajo 500. Prihodnje leto bodo dogradili še center za rehabilitacijo, ki bo veljal 100 milijonov dinarjev; od tega bodo dobili 80 milijonov iz republiških virov. 33.000 prebivalcev občine je sodelovalo v NOV, od tega 18.000 aktivno. Med vojno'jih je izgubilo življenje 10.300, od tega spet 2.000 v taboriščih. V mestu je 1.200 članov ZZB in iz mesta je padlo 400 borcev. Iz občine je izšlo 18 narodnih herojev, 8 je še živih, imajo pa tudi še 3 žive ganske borce. Pokojnine za borce so urejene. Skupno imajo v občini 3.200 članov ZZB, od tega 83 spome-ničaijev; 3.300 članov ZK in 9.000 članov ZSM. Ustanovih so tudi SJS, a še niso zaživele. Vse delo, življenje in odločitve potekajo bolj v občinskem merilu, kot po krajevnih skupnostih, ki še niso zaživele. 60 MILIJONOV ZA VODO Občinska skupščina šteje 140 delegatov, od tega 40 /bor krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti se financirajo le iz samoprispevka, ki jc bil doslej uporabljen predvsem /a komunalno urejanje podeželja, tako da mestna krajevna skupnost zadnji dve loti skoraj ni mogla V maju, mesecu mladosti, bodo občani krajevne s*cuPnv prvič v zgodovini proslavili tudi svoj krajevni prazni osvoboditev mesta pred 30 leti. (Foto: France Brus) delavske univerze in o programu dela Delavske univerze Jože Šeško iz Kočevja. To svojo ugotovitev so utemeljili s splošno znanim dejstvom, da so v dosedanjih finančnih programih TIS vedno najprej ali pa vsaj med prvimi črtali oziroma zelo zmanjševali izdatke za delovanje delavske univerze (DU). Za. uspešno delo DU bopoirel)no tesnejše sodelovanje in dogovarjanje delavcev, ki tako izobraževanje potrebujejo (TOZD itd.), in ilelavcev, ki izobraževanji.- i/vajajo. Hkrati bo treba Dl. Jožo Š. ško zagotoviti pri-inerne prostore /a delo, trajnejše financiran je in k:ider. Pri zagotovitvi prostorov ho morala pomagati občinska skupščina, pri financiranju pa vsi zainteresM ani, se pravi SIS za vzgojo in izobraževanje, J OZD, družbenopolitične organizacije iji drugi. Na seji so se tudi strinjali s pro-pamom izobiaževanja, ki gaje sprejela Dl!. Pri tem so poudarili, da ta v program ni le stvar DU, ampak ga je treba posredovati vsem TOZD. Na osnovi tega programa in svojih potreb bo naihreč nato lahko vsaka TOZD sestavila* svoj program izobraževanja delavcev in čfanov samoupravnih organov. J. P. Nesolidarna solidarnosj Proračunska poraba na prebivalca naj bi se v slovenskih občinah polagoma izenačevala. Leta 1973 je znašala proračunska potrošnja na prebivalca v občinah Kočevje 532 din. Koper 1.141 din, Ljubljana-Center 2.721 din, Ljubljana-Šiška 1.116 din, Metliiai.929 din, Piran 1.316 din, Ribnica 567 din, Grosuplje 557 din itd.,, medtem je znašalo slovensko povprečje 808 din na prebivalca. Izenačevanje naj bi potekalo tako, da bi proračunska poraba, izražena v odstotkih, v primerjavi z zatečeno porabo preteklega leta, bila v občinah z nizko porabo za nekoliko odstotkov večja, kot v tistih s porabo nad slor venskim povprečjem. Zamisel je bila sicer lepa, vendar z matematiko nekaj ni bilo v redu. Leta 1973 je namreč proračunska poraba na prebivalca V’ občini Kočevje znašala 532 din in je za republiškim povprečjem zaostajala za 267 din, leta 1974 je znašala razlika 298 din, za letos pa je predvidena razlika 319 din. To pomeni, da se razlika ne zmanjšuje, anifTak se v denarju zvišuje, ker pač znese na primer 23 odstotkov od 1300 din (razvitejša občina) več kot 24,1 odstotka °d !$(l prečje republike , ($11 ma kot 25,1 o ■ ^ Jj (povprečje kočevsK |l lani). tooa pa f Ironija vsega \Q^ bila, da je l1f občina lanlP^eJre00 Udarnost ni skla jstop ker je pač imela' rejč primerjano z le ,0 ^ koliko večjo sko, se prav imela manjšo k° , nOi0 ne, ki so iz sohdaMM bivale denar za J čun. Predlog h?c j 0 ne, da v solidar ne bi pMevaiffA tiste občine, kf^ bf čunski dohodk ca ne dosegajo 90 p ! republiškega bil zavrnjen z ut*. da bi rušili ra^ bila sprejeta z res . , Pri P^đđ*j, sem se P°sluzfQL Jfcif®? leto 1973 m I9™ na razpolago, ^eV0fi vanj za letos. , ■$^o, vedo žalostno' taka solidarno* e Udarnost M d pret^> ki so imele W L majhno Prbivalc“' trošnjo na P J krivica. J. venskem salu „o/ kapnici, ^apnice. običaj na 4 Kap «• rflV ^ HIŠNIH sve j, 2.000 nekvf ki bi se so predvseio stvu in Sra£>» j nih kadrov J>» Kjer« razen v prflgjjrfjjjj Preseže?' de^^VJ no preko d ^ po ^ Strokovnjak saJ Je ° ^ vei»dafflJ sM surovinami* iguja J^irj zaradi P * J kadr°v ne * ^ s°'tk0ko< enako koi * OSJ^ Trgopr0l .^tij otl d so las.1 podjet« J iz Slovenije* ^ samouprav ba c p se tod. *g K* J primer h,šn majo. iArJI ne vode- v ryi [ id,, o zansk' ^cijsK°. tfV* n° rei$j sedali & r fhko p„ 5 ' 1 * .Iliadi*10:. naš° m n. poslali k nJ delati. Svet krajevne skupnosti šteje 99 članov. Samoprispevek po 2 odstotka od osebnili dohodkov plačujejo v občini že 18 let. V glavnem je bil porabljen za obnovo podeželja, se pravi za ceste, vodovode, elektriko in podobno. Zdaj pa bo šel končno tudi za mesto, in sicer za vodovod. V mesto bodo napeljali vodo kar 23 km daleč, kar jih bo veljalo 60 milijonov dinarjev (se pravi 6 starih milijard!). Seveda je slaba tudi kanalizacija, ki jo bodo morali urejati hkrati z vodovodom. V občini je tudi še veliko makadamskih cest, v mestu pa manj. Tudi parki v mestu so lepi. Gradnja hiš poteka še precej na črno. Včasih jo zgradi sorodniku vse sorodstvo kar v treh. .le!, Avt Saša Bižal, vodja delegacije, ki je obiskala Prokuplje: „Čeprav pravijo, da je njihovo kmetijstvo slabo, jaz'nisem imel tega vtisa. Vsak košček zemlje imajo obdelan.“ Ze jutri ob 17. un pa bo druga večja prireditev, akademija v počastitev dneva OF, združena s svečano sejo občinske konference SZDL. Ob tej priložnosti bodo sprejeli v SZDL vse mladince, ki bodo letos dopolnili 18 let, razen tega bodo podelili priznanja O F zaslužnim občanom in organizacijam. Naslednja večja prireditev, posvečena 30-letnici osvoboditve Kočevja, pa bo v ponedeljek, 5. maja, ob 16. uri, ko bo v zgodovinskem Šeškovem domu svečana seja krajevne skupnosti Kočevje-mesto in akademija. Udeležile se je bosta tudi delegaciji krajevnih skupnosti Škofja Loka in Prokuplje, ki bosta podpisali s krajevno skupnostjo zani. do 20. v. 1975 20>/ POPUST , <#5- ZAOREMHIMJC Udolei^ka ----"i^LSTOP trgu bo od 5. maja odprta "'»C’ '*'* 19.ure Oh ®^REMa ila k ■’2- ure Jtifičevem trgu pa že posluje '” *17.u -NON-STOP • re. ob sobotah pa od 7. do 12. ure’ vozni red krajina* l^rajjrj^^ Usnjene lintf ^ krajine in Suhe ®i'no p ® Potovanip poslužujejo avto- ^•30 J-55 .05 'opor, .^°«vanlp w I . /i: poslužujejo avro- .^slednjefi^ ^ Mubljano ali iz Ljubljane v Belo znem redu iz večjih krajev ^•■nomeij |eniič , .^^®niberk ^J^bljana Ob PRAZNIKU DELA prodajamo od 24.,do 30. aprila vso moško, žensko in otroško konfekcijo z 10 Odst. popustom Izkoristite možnost ugodnega nakupa! „Oeleieksiil"' POSLOVALNICA ČRNOMELJ PROSTA DELOVNA MESTA! TOZD Putnik Slovenija, PENZION TREBNJE razpisuje prosta delovna mesta 1. DVE DELOVNI MESTI NATAKARJA(ICE) 2. ENO DELOVNO MESTO KUHARICE 3. ENO DELOVNO MESTO TOČAJKE 4. ENO DELOVNO MESTOCISTILKE 5. DVE UČENKI V STREŽBI Delovna mesta pod tč. 1., 2. in 4., so za določen čas. Pogoj: pod tč. 1., 2., in 3. KV oziroma PKV natakar oziroma kuhar, pod tč. 4. N KV delavka in pod tč. 5 uspešno končana osnovna šola. Ponudbe pošljite-na gornji naslov najkasneje do 1. 6. 1975. Informacije na telefon 83-047. Trgovine ob sointali POSLOVNI ČAS v TRGOVINAH OB SOBOTAH Odlok o poslovnem času v trgovini, gostinstvu in obrti predpisuje, da morajo biti prodajalne z živili in industrijskim blagom odprte ob sobotah najmanj 5 ur. Z organizacijami združenega dela s področja trgovine pa je bil dosežen sporazum o poslovnem času za območje Novega mesta za trgovine z živili. Po tem sporazumu bodo ob sobotah odprte trgovine z živili do 15. ure. Daljši poslovni čas, in sicer do 16. ure, bosta imeli le naslednji trgovini na Glavnem trgu: - SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA PRI MOSTU - PRODAJALNA „PRI VODNJAKU". Prodajalna kruha pa,bo ob sobotah odprta do 18. ure. POZIV STARIM OBRTNIKOM Obrtniki in njihovi družinski člani, ki niso pridobili pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja, ker so prenehali opravljati obrtno dejavnost pred 1. 1. 1965 in če njihovi skupni dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo 6.000,— din letno na prosilca in 3.000,— din letno na posameznega člana gospodinjstva, lahko zaprosijo za podporo. Če je v dohodku zajet katastrski dohodek od kmetijstva, se ta računa tako, da se pomnoži s količnikom 8,67. Do podpore so upravičeni obrtniki, ki so opravljali obrt vsaj 15 I6t na območju SR Slovenije in ki so prenehali opravljati obrtno dejavnost zaradi starosti ali onemoglosti, in družinski člani takih obrtnikov, ki so vsaj 10 let opravljali obrtno dejavnost. Interesenti naj se prijavijo do 31. 5. 1975 pri Skladu za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov Slovenije v Ljubljani, Vošnjakova 6, ali pri Skladu za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov v Mariboru, Orožnova 7, ali pri Skladu za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov v Kranju, Tomšičeva 12. Solidarnostni sklad zasebnih obrtnikov. PROSTA DELOVIMA MESTA! ^ /O Ijubijanslta banka Da bi združeni zagotavljali uspešnejše gospodarjenje z denarnimi sredstvi in s tem uresničevali širše družbene interese, sta Dolenjska banka in hranilnica. Novo mesto, in Ljubljanska banka, Ljubljana, sklenili^ da se integrira, istočasno pa začne podružnica Krško delovatL kot podružnica Ljubljanske banke. Zaradi predvidenega razširjenega obsega poslovanja te podružnice vabimo k sodelovanju nove sodelavce za de|o v bančni organizaciji, ki bo s svojim poslovanjem pokrivjala območje Posavja, zato objavljamo ža novo PODRUŽNICO LJUBLJANSKE BANKE KRŠKO naslednja prosta delovna mesta; I. V sektorju sredstev in naložb 1. VIŠJEGA' STROKOVNEGA SODELAVCA - vodje oddelka Icreditnih poslov 2. STROKOVNEGA SODELAVCA - vodje odseka dolgoročnih kreditov 3. STROKOVNEGA SODELAVCA - vodje odseka deviznega režima 4. 5 VIŠJIH REFERENTOV 5. 3 REFERENTOV ' II. V sektorju organizacije in bančne operative 6. VIŠJEGA REFERENTA — vodje odseka splošnih poslov — tejnika organov upravljanja in samoupravljanja 7. VIŠJEGA REFERENTA — vodje oddelka blagajne in likvidature 8. STROKOVNEGA SODELAVCA - vodje oddelka računovodstva 9. VIŠJEGA REFERENTA — vodje odseka knjigovodstva banke 10. REFERENTA - likvklatorja . Ml. 3 REFERENTOV , 12. 2 OPERATERJEV MDS 13. LIKVIDATORJA 14. TELEFONISTA 15. STROJEPISKE I a ^ 16. TAJNICE v vodstvu podružnice . Pofeg splošnih pogojev se za zasedbo delovnih mest zahteva: — za delovna mesta pod 1., 2., 3. in 8.: visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri, nad 4 leta oz. nad 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih v stroki oz. v banki in aktivno znanje enega tujega jezika; — za delovna mesta pod 4., 6., 7. in 9.: višja izobrazba ekonomske smeri ali delovmenu področju ustreznih smeri, nad 2 leti delovnih izkušenj v stroki ali v banki in pasivno znanje enega tujegarjezika; — za delovna mesta pod 5., 11. in 16.: srednja izobrazba splošne, ekonomske ali administrativne smeri, nad 2 leti delovnih izkušenj v stroki ali v banki, za tajnico se poleg navedenega zahteva obvladanje stenografije in strojepisja; — za delovno mesto pod 10.: srednja izobrazba, nad 2 leti delovnih izkušenj v stroki ali v banki, od tega vsaj eno leto prakse pri blagajniških — likvidatorskih poslih; — za delovna mesta pod 12.: srednja izobrazba, nad 1 leto delovnih izkušenj v stroki in uspešno opravljen tečaj za operaterje MDS; — za delovno mesto pod 13.: srednja izobrazba in do 1 leta delovnih izkušenj v stroki ali v banki; — za delovno mesto pod 14.: ustrezna poklicna šola oz. dokazilo o usposobljenosti za delo z napravami ter do 1 leta delovnih izkušenj; .— za delovno mesto pod 15.: dveletna administrativna šola ali najmanj enoletni strojepisni tečaj, izpit za strojepisko I a in do 1 leta delovnih izkušenj. Zaželeno je, da se prijavijo kandidati predvsem iz Posavja. Kandidati za objavljena delovna mesta lahko vlože prijave s kratkim življenjepisom, navedbami o dosedanjih zaposlitvah ter dokazili o šolski izobrazbi na naslov: LJUBLJANSKA BANKA, Centrala, Ljubljana, Trg revolucije 2/XI, Kadrovska služba, kjer lahko dobijo tudi dodatne informacije. Rok za prijavo je 15 dni po dnevu objave. v Črnomlju do Vinice. J p VO LAŠKO tedensK6le m Četrtek, 24. aprila - Jurij Petek* 25. aprila - Marko Sobota, 26. aprila — Zdeslav Nedelja, 27. aprila - Ustanovitev OF Ponedeljek, 28. aprila - Vito Torek, 29. aprila - Katarina Sreda, 30. aprila - Robert Četrtek, 1. maja - Praznik dela LUNINE MENE 25. aprila ob 20.55 - ščip m BRESTANICA: 26. in 27. 4. ameriški barvni film Tolpa Cola Jangerja in Jasse Jamesa. 1. 5. ameriški baivni film 24 ur La Mansa. BREŽICE: 25. in 26. 4. ameriški barvni film Tihotapci zlata. 27. in 28. 4. italijanski barvni film Danes meni - jutri tebi. 29. in 30. 4. poljski barvni film Juriš na Baltik. ČRNOMELJ: 25. 4. ameriški barvni film Klan Duka Andersona. 27. 4. ameriški barvni film Zardoz. 30. 4. ameriški barvni film Tom '• Sa\vycr. KOSTANJEVICA: 26. 4. francoski barvni film Neznanec je prišel. 27. 4. nemški barvni film Apači. 1. 5. nemški barvni film Klic črnih volkov. MIRNA:' 26. in 27. 4. film Uži-čka republika. 1. 5. film Nevarno METLIKA: Od 25. do 27. 4. domači film Dolina miru. Od 25. do 27. 4. ameriški barvni film Herbie, ah, ta čudoviti avto. 30. 4. in 1. 5. domači film Srečno Kekec. 30. 4. in 1. 5. ameriški barvni film Ognjeni obračun. KINO KRKA NOVO MESTO: Od 25. do 27. 4. slovenski barvni film Čudoviti prah. Od 28. do 30. 4. domači barvni film SB zapira krog. 1. 5. ameriški barvni film Umazane roke nad mestom. RIBNICA: 26. in 27. 4. italijanski bamii film Dango proti sartanc. SEMIČ: 27. 4. ameriški barvni film Mali in veliki človek. 1. 5. ameriški barvni film Plavi vojak. SEVNICA: 26. in 27. 4. ameriški film Lady poje blues. TREBNJE: 26. in 27. 4. ameriški barvni kavbojski film Na severu Aljaske. * SLUŽBO DOBI ZAPOSLIM 4 samostojne kvalificirane mizarje. Možnost nadurnega dela in dobrega zaslužka. Plača po dogovoru, samsko stanovanjc zagotovljeno. Bojan Gerden, Ivančna Gorica 92. ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA iSče žensko srednjih let ali mlajšo zdravo upokojenko za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu. Hrana, ogrevana soba v novi hiši in lepa plača. Ponudbe pod „UGODNO“. NATAKARICO (lahko začetnica) sprejmemo. Stanovanjc in hrana v hiši. Ostalo po dogovoru. Gostilna Urbanč, Krško. ČEVLJARSKEGA pomočnika, vajenca (vajenko) sprejmem v redno delovno razmerje. Modno čevljarstvo Vodeb, Jurčičev trg 3, Ljubljana. Po potrebi nudim tudi stanovanjc. Telefon 22-613 ali 22-978. STANOVANJA ODDAM sobo in kuhinjo, vseljivo maja, s posebnim vhodom mlademu zakonskemu paru. Plačilo za pol leta vnaprej. Naslov v upravi lista (1042/75). MLADA DRUŽINA želi v najem stanovanjc, najraje v bližini Novo-teksa. Naslov v upravi lista (1053/75). BODOČA zakonca iščeta garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1069/75). PRODAM garsonjero Nad mlini. Naslov v upravi lista (1041/75). NOVO MESTO-ZA G REB! Zamenjam lastništvo enosobnega komfortnega stanovanja s.telefonom Nad mlini v Novem mestu za stanovanjsko pravico1 dvosobnega komfortnega stanovanja v Zagrebu. Naslov v upravi lista (1085/75). MLAD ZAKONSKI par išče stanovanje (po možnosti dve sobi) v Novem mestu ali najbližji okolici. Prof. Alojz Hlača, Majde Šilc 20, Novo mesto. Motorna vozila UGODNO prodam fiat 1300. Ogled vsak dan od 15. do 19. ure. Štifa-nič, Jerebov^ 8. UGODNO prodam fiat 750. Ogled vsak dan od 15. do 19. ure. Bojič, Majde Šilc 19/27, IV. nadstropje. PRODAM rabljeno škodo, letnik 1969. Kraško, Kristanova 34, Novo mesto. PRODAM škodo 1000 MB, letnik 1967, dobro ohranjen. Anton Miklič, Sadinja vas 39, Dvor. PRODAM Z 750, motor 1970 obnovljen, karoserija 1974, registriran, delno na kredit. Stušek, Trebnje 11. PRODAM Z 750, letnik 1974. Željko, Prečna 29. PRODAM zastavo 750, neregistrirano, letnik 1964, lahko tudi po delih. Petan, Drsanja sela 2, Straža. POCENI prodam fiat 750, letnik .1965, registriran do marca 1976. Naslov v upravi lista (1048/75). PRODAM traktor Ursus 35 in fiat 750, letnik 1969. Kastelic, Žabja vas 39, Novo mesto PRODAM zastavo 750, letnik 1963, po delih. Tine Pečnik, Brezovo 17 b, 68290 Sevnica. PRODAM avto fiat 750 de luxe, letnik 1971. Ogled možen vsak dan. Naslov v upravi lista (1063/75). PRODAM fiat 750., letnik 1973. Golob, Rcgerča vas 64, Novo mesto. —• PRODAM zastavo 750, letnik december 1968. Slavko Drobež, Dol. Brezovica 10, Šentjernej. PRODAM PRODAM bikca, starega 5 mesecev. Prečna 29, Novo mesto. PRODAM rabljen, dobro ohranjen vinski sod (20 hi). Zamenjam tudi za hrastovo hlodovino. Ponudbe pod „DOGOVOR". PRODAM 75-litrski hladilnik, električni štedilnik s štirimi ploščami in otomano. Brežice, Kajuhova 3. PRODAM termoakumulacijsko peč ELIND 3 in polglobok otroški voziček. Ljuban Mikšič, Majde Šilc 20, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen globok otroški voziček. Cena po dogovoru. . Naslov v upravi lista (1070/75). UGODNO prodam skoraj novo kosilnico znamke SEP, greben 1 m, primerna za hribovit teren, in leseno prešo. Jože Zibert, Brezovo št. 9, Studenec pri Sevnici. PRODAM gumi voz 15. Avguštin-čič, Biška vas 10, Mirna peč. PRODAM kombiniran otroški voziček, dobro ohranjen. Jakše, Šmihel 62, Novo mesto. PRODAM gradbeni les (smrekove upore in lege) ter kamenje. Naslov: Ene Krcvelj, Regerča vfts 46, Novo mesto. PRODAM prikolico za osebni avto v zelo dobrem stanju. Cena ugodna. Naslov: Jože Kmetič, Dol. Bo-štanj 50, Boštanj. POCENI prodam montažne stopnice z ograjo. Bulc, Vinja vas 13, Stopiče. UGODNO prodam stereo kasetni magnetofon za avtomobil 12 V, 2X 8 W. Ogled v potek popoldne ali. v nedeljo. Drago Vovk, Valan-tičevo 17, 68000 Novo mesto. PRODAM športni otroški voziček. Adamič, Mirana Jarca 29, Novo mesto. PRODAM konja. Rudi Kotar, Velika Loka 19. ■ PRODAM mrvo na stoječem 89 arov. Karolina Papež, Skraličeva 2, Novo mesto. PRODAM skoraj novo ostrešje /u hišo 10 x 10 m, peč za kopalnico in generalno popravljeno motorno kosilnico lahr. Stanko Mosta, Sela 16, Šentjernej. PRODAM čebele in hlevski gnoj. Cvelbar, Dol. Kamence 25, Novo mesto. KUPIM KUPIM dobro ohranjen šivalni stroj znamke Singer. Danica Benkovič, Dramlja 2, Bizeljsko. p o SEST PRODAM dvostanovanjsko hišo, delno nedokončano, v Žužemberku. Informacije: Rozman. Kristanova 1, Novo mesto. PRODAM hišo ž velikim vrtom. Ogled vsak dan od 9. do 16. ure. Popovič, Bršlin 37, Novo mesto. PRODAM vseljivo hišo z vrtom. Elektrika in vodovod v hiši. Ogled vsako soboto od 14. ure dalje in v nedeljo dopoldne. Vesel, Dolga vas 7, Kočevje. 1*0 UGODNI ceni prodam vinograd z zidanico na Stanu pri Mirni. Dostop z vsakim vozilom. Poleg je tudi elektrika. Naslov v upravi lista (979/75). UGODNO prodam leseno hišo z obnovljenim ostrešjem, primerna tudi za vikend. Naslov v upravi lista (1107/75). 12 HA POSESTVA prodam 6 km od Sevnicc. Možna strojna obdelava, voda, elektrika v hiši, dostop z vsakim vozilom, sončna lega, lahko z inventarjem. Prodam tudi motorno kolo BMW 250 v voznem stanju, dobro ohranjeno ter traktorsko krožne brane, 'zamenjam jih tudi za klinaste. Ivan Krajnc, Metni vrh 24, Sevnica. PRODAM staro enostanovanjsko hišico, primerno tudi za vikend v Zasipu 71 (Biškovca) pri Bledu. Danica Benkovič, Dramlja 2, Bizeljsko. RAZNO NUJNO potrebujem 20.000,00 din posojila za krajši čas. Obresti po dogovoru. Naslov v upravi lista (1092/75). ZAMENjAM garažo za avto na Ra-govski za garažo na Kristanovi ulici. Naslov v upravi lista (1097/75). POROČNI PRSTANI! - Poroka-spomin nanjo naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni prstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! PROSIM, da se voznik osebnega avtomobila 750 NM, ki jc bil prisoten pri prometni nesreči dne 1. 10. 1974 na Mimi ob 18. uri javi na naslov: Lojze Koprivec. Mirna 100. n im FRANC VERBIČ, Šentjernej, n.h., prepovedujem vsem voznikom vožnjo drv na vleko čez parcelo v Novi gori. Kdor tega ne-bo upošteval, ga bom sodno preganjal. MILAN BADOVINAC, Vel. Cerovec 1, Stopiče, prepovedujem vsako peš hojo, pašo živine po mojem zemljišču na Vel. Cerovcu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ANGELA BARTOLJ iz Gor. Straže preklicujem neresnične besede o Janezu Bavdku iz Gor. Straže in se mu opravičujem. MARIJA DRAGOVAN in JANEZ KOČEVAR; oba iz Dragomlje vasi št. 4, prepovedujeva vsem sosedom iz Dragomlje vasi kakršnokoli sprehajanje njihove perutnine po najinem zemljišču, zlasti pa po vrtu in dvorišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. PODPISANA JOŽI in JOŽI I A MIKEC, Ratež 2, Brusnice, prepovedujeva vožnjo po najini parccli v Rakovnikih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. I RANC ZAGORC, Petane 6, Novo mesto, prepovedujem vsem vožnjo po pare. št. 750/1 nad jamo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. [^OBVESTILA I VALILNICA na SENOVEM obvešča cenjene stranke, da smo sezonsko znižali cene enodnevnih piščancev; belim težkim brojlcr-jem na 4,50 din, rjavim, srednje težkim ncsnicam na 4,00 din. Piščance dobile tudi brez predhodnega naročila vsak torek od 16. do 21. ure, vsako sredo zjutraj oxl 6. do 9. ure in vsak petek od 16. do 21. ure. Priporoča se MIJO GUNJII AC, valilnica, 68281 Sencvo. FASADE, terase in keramiko kvalitetno, hitro in poceni izdelujem za-družbeni in zasebni sektor. Iso Pehič, Dol. toplice 8. NUDIM VSI VRSTIC ROLET. žaluziji;, im atnene zavesi VSI II BARV. izvršim VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO ŠIROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI. C EN P SOLIDNE. NAROCTI A PREVZEMATA BOGO RADI. ŽABJA yAS 15, NOVO MI SIT), IN IONAC I RI-JATELJ, KVEDROVA 8. KRŠKO. Cl NJENE S TRANKI' obveščam, da bo delavnica zaprta od 26. 4..do 6. 5. 1975. Blažo Tasev, akumulatorska delavnica Novo mesto. Partizanska 1 K KLUB ZA VZREJO športnih in službenih psov Novo mesto, organizira ocenjevanje zunanjosti rodovniških psov starih riad 9 mesecev (športni psi) dne 11. maja 1975 od 9. do 12. ure na Loki v Novem mestu. Rodovnike prinesite (Spboj. OPRAVIČUJEM SE stanovalcem hiše Nad mlini 8 in vsem sosedom za povzročeni nemir, v noči od 21. na 22. april, posebej še tovarišici Vidi Dimeč £a hude besede in jih prosim, da me poizkusijo razumeti. Ob tej priložnosti tudi pozivam M. G. naj preneha govoričiti in zahajati v stanovanje Mikulano-vih. Isto naj velja tudi še ostalim rekla-kazalom. Sandi Mikulan, Nad mlini 8, Novo mesto. SSMiHSšl DOBREMU možu in očku BOŽU ŠUŠTERŠIČU iz Regerčc vasi za njegov 25. rojstni dan vse najboljše, enako tudi sinu Božu za 2. rojstni dan želijo žena oziroma mamica, hčerka Darja, ate, mama ter tašča. t DRAGEMU možu, atu in staremu atu VINKU NOVAKU iz Podturna 3 pri Dol. Toplicah iskreno čestitamo ob njegovem jubilcju^in mu želimo vse najlepše, predvsem pa zdravja. Žena Malči, sinova Vinko z družino in. Zvonko z ženo. Čestitki sc pridružujejo vsi, ki ga imajo radi. achfe Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre ANTONIJE KODRIČ iz Šutne sc najtopleje zahvaljujemo sorodnikom,. sosedom, znanccm in prijateljem za izraženo sožalje, podarjene vcncc in cvetje, ter vsem, ki ste z nami sočustvovali in spremljali pokojnico v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Sušinu za ves trud, župniku za obred in poslovilne besede, ZB Podbočje, Društvu upokojencev Kostanjevica ter kolektivu Splošnega mizarstva Kostanjevica. Vsem šc enkrat najlepša hvala. Žalujoči: hčerki Mihaela in Marija, sinova France in Tone z družinami, sestra Pepca in drugo sorodstvo Vinji vrh, 9. aprila 1975 V napozaben spomin nepozabni sošolki in edini prijateljici ob obletnici prezgodnje smrti Zorc Adam iz Novega mesta, poklanjam namesto cvetja na grob 150,00 din Zvezi slepih Novo mesto. Za podarjeni znesek iskrena hvala! Zveza slepih Novo mesto. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA DEBELJAKA Mahovnik 25 pri Kočevju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence m cvetje ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Vezenina Bled-obrat Kočevje, gostinskemu obratu ResTavracija in Pujjlod, Nami Kočevje, Ickstilani, Petrolu m vaščanom Mahovnika. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Francka, sin Janez, hčerke Zofka, Olga, Kristina z družinami in drugo sorodstvo Ob boleči izgubi našega ljubega očeta, starega očeta in strica JOŽETA NOSANA iz Dol. Suhadola št. 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom. ki ste . pokojnega spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali toliko vencev in cvetja ter vsem. ki so izrekli sožalje, župniku /a opravljeni obred in pevcem pri odprtem grobu. Žalujoči: sin Janez z družino, hčerke Barbka,. Mici in Angela z družinami ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi našega nepozabnega ata, starega ata, brata, strica in svaka JANEZA MURGLJA sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v lako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami, nam izrekli tolažilne besede ter lajšali našo bol. Vsem prav lepa hvala za cvctjc in vence, posebno kolektivu hotela Metropol. Iskrena hvala župniku za opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Janez, hčerke Mari, Joži in Ani z družinami, vnukinji Jožica in Ivica z atom, sestra Micka ter d*ugo sorodstvo Gornje Kamence, 21. aprila 1975 V SPOMIN 2. maja bo minilo 4 leta odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče JANEZ JANC iz Vel. Brusnic V žalosti se ga bomo vedno spominjali. Žalujoči: žena Ana, sinovi Franci, Jože, Martin mama in drugo sorodstvo Ar llUCP^^ mesto, dr. star[“’u Metlika. ^ zdravstvenemu Bmcnfeldu, dr. gzanrf viču, obema šo/c^krat iskrena*1'* pomoč. Vscin ^ cn tu k la, posebno bratrano* stelcu za poinoc. Žalujoči: oče’&%, MaW Tone z družino, h« ^ družino, sestre ’ Bara, tete, stnc.,'^;0 kolegi in drugo so Bled, Novo mejto^ ? Zagreb, Trebinje> t Boldraž, D“S„vo.Wt Slanina vas, BM* MK* n ce, Radovič., * Črnomelj, C 5 ’ vas, 7. aprila 19'3 Ob izgubi naše 11121116 mame MAR,JEeCISM5# iz Šentjošta3 sc iskreno zahvalMjefJJ^IJ Gl sorodnikom za ^ $ IMV za Poplavljeni župniku za °PrajzJc|di Wri vsem, ki so nam »z* pokojnico spremili n poti’ • PraflC & Žalujoči: sin r« V in sestra ter drugo s Ob boleči in mnog0 f* dobrega sina iz Uta.*5" / ^ doK sc zahvaljujemo dom in vascana " izrckli$ pomagali m na hvaljujcnio sc reda osn°v"c tcm gr°bU fj besede ob o^P.,- veO^jil stvu za PodfJiz polcflJ5 hvala kaplanu a za opravljeni obrca Žalujoči: ' Janko, Maijan i b# mama, boter ^ Franc in drugo Ob boleči izgubi naše ljube drage mame MARIJE VRANIČAR roj. Muc iz Križevske vasi 4, Metlika se iskreno zahvaljujemo vsem znanccm, sorodnikom in dobrini'sosedom, posebno pa Bajuku za izkazano in nesebično pomoč, ki so nam jo nudili v teh težkih trenutkih bolečine in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvctjc in vcfflcc ter nam izrekli iskreno sožalje, delovnemu kolektivu Beti Metlika, Kodranki in Volni, obratu Plctil-nicc, Mercator, duhovniku za opravljeni obred in godbi. Prisrčna hvala bolniškemu' osebju bolnice Novo ZAHVALA bn eženc’ Ob nenadni in boleči izgubi naše dobre in s stare mame, sestre in tete ■rn/^ ANGELE BUKOVE^ , roj. Ličen iz Kota pri Semiču št. t> se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pev^i^ cerkvenim pevkam, kolektivu Iskra Serni« v taK° vega mesta, ZB Kot in vsem ostalim, k1 . številu spremili na zadnji poti in ji darovali c Žalujoči: mož Matija, sin Matija, hčerke ter Dragica in Anica z družinama ZAHVALA i irabab*cu’ Ob nenadni smrti naše ljube mame, babice IVANKE GRABRIjA\ iz Črnomlja . štev?« V* * se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako vcliltj11 ^ njeni zadnji poti, darovali vence in nam iz{c tnCmii P®. * zahvaljujemo kolektivu Belta Črnomelj, < c ij^j obrt ' j„r in Društvu upokojencev ter župniku za opra p Žalujoči: hčerki Marica in Fanika tersin° z družinami IZDAJA: Časopisno založniško podjetje ■ mesto USTANOVITELJI USTA: obcm*NoVo je- zice, Črnomelj, Kočevje. Krško, Metli*" -Sevnica in Trebnje. /ajavni UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Le£an (g jtfifci'. nik), Ria Bačer. Andrej Bartelj. Marjan U nrjlogc L ’tcf^ ff1 Peželj, Jože Primc, Jože Splicha I (ured m* Pj|ogc f Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovale^F . upr IZDAJATELJSKI SVET je družbeni or* - j-*, nik: I raneBukqvinsky. čiovilK „ P'V IZHAJA vsak četrtek Posamezna ^ 50t|!n'o2-. ,i ^ ročnina I 19 dinarjev, polletna naročnina - -J Za inozemstvo 240 din ali 15 :,m , ostj) ustrezna druga valuta v tej vredn i 5 2100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: I cm višine v enem stolpclJ . ^ra«'1 m : strani 90 d m, I cm na prvi, srednji ali zlK^*.r,ijnH* u ^ \ muli oglas do 10 besed 22 din. vsaka na„.k|ica ^rS T, tT druge oglase m oglase v barvi velja do P jjC |S „flj11 1975 p<» mnenju sekretariata za inforn .»uje ^ ^ otl 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne P N^oO1 prometa proizvodov. wC: I I KOCI RAČUN pri podružnici up/a. 52100-601-10558 Naslov uredništva mesto. C>lavni trg 3 o/, poštni predal - .^ain0 Nenaročenih rokopisov m fotografij ih’v ‘ pjc^0 filmi in prelom: ČZP Dolenjski list. N° . ' lisk: l judska pravica Ljubljana. mm« radio LJUBLJANA A OO. 0*^ 5-00> t^2.0b i3 ft’n 10 00, 11.00 in 22 0n ‘8.00, Od 4,30 do 8.00.*^ glasbeni spo- 8.10 Glas- lofs PinnT*? Ptice in ‘ovariLf pohod po po- Scila - iSriff 11 -00 i t S°^ iz tuS "i "a- ^Osveti - ing Al iT ^ctijski s“ *-- ’’'’'|5®'^Sli't^' in I,-^0 Cloveic in f . »Vrtiliak“. y. pops 20 ?i 20.00 ^tetami nnif*.°®°'^ domačili 23 OS »l,S5i "“ktumo. 23.15 te ”i"d '■ ‘'•'■'•■-A: 8 10 ilS!? BREŽICE 'feC?NapovJ'“j4‘-'''>- No^e rvU)t Smo P 8^ama, 00 ’ f^^^vestila 163Ž®0Ta c 2fi :ffl£?TA.‘'*£!S t>laj£ ^klame i*" ^odHL^otnpirjamfc r. ObvilS ' Maaifinp 5^vu|st,t,o •««„- Sje^anie' ^^apovtrt”^® 16.00 -( priljubljeni P*^grama. fe” ■«“ “** uP^'Jiajoo^ Sporgj ’ brežiškega 18.00 - tednik. 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste jy tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - mag. l;ranc Nekrep; Delo drobnoživk pri siliranju krme. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak“- 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe. 17.20 Ciremo v kino. 18.05 S knjižnega trga. 18.20 Dobimo sc ob isti uri. 19.40 Minute z ansamblom Moj-mira Sepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21. 30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 27. APRILA: 8.07 Veseli toboran. 9.05 Sc pomnite, tovariši... 10.05 Prazničen koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 11.00 Poročila - Turistični na-pptki za naše goste iz tujine. 12.15 Čestitke za praznik. 13.30 Jurij Holv: Aktivisti nekoč in danes. 18.03 Radijska igra - Juš Kozak: Srečanja ra gozdni poti (prva izvedba). 19.40 Glasbene razdednice. 19.50 Lahko noč, otrocil 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Serenadni večer. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev. PONEDELJEK, 28. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Izberite pesmico. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila - Turistični napotki RADIO SEVNICA NEDELJA, 27. aprila: - 10.30 reklame, oglasi in obvestila - 11.00 I. maj - mednarodni praznik dela - II.20 otvoritev novega mostu čez Savo - 11.35 naš razgovor - 12.00 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila - 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa SREDA, 30. aprila: - 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.30 delovni kolektivi voščijo ob 1. maju - 17.10 mladinska oddaja - mi mladi; kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo - 17.40 poročilo o delu občinskega javnega tožilstva Brežice - 17.50 minute z jugoslovanskimi popevkami - 18.00 zaključek programa SOBOTA, 3. maja: - 16.00 SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 pet minut za ... - 16.20 EPP I. del - 16.30 poročila - 16.35 EPP II. del - 16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo. za naše goste iz tujine. 1 1.15 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Resnik: Čebelarjenje s pomožnimi čebelnimi družinami. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak“. 17.20 Kon-ccrt po željah poslušalcev. 19.40 Minute z ansamblom 1'antje treh dolin. 19.50 Laliko noč, otroci! 20.00 Ce bi globus zaigraL 21.30 V .svetu zabavnih melodij. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni noktuTiiO. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 29. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Tone Seliškar: Tovariši. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Branko Korber: Vloga in pomen samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.10 Skladbe za mladino. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45 Družba in čas. 18.05 V torek nasvidenje! 18.35 Lahke note. 19.30 Obvestila in zabavna glasba. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 21.30 Zvočne kaskade. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vihtijo. SREDA, 30. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Glasba vam pripoveduje. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Iranc Cirum: Od kakovosti trave ob košnji je odvi.sna kakovost silaže. 13.30 Priporočajo vam.'.. 14.10 Pojo naši ojKirni pevci. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozilravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak". 18.35 Predstavljamo vam ... 19.30 Obvestila in zabavna gjasba. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Pred praznikom dela. 21.00 Zabavni zvoki na predvečer praznika. 23.05 Literarni nokturno. ČETRTEK. 1. MAJA: 8.05 Radijska igra za otroke. 9.05 Veseli napevi ob našem prazniku. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.10 Ccsthke delovnih kolektivov. 13.30 Pesmi o pomladi in veselju. 15.15 Iz glasbenega življenja slovenskih železarjev. 17.05 Ples ob potih. 18.03 Radijska igra - Tone Svetina - Janez Povše : Ukana. 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla. 19.50 Lahko noč. otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. ■ 21.00 l iterarni večer: Vstanite, prekleti sveta. 21.40 l epo melodije. 22.20 Zabavne melodije za praznik. 23.05 Literarni nokturno. inOUSTRIJRmOTORniH VOZIL novomESTo j^Mnl republiki pod gorjanci i,^!Kinl(irovsi(emjunai(ii liaigieta w KS y p ^°žigalc; « fc^ni^jskega !°8 8°v^0k;C"tmi Vlači,i Itali' R?ar-19«):',ožc HJ? ves Gorenji c0Je t* dail iskala parti- Sh,i» ^i b4 Ce ‘n^drc^%re-Vf ?/cškc vasi d° Dm, te K PosaHl- Predhodnice .k ^Kfe'^ko. ! © ^Oise rok K^utr^j vne°S^a v Gore"ji V?‘C "a Vrh v belcih kr“re?nih ‘™mah V^p.v«Ukih M0 in PrežeknTaprek°polj 'b.H ,">* v u klonov. N-, „ Jajc l>r‘spe-V\ nedelin anjevici p r Cm So PriPc* 'Al^ran U^UvPletl^ u1Ja Vin5ka ki LX$>l!U.e, fe„ah' Na Brezovci 0 zavarovali itali- TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 25. aprila: 8.10 TV v šoli - 10.50 Angleščina (do 11.25) - 14.10 TV v šoli - ponovitev - 15.30 Angleščina - ponovitev - 16.05 TV v šoli (do 16.35) - 16.35 Madžarski TV D (Pohorje, Plešivec do 16.55) - 17.20 Kuhinja pri violinskem ključu: O violini, barvna oddaja - 17.50 Obzornik - 18.05 Tuja folklora: Madžarski narodni plesi, barvna oddaja - 18.35 Mozaik - 18.40 Spoznavajmo otrokov svet: Moč govora - 19.10 Barvna risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV djievnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar - 19.55 3-2-1 - 20.05 Pinky - celovečerni lilm - 21.55 Barvna propagandna oddaja - 22.00 625 - 22.35 TV dnevnik SOBOTA, 26. aprila: 9.15 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 12.00 TV v šoli - 12.55 Nogomet Radnički: Olimpija - prenos (do 14.45), v odmoni Rezerviran čas - 16.25 625 - ponovitev —17.00 Slovenija leta 1941 - I. del - 17.25 Poročila - 17.30 Mozaik - 17.35 Učiteljev dnevnik - serijska barvna oddaja - 18.40 Proslava ob obletnici ustanovitve 01' - 19.10 Barvna risanka - 19.20 Cikcak - 19.30 TV dnevnik - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar - 19.55 3-2-1 - 20.00 Cledališče v hiši - 20.30 Moda za vas, barvna oddaja - 20.45 Na svoji zemlji - celovečerni film - 22.30 Barvna propagandna oddaja - 22.35 Jahorina - zabavno glasbena oddaja TV Sarajevo - 23.00 TV dnevnik NEDELJA, 27. 4., - 9.10 Poročila (Lj) - 9.15 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi - TV nadaljevanka (Lj) - 10.25 Otroška matineja: Bremenski ntuzikantje iz serije Japonske lutke, Viking Viki, Nikogar ni doma (Lj) - 11.10 Mozaik (Lj) - 11.15 Kmetijska oddaja (Bg) - 12.00 Poročila (do 12.05) (Lj) - Nedeljsko popoldne: l-estival Kurirček Maribor, Barvna oddaja Pastirci, barvni film. Povojna ilelavska množična pe.scm, Smeška, Slovenija leta 1941 - II. del (Lj) -17,^0 Poročila (Lj) - 17.55" Moda zaiRs, barvna oddaja (Lj) - 18.10 Leonardo da Vinci - serijski barvni film (lj) -- 19.15 Barvna risanka (lj) - 19.20 Cik-cak (Lj) 19.30 TV dnevnik (Lj) 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) 20.05 P. Zidar: Utonilo je st)nce, zadnja odilaja barvne TV nadaljevanke (Lj) - 20.40 Kratek film (l.j) - 20.55 Šolstvo na Koroškem (Lj) 21.25 Športni l>f^‘gled (Zg) - 22.00 TV dnevnik (Lj) - 22.20 Rezervirano za šport artizanski intendanti žc pred ofenzivo odpeljali. V gozdu nad gradom so legisti odkopali petdeset do šestdeset |)ctkil-skih letalskih bomb ter tri zelo velike s krili. Municijo si je prišel ogledat topniški oficir. Na kamione so naložili tudi motorno gasilsko brizgalko in mlatilnico, ki soju našli v prpštornih grajskih kleteh. Nič ni pomagalo pojasnjevanje, da je stroje shranila v obokanih |>rostorlii, ki so varni pred ognjem, orehovška občina. Od oskrbnika so Italijani zahtevali še jermena, za katera pa so previdni Orehovčani posebej poskrbeli. PREDOLGO STA SPALA V SADNI SUSILNICI Dolga kolona italijanskih in logističnih sil, ki so prejšnji dan čistile desni breg Krke okoli Gorenje Gomile in Cadrež. so v torek (3. novembra) zjutraj z otovorjenimi mulami prodirale skozi Cadreške gozdove, Draškovec in Mihovico. Po ozki občinski cesti, ki drži mimo Roj proti močvirnim Kozarjam in Grobljam, so vodili ujetega in zvezanega Matijo Umcka. Sirokopleči in krepki osemintridesetletni kaj-žar je bil doma iz Zloganja pri Škocjanu. Priženjen na Dolge njive pri Pleterjah, je pred loti sku-žil pri ostareli limi Bučarjevi na proi)adajočem podeželskem dvorcu na Dolenji Brezovici, kjer je bila sedaj belogardistična postojanka. V juniju je Matija, ki ni imel na tem svetu kaj zgubiti, zginil v gorjanske gozdove, kjer so proletarci govorili, da bo tudi njihov bog po zmagi vstal od mrtvih. MiiHo Roj so šle italijanske kolono s karavano otovorjenih mul in dobravskimi belogardisti okoli devetih dopoldne. Neki vojak je mimt)grede pogledal v samotno Turki)vo sadno sušilnico in presenetil v spanju dva mlada |>artizana. Ves prestrašen je zakrilil z rokami in kakor iz uma kričal nekaj o komunistih. Vso je drlo k sušilnici. Videti je bilo, da sta partizana utrujena tudi od izčrpanosti. Imela sta le še nekaj suhega sadja. •Nova jetnika sta bila oscnmajstletni Anton Štefančič, bajtarski sin iz Gorenjega Vrhpolja, in njegov vrstnik Janez Rangus, suh, bolehen fant iz. vrhpoljskega zaselka Strani. Ni še prav dva meseca delal v partizanskih čevljarskih delavnicah. Truma razjarjenih Italijanov je vdrla na Roje. Domačinom je prelila, češ da skrivajo komuniste. Vendar vasi niso utegnili preiskati. Hiteti so morali za vojsko, ki sc ni ustavljala. V močvirnih Kozarjah so obtičali. Mulo so se jim do vampov pogreznile v blato. Morali so jih raztovoriti in jih z lopatami izkopati iz jirozljive pasti. V Globočnikovem gradu na DobraVi sojetnike izročili belim patruljam, ki so vse tri partizano odi)ol}ale na Brezovico. Tam jo Štefančič v natlačenih mračnih kleteh iiašol tud' svojega očeta in mater Marijo Osemintridesetletni kajžar Franc Štefančič brez svoje zemlje je hodil h kmetom na dnino. Tu in tam je komu tudi pokrpal čevlje. Najstarejši od petih otrok, ujeti partizan Tone, je moral že zgodaj služit k tujim ljudem. Konec marca so-ga nekje ujeli Nemci. Sredi junija jim je s prisilnega dela ušel in se vmil k svojim gospodarjem Krhino-vim na Mihovici. Prvega v oktobru so ga belogardisti s silo vtaknili v svojo nečedno suknjo. Fant sc je je sramoval. Z enajstletnim bratcem Lojzetom sta skrivaj skovala zaroto. Pred dvema tednoma, 20. oktobra, je Štefančič ušel iz logistične zasede v stolpu šmarske cerkve. Za Šmarjem gaje s patruljo čakal partizanski komandir Bomt. Tisti teden do ofenzive je Števančič nato s strojnico S|)remljal bataljonskega komandanta Dušana. To so belogardisti gotovo vedeli in sc fantu ni zato sedaj obetalo nič dobrega. Janez Turk, Roje, 20. julija 1963. - Antonija Znedaršič, roj. Štefančič, Roje, 22. julija 1963). Skozi Kiro je hitela v gore truma kakih petnajstih ali dvajsetih legistov. Bili so iz Orehovice. S svojim spremljevalcem Francem Jev nikar je m iz Malega Bana jih je vodil mokropoljski orožnik 1'ranc Guštin, ki jo že pred vojno opustil nedonosno čevljarsko obrt in odšel za lažjim kruhom k orožnikom. S seboj so beli vodili dva ujeta partizana, nekega Ljubljančana, ki je postrani nosil glavo, in Recljovega študenta in ugledne krčme v Šentjerneju. Na Krčih nad Grobišči bosta morala pokazati zakopan zobotebniški instrumentarij in strojnico ,,maksim“, ki je bila od pomladi strah lx;!ih in Italijanov. ,,0čo, kako se pa počutite danes? “je komandir Guštin porogljivo zaklical mihovškemu Čukaj-ni, ki ga je mokropoljski orožnik prejšnji dan ukaziil doma v Mihovem razpeti v late kozolca in ga zvezanega do nezavesti prebičati. Cukajne, ki je s kirovskim Bakšetom vozil gnoj, da bi ju legisti ne našli doma, jo potlačil v sebi gnev in molčal. Pa tudi Bakšo je zopet kakor prestrašena želva brez besed potegnil glavo med ramena, da bi ga morda ne vprašali, kdaj bo že vendar sam prišel v belogardistično grajsko ječo, v kateri so v sivi davnini v okovih mnirali naši dedje. Strojnico, po katero so legisti sedaj šli v goro, so partizani zaplenili prav njim, belim, ko so se konec pomladi pripravljali, da bodo z njo streljali gorjanskim upornikom v hrbet. Partizanom jo je takrat izdal ujeti kaj)lan Vinko Kastelic. Vsi bi ŠK » enkrat —Pfekoč se^m bml, da stoji nekje na Norveškem spomenik padlim rodoljubom in borcem zoper fašizem, na katerem preprosto piše: ,JVihče omenjen, nihče pozabljen. “ Na ta kratka stavka, ki pa povesta veliko več kot pogosto nabuhle fraze, sem se spomnil ob srečanju z Antonom Jakšetom iz Orehovica, nekdanjim komandantom bataljona Dolenjskega odreda. Skromni Anton je namreč rekel, da ob 30-letnici zmage nad fašizmom ni pra-vično'v Portretu tedna pred-staviti samo enega borca, vsi da so si zaslužili portret: padli in preživeli. Nikogar ni med nami, ki se ne bi strinjal z Jakšetovimi besedami, zato naj bo njegov portret poskus simbolične oddolžit-ve nikoli omenjenim in nikoli pozabljenim.^ Kmečki sin izpod Gorjancev Anton Jakše je tako kot mnogi drugi že ob začetku okupacije spoznal, na kateri strani je ljudstvo. V Orehovici je že leta 1941 učinkovito dehvala organizacija Osvobodilne fronte; Anton je bil njen obveščevalec; njihova hiša je stala na samem kot nalašč za zvezo. Stvari so šle svoj tek in septembra 1943 se je moral Jakše odpraviti v redne enote POJ. Ko ga vprašam, kaj je bilo težje, biti obveščevalec ali borec, Jakše pretehta besedo in pove da je bilo oboje težko in seveda včasih tudi veselo, vendar si kot obveščevalec neskončno sam, vse, kar imaš, je tista pištolica in tvoja pamet, ni tovarišev, ki bi te bodrili, si neskončno sam. Če potem samo faktografsko spremljamo pot Antona Jakšeta, je treba navesti, da je bil v XII. štajetski brigadi. dokler se ni ponovno osnoval Dolenjski odred, v katerem je napredoval od namestnika kotnandirja čete do komandanta bataljona. Vmes je bila tudi oficirska šola v Metliki. Najhuje je bilo med nemško ofenzivo oktobra 1943, ko med neprestanimi boji 7 dni niso ničesar dali v usta, njegov bataljon, ki je štel 60 mož, je nekoč več ur zadrževal okoli 1200 Nemcev. Trikrat so jih odbili. 20. februarja 1945 je Antona Jakšeta na koti 603 v Suhi krajini našla krogla ter ga ranila v roko in prsi. Pred tem so partizani trikrat odbili sovražnikov napad. Ko so se morali umakniti, so bile cevi „šmaj-serjev“ tako pregrete, da orožje ni hotelo več streljati. V Bariju v Italiji nihče od zdravnikov ni verjel, da bo komandant bataljona preživel. Dolenjska trdoživost pa je bila močnejša od smrti in tako je A nton Jakše doživel tudi najsrečnejši dan v življenju: osvoboditev Jugoslavije. Edina Japlja pelina je bil zanj in ostale tovariše, priklenjene na bolniško posteljo, spomin na soborce, ki so padli, ki jim usoda ni namenila deliti radosti zmage. In ravno oni so dali zanjo največ — svoja življenja. „Ko se borci od časa do časa srečamo in nanese beseda na vojno vihro," pripoveduje Jakše, „Vedno znova pridem do čudovitega spoznanja, da 'bi mi vsi kljub letom in ranam tudi danes, če bi bilo treba, zgrabili za puške in pregnali iz naše domovine vsakogar, ki bi si jo hotel prilastiti. Vsi bi šli še enkrat v hosto, pravimo preprosto. In s tem je povedano prav vse. “ MARJAN BAUER Roparji prišli z avtofl % Rop pri savskem mostu v Sevnici je dan razkrit; dva domačina sta v avtu, p4 ČAR MOTOKROSA — z lanskega državnega prvenstva v Dragovanji vasi. Na sliki je tekmovalec Bertok iz Kopra. 18. aprila-ponoči je sevniškim miličnikom prijavil rop 21-lctni Anton Solce iz Smaija. Povedal jc, da so ga neznanci napadli, ga pretepli iri niu nato odvzeb denarnico s 1.000 dinarji. Ropaqi so se po oškodovančevem pripovedovanju pripeljali z avtom in nato spet z njim odbrzeli v noč. Še isti dan so miličniki in kriminalisti ug^ovili, da so si roparski na- . * PLESNI TURNIR NA GRMU Plesni klub Novo mesto pripravlja za soboto, 26. aprila, kvalifikacijski plesni turnir v standardnih latinskoameriških plesih. Turnir bo v telovadnici osnovne šole Grm, na njem pa bodo nastopili tudi pari novomeškega plesnega kluba. Vstop-nice za to prireditev pro“dajajo v prodajalni' Mladinske knjige na (ilavnem trgu. Orgpnizatorji se nadejajo številnega obiska, saj bo turnir zanimiv, podpreti pa je treba tudi domače tekmovalce. Vsi, ki jih športni ples privlači ali pa bi ga želeli bolje spoznati, so prisrčno vabljeni! pad Pnvo^dv^fodciovaj^ &2 BS5 "KiSS* Stanja jc preiskovalnisooi ^ pretep, "C P„:is,L,I««i“f tudi denar. Kaj s®rkava. lo. bo pokazala PrctS SAMOŠKOIJENJ IN DEŽNIK ^ V Hinjah že od^JJj grešajo 35-letneg k a Tega dne so ga I ljudje v vasi za njim izginila tri tednC organizirali gasilcev in r* jj vaka niso našli, v je Krka naplavilask J nik, ki so ju NovaK 1 znali. jZ piSEM JE JEM1 Postaja milice la javnemu tožilcu pj nošo iz.Brcstam daj. Utemeljeno ga sudyJh?c« 14. aprila letos iz ^0»tfa 300 dinarjev m vej' dolarjev. Ko J e čekov ne b0 A, vred^B met.jihjespismorn^D per neposteneg P ^ pil den postopek, za M poru. PADE in-d j ranc P°graj?91 <9 oba iz Salkevasi9iPa sta 17. apnlaPg poteij| nu domače p0grajc^ nckaj sPHr! ie padeIZinfl4 Vidica, da J i^ laV0 m - J m globoko s0 v J lobanjo, vio* v iju stanju prepelJa bolnišnico- va % 'JF tvo 1. maja bo v Dragovanji vasi pri Črnomlju velik motocross, na katerem bodo sodelovali najbolj znani domači dirkači in nekaj tujih AMD Črnomelj letos že drugič organizira športno prireditev na državni ravni, vendar bo letošnja še veliko bolj izpopolnjena, kot je bila lan^a. Pričakujejo nekaj tisoč gledalcev, za katere je hrana in pijača pripravljena. Ogled dirke bo tudi lep prvomajski izlet. Viatoijevi avtobusi iz vseh krajev v Beli krajini, potovalne agencijo pa ta dan organizirajo tudi več izletov iz drugih slovenskih mest. Za gledalce bodo na voljo stojnice s hrano in pijačo, tako da bodo lahko prijetno preživeli prvi maj v naravi. Prireditev se bo začela v prvomajskem slavnostnem vzdušju, z njo pa lx)do počastili tudi 30-letnico osvoboditve. Dirka v Drago- Kakih 3 kilonie^c iz Črnomlja proti Vinici leži ob cesti Dragovanja vas, kjer bo na pripravljeni dirkalni stezi tekmovanje v motocrosu za motorje do 50 ccm in 125 ccm. Vsega skupaj je prijavljenih že nad 70 tekmovalcev, med katerimi jc 7 tujih dirkačev iz Avstrije, 1’rancije, Nemčije, Švice in Nizozemsk3^*Scve-da bodo za državno prvenstvo tekmovali tudi najboljši jugoslovanski tekmovalci, z njimi pa sc bo pomerilo tudi nekaj domačinov. V dirki za motoije do 50 ccm bodo nastopili Anton Vajs, Božo Štukelj, Alojz Satošek in Janez l-'ilak, z motorji do 125 ccm pa bosta dirkala še Anton Vlašič in Peter Plevnik. Organizatorji pričakujejo okrog 5.000 gledalcev iz raznih krajev, kajti na prireditev bodo vozili EKSPLOZIJA V MODI 16. aprila zjutraj jc v poslovalnici MODA na Cesti 4. julija v Krškem nastala eksplozija, zatem pa še požar. Ta dan so v lokalu polagali.lino-lit ploščice, dva delaVca pa sta pri tem uporabljala lahko vnetljivo lepilo. Med tem, ko se jc lepilo sušilo na podu, je prišlo do eksplozije, ki je razbila steklo in poškodovala stene. Menijo, da je do nesreče prišlo zaradi tega, ker je gorela električna peč. Škodo cenijo na 20.000 din. VESELA GORA: MUZEJ KMEČKEGA ORODJA V nedeljo ob 15. uri bo Turistično društvo Šentrupert v gradu na Veseli gori odprlo muzej kmečkega orodja. Z vztrajnim delom je društvo uredilo več prostorov v gradu, kjer bodo razstavfli vrsto predmetov, ki so jih nekdaj ljudje uporabljali na deželi. V gradu je tudi gostišče, ki je odprto predvsem db sejmih. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel trio Ludvika Lesjaka. vanji vasi bo hkrati osrednja prvomajska prireditev v črnomaljski občiui. R. B. BRUS NA SEMINARJU Pruštvo filmskovzgojnih delavcev Slovenije je 18. in 19. aprila organiziralo v Ljubljani v prostorih"Vibe filma dvodnevni ssminar, da bi poživilo filmsko-vzgojno delo. Udeležil se ga je tudi 1'rance Brus, ki že več let vodi kočevske filmarje in foto-kino kroži^ osnovne šole Kočevje. V.I. Nesreč več, ranjenih pa ni -f<rat Na območju štirih dolenjskih občin je bilo marca skoro s0jjenj sreč kot lani ■ Ta mesec so odvzeli 74 vozniških do Pretekli marec se je zgodilo na novomeškem črnomaljskem, metliškem in trebanjskem območju 114 prometnih nesreč, ceste so ta mesec zahtevale eno smrtno žrtev, 26 je bilo ranjenih. V primeijavi z marcem v lanskem letu je bilo tokrat 3,64-krat več nesreč, vendar kar 18,87 odst. manj ranjencev. KJjub temu je ostalo še zmeraj veliko nesrečnih zaradi karambola in tudi 92 lastnikov avtomobilov, ki so utrpeli le gmotno škodo, se zdaj tolče po glavi. Vzrok prometnih nesreč jc še vedno najpogosteje prehitra vožnja, zatem vožnja po sredi ceste ali po levi, prekratka varnostna razdalja, izsiljevanje prednosti, vinjenost, nepravilno prehitevanje, neprevidnost pešcev itd. Marca so miličniki dvakrat organizirali akcijo za odkrivanje vinjenih voznikov; 26 so jih prijavdi sodniku za prekrške, 53 kršilcev pa je plačalo mandatne kazni. Imeli so tudi 10 radarskih kontrol, ki so trajale več ur. Pri tem so ugotovili, da je 259 voznikov preveč pritiskalo na plin, zato so morali odpreti svoje denarnice, 17 pa je bilo opozorjenih zaradi manjših prekoračitev hitrosti. Pri rednem nadziranju prometa so miličniki odkrili v marcu 466 kršitev. 345 kršilcev so prijavili sodnikom za prekrške, na mestu pa je moralo plačati kazen 267 občanov. Ta mesec so miličniki v štirih občinah odvzeli tudi 74 vozniških dovoljenj, od tega 8 poklicnim voznikom, 67 voznikom pa je bila od- „eta N«« j,.' Ici noskrbcu* ter^ .kc- iKozerija o MAJHNEM REPIČU, KI JE NARASTEL Narava se rada igra z na-mir eni so preV(eliki,~drugi imajo predolge nosove, tretji prste, spet četrti preveč kilogramov, peti so mršavi, da se ne upajo kopati v kadi, ker se boje, da jih ne potegne voda skupaj z milnico v kanalizacijske kanale. Jožič Repič pa je bil po rasti zelo majhen. Tako majhen, da si je moral podstaviti pručko, če je hotel pogledati skoz okno. Ako pa je hodil po cesti, je nosil v rokah na drog privezano rdečo zastavo, da ga ne bi slučajno pohodil kak prvošolček, hiteč v razred tam na griču. Vratar v Hitrotkalu sploh ni vedel povedati, če je Jožič Repič v tovarni ali ne, kajti Repič je bil manjši od vratarskega okenca, vratarju pa se zavoljo Repiča res ni ddo viseti na oknu, še posebno ne, ker so jutra deževna in hladna. Bil pa je Repič delavec in pol, gnal se je kot živina in v Hitrotkalu so mu zaupali v upravljanje stroj, okrog katerega bi se morale sicer motati tri babnice, pa še te bi naredile več škode kot koristi. Repič pa je to sam omlatil, na stroju je napletel največ in najkvalitetnejše, tako da zaradi jijega v tovarni sploh ne bi potrebovali službe, imenovane koiUrola kvali-tete. Toda kotlSi nihče^a-pazil Repičeve neznatne postave, ni nihče v Hitrotkalu videl njegovega velikega dela, njegovih potnih kapljic, ki so mu vsak dan polzele po majhni hrbtenici. Ne ve se še, če je kdo podtaknil Repiču v žep ženske bombažne hlačke aU si jih je sam stlačil, toda to se je zgodilo. Repič se je spotaknil ob tovarišu vratarju in le ta je pogledal k tlom, tam videl ležečega Repiča fn bele hlačke poleg njega. Pobral je Repiča in bele hlačke, Repiča stresel, da so ga zaboleli majhni možgani, hlačke pa odnesel odgovornim. Od tega trenutka Jožič Repič ni bil več majhen, neznaten delavec Hitrotkala, temveč je postal .najbolj, vidna osebnost, da, lahko celo zapišem, da je postal Repič prvi mož Hitrotkala. Ko so dobili zaposleni v Hitrotkalu v kuvertah le osemdesetodstotne plače, so vsi videli Repiča in njegovo tatvino. Vodilni so ga na sestanku proglasili celo za velikega tatu, vratar pa se je od tedaj dalje dvakrat na dan sklonil skpzi vratarsko oken- ce. TONI GAŠPERIC Zagrebška televizija pripravlja pri gradu yetoVitf\ pj^I večerne drame ZAJEC. Tematika je iz Pn® i li pa bodo sami moški. Petnajst bo 'x& Snemanje bodo opravili do 1. maja. (Foto- 'Ja Kot v starih dobrih časih s križaki na teden je šlo sicer za odlov na znanem „ 510 ''jo' y le za potrebe ribištva. Najprej so lovih Sevfl‘^yjV ribiški družini Heroja Maroka, podoflb tejn P vjli1 J'J ški Zavod za ribištvo, da so jih lahtejfl sPjseJij,'ji nekaj kilometrov nad Dol. Boštanjem • ‘ j^j živ ske ribiče, da bi le ti lahko vnesli sPe Q $3^° in Kokro po lanskih nesrečah. OdU>v njaki republiškega zavoda. (Fotoj 7p,e ter* VABIMO VAS NA PROSLAVO 30-LETNICE OSVOBODITVE IN SREČANJE BORCEV 15. DIVIZIJE, KI BO V NEDELJO, 27. APRILA, OB 10. URI NA GLAVNEM TRGU V NOVEM MESTU. PRIPRAVLJALNI ODBOR IN ODBOR 15. DIVIZIJE wmm I jjjggno mesto Nftva BORCI 15. DIVIZIJE, AKTIVISTI OF, PRIPADNIKI TERITORIALNIH ENOT IN MLADINSKE BRIGADE! VAŠE ZBORNO MESTO JE OB 9. URI PRED POSLOPJEM OKROŽNEGA SODIŠČA V NOVEM MESTU (JEREBOVA ULICA)! f^t; * ***» K:,iuobi°- L v*t,9uvNou—u ! SS^an b° ime' *- "*užPern°ramu bodo R-fe J GFra,ika iz Novega mesta, godba ljubljanske garnizije (dirigent podpolkovnik Pavle Brzulja), mladinska folklorna skupina iz Metlike. Pred , osrednjo proslavo na Glavnem trgu bo spominski pohod po, partizanskih poteh do Beceletove jame. Proslave v počastitev 30-let-nice osvoboditve in dneva O F pa bodo še v naslednjih krajih: v petek, 25. aprila: v TREBNJEM ob 17. uri: slavnostna seja družbenopolitičnih organizacij in odborov domicilnih enot ter podelitev priznanj O F, v NOVEM MESTU - OŠ Grm ob 18. uri: partizanski miting, v soboto, 26. aprila: v METLIKI ob 19. uri: na Veselici taborni ogenj, miting in sprejem mladincev v 15. brigado, zborovanje aktivistov OF, v ČRNOMLJU ob 19. uri: proslava OF s kulturnim programom — sodelujejo odbori domicilnih enot, v NOVEM MESTU - ob 18. uri: v Dolenjski galeriji otvori- tev razstave „Razvoj ljudske oblasti na Dolenjskem", ob 19. uri: tek „30 let svobode" po ulicah Novega mesta, ob 20. uri: na Prešernovem trgu koncert v počastitev 30-letnice osvoboditve, sodelujejo godba ljubljanske garnizije in solisti Franc Javprnik (Opera Ljubljana), Sonja Gabršček, Marjetka Falk, Martina Bevc in Ilija Ta-šev. Istega dne (26. aprila) bodo proslave in partizanski mitingi v Žužemberku, Škocjanu in Birčni vasi. Te dni pražnujemo! Praznujemo ob spominu na dni pred tridesetimi leti, ko so naši'borci v zadnjih juriših pregnali z naše zemlje okupatorje in uničili odpor domačih izdajalcev. V svobodi sozavi-hrale zastave; pesem, mlaji in cvetje so oznanjali konec obdobja, v katerem so naši narodi s krvjo dokazali, da se niso voljni pokoriti nikomur. Trideset let mineva, odkar smo v naših vaseh in mestih pozdravljali zmagovite brigade, segali partizanom v roke in jih s tesnobo v srcih spremljali na njihovi poti proti severu in zahodu, kjer so jih čakale zadnje bitke in zadnje žrtve. Vsega tega se spominjamo zdaj, ko praznujemo naš praznik. Ko ss bodo jutri in v naslednjih dneh vračali v naše kraje borci in aktivisti, da se snidejo med seboj, da se pozdravijo s tistimi, ki so jim pred tridesetimi in več leti z odprtimi rokami dajali kruha in strehe, odprimo borcem naše domove in naša srca, da se bodo spet dobro počutili med nami. S ponosom pokažimo, kaj smo naredili po vojnem času; ne le nove tovarne in šole, pokažimo jim, da smo tudi — in predvsem po njihovi zaslugi — ustvarili novega človeka: delovnega in ustvarjalnega, željnega napredka in miru, ki si kroji svojo usodo s svojim znanjem in s svojimi rokami. Kot svoboden v svobodni domovini! Kot samoupravljalec! Kot državljan nove Jugoslavije, prepričan v idejo bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov! Kot človek, ki si ne bo nikoli dovolil odvzeti svobode in dostojanstva, ne pustil ovirati svoje poti v socializmu. Take se.pokažimo njim, nekdanjim borcem in aktivistom, osvoboditeljem, ki jih bomo te dni pozdravili ter jim zaželeli dobrodošlico! In vi, tovariši, nekdanji terenci, kurirji, bombaši, mitraljezci, minerji, propagandisti in kulturniki! Vstopite v naše mesto ih naše domove tako, kot ste vstopali nekdaj. Kot prijatelji med svoje prijatelje, znanci med svoje znance. Sezimo si v roke, nazdravimo svobodi in si zaželimo še mnogo lepih dni na naši skupni poti. NIKO RIHAR predsednik medobčinskega sveta SZDL, Novo mesto (L\ Srn Stm ‘ ' ____ k»neani iS>i ln^cf ^943 v zimski protiofenzivi 26. nov. V*iia ^°99r(J(stič'nim^*” Pokrajini, hudih bojih z ^?^iUL^atiier0rnoosvobodlilnttemj spomladi 1 1943 so Prve uti-^ ubca 3 i udarne brigade: 1. Toneta ^ 1ter ofJen.e' Prekalipn30*3 Cankaria ir> 4. Ljube Šercerja * r\Ve nann2,V'nirn duhn 6 'n °k°9atene z novimi bojnimi S NfSSSr in Pot rV0 k°nCU POmladi priprav a l 2bnrr, ,2javo" n-‘ ■, m casu je tudi Osvobodilna L 0t CoS a^ivhtoVJeoch UStaDnovnih sk“Pi" <28- fbr. ^ tna Politična na Pu9ledu (27. apr. 1943) ln OSvobodilna organizacija slo- venskega naroda; z enotnim političnim in organizacijskim vodstvom — Izvršnim odborom OF. To je bila dokončna konsolidacija in afirmacija Osvobodilne fronte kot strnjene množične organizacij . je delovnega ljudstva in vseh domoljubnih sil slovenskega osvobodilnega gibanja, kar je omogočilo in pospešilo tudi krepitev njegovih oboroženih sil. Bila pa je potrebna organizacijsko urejena in močna NOV in PO Slovenije, ki bo pripravljena za končni obračun z italijanskim fašizmom in belogardistično kontrarevolucijo. Na predlog sekretarja IOOF Borisa Kidriča, ki je bil ta čas tudi politični komisar Glavnega štaba, je ob koncu maja in v teku junija prišlo do personalnih sprememb v Glavnem štabu NOV in POS: najprej je na položaju političnega komisarja Borisa Kidriča zamenjal Boris Kraigher; namesto dotedanjih treh pomočnikov političnega komisarja (Jožeta Brileja, Štefana Pavšiča in Lojzeta Vrhovca kot predstavnikov vodstev KPS, krščanskih socialistov in Sokola v OF) je imenovan namestnik političnega komisarja Ivan Kavčič, namesto „organizatorja vojaško-strokovne izgradnje enot in poveljniškega kadra" (Edo Mihevc)' pa je uvedena funkcija načelnika Glavnega štaba in na ta položaj postavljen dotedanji komandant Dolenjske operativne cone Milovan Šaranovič. Sredi julija 1943 pa je namesto dotedanjega komandanta Glavnega štaba Ivana Mačka (Nadaljevanje na 36. strani) danamicdanes lepse slamnate strehe in revščina Občina Črnomelj fe v času stare Jugoslavije predstavljala tipično zaostalo, odmaknjeno in siromašno knr^'etijsko območje. Ni bilo industrije ne dela, zato so se Belokranjci že od nekdaj odseljevali v ^et. O življenju v predvojnih časih je svoje vtis?"^povedal Anton Dvojmoč, upokojeni direktor opekarne v Kanižarici in dolgoletni predsednik občinske skupščine, hkrati pa tudi eden prvih revolucionarjev, ki so organizirano delali že pred zadnjo vojno. „Ena sama revščina je bila v naši občini. V Črnomlju smo imeli manjša podjetja: rudnik, livarno, žago in pletilsko delavnico ter nekaj obrtnikov. Vsega skupaj je bilo v teh dejavnostih zaposlenih 150 ljudi, z uredništvom in učiteljstvom vred pa ni mesečne plače dobivalo več kot 200 ljudi. Večina ljudi je živela, raje recimo životarila, ob kmetijstvu. Vse podeželje je imelo slamnate strehe, elektriko je imel le Črnomelj, niti Kanižarica ni imela luči. Prav t^ko ni bilo vodovodov, razen v mestu." bela krajina je bila opustošena Janez Žunič starejši je doživljal hude čase s svojo rodno deželo vse od prvih dni sovražnikovega vdora pa do prvih povojnih let obnove. Aktiven in sposoben je imel vsa leta odgovorne funkcije, pa še danes brez njegove pomoči in bogatih izkušenj marsikje ne gre. „Konec vojne sem pričakal v Črnomlju kot član okrožnega NOO za Belo krajino in novomeško območje in član okrožnega komiteja KP, kjer sem odgovarjal za trgovino in preskrbo. Bela krajina je bila ob koncu vojne opustošena. Čez 5.000 poslopij je bilo požganih, mostovi so bili porušeni, šole podrte, železnica porušena, polja opustošena. Že med vojno smo ugotavljali, da je’ ostalo komaj 35 odstotkov živine, ki je že pred vojno ni bilo veliko. Nismo imeli vozov ne poljskega orodja. Trgovine ni bilo, o redni preskrbi ni bilo ne duha ne sluha. Tudi strokovnjakov tisti čas ni bilo. Ostal nam je en sam kmetijski inženir, še ta je bil prileten. Ženske in otroci so bili doma, moški so morali na razne odgovorne dolžnosti v druge kraje. Ko smo se znašli tako rekoč goli in bosi, je bila glavna skrb obnova. Vsa Bela krajina je bila brez elektrike; le v Črnomlju smo jo proizvajali na postaji s pomočjo železniške lokomobile. Imeli pa smo gozdove, zato smo organizirali delovne brigade za posek lesa, ki je bil potreben za nastanek težke industrije. Moram reči, da je bilo manj težav s preskrbo" med vojno kot prve mesece po osvoboditvi. Ko zdaj o tem premišljam, se mi zdi, da delamo krivi- co ljudem, ki so veliko žrtvovali za obnovo, danes pa jih premalo cenimo. V najtežjih časih NOB, ko so v Beli krajini delale razne ustanove in štabi, so se naši ljudje Izkazali. Spominjam se, da smo samo v enem mesecu pri ljudeh dobili čez 250.000 kilogramov živil. Skrbeti smo morali še za otroke In ženske, ki so pobegnili pred ustaši s Hrvaškega. Bili so primeri, ko so ženske v Bojanji vasi in na Radoviči z njive izkopale že posajen krompir za partizane. To gostoljubje so naši borci zelo cenili, pač pa so nam močno škodovale neodgovorno izrečene Izjave posameznikov, ki so takrat ljudem obljubljali takoj po vojni raj, celo to, da ne bo davkov. Se zdaj nam kdo izmed starih očancev to očita, čeprav mi nismo bili krivi. Boj za obnovo je bil težak, veseli pa me, da smo uspeli." kar v ofenzivo KATKA ŠENICA, upokojena sekretarka predsednika in tajnika občinske skupščine, spomeni-čarka, doma iz Črnomlja; „Dvajset let mi je bilo, ko sem šla v partizane. Kot trafikantka sem poznala fante, ki so bili že predvojno komunisti in naprednjaki. Ob prihodu okupatorja se ml ni bilo težko odločiti. Začela sem delati kot terenka v Črnomlju, v bojni enoti pa sem bila od julija 1942. Šla sem v I. belolvanjskl odred. Ni nas bilo veliko deklet, imele pa smo smolo, kajti kmalu nas je zatekla roška ofenziva. Veliko hudega smo takrat prestali In nič kolikokrat smo zrli smrti v oči. Ranjena nisem bila, pač pa lačna, ožuljena In do smrti utrujena. Vse to smo prenašali z dobro voljo. Ujeli so me 6. januarja 1943 na Doblič ki gori. Potem so me vlačili po zaporih, poslali v zloglasni Ravennsbrueck in še dalje. Konec vojne sem dočakala v Nemčiji še komaj živa. Potem smo prihajali domov, se spoprijeli z obnovo in danes lahko rečemo, da se nismo borili zaman. Vsem nam je lepše." kar smo rekli, je bilo izvršeno LOJZE STARIHA, upokojeni kapetan, vojni invalid in dolgoletni funkcionar v Črnomlju, je tudi eden tistih borcev, ki še danes kljub opešanim močem čutijo dolžnost pomagati in ustvarjati. „Sem kmečki sin iz Moverne vasi pri Semiču. Bilo nas je 10 otrok. Pomagal sem doma na posestvu in se občasno zaposloval, če je bilo kje delo. Tik pred vojno, leta 1939, smo z vrstniki ustanovili tamburaško društvo, v katerem je bilo tudi nekaj organiziranih revolucionarjev. Ti so nam odpirali oči In nas usmerjali. Leta 1941 smo začeli z napisno akcijo, potem pa smo v Stranski vasi izobesili delavsko zastavo. Naše delo je posta^ jalo vedno bolj organizirano, zahtevno In nevarno. Postal sem terenski aktivist. Junija 1943 so me ujeli belogardisti, ko sva s kolegom pri Krupi prenašala ciklostilnl papir. Gnali so me in pri Zurčevem gradu so mi dali lopato ter ukazali, naj kopljem. Prepričan sem bil, da si kopljem grob, pa sem moral izkopati poginulo tele. Potem sem moral z njimi, da bi me zasliševali, a sem jim med potjo ušel. Aktivist sem bil še do junija 1943, ko so mi belogardisti zagrozili, da bom na mestu ustreljen, če me dobijo. Na domačem terenu nisem mogel več obstati. Javjl sem se na okrožju na Suhorju, kjer sem potem odgovarjal za širjenje propagande in literature na semiškem območju. V brigado sem šel julija 1944. Pri napadu na Kočevje sem bil ranjen, hkrati pa sem zbolel. Dva meseca sem bil v bolnišnici v Rogu, tam preživel tri operacije, a sem se po tistem še boril. Končna posledica vsega tega je, da sem stoodstotni invalid. Takrat, v partizanllh, nismo mislili za 30 let vnaprej. Najprej smo hoteli pregnati tujca z naše zemlje, kaj bo potem, smo si predstavljali bolj megleno. Nismo pa niti sanjali, da bomo živeli tako, kot živimo zdaj. Kar pa smo si zadali za nalogo, je bilo zmeraj Izvršeno. Danes Ima zaslužek vsak, kdor hoče delati, avto je v vsaki družini, pa še nismo zadovoljni! Po mojem je tako tudi prav, kajti zadovoljstvo z doseženim bi nas privedlo do tega, da bi izgubili voljo po nadaljnjem napredku." ,če ne bi pokale naše puške.. MATIJA BERŠIČ iz Štrekljevca je eden izmed desetih predvojnih komunistov v črnomaljski občini. Zdaj je kmet, vendar pa še^ aktiven družbenopolitični delavec v domačem okolju, funkcije pa ima tudi na občinski ravni. ,,Že leta 1939 sem začel hoditi na sestanke h komunistu Mihelčiču v Vavpčovas, leta 1941 pa sem bil sprejet v Partijo in takoj začel z ilegalnim delom. Sprva sem bil aktivist v domači vasi Vrtača, a sem bil izdan. Dobro vem, da je bilo 27. septembra 1942, ko je 85 Italijanov obkolilo našo hišo. Zvezali so me, tepli, a nisem nič priznal. Potem so me odvlekli v Semič, od tam v ljubljanske zapore, nato pa v Internacijo na Rab. Za orožje sem prijel že v Rabski brigadi, s katero sem se po kapitulaciji Italije vrnlf vse do Ljubljane. Potem sem bil samo deset dni doma, nato pa do konca vojne v Cankarjevi brigadi. Demobiliziran sem bil leta 1946. Opravljal sem razne funkcije In službe na takratnem okraju v Črnomlju, po porbki 1947 pa sem spet začel kmetovati. To me je vselej privlačilo. Da niso pokale naše partizanske puške, ne bi Imeli danes takega življenja, kot ga Imamo. Zdaj ima že vsak otrok lepe osebne dohodke, če se takoj po končani osnovni šoli zaposli. Včasih še gospodar na kmetiji zlepa ni videl dinarja. Naš, semiški predel je Iskrina tovarna rešila revščine. Tega se dobro zavedamo. Na kmetijah pa današnjega življenja ni mogoče primerjati s prejšnjim. Gospodinjske In razne kmečke stroje Ima vsaka hiša, kjer so le družinski člani pripravljeni delati. Lojze Stariha Enica Škof Matija Beršič Katka Šenica Anton Dvojmoč Janez Žunič X£ V DESET SPOMENIČARJEV ,JJ^J?00 b0R-ČRNOMALJSKI OBČINI IN 'NADcPboJPAR-CEV. VSAK OD TEH, KI IMA ZA »to ^ TIZANŠČINO, JE PREŽIVEL NA bV ^ ČIN NAJHUJŠE ČASE VOJNE, VSAK v MINJA SVOJIH DOMAČIH, *T ALI PA ALI SOBORCEV, KI SO ZE ta^aR 1250 KASNEJE OMAHNILI V SMRT. ^pAJ|H BELOKRANJCEV JE PADLO, VEL J ^?0 JE PODLEGLO POSLEDICAM VOJN OSVOBODITVI. aiIA .M VELIK0 VELIKO JE BILO TRPLJENJA J" Aft. PRELITE KRVI, PREDEN SM°LA£* RJATl Ll GRADITI, OBNAVLJATI IN nEKAJ TEMELJE ZA LEPŠE ŽIVLJENJ- bQR. KRATKIH OBISKOV PRI ^SmERAH S° KAH PRIČA, V KAKŠNIH ODP°B LJUDJE ŽIVELI, KO SE JE a iiNA DOCA KAKO UNIČENA JE BELA KRAJ ^ $ KALA OSVOBODITEV IN Kg* dAN# LJUDJE PRESTALI ZA NAS LEPŠI DAN. In ker delavce za pomoč v sodim, da ljudje niso potrebni za® enica je živa kronika ^ ENICA ŠKOF je sicer up^koj^bof^^ občasno še zaposlena na občins v Črnomlju, prejšnja leta pa je v ^ , časov dalje največ delala po » sama pravi. „., , „Sodelovati sem začela,19^ konca-nu, ker sem doma z drašiškega jela izvoljena v prvi odbor AFZ, P° ^jstka črnomaljskem sektorju kot a do konca vojne in tudi po jegm funkcijam v tej organizaciji g,/ Aktivna je bila še pri Rdečem . skl organizaciji. « v na^i 19, „Veš, kaj ti povem? LeP® J ^9* biti mlad, zdrav in kvalificr • vse . pogoje, ti je pot v življenje ° Mi smo iz revščine zrasli, re ^jgpes dosegli pa smo, da se otovani^- kifi dl. Mene na primer privlacijo ^ leta sem bila trikrat za dalj ^ svojcih, obiskala sem balo, Grčijo, videla sem vso ^zorje/ f j ško, Avstrijo. Tako si dežele in ljudi. Mir in pr'jatej ig^iko ji,*' morali ohraniti, pa bi še jgiovne vfedno višji standard za vse na VSflKBP JEBOREC, Za časa NOB so na obm°^afre čine delovale vse vodilne glavnim štabom NOV in r 's((jh & vojaških bolnišnic, šol, Part *a0\itW\tj\ * tem območju je bilo v od st v -^(jS ^ ^ Cij, kot OF, CK KPS, SftJJNkuli?JV valo stanovanjska posojila pri#..? In koliko nekdanji šnjem družbenopolitične orga0' j^je polovica jih aktivno dela je v štvih, v Zvezi komunistov k borcev. . Ha|at-tembru 1943 delovale vse obrtne delavnice, ki so bile potrebne za vojsko in civilno prebivalstvo. Imeli so usnjarno, oljarno, elektriko na dinamo iz starega avtomobila, krojaško, čevljarsko, kovaško delavnico in konjsko ambulanto. Mnogo hrane in različnega materiala je gospodarska komisija shranila na varnih krajih izven obmpčja okupatorja. Težje je bilo za nekatere industrijske izdelke, sanitarni material in sol. Prva naloga NOO, organizacij in prebivalstva je bila« je obnovila vinograde na Plešivici nad Lokvico, zdaj pa obnavlja vinograde na območju Vidošič in Repice pri Krmačini. V Metliki je modernizirala klavnico in 1974 pričela graditi ob vinski kleti nov objekt s polnilnico, skladišči, kotlarne itd. Hkrati je vsa zadnja leta širila svojo mrežo za prodajo vin in je imela konec lanskega leta po Sloveniji številne bifeje z vinotoči, pivnice in vinotoče. Zgodovinski kulturni in etnografski spomeniki, lov, ribolov, topla Kolpa poleti in vinske gorice jeseni privabljajo vsako leto več domačih in tujih turistov. J. D. ZDR02ENE ROKE KMETOV I Kmetijstvo Bele krajine je dočakalo osvoboditev popolnoma opustošeno. Na razpolago ni bilo skoraj nobene živine in delovnih konj. Kmetijski objekti in oprema so bili zastareli ali požgani. Manjkalo je gnojil, semen in zaščitnih sredstev, pa tudi delovne sile. Ostala je le trdna volja Belokranjcev, da se odpravijo posledice vojne in da se kmetijstvo razvije čimprej. Že pred koncem vojne je zaživela misel, da bi ustanovili zadrugo kmetov. Tako je bila ustanovljena prva kmetijska zadruga, ki praznuje letos 30-letnico in ki je do danes preživela vse organizacijske, ^3^r0'J-e jrne^r! vodne težave, obitem čan vpliv na razvoj stva. _ nndročju'eu Na vinogradniškem P ^ ^$V obnovljenih že nad . 0 vinogradov. KmetJ® , ?Q krnetC rajo, saj ima ze nad traktorje z naJn°^J je nad 7°° , kontroli proizvodnje je ^ od katerih odkupi z jeprid®jfj lijon litrov mleka KmetjeP go t. prodajo na leto ^ ;abolkin krompirja in 300 to 1^ , Proizvodnja bi m b, bo večja, če se’ ^^„i, $ kmetijstva priWiW* iflj občinska politika . protf Močan vpliv je sklad za kmetijstvo, regresira v štirih letih priP^take^: tijsko proizvodnjo ^ km so znašale vse dav zemljišč. V seka k0.'_J menribne^j tijstva odigrala najp ^rrietij^'.r strokovna služba p 0ki’ , gi, ki je vsa P°^krT1et«j sodelovala z zasebno vodnjo - z nasvet, materialno pomočo. a druz Se hitreje se je> azv J jkr/ zadružna dejavnost. ^ J ' četkovje Pos«18.^ ki po'M tijska organizacija^ 300 članov-krnetov oSt, J, cev v kemtijski tn0 podr° ^ pokriva sedaj cel jgjavn05 ške občine. Njena *JJ ^ sodelovanje s k oVsko .J kmetijsko službo jn Vinsko klet, l^esa^celo^J tijsko proizvod J . .g zn zadruge za '^.^parje* 8 milijard starih din lili skrb za ranjence, pri delu z njimi pa so se izkazale zlasti članice AFŽ. V Metliki in okolici so delovale tudi šole in tečaji Glavnega štaba NOV in POS. Štab šole je bil v Metliki, šol£tpa je v mnogočem vplivala na razvoj in varnost prebivalstva. Komisije za agitacijo in propagando, ki so bile pri odborih OF so skrbele za literaturo in dnevne vesti, da so prišle pravočasno do občanov. Po rajonih so organizirali tečaje za člane KP in OF. Kulturne skupine na terenu in v vojaških enotah so skrbele za razvedrilo vojske in prebivalstva. Ob vdorih okupatorja, to je bilo v Metliki in njeni okolici ole^Pev'i ' 1 2 3 4 3 StŽ,>tke 1 1 13: 3 *SSniki 1113 3 S£f 1-12 3 fcrni 2 112 1 11 12 4 --',114 i||^ 15 11 15 24 29 l nas|edn- I ^ ^4^n'bm«varovfal' P°' TABE LA 4; n,h i*avs,ve0nU=hncev ŠTEVILO PREGLEDOV Ka3. Ven'h Pregle- v SPL0ŠNI SLUŽBI 1 AkTu, *-eto Število Indeks ( C^AN^'H pregledov ^CEV 1965 25.616 100 x • 1973 38.249 149 \ akt"”0 *ndeks 1974 41-?70 163 aktivnih zavarov. 4 1260 mn 1953 1 Prostori, ki so bili načrtovani v letu 2935 1957, zgrajeni pa 1958-1959, ne ^33 ustrezajo več veljavnim predpisom. % j ^^e*nedno £ socia"’o ! KN L.d°hiu DO-rn?p°™č Db?‘tka ie T9 '4Sf"St?"-n: 'S^S aprila 1975 od bruto osebnega dohodka in deloma iz proračuna. Sredstva bodo za 23,3 odstotka večja od lanskih in bodo znašala 1.079.420 din, program skupnosti pa predvideva 1.392.420 Ndin. Na območju občine je 1438 udeležencev NOV, 129 osebnih vojaških invalidov, 139 družinskih invalidov in 18 borcev za severno mejo. Po končani vojni so se borci NOV v glavnem vrnili na kmetije, kjer so jih čakali ostareli starši. Borci so životarili, saj v Beli krajini še ni bilo industrije, kjer bi se lahko zaposlili. Slabo materialno stanje udeležencev NOV rešujejo s priznavalninami, ki jih prejema 195 upravičencev (mesečna družbena pomoč znaša 200 do 500 dinarjev). Stanovanjsko vprašanje udeležencev NOV rešujejo že več let. Do sedaj je bilo kupljenih 20 družinskih stanovanj. 689 upravičencem so dodelili stanovanjsko posojilo, in sicer 14,282.575,00 dinarjev. KULTURI LEPŠI OBRAZ Na tradicijah in NOV se je po vojni razvilo živahno kulturno življenje. Cvetela je v glavnem amaterska dejavnost. V Metliki, pa tudi v dveh okoliških vaseh so se formirala kulturno-umetniška društva. V Metliki so v okviru teh delovali: gledališka družina, godba na pihala, godalni orkester, folklorna skupina, moški pevski zbor, tamburaši, harmonikarji in drugi. Gledališke družine so vsako leto pripravile eno do dve dramski deli, s katerimi so nastopale v domačem kraju in drugod. Poleg tega so v naše kraje prihajala gostovat amaterska in poklicna gl^a- lišča in skupine znanih slovenskih umetnikov. Čeprav so bili prostori za prireditve skromni, so si ljudje z zanimanjem ogledali vse prireditve. Povsod, kjer so bile šole, so bile organizirane tudi ljudske knjižnice, ki so pozneje knjižni fond prepustile šolam. Ves čas po vojni do leta 1972 je delovala le ljudska knjižnica v Metliki, ki je v prvih letih prirejala tudi knjižne razstave. Ker je knjižničarska dejavnost po vaseh zamrla, so okoli leta 1959. organizirali izposojo knjig s potovalnimi l^ovčki — od šole do šole. Kmalu po vojni je zaživela misel na ustanovitev Muzejskega društva, ustanovni občni zbor društva pa^je bil leta 1949' Društvo je kmalu dobilo svoje prostore, dve leti zatem pa je bila v Metliki otvoritev Belokranjskega muzeja. Ob koncu leta 1971 je bila v občini ustanovljena kulturna skupnost. Tri leta kasneje se je TKS na novo oblikovala po delegatskem načelu. Ker so sredstva skromna, je težko sestavljati program kulturne dejavnosti. Kljub temu so se člani izvršnega odbora in delegati že na ustanovni skupščini odločili, da bodo podpirali amatersko, gledališko in glasbeno dejavnost, prednost pa bodo dali v tem letu ureditvi "prostorov za matično knjižnico. NA OBZORJU DVORANA? V zadnjih letih posvečajo pozornost športu in rekreaciji delovnega človeka. Toda pri programih se vedno ustavi, saj v občini nimajo niti ene primerne telovadnice, kjer bi se lahko srečevali športniki in občani. Kljub temu v občini delujeta dva močna športna kluba; košarkarji Beti, ki so med najboljšimi v republiki, in igralci namiznega tenisa, ki so s prvenstvenimi nastopi začeli šele pred kratkim in so v področni ligi med najboljšimi. Kot kaže, bo v kratkem ponovno zaživel tudi šahovski klub. Poudariti pa moramo, da so zelo delavna šolska športna društva ter po nekaterih delovnih organizacijah skupine za rekreacijo. Kot kaže, bodo tudi v Metliki začeli graditi veliko športno dvorano. STREHA NAD GLAVO SE ŠIRI O organizirani stanovanjski izgradnji v metliški občini lahko govorimo šele zadnjih 10 let. Podatki sicer kažejo, da so bila zgrajena prva družbena stanovanja že pred 15 leti, vendar je šlo takrat le za manjše število stanovanj. Danes je v občini 216 družbemh stanovanj, skoraj vsa, razen 11, pa so zgradili po vojni. Poleg tega so bila skoraj vsa stara stanovanja, ki so po- stala družbena last (21), v tem času obnovljena. Najuspešnejše je bilo prejšnje leto: zgradili so 40 družbenih stanovanj. V letošnjem letu je v gradnji 41-stanovanjski stolpič; ta naj bi bil doslej največji in hkrati najmodernejši v občini. Opremljen bo z električnim dvigalom in avtomatskim požiralnikom za odlaganje smeti. Stal bo približno 13,000,000 din. Lani so v občini kupili 4 stanovanja s solidarnostnimi sredstvi. V letošnjem letu nameravajo tako kupiti še okoli 15 stanovanj. K temu je treba prišteti še nekaj stanovanj, ki naj bi jih kupili iz borčevskih in upokojenskih sred stev. V domu počitka, v katerem imajo poleg Metličanov dom tudi upokojenci in ostareli ljudje iz sosednjih občin, so imeli, v preteklosti precej dela. Prenovili so stari dom z 92 ležišči in zgradili nove prostore z 20 ležišči. Razen tega je društvo upokojencev kupilo stavbo, ki so jo preuredili. Lep napredek je bil dosežen tudi na področju zasebne stanovanjske gradnje. Po vojni je bilo zgrajenih 404 stanovanj: 172 po vaseh in 232 v Metliki. MANJ ŠOL-PA BOLJŠE Ob osvoboditvi so delovale v metliški občini naslednje osnovne šole: nižja gimnazija v Metliki, osnovna šola v Metliki, Podzemlju in Suhorju, na Radoviči, Božakovem, v Drašičah, na Jugorju, Grabrovcu, Lokvici, Dragah (srbohrvatski učni jezik) in v Gradcu. Mreža osnovnih šol v občini je v 30 letih po osvoboditvi doživela velike spremembe: zaradi upadanja števila šolskih otrok v vaseh, zaradi večje prometne povezanosti krajev, slabih prostorov in razdrobljenostf manjših šol, zaradi teženj po kvalitetnem delu in poenotenju osnovnošolskega sistema. Letos delujejo v občini osnovne šole: centralna v Metliki (632 učencev v 24 oddelkih, 1 oddelek podaljšanega bivanja in 3 oddelki male šole), po-družniška šola Suhor (58 učencev) in centralna osnovna šola Podzemelj. Ob osvoboditvi je bila materialna osnova skromna. Soli na Suhorju in Radoviči sta bili med NOV požgani, v Metliki in Gradcu sta delovali v neprimernih grajskih prostorih, šole v Podzemlju, na Božakovem, Drašičih in (delno) v Metliki so delovale sicer v šolskih posjopjih, ki pa so jih morali popraviti. Šole na Radoviči, Lokvici, Grabrovcu, Jugorju in Dragah so delovale v zasebnih hišah. V 30 letih po osvoboditvi so bile obnovljene in povečane skoraj vse šole. Največji izdatki so bili v Metliki, kjer je bilo leta 1966 zgrajeno novo šolsko poslopje z 22 učilnicami, kuhinjo in drugimi prostori — žal brez telovadnice. Industrija je terjala tudi urejanje predšolske vzgoje in otroškega varstva. Po prizadevanju Društva prijateljev mladine in ob pomoči republiške Zveze prijateljev mladine ter delovnih kolektivov je bil leta 1962, ustanovljen otroški vrtec v Metliki. Leta 1969 je bilo v novem stanovanjskem predelu Metlike zgrajeno novo poslopje otroškega vrtca s 4 igralnicami, leta 1971 pa so dogradili še 4 igralnice za dojenčke in mlajše predšolske otroke ter kuhinjo. Leta 1970 so začeli uvajati 100 do 140-urno malo šolo za otroke, ki vstopajo v T. razred osnovne šole. V Metliki in nekaterih drugih krajih je delovalo po vojni precej obrtnih in gospodarskih šol, pred 10 leti pa je začela s poukom dvoletna poklicna šola konfekcijske smeri v tovarni Beti. V njenem okviru deluje tudi oddelek 3-letne poklicne šole za pletilce in 4-letna tehnična šola konfekcijske smeri. V 30 letih po osvoboditvi je bilo razvitih veliko različnih oblik izobraževanja. Mnoge so zamrle, oziroma se niso mogle razvijati zaradi pomanjkanja sredstev za osnovno dejavnost, kadrov in prostorov. V bližnji prihodnosti čaka vse velika naloga pri razvijanju celodnevne šole, delavske univerze, tekstilnega izobraževalnega centra in nižje glasbene šole. DOLENJSKI LIST 29 (tt 1I UKm^h1 IJlJ n|M||^||||pM • • 7 7 # prijezmje 26 minul čez eno „Nekaj po dvanajsti 8. maja 1945 je bit trg prazen kot pometen.'Vročina je puhtela med hišami in le v stranskih ulicah je še nekdo stekel od enih vežnih vrat do drugih. Sloneli smo za polknicami. Pri Vindišarjevi hiši v Kandiji so se zbirali ljudje, med njimi so bile tudi rjave uniforme. Tišina, strahotna tišina. Šestindvajset minut čez eno. Zdajci je na mostu zapeketalo kopito. Odmevalo je po mestu, po srcih, pod jasno nebo. Videli smo ga, kako je jezdil •zravnan v brezhibni rjavi uniformi, z brzostrelko čez prsi — na belem konju. Jezdil je čez prazni trg. Okoli vratu je imel zavezano rdečo ruto. Pri Bergmanovi hiSi je konja obrnil in jezdil spet proti mostu. Danes se ne more nihče več spomniti, kdo jB bil ta jezdec. Saj res ni tako važno: bil je partizan! ‘ Odprli smo polknice. Skozi neko okno na desni strani trga je pokukala na dan trobojnica. Nekje pod vrhom, v sredini modrega polja, je bila nerodno prišita rdečekraka. Potem so okna oživela. Nekdo je nekaj kričal. Nekatere zastave so bile tudi brez zvezd. Pri mostu se je jezdec srečal s skupino dvanajstih ali petnajstih partizanov in partizank. Vsi so imeli enake uniforme, enake brzostrelke, rdeče ru te in rdeče rože v gumbnicah. Prikorakali so pred rotovž. Ta trenutek je /fiesto menda čakalo 600 let. Ljudje z rožami v rokah in solzami v očeh so se zgrinjali okoli partizanov. Mesto je spet oživelo, spet zadihalo. Svoboda, sonce. . . sonce! Vse popoldne je bilo mesto 'preplavljeno z veseljem, petjem in navdušenjem. Opustošeni vrtovi so imeli miting na trgu. Bi! je z roždmi nastlan. Prvi streli, ki so.padli ta dan v mestu, so bili streli \/,ese!ja. Otroci so lovili vrčče pralni naboje, ki_ so leteli iz brzostrelk v odprte dlani, in jih potem prekladali iz roke v roko, ddkljšr se niso ohladili. Ljudje so se, objemali in plesali kolo. Hercegovske in črnogorske brigade so prinesle v mesto novo kona na rotovžu jg po pozdravni govon. dolgih mesecih na trgu svetila močna otlo policijske ure, nadutega stražarja formi — ena san^^ P sama svoboda. (PRIČEVANJE Ji DNEVU SVOBOOE.HU'1 MESTA) . .upohf Zgornje //ene pred 0’’*. bodo vedno ših in njih otrok. srčno govore . ^ pred tridesetHPi ^ ^Š Novem mestu bode. novomeška občina v vrinj jugoslovanskega razvoja % Novo mesto je danes eno od središč jugoslovanskih občin, ki se najhitreje razvijajo. Prav je, da jo vsaj enkrat na leto celovito predstavimo. Lepšo priložnost, kot je obletnica osvoboditve, ki je omogočila naš razvoj, bi težko našli. osebna izkaznica Območje občine Novo mesto leži v jugovzhodnem delu SR Slovenije in spada v dolenjsko regijo. Meri 759 kvadratnih kilometrov in je po velikosti največja dolenjska občina ter ena največjih v Sloveniji. Po površini zavzema območje občine Novo mesto 18 odstotkov ozemlja Dolenjske ali 3,7 ozemlja SR Slovenije. Več kot četrtina Dolenjcev živi v novomeški občini. Po geografskih značilnostih lahko pokrajino občine Novo mesto razdelimo na posamezna območja, ki se med seboj razlikujejo po vegetacijski poraslosti, gospodarskem pomenu in po prehodnosti. Podgorje, Krško hribovje, območje Temenice, Ajdovska planota, Šentjernejsko polje ter dolina Krke so območja občine Novo mesto, nekatera bolj druga manj gospodarsko razvita, vsa pa zelo zanimiva za turizem. Novo mesto ni samo srce novomeške občine, pač pa tudi upravno in ekonomsko središče dolenjske regije. Mesto ni mlado, kot bi sodili po njegovem imenu, nasprotno, pred desetimi leti smo praznovali 600-letnico imenovanja za mesto. Vse, kar smo omenili, vsi poznamo, vendar je osebna izkaznica pač izkaznica, ki jo je včasih treba pokazati. suha leta pred drugo vojno Ne moremo se strogo držati časovne omejitve glede gospodarskega razvoja nekega območja, v našem primeru samo povojnega časa, ne da bi se vsaj bežno ozrli na čas pred drugo svetovno vojno. Zgodovinski prikaz razvoja občine Novo mesto ter njenega območja nam pokaže, da je bilo v preteklosti gosto naseljeno, gospodarsko dokaj razvito in na sorazmerno visoki stopnji razvoja. To območje naše domovine je izrazito prehodno, zato so se tu že zgodaj razvile nekatere gospodarske dejavnosti, ki pa so v času po prvi svetovni vojni počasi zamrle, večji pomen je ohranila le lesna industrija ter nekaj manjših industrijskih obratov. V stari Jugoslaviji je bilo Novo mesto že med tistimi območji, ki so se najpočasneje razvijala in so ta pečat zaostalosti obdržala še dolgo po drugi svetovni vojni. Za bolj pregledno podobo tudi nekaj podatkov; leta 1939 je bilo na območju občine Novo mesto registriranih 29 manjših, večinoma industrijskih obratov v zasebni lasti s 1550 zaposlenimi, medtem ko je Novo mesto, torej njegovo območje, še sredi devetnajstega stoletja zaposlovalo več kot 2500 ljudi. ščih. Popolnoma jasno pa je, da zaostalo agrarno območje ni moglo preživljati presežka delovnih rok. razcvet po letu 1954 Iz tega mrtvega teka je novomeška občina zlezla šele po letu 1954, ko so bili zgrajeni prvi novi gospodarski obrati, nadvse pomembna pa je bila za razvoj našega gospodarstva in vse regije magistralna cesta Ljubljana-Beograd, ki so jo mladinske delovne brigade povezale leta 1958. Ta prometna žila je povezala novomeško občino z vso domovino, odprla ji je okno v svet. Tedaj se je začel novomeški razcvet na vseh področjih življenja in dela, predvsem pa v industriji. Takrat so se začele razvijati vodilne delovne organizacije, ki jih pozna vsak Jugoslovan od Triglava do Gevgelije. To so‘ Industrija motornih vozil, Krka, Novoteks, Novoles, Labod, Pionir ter Iskra. Omenjamo samo največje, skupno je namreč v občini v gospodarstvu čez sto delovnih organizacij, ki so lani ustvarile, okoli 4 milijarde dinarjev celotnega dohodka oziroma poldrugo milijardo družbenega proizvoda. Narodni dohodek na prebivalca se je v zadnjih desetih letih dvigal po 22 odstotkov na leto (v SR Sloveniji po 18 odstotkov). Lani je statistika pokazala, da pride na vsakega prebivalca novomeške občine po 21.039 dinarjev narodnega dohodka. Število zaposlenih se je v zadnjih desetih letih podvojilo. Pred vojno je bilo na sto prebivalcev novomeške občine 80 kmetov, danes dela v kmetijstvu le še 25 odstotkov ljudi, vsi ostali so našli zaposlitev v hitro se razvijajočem gospodarstvu občine, posebno v industriji, v kateri dela danes okoli 60 odstotkov vseh zaposlenih v občini. občini. Njihovo naštevanje n^1naš(daieV^ opozori tudi na napake, °P?n? u:teie. mogoče delati še bolje in učinkov^ razvoj samoupravljanja ter gospodarska rast .. ■ Pri opredeljevanju vse obči*1®j* ekonomskega razvoja HeistvU' njem letu je treba temeljit1 :ujejo *n.^v l!1 vojni procesi medsebojno p09 razV0j A jo. To pomeni, da je njem letu v bistvu le nada j ^ ospre te za leto 1974. Ob tem P® ,janje nje naloge: nadaljnje uve uženega de n ja na vseh področjih za oCjars^ #j gem mestu je dinamična g Ij $ ki mora izhajati iz kakovostnih J izvajanja prednostnih na °^oStj ter darstva in družbenih dejav neSta^ odpravljanja osnovnih vzro ka je jd darskih gibanj. Prav tako p većatirkVjrU J naloga, ki pravi, da je treM P sko sposobnost gospoda ^ 0b sjti štev, ki so na voljo, obvladaj veV$/i Osnovni problemi, k' J \7\i\f^°. fe^A so dolgoročnega značaja 1 stva 0^5* strukture našega 9°SP° od^°!^J industrije, močna odvisnos ^ ^ energijo in surovinam!:' mjčnO Q°?f0Wli zagotoviti predvsem din erne|jr»e ^ J in postopoma odpraviti bilnost gospodarskih 9'^ 6’anje na|jtilci1,1 $ Temelj politike za od s|^^vi0^'^^rneiskl lskri' C** iiJ °rqan^ Prirrieria\/i . Sezno investi-r^.^Ustrjj ‘2acije 2Hn v 2 ,ani načrtujejo dela s p°- p Hoi Je Pretežni H (Tanje investicij. 'v kmet-.e °Prerrie v - vla9anj name-v,agan^a načr-$e Vn°sti 'n ^ostu ter ’ Pr' 9raditvi Pro' V^i^ov’an- • Področju druž- ^■^o^i»'ČSba 'etos - Drski VO°fev *n° *a stan anj' Pripraviti _ lc^. ravno tolikšnega Stanovanja za delavske družine Novem mestu. Zgraditi je treba cesto Ločna-Žabja vas-Gotna vas, nadaljevati obnovo ceste Novo mesto-Vavta vas, začeti modernizirati cesto Šmarješke Toplice-Šmarjeta-Zbure, rekonstruirati cesto Soteska-Podturn-Črmošnjice Še naprej mora teči projektna obdelava ceste Ljubljana-Zagreb (drugi pas) in Dvor-Kočevje. Na vrsti so zaključna dela na skupinskem glavnem vodovodnem omrežju Družinska vas-Novo mesto, kakor tudi zaključna dela pri graditvi čistilne naprave v Ločni. Z ostalimi nalogami na področju letošnje komunalne dejavnosti v novomeški občini bi lahko popisali nekaj časopisnih strani. Vse so zelo pomembne. Med drugim je za letos predvidena tudi razširitev glavne avtomatske telefonske centrale v Novem mestu za 1000 priključkov, centrale bodo razširili tudi v Straži, Šentjerneju in Dolenjskih Toplicah, v Mirni peči pa bodo dobili novo. Na področju družbenih dejavnosti uresničujejo delovni ljudje novomeške občine svoje osebne in skupne potrebe ter interese v okviru interesnih skupnosti, v katerih skupaj z delavci s teh področij uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o politiki razvoja in pospeševanja teh dejavnosti. Zaradi tega so načrti razvoja in naloge na področju družbenih dejavnosti v bistvu usmeritve in naloge, ki izhajajo iz sprejetih programov posameznih interesnih skupnosti. Če vzamemo zdaj s stanovanjske plati samo tisti del, ki govori o uveljavljanju načela solidarnosti, je treba sprejeti v organizacijah združenega dela, v okviru stanovanjske skupnosti in pri poslovni banki nove pravilnike o kredifiranju stanovanjske graditve, ki bodo sloneli na skupnih izhodiščih in skupni politiki kreditiranja, da bi tako znatno pripomogli k hitrejšemu reševanju stanovanjskih težav predvsem delavskih družin. Sprejeti je treba nova merila za subvencioniranje novih stanarin ter družbeni dokument za enotna izhodišča in merila za dodeljevanje stanovanj organizacij združenega dela in stanovanjske skt^jno-sti oziroma solidarnostnega stanovanjskega sklada. Koliko odgovornih nalog samo na potiroč.iu, stanovanjske dejavnosti! nov most čez krko in ceste zaposlenih je 45,6 odstotka žensk Leta 1969 so v novomeški občini sprejeli program otroškega varstva, ki je predvideval, da bi v petih letih pridobili na območju občine Novo mesto 760 novih mest v vzgojnovarstvenih zavodih. V tem času so pridobili 628 novih mest: 400 v Novem mestu ter 228 na ostalih območjih občine. Lani so odprli otroški vrtec v Šentjerneju (120 mest), nabavili opremo za vrtca v Straži in Škocjanu in začeli graditi vrtec v Irči vasi, ki bo dograjen letos in bo v njem prostora za sto otrok. Občina Novo mesto se uvršča med občine z visokim odstotkom zaposlenih žensk (45,6), zato so potrebe po organiziranem varstvu izredno velike. Letos bodo s svojimi sredstvi in pomočjo posojil realizirali obveznosti na področju otroškega varstva iz preteklih let, omogočili bodo letovanje zdravstveno in socialno ogroženih otrok v obmorskih in drugih krajih (leta 1973 je letovalo 658 otrok, lani pa 625), zgradili bodo vrtec v Kristanovi ulici v Novem mestu ter otroški vrtec v Žužemberku. Poleg rednega programa financiranja vzgoje in izobraževanja so delovni ljudje novQmeške občine na referendumu samoupravno določili plačevanje samoprispevka za graditev osnovnih šol. V letošnjem načrtu občinske izobraževalne skupnosti so naslednje naloge: v organizirano varstvo v vzgojnovarstvenih zavodih bo zajetih 760 otrok, delovalo bo 43 oddelkov male šole, 15 popolnih osnovnih šol z 12 podružnicami vključuje v 300 oddelkih 7.727 učencev, v posebni šoli je 125 učencev v 12 oddelkih, uspešno tečejo dopolnilni in dodatni pouk ter interesna dejavnost učencev; letos bodo nakupili učbenike matematike za učence petih razredov, na osnovni šoli Grm teče hospitacijska dejavnost, nadaljuje se šolanje Romov, za v v se učence petih razredov bo prirejen plavalni tečaj itd. Za letos je predvidena graditev posebne osnovne šole z internatom ter dozidava in preureditev osnovne šole v Brusnicah. V skladu s programom sanacije srednjih šol in domov na Dolenjskem naj bi letos začeli graditi tudi prostore za šolski center kovinarske stroke v Šmihelu. kultura na trdnih temeljih Program kulturne dejavnosti v občini uresničujejo poklicne ustanove in Zveza kulturnoprosvet-nih organizacij, ki samoupravno povezuje amaterske skupine in društva. Program kulturne skupnosti v letu 1975 obsega redno dejavnost knjižnic in Dolenjskega muzeja, v okviru gledališke dejavnosti je treba prirediti 10 predstav za odrasle in 6 za mladino, v ZKPO je vključenih 9 amaterških gledaliških 'skupin, letos naj bi uredili in organizirali tudi lutkovno gledališče. V okviru glasbene deja'vnosti bodo obiskovalci letos slišali 6 koncertov, ustanovili bodo še 2 pevska zbora (9 jih že imajo), delujejo tudi tri godbe na pihala in en godalni orkester, seveda pa bo letos tudi tradicionalno srečanje oktetov v Šentjerneju. Poleg tradicionalne „Dolenjske slikarske kolonije" moramo pri likovni dejavnosti omeniti, da deluje v okviru ZKPO skupina 25 slikarjev amaterjev, likovniki bodo sodelovali na razstavah, v Dolenjski galeriji bo več razstav. Seveda bodo letos v novomeški občini nadaljevali z literarnimi večeri pesnikov in pisateljev, srečanji mladih literatov osnovnih in srednjih šol, izdali bodo več publikacij, v okviru filmske dejavnosti pa bo abonma za učence in dijake. Na področju spomeniškega varstva bo tekla ureditev spomenikov, obnovili bodo del gradu Žužemberk, Hmeljnik, vrtni paviljon Soteska, Mordachsovo kapelo v Novem mestu itd. Program kulturne dejavnosti vključuje seveda tudi proslave, akademije, vzdrževanje partizanskih spomenikov in spomenikov NOB ter nadaljevanje arheoloških izkopavanj na Otoku pri Dobravi. Med glavnimi nalogami na področju komunal-ne dejavnosti je letos graditev mostu čez Krko v nove šole s samoprispevkom Vzgoja in izobraževanje dobivata ob nenehnem razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v naši družbi vse večji pomen. Naloge s področja vzgoje in izobraževanja so načrtovane v zakonskih določilih, vsebujejo jih sprejeti družbeni dokumenti, porajajo se sproti, skladno s celotnim družbenim razvojem. Pomembna nosilka razvoja vzgojnoizobraževal-ne dejavnosti na območju novomeške občine je občinska izobraževalna skupnost, ki nadaljuje delo TIS. rekreacija in šport za delovnega človeka v programu telesnokulturne skupnosti za leto 1975 načrtujejo organizirano vadbo predšolskih otrok, ustanovitev športnih društev na prav vseh šolah, razširili bodo rekreativno dejavnost v delovnih organizacijah ter krajevnih skupnostih, sodelovali bodo na akcijah TRIM, športnih igrah. Pohodu ob žici okupirane Ljubljane, Po poteh tovarištva in spominov, pi*i pomladanskih in jesenskih krosih, maja bo mesec mladosti in telesne pričailetu 1975 ^.^iavn občin' še ni moč n ^ Driv^*' Porir °- ja P°'°žaja terciar-rt^rej Dr l2'/°dnje ku °C!u °brti, drobne indu-J^bengJ^evaij 2a st°ritev se bodo še Dft°darstva \d,°90vora o n°Slec!no uresničevanje !^°či st‘ tem okvir SpeSevan^u ma'e9a 9°• v?1 *a dar?'tVen‘IT> dPia 16 ^eba nuditi še več HrstvV r°k ^PravinT^' J katerimi bi neu9odno strukturo kulture, da niti ne onnenjamo tekmovalnega športa. Letos bodo v Novem mestu začeli graditi novo športno dvorano, na Stadionu bratstva in enotnosti bodo pokrili zaletišča zd skoke in mete s plastično maso sinteplast, asfaltirali bodo igrišče na Loki, dokončati je treba igrišča v Žužemberku, Škocjanu, Šmarje ti itd. Socialno skrbstvo spada v okvir socialnega varstva in je bistvena sestavina socialne varnosti delovnih ljudi. Socialno varstvo je bilo doslej v pristojnosti občinske skupščine in centra za socialno delo, z letom 1975 pa se tudi to področje vključuje v proces družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. di, ki jim je bila odvzeta delna ali popolna opravilna sposobnost, skrbništvo za družbeno neprilagojene ljudi, skrb za ljudi v socialnih zavodih, varstvo odraslih v tujih družinah, varstvo ostarelih in onemoglih kmetov, varstvo odpuščenih obsojencev, invalidov in žrtev fašističnega nasilja, varstvo invalidov, pomoč pri razvijanju soseske in laične pomoči itd. itd. Vsaka od naštetih nalog — veliko jih tudi nismo omenili — vsebuje mnogo* dela, požrtvovalnosti in — to je najvažnejše — skrbi za sočloveka, soobčana. Poseben problem socialnega skrbstva in s tem najširše družbene skupnosti novomeške občine so Romi. Treba jih bo nastaniti, postaviti prebivališča.z elektriko, vodo in kanalizacijo, zaposliti ža delo sposobne, šolati otroke, skratka: vključiti jih v normalno okolje. Skupnost socialnega skrbstva seveda tesno sodeluje z drugimi interesnimi skupnostmi ter humanitarnimi organizacijami in društvi. bozdravstvu, psihiatrično specialistični in dispanzerski dejavnosti itd. V korist čim boljšega zdravstvenega varstva bo potrebno še pospešiti integracijske procese v zdravstveni službi in dosledno izvajati načela nove ustave in novega zakona o zdravstveni službi. Do leta 1980 se zbirajo sredstva za investicije v zdravstvu po stopnji 0,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov v breme dohodka organizacij. Ta denar je predviden za začetek graditve zdravstvenega doma v Novem mestu, ki ima letos prednost pred vsemi drugimi graditvami v zdravstvu. . tisočero nalog socialnega skrbstva Naštejmo zdaj nekaj glavnih nalog s področja socialnega skrbstva; enkrat na leto je treba povedati, z^ kaj vse skrbijo. To so: varstvo družine in otrok, varstvo nepopolnih družin, ugotavljanje očetovstva in urejanje preživnin, nameščanje otrok v rejniške družine, posvojitve, begavci, otroška in mladinska delinkvenca, skrbništvo mladoletnih, usmerjanje in spremljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok, varstvo premoženja otrok in mladine, varstvo odraslih in starostnikov, varstvo občanov, starih nad 18 let, ki niso sposobni, da bi si sami ustvarili osnovne možnosti za življenje, skrbništvo za lju- zgradili bomo nov zdravstveni dom Da bi v novomeški občini dosegli skladen razvoj zdravstvene službe in omogočili enako možnost zdravljenja občanov in delovnih ljudi, daje program v letu 1975 prednost razvoja dispanzerskim dejavnostim, ki oskrbujejo ogrožene skupine prebivalstva (šolarji, žene, borci, socialnomedi-cinske bolezni in pojavi), patronažni in babiški službi ter negi bolnika na domu, otroškemu zo- ORENTACUSKA SKICA NOVEGA MESTA ZVEZ/ PROSLAVE 30. OBLETNICE 2714-1975 OSVOBODITVE Pionir MJfP« krajevnim skupnostim njihovo mesto in pomen Letos je krajevnim skupnostim nujno dati mesto, ki jim ga je dala nova ustava. Potrebno bo organizirati vse sile v družbenofX)litičnih organizacijah in samoupravnih organih na vseh ravneh, da bodo uresničene naloge. Predvsem je treba rešiti problem financiranja krajevnih skupnosti in ga postaviti na take- temelje, ki bo krajevnim skupnostim omogočila hitrejše in boljše re^vanje tekočih in dolgoročnih potreb in nalog. Programe krajevnih skupnosti je treba postaviti na trdno podlago, razprave o načrtih ne bodo tekle le v krajevnih skupnostih, ampak se bodo vključevale v razprave o programih v temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih. LEG E N D A PRIREDITVENI PROSTOR PROSLAVE GLAVNI TRG OBVOZNICA ZA AVTOMOBILE C.k,STANETA • KIDRIČEV^ TRG - PREŠERNOV TRG - SOKOLSKA uL" DRUŠTVENI TRG-MOST PREKO REKE KRKE IN OBRATNO PARKIRNI PROSTOR ZA AVTOBUSE OB CESTI HEROJEV PRI TOVARNI KRKA PARKIRNI PROSTOR ZA AVTOBUSE NA PAR~ TIZANSKI CESTI PRI BOLNICI PARKIRNI PROSTOR ZA AVTOBUSE NA TRDINOVI IN KOTARJEVI ULICI PARKIRNI PROSTORI ZA OSEBNE AVTOMOBILE OB C,HEROJEV UUTALCEV IN DRUŠTVENEM TRGU 0(7)0 PARKIRNI PROSTOR ZA OSEBNE AVTOMOBILE V KETTEJEVEM DREVOREDU PARKIRNI PROSTORI ZA OS. AVL NA LJBLJAN ~ SKI CESTI PRI PIONIRJU IN ŽEL. POSTAJI PARKIRNI PROSTOR ZA OSEBNE AVTOMOBILE NA TRDINOVI uUPRI BANKI IN PROTI GRMU I |/^ ■ PARKIRNI PROSTORI ZA OSEBNE AVTOMOBILE NA ZAGREBŠKI IN KARLOVŠKI CESTI-ULICI MAJDE ŠILC IN KANDIJSKI ULICI O-®-© PARKIRNI PROSTORI PRI tov. NOVO TEK Š IN OS-NOVNI ŠOLI TER PETROLU NA LJUBLJANSKI C. še bolj učinkovito, še bolj donosno, še bolj... Koliko nalog v enem same™ ^agrto'' ^ Z uresničevanjem navedenih" bi dosegli tudi nekatere cilje dru ^ m politike v letu 1975. Hkrati z delovni ljudje in občani novom toviti tudi uresničitev še ne trebnih.z8.J| tov, ki so sestavni del nalog# P ' jn sK : čitev bolj dolgoročnega, hltr^ufbe- J šega razvoja naše socialistične .■ rjc j Predvsem bi morali zagotovi J obnašanje in vsestransko vare ^or2|i dročjih. Programe varčevanja u jn vsi nosilci odločanja v gospo dejavnostih. . rtnc|ovanj®°Ji Treba se bo truditi, da b° ?. koVjto,n $ cij združenega dela še bolj uC ^ , nosno. Racionalnost P°s*°va vlaganJ tudi v iskanju najboljših mogo ^ in obratna sredstva. h delov/1' j tj , V letu 1975 bi morali v vse jtl ^ zacijah novomeške občine vpreČju.%i< : akumulacijo, kot je slednjaiv P gjg biti ^ , ne panoge v republiki. To o ^e|jtvi & | usmeritev pri ustvarjanju ' ^ ; organizacijah združenega de • jn nj -J j Novomeška občinska sk P n3dr r ni, ki sodelujejo pri odstop paf dajnih cen za približno J . vp|ivai°ii vseh proizvodov in storitev, 0jjh P / s njske stroške, bodo v « skrbeli, da življenjski stros repu^V' okvirov, določenih z zvezin politi ; | cijo in dogovorom o izvaja L 1975- hplienaz-M Politiko, ki je bila opre jn razv°ig7$. j/ družbenoekonomski polit' let^ jn nije ter neposrednih i01 tudi naloge, ki so si Jih 1 *^ Novega mesta naložili v tri o^e j1* bodo uresničevali na terTlf7urnoV pa J ^ rov in samoupravnih spor ^y j* in v vseh orgamzacijan- , ysaKU e|ji1 i " Uresničevanje nalog Je . | sir^lna ’^aj°bsežn ^ .deiavn°sti rezervira-1 uPno Do Prostoru BrS|6 '^ndustr'jski predel bi ■J S b^ino nad ica-Č ešča vas s V ioL0datnimVr2el preko I30 ha' lndustr«jski predel / qo>H2ervat°m 8r h3, v Gotni vasi 73 ha ^ ffefc0hnH>eufcU' Večie povrs® V smeri proti Sent- ^.^ava traža-2a10g in'^ S° predvidene še V> 2ernbo nekolik0 m Vndustrljskem pre-fbj^iden ^udi 2a ? pa v Šentjerneju 0iturj2me pr°storske ZV°J dru9ih dejavnosti '*ia. ske možnosti, na primer za ^!,*a 90000 ljudi 65 te Su?il,.0b6ini gnnnn 0mske mož' Vn^ebn is^'h nrtn Prebivalcev. Pri V* 2apoVa4unat' tud?lev bivania v občini CHiK pP“^nih. 2arad? »na več'c Potovalne N. Br">a»| arad'tega bo še vedno del ^Sfe>aniem na de'° i2 d™gih t 5 post°P"im ' Projekcije pa so ^ ^Pri*adP?ed niimi tun Prostora še te bod :An* 23 oblikd nainovejša spo- |H° %y Po^°e9a ra2Voia? tnje naJPrimer-1 huN^^jih r,9nti B u h rbane9a s'stema ■ Nfc bi bi,ira2pravah ten'93 SiStema' ki Pole9 ren?li xJfna kot naj-'■ > 9a re9'onalnLa 'ške9a središča Centra Maribora pomembnejši regionalni centri še Celje, Koper in Novo mesto, vsak z okoli 100 tisoč prebivalci in več kot 200 tisoč prebivalci v širšem gravitacijskem zaledju. Za Novo mesto je po zasnovi o bodočem urbanem sistemu predviden največji vzpon do leta 2000 v primerjavi z ostalimi razvojnimi središči v Sloveniji. Poleg Novega mesta bi se po številu prebivalstva močneje povečalo še 11 obstoječih lokalnih centrov. Glede na predvideni obseg zemljišč za stanovanjsko zazidavo ter gostoto naselitve bi se v teh lokalnih središčih lahko povečalo skupno število prebivalstva za pribl. 9.000 oseb, kar pomeni v povprečju podvojitev sedanjega stanja. Hitreje kot Slovenija Ekonomski razvoj občine Novo mesto bo tudi v bodoče hitrejši, kot ga na splošno predvideva- mo za SR Slovenijo. V razdobju naslednjih trideset let predvidevamo naraščanje družbenega proizvoda letno povprečno po 8 %, s tem da bo ta stopnja v prvi polovici tega obdobja, tj. do leta 1985, v povprečju nad 9 % (SRS 6,6 %), pozneje pa se bo umirila in bo proti koncu stoletja dosegala razvojno dinamiko, značilno za razvita območja. K temu bodo bistveno pripomogle sekundarne dejavnosti, predvsem industrijske, s svojo proizvodno usmeritvijo v tista področja, ki imajo doma in v svetu najhitrejši razvoj (kemična, avtomobilska, elektronska, farmacevtska industrija), ter proizvodnja, ki se bo glede na naravne pogoje ali tradicijo razvijala v svoji skupini kot vodilna (lesna, tekstilna, konfekcija, gradbeni materiali). Taka usmeritev in razvojni tempo bosta nujna tudi zaradi predvidenega hitrega razvoja v drugih območjih oz. državah (industrijska proizvodnja bo naraščala v obdobju 1965-1980 v južni Evropi vsako leto za 9,1 %, v zahodni za 5 %, v državah SEV za 7,3 %). Že do leta 1985 bi v občini presegli narodni dohodek 3000 USA dolarjev na prebivalca (računajoč po notranji kupni moči dinarja). Vrednost družbenega proizvoda na prebivalca bi se povečala od 18.550 din u letu 1970 na 43.000 din v letu 1985 ter v letu 2000 na 89.000 din (po cenah 1970). Proces prešlojevanja kmečkega prebivalstva se bo nadaljeval tudi v bodoče do meje, ki jo bodo predstavljale ekonomske osnove proizvodnje v gramih dejavnostih. Zaradi terenskih, posestnih in ekoloških značilnosti se bo število čistih kmečkih gospodarstev močno zmanjšalo. Nujno se bodo morali formirati večji zaokroženi kompleksi (ne glede na lastništvo), ki bodo omogočali uporabo nove agrotehnike. V kasnejšem obdobju, predvsem po letu 1985, pa se bo z večanjem narodnega dohodka zmanjševalo tudi število mešanih gospodinjstev. 4 • •••••• •«••••• ••••• • •••••• ••••••• ••••••• • •••••• ••••••• ••••••• • •• ••• ••• • •••••• ••• ••• • •••••• ••• »O« O C-e • •• ••• ••• e««oft>C(d • • • • • • • 9G OC^([! G ii • •••••••••• « • O O c.."'} C e C' • •••••••••• • • • (: c c. t' c- • a«o f «• • •••• • • e • o G«oe e • G «• c G <3> © e ffi c o c c tf r !i o c- (:■ c c ■! t' O « C (, r r !'. o o e c> e o o Cs o a e « c c- e* c r-e or. C' c a t' o t; J' . c o c. G v c. -L C c t • «; a o & e c» e e o 6 e c € c o C' o (L- c c o e c c «. c* a> c o c. v c v :• 4- <• oci c? tl i {•• c : ■: o e : c 'J c ■<: o <:■ c t' V- C: k';- , e o fr o «D % 9 C 6C O cc (J: c c c c o c!' O C* r G C C n e • ■ c o C-€? O OGC • O a o • G c o o o o o c; o oo o o e o ©GGC# OO Q O © OO 'V— ^ '.tu?.•.<>Mmi5mBE3uMi&Lto%MnnKUač£MB5r' »■ i » «*u« jsssar J«* ,x„ •••555 ••• ••• ••••• •••••• • ••••• ••• •••••«••«••••• ••••• ••••• ••••• ••••• ••••• »i! ••• ••• ••• ••••••• ••••••• ••••••• ••• ••••••• ••••••• ••••••• ••••••• ••••••• ••••••• ••••••• ••• 5? ••• ••• ••••••• ••••••• ••••••• ••• ••••••• ••••••• ••••••• ••••••• ••••••• ••••••• ••••••• •%*•••• •«« ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• • i*!** i«« ••• ••••••• ••• • •• ••••••« ••• ••• ••• ••••••• ••• ••• ••• •••• • •• ••• ••• ••• ••• ••• ••!*••• ••I,!!0 •••••• ••• ••• •••••• ••• ••• ••• ••••••• ••• ••• ••• •••••• ••• • •• ••• ••• ••• ••• »«« ••• ••»!!?? ••••••• ••• ••• ••••••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••••••• •••••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• it« ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••••••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• •••• ••• ••• ••••••• ••••••• ••••••• ••••••••••••« ••• ••••••• ••••••• ••••••• ••••••• ••••••• ••• »t« *• • •• • ••••••• •••••••••••••• ••••••••••••• • ••• ••• ••• ••••••• ••••••• ••••••• ••••••• ••• ••• ••• ••••• •••••• ••••• •••••• ••••••• ••• • •• • •• •••• •• ••••• ••••• ••••• IM rasnam JEMO MO Vojna vihra je zapustila veliko razdejanje. Popolnoma požganih in uničenih je bilo 128 domov, 497 gospodarskih poslopij in 15 javnih zgradb, večinoma šol. Nad 1.000 gospodarskih objektov, stanovanj in javnih zgradb je bilo močno poškodovanih. Po osvoboditvi je bilo ustanovljenih več zadrug, za obnavljanje požganih in porušenih domov, gospodarskih poslopij in drugega. V zastarelih in neprimernih trgovskih lokalih so organizira- li zasilno trgovsko mrežo. Obrtne delavnice zasebnikov in družbenega sektorja so v prvih letih proizvajale najnujnejše za oskrbo prebivalstva in obnovo podeželja; industrijskih objektov v tem času na območju občine pravzaprav ni bilo. Kar najbolj so skušali izpodbuditi zasebno in družbeno kmetijstvo, da je bila na voljo hrana za prebivalstvo in izpolnjevanje nalog pri obveznem odkupu za preskrbo mest. V času 1947 — 1952 so občani trebanjske občine dali velik prispevek v prehrani, delovni sili in prevozih za gradnjo industrije v središčih Sloveni- je. V tem je iskati tudi razloge, zakaj gospodarski razvoj občine v času obveznega odkupa ni napredoval. AVTOMOBILSKA CESTA ODPRLA VRATA Takoj po osvoboditvi je bilo elektrificiranih le nekaj vasi, akcija je napredovala z velikimi napori občanov tako, da je danes elektrificirana sleherna vas. Do leta 1959 v občini sploh ni bilo vodovodov. Do leta 1958 so bile vse ceste makadamske, večinoma tudi izredno slabe, kar je oviralo povezovanje z ostalimi industrijskimi središči. Izgradnja magistralne ceste leta 1958 je odprla občino proti Novemu mestu, Ljubljani in Zagrebu. Postopoma so pričeli asfaltirati tudi ostale ceste skozi naselja in med-nekaterimi večjimi kraji ter pričeli graditi kanalizacijske naprave. LE OBRT IN KMETIJSTVO Za prvih 15 let povojnega gospodarskega razvoja občine je značilen majhen delež družbenega sektorja v narodnem dohodku občine, velik delež kmetijstva (večinoma zasebnega), velik odstotek kmečkega prebivalstva in majhno število delovnih mest. Delovne organizacije (Gradbeno opekarsko podjetje Mirna, Mizarska delavnica Trebnje, Mizarstvo Hrast-Šentlovrenc, Krojaško podjetje Trebnj^ Obrtno gradbeno podjetje Trebnje, Čevljarsko podjetje Mokronog) so bile pretežno obrtniškega značaja. Nekaj delavnic so zaradi nerentabilnosti celo zaprli (Čevljarsko podjetje Trebnje, Opekarna Račje selo, Vrbopletarstvo Mokro- DRUŽBENI PROIZVOD IN NJEGOVA SESTAVA nog), iz nekdanjih kmetijskih delovnih zadrug, ki se niso obnesle, so nastale zadruge v.vseh večjih krajih občine. Pospeševale so kmetijsko proizvodnjo in skrbele za odkup vse do združitve.v eno zadrugo leta 1961. Tudi trgovska in gostinska dejavnost sta močnp zaostajali. Nekaj adaptacij trgovskih lokalov je bilo opravljenih šele po’združitvi Trgovskega podjetja Gradišče (Trebnje) z Mercatorjem in Ljubljane in mokronoškega Tržana z novomeško Dolenjko. Gostinstvo v družbenem sektorju ni krenilo naprej zaradi pomanjkanja prostorov, za nove gradnje pa ni bilo denarja. INDUSTRIJA: SKOK ŠELE ZADNJIH PET LET Začetki nekaterih tovarn v občini segajo v leto 1952, ko se začenja živahnejši razvoj. Ustanovljena je bila destilacija alkoholnih pijač DANA na Mirni, Tovarna šivalnih strojev na Mirni, obrat ISKRE v Mokronogu. Porajale so se še nove: KEMOOPREMA (sedaj TRIMO), MODNA OBLAČILA (sedaj TIP—TOP). Največji razvoj je bil dosežen v zadnjih petih letih, ko so delovne organizacije naredile lep napredek, zraslo je (oziroma še raste) več povsem novih industrijskih obratov. Do tega napredka je prišlo predvsem po zaslugi ukrepov republiške skupščine za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v Sloveniji. To je še bolj spodbudilo delovne ljudi k prizadevanju za večji napredek obči-, ne. PRAVI REZULTATI ŠELE PRIDEJO Število zaposlenih, ki je leta 1960 znašalo le 1:302, je do leta 1970 naraslo na 1.939, medtem ko je lani znašalo že 2.843. V tem času je hitro naraščalo število delavcev, ki se vozijo na delo izven občine. Takih vozačev je bilo leta 1966 okrog 1.100, sedaj jih je še okrog 1.500. Pravi napredek dosedanjega gospodarskega razvoja.se bo pokazal v prihodnjih letih. Zmog Ijivosti širijo in gradijo na novo; Trimo — tovarna ,,sendvič" plošč, Dana, Iskra Mokronog, Kolinska — Tovarna za predelavo krompirja, IMV — Tovarna opreme Mirna, Novoles — Akril Trebnje, Donit — tovarna avtomobilskih tesnil v Veliki Loki, Ljubljanske OBMOČJE OBČINE TREBNJE MED NOB Člani CK KPS, ki so šli kot prostovoljci v vojno, so imeli v Trebnjem zgodovinsko po-membfio sejo 10. aprila 1941. Od avgusta do decembra 1941 so bili organizirani rajonski odbori OF v Trebnjem, Mokronogu, na Mirni, Trebelnem in v Dobrniču, organizirali so se skojevci in pričeli prve akcije. , Na mokronoško območje je prišel septembra 1941 Miha Marinko in pričel z intenzivnim delom za organizacijo OF ter s pripravami za oborožen boj proti nemškfm in italijanskim okupatorjem. I. štajerski bataljon ter dolenjske partizanske čete (mokronoška, novomeška, štiška in belokranjska) naj bi na ozemlju med Savo in nemško-italijansko razmejitveno črto preprečile Nemcem izganjanje Slovencev ter na ondotnem ozemlju dvignile prebivalstvo k splošnemu uporu. Organizacija Narodne zaščite (NZ) se je razširila po vseh vaseh, ustanovljeni so bili prvi bataljoni NZ. 11. aprila 1942 je doživela 3. četa II. štajerskega bataljona v Košučju hud'poraz, kmalu po tem so partizani pod Medvedjo kom uspnšno napadli pet tovornjakov s fašisti. Ob koncu meseca aprila 1942 je bila na Kremenjaku pri Selih — Šumberku ustanovljena II. grupa odredov NOV Slovenije, ki je dala slovenski NOV številen komandni kader. Od Trebelnega prek Mirne do Gabrovke je nastalo prvo osvobojeno ozemlje. Na njem je bila postavljena ljudska oblast. Ji^nija 1942 sta belogardistični legli v Šentrupertu in Mirni peči zbriili in oboroži- li svoje piipadnike, ki so se sjirviii sKtiviili pod partizanskimi uniformami, in že tedaj storili mnogo gnusnih zločinov. V času velike roške fašistične ofenzive je bila 4. septembra 1942 na Trebelnem ustanovljena tretja SNOUB ,,Matija Gubec". Brigada je ob ustanovitvi štela 640 borcev in bork. Dan ustanovitve Gubčeve brigade si je občina Trebnje izbrala za svoj občinski praznik. V noči na 27. december 1942 so borci Gubčeve brigade uničili fašistično jKJSto-janko Dob, Cankarjeva in Tomšičeva brigada pa sta tedaj močno poškodovali progo Mirna — Tržile, pri čemer so pomagali člani Narodne zaščite in ostalo prebivalstvo. Partizanska protiofenziva je potekala ves januar 1943 na območju sedanje občine Trebnje in v neposredni soseščini. 21. januarja 1943 se je Tomšičeva l)ri|^-da zapletla pri Biču v fiud spopad / Italijani. 30. januarja 1943 ponoči so odšle Tomšičeva, Cankarjeva in Gubčeva brigada s Trebanjskega proti Hrvaški, da bi razbremenile glavnino sil NOVJ v IV. sovražni ofenzivi. Med odsotnostjo slovenskih briqad je l)il na Tret)anjškem Zapadnodolenjski odred, ki je z mobilizacijo m prostovoljci okre|)il svoje vrste in izvedel številne sabotažne akcije na železniških progah. Zelo pottieiTibno je bilo tudi njegovo propagandno itelo. Ko so se naše brigade vrnile s Hrvaškotja, sta se nekaj časa borila na slovenskih tleh skupno z našimi tudi XIII. hrvatska proletarska brigada „Rade Končar” in Pri-morsko-gorenjski odred. Ponoči med 1. in 2. majem 1943 so slovenski in hrvaški borci vdrli v Mokronog, uničili železniško |)0Staj0 Bistrica, ntočno poškodovali železniško progo in napijve na njej ter oblegli Šentrupert. 30. julija šo enote XIV. in XV. divizije NOV in POJ napadle mpčno utrjeno sovražno postojanko Sela pri Šumberku. Boji so trajali z vso silovitostjo do 1. avgusta 1943. Sovražna granata je ubila tri poveljnike: Milovana Šaranoviča, Ivana Kavčiča — Nandeta in Dragana Jevtiča. Oblast na vsem osvobojenem ozemlju po kapitulaciji Italije je prevzela OF. Odbori OF so utrjevali ljudsko oblast in usmerjali gospodarstvo in politično dejavnost k edinemu cilju, dn se okre|)i udarna moč narod-noosvot)odilne vojske in vseljudske obrambe za (iokončno zniago nad nemškim in izdajalskim slovenskim domobranstvom. V Dobrniču se je uspešno končal prvi kongres Slovj^nske protifašistične ženske zveze. 4. januarja 1944 so bili ukinjeni pod-okrožni odbori OF, njihove funkcije pa so prevzeli dotedanji rajonski odbori OF, ki so bili kadrovsko okrepljeni. Rajonski odbor OF Trebnja; je ustanovil v Trebnjem civilno lx»lnišnico, podokrožna tehnika pa se je združila z okrožno tehniko, ki je delala na trebanjskem območju. Zadnje vojno obdolije je bilo za prebivalstvo na Trebanjskem izredno težko. Naše enote so si dolgo prizadevale, da bi obdržale redno zve/o med Štajersko in Dolenjsko, sovražniku pa onemogočale kontrolo nad kkomunikacijami. Po hudih bojih, zlasti okrog Občin, so se inorale naše enote omejiti na obramlK) Suhe krajine. Izredno po-tnemlx)n ukrep, ki ga je v tem obdobju izvedlo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, je bila mobilizacija vseh za orožje Sf)OS-obnifi uktivistov in članov NZ. .J talnih ^ opekarne - tovarna Račjem selu. ^4 Nič manj n L\p° °ct> nastajanje manJ.£ .eS ^ y cij in obratov: r^0^ron°9 '$ 'f[ Čatežu, Rog v. o.zadnJ3 ^ Mokronog. P°se . pa vzp° dan velik poudare ^ -o P ^ voj kmetijstva, trjn®jjh J hektarske ZadM njo zasebnih k obč,ne # / let je bilo v raZ . JuSpe^n;jh>'/ več pomembni rjzad6tf8 strukturi"- V ki meri z denarj ktjVj * :, šo materialno osno „oj občine, taWjJ,st.^ V, laže reševati neres«, — r-l£,^1 pokoli Cilc med aklivn"^, „nj, ^3 1.149 prebivac«>tiv"> * Aktivistov, ki 0čjU J® delali na tem o terensk žen5 * je bilo 78 žensk, «j|0 31? bilo 732. od teh) dilniv0^jj V narodnoosv. n» „.P borcev, ki so b ^ občine Tre^nJgg Padlo je tudi ^ara^1 je &||0g|>'v V bilo 13 žensk rfqib3njU5kiH 6V I noosvobodilnc o& JI skem ustreljen' „ & - « , 0 ljenje 281 P ^ pf5V J žena. otništv0 J V vojno uje v * k0n j*v bivše 'juuoslov/‘ ' 105. ckjn in n339Pr5iliJl j/V V italijans^ bi|o 3C,r'^|tv' ^ S kih 'ahe^^ie^V'^' nje ol>č.neTre2 ^nsk^jpeP „J, lo 53, od teg\o0c^AeVfć) 'Oy nacje *« P^jlje rančev še 1 git)3n* p J. I osvobodilne’ ožepe^ ^ I izdajalske o 1 jgito zatekli PodnterniranC pa'if j» 4f, janke. 53 j §e,e *)o i zaradi revo g\\\e A\ zaporih na bfT1očiu. a|ce'/' valcev, na reb'Va’ ju Nemčije J b a® V / ^ ? a- 1 it 8 / -^ $i^J M ši m DOLENJSKI UST MUHI! IME OBČINE ^•^ora« . si,v °^^'ne, sta de-in Cai*^- '''^^''nih Snici m ki ioi 'line ^ Se nriH ! P^'^^la. Majhni C'l>'W,-*'«=nfe7"''P^"ožnostza traj. A ^*'kin ''^gostnu ® ^evi- VC.'^Sfe i K (»'*' kai" ">®''«la"f *®9ocenej5e od Delavci M ^ebanjsjin®® 'udi spo- 5c?kov>*4ol°b7“"° ^"> V"^ov I, • salona mu ° srečanje >Osek>slavij"%'''^°ynih samo- - hA^i^eta Predsed- A “''NA“°“^nca,^delav. ^ "l"'oviBroizvodn dvorani na celovečernem srečanju. Dušan Jevtovič iz Srbije, Pero Mandič iz Bosne, Gerhard Ledič iz Zagreba pravijo, da so Trebanjci Plemlja, Greto Pečnik, Peternelja, Bunjevačkega, Grgeca, Mraza in mnoge druge sprejeli za svoje. Prav tpliko kot razstav je bilo tudi koncertov z nastopi številnih domačih prizadevnih amaterjev ali vrhunskih umetnikov, ki so občanom vselej prinesli nova doživetja, česar vsega ne bi bilo ali vsaj ne v taki meri, če ne bi bilo Tabora. Hkrati s tem so se porodila prizadevanja krajevnih skupnosti v Trebnjem, na Mirni, v Šentrupertu in drugod za urejanje naselij, čemur se pridružujejo umetniki s taborskih srečanj s skulpturami na prostem. Trebnje, še pred leti malokje znana vas, je postalo središče slovenskih samorastnikov in eno od središč jugoslov^skih ' naivnih umetnikov in ljubiteljev te umetnosti, znano tudi v svetu. Obiski številnih delegacij in uglednih gostov v galeriji prispevajo na ta način tudi k zbliževanju med narodi. Srtjjj *''®ievr$tno '' Trebnjem izmenjujejo umetniki ***’®ien)a bratstva med našimi narodi. Na sliki: Pf« nanje tabora. NAJVEČ NAREJENEGA S SAMOPRISPEVKOM Po osvoboditvi je od 12 samostojnih osnovnih šol v trebanjski občini imelo za pouk zgrajena poslopja le 9 šol, troje,šol je moralo za svoje delo uporabljati najete in neustrezne prostore. Večina šolskih zgradb je bila med vojno poškodovana. V prvih letih obnove so jih postopno obnavljali. V tem času je bilo z denarjem tedanjega okrajnega odbora Trebnje in prispevkom občanov v materialu in delu zgrajenih dvoje šol: leta 1954 v Šentrupertu in leta 1959 na Čatežu. Proti kraju leta 1961 se je pričela gradnja nove osnovne šole v Trebnjem, v glavnem s samoprispevkom občanov in posojilom. Z drugim samoprispevkom občanov, izglasovanim leta 1966, je bilo nato zgrajeno dosti novega. S tem denarjem in s posojili je bila zgrajena nova šola na Mirni (1969), na Jelševcu (1971), Trebelnem (1972), preurejena in dozidana šola v Velikem Gabru (1973). V pripravi je gradnja osnovne šole v Mokronogu. V tem časL( so bile obnovljene in preurejene tudi zgradbe podružniških šol v Sentlovrenco, Dolnji Nemški vasi in Dobrniču, občani pa so izglasovali že tretji samoprispevek. Z izjemo osnovne šole Mokronog šolski prostori v glavnem ustrezajo, čeprav je marsikje stiska. V glavnem je v veljavi dvoizmenski pouk, zato primanjkuje prostora za prostovoljne dejavnosti učencev, podaljšano bivanje, za delo male šole in druge dejavnosti. Hudo manjka telovadnic, saj jih imata le šoli na Mirni in v Trebnjem. Za pouk je' v glavnem neprimerna stara zgradba osnovne šole v Mokronogu (podprti stropi), na trebanjski osnovni "Soli manjkajo učilnice za sedem oddelkov. SAMOUPRAVLJANJE PRINESLO NAPREDEK TUDI ŠOLSTVU V obeh prvih desetletjih po vojni je bilo le toliko denarja, da je bilo za najnujnejši potrošni material in drobna popravila. Šele z uvedbo amortizacije se je pričel položaj šol popravljati. Vdostva šol so zbrani denar gospodar-t.c vlagala tudi v nakup učil in drugih učnih pripomočkov. Tako se je lahko uveljavilo samoupravljanje, kar se je poznalo pri reševanju učnovzgojnih in organizacijskih vprašanj. Dejavnost samoupravnih organov za razvoj šolstva je tekla usklajeno in prinašala uspehe predvsem zaradi sodelovanja, usmerjanja in pomoči občinske izobraževalne skupnosti. Le-ta je 1972 ustanovila svojo strokovno službo; seveda se ni zadovoljila le z razdeljevanjem denarja. Skupaj s šolami se že vrsto let lotevajo akcij, ki jih drugod nimajo, čeprav tudi v trebanjski občini za to ne dobivajo dodatnega denarja. Tako imajo na šolah v občini učenci že tretje leto učbenike brezplačno, kar cenijo predvsem družine z majhnimi dohodki in številnimi otroki. Že vrsto let pripravljajo izredno uspešno šolo v naravi s plavalnim tečajem za vse učence 4. razredov osnovnih šol, v zimskem času pa ob ugodnih snežnih razmerah tudi smučarske tečaje. KOMBINIRANI ODDELKI ODPRAVLJENI Do nedavnega so bili kombinirani oddelki pouka še na treh podružnič- ZANIMANJE RASTE Največji razmah v zadnjih desetih letih je v občini doseglo knjižničarstvo. Občinska matična knjižnica je ob ustanovitvi premogla le 1.200 zvezkov. Število knjig se je do danes že podeseterilo in tudi izbor je boljši. Podobno skokovito’je naraščalo zanimanje bralcev. Nadaljnje uspešno delo knjižničarstva v občini je odvisno predvsem od ustreznejših in primerno opremljenih prostorov knjižnice v Trebnjem, v drugih krajih občine pa predvsem od bolje urejenih prostorov izposojevališč v Mokronogu, Šentrupertu, na Mirni in v Velikem Gabru. Število knjig je treba povečati zlasti na izposojevališč ih. Po zastavljenem programu naj bi letos dosegli eno knjigo na vsakega prebivalca očbine. Dobro se razvija tudi amaterska de-^javnost v prosvetnih društvih. Mirenski moški in dekliški zbor sta se dobro uveljavila na nastopih, dekliški tudi na tekmovanjih. Dobro uspevata mladinska in šolska dramska skupina. V Trebnjem uspešno delujejo pihalna godba, mladinski oder in moški zbor. Dramska skupina Prosvetnega društva. Ivan Cankar v Veliki Loki vsako leto gostuje v številnih krajih občine in drugod, letos s Finžgarjevo igro Naša kri. Amaterska dejavnost živi tudi v drugih krajih občine: v Šentlovrencu nih šolah, kar je sedaj že povsem odpravljeno. Dosežek zadnjih let je tudi prevoz otrok. Šole ga opravljajo s tremi avtobusi in kombiji. V bodoče bo treba izvesti prevoz še iz nekaterih teže dostopnih krajev. Žal ni možnosti, da bi uvedli podaljšano bivanje učencev. Zaradi pomanjkanja učiteljev in prostora je vanj zajetih le 2,2 odstotka učencev. Iz podobnih razlogov odpade na en oddelek malih šol le 120 učnih ur, vendar so vanje zajeti vsi šolski novinci. Iz leta v leto narašča število učencev, ki prejemajo šolske malice. Sedaj jih prejema že 86,4 odst. učencev, od tega 11 odst. brezplačno. MANJKA UČITELJEV Kot v večini slovenskih občin tudi v trebanjski občini primanjkuje učiteljev. V rednih Oddelkih osnovnih šol manjka osem učiteljev za razredni pouk. Pri predmetnem pouku niso zasedena tri delovna mesta, 28 učiteljev nima ustrezne pedagoške izobrazbe. Izobraževalna skupnost si prizadeva stanje popravljati predvsem s štipendiranjem rednih študentov na pedagoški akademiji in s spodbujanjem učiteljev za izredni študij. Slednje ne poteka najbolje, v glavnem zaradi počasnega študija, zaposlovanja rednih študentov na šolah pred opravljeno diplomo in premajhnega zanimanja za študij tistih predmetnih skupin, kjer najbolj manjka učiteljev. Izpopolnjevanje nezasedenih ali strokovno pomanjkljivo zasedenih delovnih mest z razpisi je v glavnem jalovo tudi zaradi tega, ker v občini ni dovolj stanovanj za učitelje. delujeta moški zbor m mladinska dramska skupina, v Mokronogu moški, pevski zbor, folklorna skupina pri osnovni šoli in skupina pri turističnem društvu. V Šentrupertu imajo dobro recitatorsko skupino, v Velikem Gabru pa mešani zbor. Nekaj let zapovrstjo potekajo v poletnih mesecih „Kulturni dnevi", ki jih pripravlja kulturna skupnost. V večtedenskih prireditvah se zvrstijo srečanja Tabora likovnih samorastnikov, dan amaterskih skupin, „Pojmo in igrajmo za vas" (šolska mladina), srečanja mladih dopisnikov in pregled šolskih mladinskih glasil. SUM PROSTOROM $E VEDNO UM DOLENJSKI LIST ji 135 u I f (Nadaljevanje s 25. strani) prišel Franc Roznnan — Stane, do tedaj komandant Štajerske operativne cone; namestnik komandanta Glavnega štaba je še naprej ostal Jaka Avšič. S tem da so na čelo vojaškega vodstva NOV in PO Slovenije prišli izkušeni operativci, je bila vidno poudarjena vloga operativnega poveljevanja v Glavnem štabu, posledica tega pa je bila neposred-nejša priprava in vodenje operacij, kot tudi usmerjevanje partizanske vojske na izvrševanje najvažnejših vojaških nalog v Sloveniji, še posebej na Dolenjskem in Notranjskem. Dotedanja vojaško'terito-rialna organizacija poveljevanja z enotami NOV in POS s posredovanjem štabov operativnih con v novi situaciji ni bila več primerna; nove potrebe in naloge v razvoju osvobodilnega boja in oboroženih sil revolucije so narekovale nove oblike operativnega organiziranja vojske in poveljevanja. Ta nova oblika pa je bila združevanje brigad v divizije in oblikovanje divizijskih poveljstev, ki so kot stalna operativna vodstva bila na višji ravni kot dotedanji občasni operativni štabi s teritorialnim obeležjem. Z odlokom Glavnega štaba sta bili 13. julija 1943 ustanovljeni 1. in 2. slovenska divizija, ki sta bili v začetku avgusta preimenovani v 14. in 15. divizijo NOV in POJ. Petnajsto divizijo sta sestavljali dve brigadi: 2. in 3. SNOUB, ki sta bili preimenovani v 4. SNOUB Matije Gubca in 5. SNOUB Ivana Cankarja, pozneje pa še 6. SNOUB Slavka Šlandra. Gubčeva brigada je bila tedaj v predelu Tanče gore (Bela krajina), Cankarjeva na Gorjancih, Šlandrova pa je bila ustanovljena šele 6. avgusta na Šipku (Zasavje); prvi dve sta se do 23. julija zbrali v Poljanski dolini pri Dolenjskih Toplicah, Šlandrova pa se je po bataljonih prebijala skozi nemške zasede iz Štajerske preko Save na Dolenjsko in šele med 25. avgustom in 6. septembrom prišla v sestavo divizije. Divizija je tedaj imela 1616 mož, 50 strojnic, 4 lahke in 1 težki minomet in 2 protitankovska topa. Prvi komandant divizije je bil Dragan Jevtič, dolžnost političnega komisarja pa naj >bi sprejel Jože Borštnar, ki je tedaj bil politični komisar Cankarjeve brigade. Po odhodu proti Žužemberku sta Gubčeva in Cankarjeva brigada v noči od 24. na 25. julij napadli tamkajšnjo italijansko-belogar-dlstično posadko. Srditi boji so trajali tri dni: partizani so zavzeli trg, sovražnik p;a se je prebil na Zafaro. Močna Italijanska intervencijska kolona je rešila žužemberško posadko pred uničenjem, brigadi pa sta se umaknili iz Žužemberka in se do konca meseca skupaj s 14. divizijo bojevali v širšem predelu Sel pri Šumberku proti enotam italijanskih divizij „Isonzo" in „Cacciatori delle Alpi". Tu so 30. julija padli načelnik štaba in namestnik političnega komisarja Glavnega štaba Milovan Šaranovič in Ivan Kavčič ter komandant 15. divizije Dragan Jevtič (vsi trije narodni heroji). Te izgube so bile zelo hud udarec za NOV Slovenije. Ko je bila 3. avgusta dejansko formirana 15. divizija, je namesto padlega Predraga Jevtiča za komandanta divizije prišel Rajko Tanaskovič, politični komisar pa je postal Viktor Avbelj, vendar le za krajši čas, ker je bil sredi avgusta postavljen za novega namestnika političnega komisarja glavnega štaba NOV in POS. Tedaj je za pol. komisarja 15. divizije prišel Jože Borštnar. Namestnik komandanta v 15. diviziji je bil Alojz Kolman — Marok, namestnik političnega komisarja Albert Jakopič — Kajtimir (od septembra 1943), načelnik štaba pa Rado Pehaček. V začetku avgusta je 15. divizija odšla na sektor Trebelno, Sv. Križ pri Litiji in je nato do konca meseca napadala italijanske železniške transporte ter mšila progi Grosuplje — Novo mesto in Trebnje — Št. Janž. Po nenehnih bojih z italijanskimi in belogardističnimi četami je divizija pričakala kapitulacijo Italije na območju med novomeško progo In nemško-ltalijansko mejo ter v okolici Novega mesta. Od 9. do 11. septembra je razorožila večji del divizije „Isonzo" in belogardistov v Novem mestu, Straži, ob novomeški progi in v dolini reke Mirne, s Cankarjevo brigado pa je prišla v neposredno bližino Ljubljane. Množičen odhod Ljubljančanov v partizane in splošna mobilizacija v NOV sta omogočila več kot trikratno povečanje moštva v brigadah in oblikovanje novih brigad. Sredi septembra je 15. divizija Imela že okrog 5000 mož. V Mokronogu je bila 24. sept. iz glavnine Šlandrove brigade in bataljona Gubčeve brigade ustanovljena 12. brigada, v Metliki pa je bil 28. septembra Vzhodnodolenjski odred reorganiziran v 15. brigado — belokranjsko; obe sta prišli v sestavo 15. divizije, kakor tudi od mobiliziranih železničarjev 24. septembra v Novem mestu ustanovljena Železničarska brigada. Štab Šlandrove brigade z enim bataljonom se je zadnje dni septembra vrnil preko Save na Štajersko, kjer se je skupaj s tamkajšnjimi enotami preosnovala v novo brigado. Od zaplenjenih italijanskih topov je bil 12. septembra v 15. diviziji osnovan prvi, nato pa še drugi topniški divizion in štab artilerije 15. divizije. Po ustanovitvi 18. divizije (14. septembra) in 7. korpusa (3. oktobra) je v štabu 15. divizije prišlo do večjih personalnih sprememb. Rado Pehaček je odšel za komandanta 18. divizije, Rajko Tanaskovič za komandanta 7. korpusa, Albert Jakopič pa na Primorsko; novi komandant 15. divizije je postal Pero Popivoda, r^mestnik političnega komisarja Aleksandar Marjanovič — Leko; 23. novembra je bil za namestnika komandanta imenovan Franc Kočevar — Ciril (Marok je odšel na Štajersko), ki je že 17. decembra postal komandant divizije, na njegovo mesto pa je prišel Radomir Božovič — Raco; šele 20. decembra je divizija dobila tudi novega načelnika štaba — Savo Konvalinko. Jeseni 1943 je štab divizije imel tudi svoj štabno-kurirski vod, pdsek za zveze (kateremu je podrejen bataljon za zvezo s četami, razporejenimi po brigadah), operativni odsek, obveščevalni center, propagandni odsek z igralsko skupino, sanitetnega referenta in intendanco. Do konca vojne se organizacija štabne službe ni bistveno spremenila, temveč le Izpopolnjevala in dopolnjevala kot vedno bolj učinkovit organ v rokah divizijskega poveljstva. Konec septembra so Nemci začeli veliko ofenzivo proti NOV in J PO Slovenije, najprej na Primorskem in v Istri, nato pa so jo prek Brkinov in Gorskega Kotara prenesli.na osvobojeno ozemlje Dolenjske in Notranjske. Sedmi korpus je neposredno pred tem, v prvi polovici oktobra, napadel nemške postojanke na periferiji osvobo--jenega ozemlja; 15. divizija je napadala na široki fronti odTemeni-ške doline do Kostanjevice in na Gorjancih. V času od 11. do 16. oktobra je prekoračila nemško-ltalijansko mejo, potiskala sovražnika proti Savi in zavzela nemške postojanke pri Pečarju, Javorškem križu, v Dolah, Gobi, Št. Janžu, na Kalu, v Bučki, Boštanju, na Vrhu, v Poišniku in Preski. Nemške sile so medtem obkrožile osvobojeno ozemlje Dolenjske in Notranjske. Uvodne borbe so se začele že 15. oktobra. 21. oktobra pa so Nemci z veliko premočjo, ob podpori številne artilerije, motorizacije in tankov koncentrično napadli na vsej črti obkrožitve, v nameri, da razbijejo in uničijo Glavni štab In 7. korpus. Enote 15. divizije so nudile srdit odpor nastopajočim nemškim kolonam. Zlasti hudi so bili boji pri Št. Jerneju, Škocjanu, Mokronogu, Vinici, Metliki in Bušinji vasi. Poslednje in najsrditejše boje so imele Cankarjeva, Levstikova In Ljubljanska brigada 1. do 4. novembra v rajonu Škofljice, Grosupljega, Krke in Stične, ki so se dramatično končali z razbijanjem nemškega obroča na Ilovi gori, Mokrcu in Krimu. V tej ofenzivi je 15. divizija imela precejšnje izgube (Železničarska brigada je bila razformirana), vendar se je kmalu opomogla in skupaj z drugimi enotami 7. korpusa znova osvobodila skoraj vse v ofenzivi izgubljeno ozemlje, razen večjih mest, v katera so Nemci namestili svojega novega zaveznika — slovenske domobrance. Sredi novembra je divizija začela napadati nemško-domobransko garnizijo v Novem mestu; blokada mesta je trajala vse do začetka februarja 1944. Ko je proti koncu novembra 1943 glavnina 18. divizije odšla v Gorski Kotar, januarja 1944 pa še 14. divizija prek Hrvaške na Štajersko, je na operativnem območju 1. korpusa ostala le 15. divizija in 4 odredi. Divizija je svojo operativno dejavnost prilagodila novi situaciji: s primerno razporeditvijo brigad je še naprej držala v blokadi Novo mesto, z obrambo na Gorjancih in delu slovensko-hrvaške meje ob Kolpi zavarovala osvobojeno ozemlje v Beli krajini, z razkopavanjem In rušenjem komunikacij med Kostanjevico in Novim mestom ter med Ljubljano in Kočevjem pa onemogočala ali zavirala sovražnikove premike in oskrbovanje Novega mesta In Kočevja. Čeprav blokada Novega mesta ni bila popolna in tudi divizijske enote niso bile zadostne za učinkovito kontrolo vsega osvotx>jenega ozemlja, pa se je sovražnik vendar le z velikimi napori in žrtvami prebijal skozi obrambne čete brigad zaradi oskrbovanja svojih garnizij In je bil prisiljen večji del svojih čet uporabiti za zavarovanje oskrbovalnih kolon na smereh Brežice — Kostanjevica — Novo mesto in Ljubljana — Kočevje. Ko se je okrog 20. febr. 1944 vrnila 18. divizija s svojega zmagoslavnega pohoda po Gorskem Kotaru, je razbremenjena 15. divizija lahko povečala svojo napadalno aktivnost, čeprav je bil takratni sovražnik v Ljubljanski pokrajini v štirikratni premoči (18000 Nemcev in 13000 domobrancev nasproti 7(X)0 borcem Iz 7. korpusa). Osnovna koncepcija In taktika vojaških operacij 7. korpusa v 1. 1944 je bila: rušenje komunikacij, nenehni napadi na sovražnikova zavarovanja prometnih zvez, postojanke ob njih in oskrbovalne kolone. Ob taki operativni dejavnosti 15. in 18. divizije so propadla vsa prizadevanja Nemcev, da bi popravili dolenjsko in kočevsko progo. V sklopu teh operacij se je 15. divizija izkazala zlasti v korpusni akciji na postojanke Zdensko vas in Sv. Anton v februarju ter v bojih na novomeškem in yosupeljsko-vellkolaškem sektorju v marcu in aprilu 1944. Zadnje dni decembra 1943 je bil formiran politodel 15. divizije, kot inštruktorsko-kontrolni organ Političnega komisariata Glavnega štaba NOV in POS, ter divizijski partijski svet — od marca 1944 divizijski komitet — kot najvišjl partijski organ v diviziji, ki je za svoje delo odgovoren neposredno CK KPS. Ob koncu aprila pa je bila ukinjena funkcija namestnika političnega komisarja divizije. Februarja je bil štab divizije razširjen s kadrovskim odsekom, kateremu je bila podrejena podoficirska šola 15. divizije, osnovana konec januarja. Vloga propagandnega odseka se je nekoliko spremenila; njegovo območje je bila propaganda, kulturno-prosvetna akcija in vojno dopisništvo; divizijska igralska skupina je bila medtem nUjU * priključena Frontnemu teatru 7. korpusa. so povečala: pod neposredno upravo sanitetnega o terjna^ zijska pokretna bolnica, kirurška ekipa, apoteka in a politi ferent. Ko je bil februarja Jože Borštnar iineno^fnj ^misa^ komisarja Štajerske operativne cone, je novi polit'C sta| pa^ diviziji postal Janez Vipotnik; Radomir Božovic pg^Sa^3 štaba, namestnik komandanta pa Stanko Semič ' e brig3* valinka je odšel za namestnika komandanta Gu artj|erjja,^'. začetku maja je bila iz divizije izločena divizijs urjgado'' artilerijo 18. divizije 7. maja oblikovala artilerijs pusa’ 044 so bile: ^ Pomembnejše akcije 15. divizije spomladi 19 . va br$ ja domobranske posadke na Igu 21. aprila (Ca ^ gr0$ii7 uničenje nemškega oklopnega vlaka med Šmarje pUsni^ 22. — 23. aprila (12. brigada); nato je v nez./z^u^eir)be^' ofenzivi zavzela postojanke Dobravo, ^obrnic'-i<0.itali^n5ifj nje in Mirno peč, prve dni junija vdrla prek nerTlp0|šniku ip i; proti Savi, napadla nemška oporišča v Zavrhu, večj(j P ju, v tovarni „Piatnik" pri Radečah pa zapl"lvečer de.,n0. papirja. V pogumni divizijski akciji je 12. junija ^ bojf šila Stampetov most in nato vodila večdnevne topn' ^ ! tranjskem, 30. junija in 1. julija pa je ob P° P p0stoF , hrvaške divizije likvidirala močno utrjeno uS . ^ spfflj 1 Bosiljevem. Prva polovica julija bo ostala v U^jni# j junaški obrambi osvobojenega ozemlja v Beli nS|rl^fj < bolj okrepilo bratsko sodelovanje hrvaških in s o -eva|av l Poleti in jeseni 1944 se je divizija uspešnoJ predelih Dolenjske in skupaj z drugimi enotam ^ po^ 2 la sovražnikove prometne zveze in njegovo ziv ^ jn divizijskem napadu na nemška postojanko most čez Savo pri Hotiču (20. septembra) pa J ^ ^ ^ naraščajoči premoči sovražnikovih sil odr'nJfn|one so v$ev novomeško območje. Nemško-domobranske o ^ je vdirale v globino našega osvobojenega 026gjvainej& ? J odvrnejo 7. korpus od napadov na njihove n ^ paše ^ zveze, da usposobijo za promet novomešKO P . 0jene^ prisilijo k neposredni obrambi osrednjega osv ^ je to ■ Beli krajini, kar jim je vsaj delno tudi uspelo-^ prot'1? bilo izpolnjeno z manevrsko obrambo in ak • ^ divlZ.j!j|> Dolenjskem in Notranjskem, v katerih je tjQ|jnj Kr^ 1 izredno ostre boje ob novomeški progi, v ^ bočjih Gorjancev. cnrern^i ^ V drugem polletju 1944 je prišlo do n0V' mgndanta ^ J divizije. Julija je Stanko Semič odšel za kokorr1andant^ pr? nakar je Radomir Božovič postal namestnik aVgUsta r je, Peter Vesel pa novi načelnik štaba. s.r®°.. 27. ^P^ta ^ namr«:tnika komandanta divizije Janez Hria\oWs0\?pe^ težie i '^n Franc Kočevar ter je za ,n°ve^mhra je ^ pr .sel 12. oktobra Milan Tominc; sredi nove p premeščen v štab 7. korpusa. nredvserT1 $ t Zima 1944/1945 je bila izredno huda P^ $ta^ . j/’, primanjkovalo obleke, obutve in hrane; vst® je v nenehnih bojih s sovražnikom o^o^ ^cjhi ^ 1945 je imela okrog 2000, po srditih bojih tjVna° i(1y#, meškem sektorju in v Kočevskem Rogu '?P. » poZ'^lcja'*/ sta se izmenoma zadrževali 15. in 18. 1^°°%^ pomladi 1945 pa je imela le še kakih 120 -apo^° bil ukinjen politodel, uvedena pa je bila fu Jo*1* -jg. *^/5i čnega komisarja, ki jo je prevzel Ivan P' ^sto Voabaf’jU| postal komandant 18. divizije, na njeg^0 e|nil& jA prišel Aleksandar Vojinovič — Vojin, zavnm 1-\A Dragan, ki je že 16. aprila padel pri ^ tudi Janez Vipotnik odšel za političneg ^j0ie . rf. politični komisar v 15. diviziji pa je P°s nbn„iM načelnik štaba Vinko Mojškerc-Jesen. 10^0 Divizija je bi;p 20. aprila okrepljena z 0 mirane 5. prekomorske brigade. Tedaj Je - 7. 10ji Kočevskem Rogu skupaj z drugimi en° nov0fTl pol1^ splošen napad na sovražnika na K°čeV 0's|avfle^e'?Vi in viniškem mostišču, ga razbila in v zma9 j1* 0tJeJ' do 9. maja osvobodila Kočevje, Ribnico,u0jo boi^pi^r z 29. hercegovsko divizijo — Ljubljano. na k3^ z uničenjem razbitih sovražnikovih skup ^pU*3 skem območju, po razformiranju štaba odšla v sestavo 3. jugoslovanske armade. j |(tP Za zasluge, ki si jih je pridobila v bj|a osvoboditev domovine, je 15. divizija brigade pa so bile odlikovane s Številni**1 .^pslce karjeva z redi narodne osvoboditve, Pa z zlat* pa* />| vencem ter redom bratstva in enotno^ ud3rn.a ?|at*CpA^ kranjska in 12. brigada (od 27. febr. ' n0tn0stl za narod z zlato zvezdo ter bratstva in