Izhaja 1. In 3. soboto vsakega meseca, n Celoletna naroZnina znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin.
□	ODD	D
Uredništvo: Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna).
□	non	c?
Upravništvo: Lud. Tomaži?, Ljubljana (Katol. tiskarna).
Št. 21.	V Ljubljani, dne 27. novembra 1909.	Letnik II.
Naši cilji in vzori.
i
»J
Mlačnost.
Mnogo inaših odsekov se ustanovi ob precejšnjem inavdušenju, s precejšnjim navdušenjem se od jpočetka v njih morda tudi deluje, a polagoma to navdušenje nemalokrat pada in na njegovo mesto se prav nalahko vsede — •mlačnost. To se zlasti opaža pri onih odsekih, katerih člani gledajo samo na zunanjost, na uniformo, in postavljanje, nimajo pa čuta za notranjo poglobitev in oplemenitev, nimajo veselja do resnega dela in organizatoričnega napredka. Fant, ki stopi v organizacijo Orlov, mora biti cel fant — kar se je že tolikrat povdarjalo — in če tudi je bil že pred svojim vstopom pri kakem našem društvu — radi lepšega morda.
Največkrat je vzrok tej mlačnosti lahko-m i š 1 j e n O' s t posameznih članov, pogosto pa tudi zunanje razmere, V katerih se odsek nahaja: pomanjkanje pravega vodstva, pomanjkanje prostorov, telovadnega orodja, malo-mannost odborova oziroma vaditeljev, zabavljanje nasprotnikov itd. Zato je predsedstvo
Zveze Orlov kaj modro ukrenilo, da se nov odsek nikjer več ne osnuje, če niso dani vsi pogoji za njegov obstoj in prospevanje.
Dogodi se tudi nemalokrat, da odide vnet in požrtvovalen fant, ki je mnogo delal in se trudil ‘za odsek, k vojakom ali s trebuhom za kruhom — v tujino, in ostalim članom hipoma upade pogum, in tavajo okrog kakor ovce brez pastirja, malodušni im obupani. Iz malodušnosti zaide odsek v mlačnost. Ne bilo bi tega, ako bi bili vsi enako prešinjeni s požrtvovalnostjo. Na mesto odišlih bi stopili novi, na mesto teh polagoma novi iz naraščaja, im vrsta bi bila zopet podaljšana. Čim večje so težave, tem večji mora biti pogum1; v pogumu se pa zacelijo tudi maše rame.
Nič ni našemu okusu bolj zoprno, kakor mlačna voda; ne moreš ie s slastjo zavžiti; izpljuneš jo, prej ko moreš. Kako že pravi sveto pismo? »Ko bi bil vsaj mrzel ali gorak! Ker si pa mlačen, te bom' izpljunil iz svojih ust.« Ko bi se po tem ravnali maši odseki! — Zato naših vrst nič tako ne zavira in mrtvi, kakor mlačnost, ki ni nazadnje m;č drugega, kakor lenoba. Ni pa brez pomena, da se lenoba prišteva med sedmere poglavitne grehe; kajti iz nje izhaja vse polno drugih napak, posebno
Povest telovadca.
Piše telovadec.
(Konec)
iTo se je ponavljalo teden za tednom. Hitro je mineval čas. Tedaj smo šele spoznali, da se ilahko tudi na pošten način veselimo, ne samo pri polni kupici vina. Lahko rečem, da nisem bil nikdar preje tako vesel, kakor ravno med tovariši.	' .
Naše navdušenje in radost se je pa še povečala, ko smo izvedeli, da bodemo tudi mi nastopili pri javni telovadbi v Škofji Loki. Novo življenje se je pričelo med našimi vrstami. Od /onega trenutka smo se urili skoro vsak večer. iZdelo se mi je, kakor da bi gledal vojake, ki se pripravljajo na bitko. Ravno tako mrgolenje je bilo v našem taboru — v telovadnici. Tudi pri našem potovanju v omenjeno mesto nismo opustili one vojaške navade. Veselo prepevajoč smo hiteli k skupni armadi, vseh za pravo in dobro vnetih mladeničev. Toda dolga je bila
pot. Vozili smo se celo noč. Prešlo nam je veselje. Nekatere je tudi zaspanec premagal. Silno utrujeni smo prišli na kraj zbirališča. Toda nov pogum nas je navdal, ko smo zagledali cele čete bratov, krepkih slovenskih fantov. Čutili smo se del te armade!
Zaigrala je godba in kakor žitno polje se je zamajala cela vrsta ter pričela korakati proti z zastavami okrašenemu mestu. Dolge nepregledne vrste telovadcev, razdeljene v posamezne oddelke, so se premikale kakor velik morski val proti mestu. Tedaj so šele videli naši nasprotniki sad naših idej. Onemeli so pred silno, mada močjo. Njih zabavljice so jim navadno ostale že v grlu, ali so se pa razbile, kakor morska pena na strmi, skalni pečini. Kako bi se tudi ne! Sa-j to je bil izbor slovenskega naroda, mož, ki bodo organizirali zadnjo gorsko vas ter jo pridelih mogočni armadi. Tako bode rasla naša moč in vedno nove čete se ji bodo pridruževale. Naj pride potem val, razbil se bode ter odnesel ono, kar je slabo in nestano-
brezbrižnost m neznača-jnost, 'ki sta rodili že toliko žalostnih sadov med našo mladino. Proč torej z mlačnostjo, stran z lenobo iz naših odsekov!
IV čem pa se kaže mlačnost? Morda v sl u-čajni praznoti, slučajni brezupnosti: srca, v slučajni onemoglosti volje? 'Ne. Kajti taki trenutki pridejo 'lahko tudi najbolj gorečemu in požrtovalnemu Orlu. Pač pa se kaže mlačnost v trajnem pomanjkanju velikodušnih dejanj in čednosti; v trajni površnosti pri spolnova-nju dolžnosti, ki jih je Orel svojevoljno prevzel ob vstopu v odsek; v trajni brezčutnosti za vse, kar bi odseku utegnilo koristiti ih mu povzdigniti ugled. — Mlačen je torej oni Orel, ki je isamd toliko časa rad pri odseku, dokler mu ni treba ničesar trpeti iln žrtvovati. Hoče biti celo dober Orel, a samo tedaj, če bi to dosegel z lahkoto, brez zvestega spolnovanja pravil, brez premagovanja teh ali onih strasti, brez hrepenem'a po vzornosti in popolnosti.
Kako hitro pa 'tudi mlačnega spoznaš! Nikdar ne govori resno, ampak le v praznih izgovorih. Če ga opomniš na članarino, ki jo je dolžan, dvomljivo zmaje z rameni im se obrne v kot. Če ga dregneš, naj drži v 'telovadnici red, točnost, snago, ti jo zabrusi nazaj: »To je malenkost!« Če ga posvariš, da se to in to govori o njem, da je malo preveč pil, da je šel povohat med nasprotivke, jo takoj dobiš: »Saj drugi niso tako natančni.« — »Prijatelj, trpi ugled odsekov!« — »Kaj? Saj so ljudje navadni.« — Če mu naročiš, naj hodi malo redneje k telovadbi: »Sem cel dan telovadil na polju, v gozdu; ne morem.« — Ga povabiš k sestanku: »Imam važnejša opravila! Kar boste danes jemali, že veni.« — In na tak a:li podoben način dobi mlačnež za vsako stvar in ob vsaki priliki svoj izgovor v opravičbo. Fantje, ali ni res tako?
Jasno je, da odsek, ki ima več takih 'članov, nima mikake notranje moči, nikakega odpora proti nasprotnikom, nikake ljubezni do dela, nikakih uspehov, nikakega ugleda. Če je eden, se ga izključi, a če jih je več, bi odsek prejenjal. Tako peša odsek vidno, dokler me omaga in zaspi. Mlačnost nekaterih članov mu je izžela in izpila življenje.
i Mlačnost je torej pogubonosna in nevarna za ves odsek. Pa tudi za posameznika.
Ali se ti me zdi, da mlačnež pada čezdalje globlje? Hudobija v njem raste ravno zato, ker pojema ljubezen; strasti se budijo in večajo sorazmerno, kakor se ohlaja gorednost; duševne sile se manjšajo, a duševne težkoče se množe. — Mlačnež je podoben bolniku, ki se mu gabi jed. Samo pogled na jed že bolniku razdraži želodec. Ako ga siliš, je nerad, in vzame čim manj more. Tako tudi mlačen Orel do' nobene stvari nima pravega veselja. Vse mu je nekako zoprno. Če ga na podlagi pravil prisiliš, stori vse z nevoljo in čim manj more.
In ali se ti ne zdi, kako hitro postane mlačen Orel sprejemljiv za nasprotne nazore? Kako mevsprejemljiv pa za vse potrebno in koristno, dobro in plemenito?	I
Kaj se zgodi z ladjico, ki plove proti vetru, če umaknejo brodarji vesla? Čedalje po^ časneje vozi; obstane; slednjič jo veter drvi nazaj v nasprotno smer. Tako je tudi z Orlom, ki mu začne pojemati gorečnost in navdušenje: vedno boij malomaren je; obstane v delu; potem gre nažaj, pada globlje in globile. Pa kako hitro! Kdo ga bo obdržal? Kdo bode rekel: Do tu, in ne dalje? — Kako prav trdi Frančišek Šaleški: »Kdor v tej kupčiji ne pridobi, ta iz-igubi; kdor se po tej lestvi ne dviga, pada; r kdor v tem boju ne zmaga, doživi poraz . . .« Res! Grešnik se lažje poboljša, kakor pa mlačnež. Kakor trhlenima izpod j e močno, neuopg-
■vitno. Kakor na novo pomlajeno drevo bode potem naša organizacija, drevo, ki je zgubilo suho listje. Naj zabuči vihar. Naših temeljev, naših vzorov in idealov ne bode omajal, odnesel pa bode naše strasti, ki nas ponižujejo in vežejo vedno preveč na ta minljivi svet. Odnesel bojle one, ki niso za naše vrste, ki niso prišli med nas kot bratje, ampak kot razdiralci. Bog mas varuj vednih nezadovoljnežev!
Slična misli so mi rojile po glavi med pohodom. Kar me vzdrami povelje:	»Postati
stoj!« Kakor pribit sem obstal. Bil ;e sprejem. Veselo so vzklikali meščani, ko so nas zagledali. Toda to me ni bogve kako zanimalo. Hrepenel sem le po tem, kar je prišlo. Po kratkem odmoru smo odkorakali v sredino mesta. Tu je bilo tudi naše dušno in telesno torišče. Tu smo utrjevali naše nazore, tu se nam je odkrivala vzvišenost naših nazorov in puhlost in ničevost nam nasprotnih naziranj. Koliko luči tu, kolika tema tam. Danes zidajo, jutri podirajo'. In na tem naj sloni potem naše svetovno naziranje!
Ali je odvisna resnica od dne do dne? Danes je to resnica, jutri ono. Ne — ne! Eno je resnica in le eno zamore biti resnica, nezavisna od nas, ali jo hočemo pripoznati ali ne. Vzgledov imamo polno. Poglejte ladjo vašega krmarja — Petra. Kaj vse so počeli, da bi jo uničili! Da in bili bi jo uničili in upropastili, če bi bila človeška naprava, če bi ne imela svojega temelja -v večni Resnici. Proti njemu, majhnemu čolnu, sredi razburkanega morja se je vzdignil val za valom ter treskal ob ladjine boke. Ves tedanji izobraženi svet se je vzdignil ter zasmehoval Križanega in njegove učence.
Toda resnica je zmagala in zmagovala bode do konca sveta. Zaganjali se bodo v njo, ker vedo, da je ona tista, ki nasprotuje njihovim hudobnim strastem. Toda ona bode stala kakor svitla morska zvezda ter s posmehom na ustnih zrla v to peneče se morje zmot in zmešnjav.
Resnica bodi nam vzor, bodi nam geslo, s tem poidimo v boj in zmaga bode naša!
Ijivo drevo, tako mlačnost izpodje fanta: Orla, bojevnika za resnico- in pravico, prelevi mlačnost v navadnega — izdajalca.
iZato, bratje, oči kvišku! Večkrat glejmo na cilj, za katerim gremo: ‘Krepost, dušna in telesna, vsakega posameznika; krepost, d uš n a in telesna, vsega našega naroda! Večkrat pomislimo, kaj smo in kaj hočemo biti!
Boj za resnico in pravico, za lepa krščanska načela, v katerem se borimo tudi mi, je hud in zahteva od nas polne in razžarjene gorečnosti, polnega in stvarnega navdušenja. Vedeti moram, zakaj sem navdušen. Skrbimo, brat e, da se gorečnost naša nikdar ne ohladi! Dodajajmo ji vedno novega netiva:^ Zaupanje v svojo krepko voljo in 'božjo pomoč!-
Mlačnost je sramotna za Orla in poniževalna; zato pa, bratje, z mlačnostjo v kot, a na delo, kjer morem, pogumno povsod!
Leopold Turšič.
Mladeniški tečaj.
Krona letošnjih naših prireditev je bil zadnji mladeniški tečaj. Ne da bi se hvalili, trdimo z mirno vestjo, da tako ogromno delo zmore samo organizacija, ki temelji na vzorni požrtvovalnosti. Predsedstvo Z. T. O. je v svoji zadnji seji sklenilo, da se pismeno zahvali vsem, ki so pripomogli, da se je ta tečaj tako lepo zvršil. Naj jim boi na tem mestu izrečena javna zahvala. Zahvala1 vseh, ki so vživali sadove njihovega truda! V sledečem navedemo one odseke, ki so se udeležili tega tečaja: Ribnica {prvi teden 2, drugi teden 2). Št. Jur pri Kranju (1), Rakek (1), Sodražica (2, 2), Cerklje pri Krškem (3, 3), Mekinje (3, 1), Loški potok (1),
Spodnja Idrija (1), Dobrna pri Celju (1, 1), Št. Jur ob Taboru (1, 1), Maribor (1), Št. Peter Medvedovo' Selo (1), Sv. Križ pri Kostanjevici (2, l), Idrija (1, 2), Breznica (2), Št. Jur ob južni železnici (1, 1), Mengeš (2, 2), Šmartno pri -Litiji (l), Ig (2), Cerknica (2, 1), Zagorje (2), Veršej na Štajerskem (1), Ambrus (2), Podbrezje (1), Radeče (1, l). Grahovo (1), Št. Jakob na Kor. (2), Vis v Dalmaciji (1), Sostro (1), Ljutomer (1), Braslovče (1), Budanje (1), Črni Vrh (l), Trnovo (1), Šmarjeta (1), Šmarje pri Jelšah (1, 1), Batelje na Staj. (1), Koroška Bela (I), Radovljica (1), Krka (1), Dobrepolje (2), Komenda (3), Kamnagorica (l), Št. Rupert (2), Medvedovo- Selo (l), Stari trg pri Ložu (1), Škofjaloka (2), Vipava (l), Šmartno pri Kranju (1), Vič (7), Črnomelj (l), Kamnik (2), Jesenice (1), Ustje (2), Preska (1), Velike Lašče (2), Selca (1), Gomil sko (l).
Vsega skupaj je torej na mladeniški tečaj poslalo zastopnike 58 odsekov. Udeleženci tečaja pomenijo vir nove moči in vneme za našo organizacijo!
Novo delo.
Zadnjič smo objavili sklepe, katere so napravili zastopniki naših izobraževalnih in verskih organizacij pri sestanku, ki je imel namen še bolj zbližati te organizacije in jim postaviti trden temelj. Danes in prihodnjič pa si hočemo te sklepe natančneje ogledati.
I.
Želeti j e , d a se ustanove v v s e h slovenskih farah izobraževalna d r u š t v a.
iTa sklep oziroma želja - ni nova. Že ustanovite,ji1 naše katoliške izobraževalne organizacije so imeli pred seboj ta cilj. Prepričani,
Okoli pete ure popoldan je bila -javna telovadba. Čila četa se je sukala ter kosala na telovadišču. Zdelo se mi je, kakor da bi bil na kakem turnirju. Prvi javni nastop vseh telovadcev in tolika sigurnost! Da. ni bila zastonj pohvala, katero smo želi od radostnega občinstva. Ne bodem vam opisoval, kako in kaj se je telovadilo, ker to veste sami, kajti tu je bila telovadna ura vseh slovenskih bratov. Bilo je vežbališče, kjer smo prvič pokazali svoje sile in moči. Kar mas je posebno zanimalo, so bila nekatera nova orodja, katerih preje nismo videli. Predvsem so se nam dopadli krogi in konj. Krasne vaje, ki so s-e z eleganco izvajale, so nas navdušile k novemu, vztrajnemu delu za blagor naš in domovine.
Po končani telovadbi smo- se zbrali v prostorni dvorani društvenega doma. Nismo se tu navduševali pri polnih kozarcih rujne ga vimca za naš narod, ker vedeli smo, da je to brez pomena in še celo smešno. Kaj nam pomaga še toliko zdravic, še toliko navdušenja za narod, ako -ne sledi temu vztrajno delo za prospeh do-
movine! Ali se pa sploh zamoremo v objemu sovražnika navduševati za domovino. Ali ni ta največji sovražnik našega naroda, pri katerem se pojejo domorodne pesmi!? Ali ni to kača, ki si jo redimo sami na prsih? Spoznali smo to; ‘odprle so se nam oči. Dosledno smo pa tudi sklenili: Alkohola ne več! — to je bilo naše geslo. Tu je bila naša rak-rana. Bili smo dovolj močni, da smo jo iztrgali iz naših prsij. Mogoče smo pa črnogledi. Poglej prijatelj po širni domovini! Kje so srečnejši; tam kjer pijejo, ali tam kjer ne? Ali si že videl družino, v kateri je oče pijanec? Poglej, odpri oči in videl boš, kje je resnica! Ne dajmo se preslepiti! Bojmo se onega sovražnika najbolj, ki spredaj liže, zaiti a j -praska, -in tak je alkohol. Lahko je premagati zunanjega sovražnika, toda težje notranjega. Najtežje pa ;e premagati samega sebe. Toda, ali nismo telovadci? Mi, da bi se bali boja? :Ne! Čim močnejši sovražnik, tem slavnejša zmaga.
Ali pa naj bodem vedno žalosten, ali se naj vedno kislo držim? Kje pa naj bom vesel, če ne
da se bo ta cilj tudi dosegel, so šli polni navdu-šerva na delo. Zakaj in kako se je to delo pričelo? V tistih letih, ko je bil liberalizem na Sto-venskem na vrhuncu svoje moči, so postali slovenski liberalci še bolj ošabni kot so bili do tedaj. Mislili so si, da je ni moči, ki bi jim spodnesla stolce, na katerih so gospodovali nad našim 'ljudstvom. V neizmerni svoji ošabnosti so stegn.li svoje roke tudi po izobraževalni prga-nizaciji, ki je obstojala do tedaj v raznih »Čitalnicah«. Do tedaj so delovali v teh »Čita'mcah« skupno in posamezno zastopniki obeh političnih strank. »Čitalnice« so imele namen ljudstvo navduševati za narodno stvar in ga s pomočjo svojih knjižnic tudi izobraževati. Najmarljivejši delavci že prav od početka so bili v »Čitalnicah« slovenski duhovniki. Kakor sedaj izobraževalna društva, so smatrali slovenski duhovniki tudi »Čitalnice« za ljudska izobraževa išča. Ker pa je ljudstvo verno, zato so duhovniki skrbeli, da se niso urinila v ljudska izobraževa-lišča stvari in navade, ki bi žalile verski čut ljudstva. V tem smislu so delali požrtvovalno in neustrašeno naprej tudi že tedaj, ko so jeli liberalci na te pijonirje ljudske izobrazbe metati kamenje. To vse seveda liberalcem ni bilo všeč, ker samo z zasramovanjem in zaničevanjem niso mogli izpodkopati ugleda duhovnikom, zato so se poprijeli drugega sredstva. Na občnih zborih so naskočili »Čitalnice«. Liberalci so sicer, kakor vedno, mnogo vpili, delali pa prav malo. V »Čitalnicah« se je pričela šopiriti liberalna ošabnost, v njih knjižnice so spravili liberalci umazane knjige in veri sovražne časopise, prirejali so plese, na katerih se je 'zabavala »gospoda«; ljudstvo, kateremu so bile »Čitalnice« v prvi vrsti namenjene, pa ■je ostalo pred vratini. In zasmililo se je v dno duše slovenski duhovščini to dobro, od liberalcev prevarano ljudstvo. Pravim ljudskim pri-
jateljem se je zasmilil narod in zato so šli in mu pričeli ustanavljati nove učilnice, nova iz-ebraževališča, naša slovenska katoliška izobraževalna društva. S tem se je pričelo novo življenje med narodom, življenje, ki, je obrodilo me samo na izobraževalnem, temveč tudi na političnem in gospodarskem polju stoteren sad. i»Čitalnice« so pričele 'propadati, mlada katoliška izobraževalna organizacija pa je rastla in se razvijala! Prav je bilo tako. Ta razvitek nam jasno kaže, da more naše delo im življenje pro-•spevati samo tamkaj, kjer se vrši stroga ločitev duhov. Tudi v bojih se mora držati strogo načela: nikjer poravnave, kjer se gre za biti ah me biti naših načel!
Pri tem: delu pa ne moremo obstati, temveč skrbeti moramo, da se 'bo to delo nadaljevalo: Že obstoječa izobraževalna društva se morajo poglobiti v svojem delu, tamkaj pa, kjer še ni teh društev, se morajo ustanoviti! To naj bo cilj zlasti slovenskih mladeničev! Pomislimo, bratje, da smo poklicani, da nadaljujemo delo naših očetov, naših voditeljev. Poklicani ismo v prvi vrsti, da jim pri njihovem' delu pomagamo. Kakšno pa naj bo delo slovenskega mladeniča pri izobraževalnih društvih? Na to vprašanje odgovorimo prav na kratko: delo maj obstoji v delu! Kjerkoli more, maj pomaga. iNaj se ne sramuje najneznatnejšega dela. Zaveda naj se, da mora biti kakor v organizmu ure vsak kolešček na svojem mestu, tako tudi v organizmu izobraževalnega društva, vsak na tsvojem mestu. Kakor armada ne 'obstoji iz samih generalov, tako tudi ni organizacije, v kateri bi bili sami voditelji. Voditelji so zato, da vodijo, drugi člani pa zato, da delajo po njihovih navodilih. En sam pri najboljši volji ne more storiti vsega. Zato je treba mnogo delavcev, in ti naj bodo slovenski mladeniči, zlasti oni, ki so že organizirani v telov. organizaciji.
pri kozarcu vina? Da, da, veseli bodimo! Toda ne iščimo veselja, po katerem glava boli! Iščimo veselja in radosti v pravem dehi za maše vzore! Vsak uspeh nam bo povečal našo radost. Saj ta je delež mladosti.
Tudi mi smo se z veseljem v srcu povrnili domov. Novi upi so nam vstajali pred očmi, nove nade na prihodnje zmage so nas prevzemale. Na novo utrjeni v naših idejah smo prispeli domov.
Vkljub temu, da je že pritiskala jesen, vendar smo še vztrajali ter telovadili na prostem. -Napravili smo tudi par izletov. Posebno pomenljiv je bil prvi, kajti takrat so šele nasprotnik videli, kako veliko da je naše število. Upali so, da bode vse skupaj zaspalo, toda zmotili so se. Ponosno smo korakali skozi vas, cel oblak prahu se je dvigal pod krepkimi koraki. Poleteli smo v bližnjo vas. Gostoljubno so nas tam sprejeli. Toda naš izlet ni imel samo namena, da bi se razvedrili, ampak pred vsem smo hoteli vzpodbuditi tudi ondi fante k vztrajnemu delu in j'.'h navdušiti za telovadbo. In res ni bilo brez
uspeha. 20 mladeničev se je takoj vpisalo k telovadbi. Tako se je sklenil zopet nov obroč v dolgi verigi telovadnih odsekov.
Približeval pa se je nov nasprotnik. Vedno bližje in bližje je bil. Ni nam več pustil razveseljevati se pod milim nebom. Dnevi so postajali hladnejši in krajši. Kmalu smo morali dati slovo našemu telovadišču ter si poiskati druzega. Dobili smo sicer prostor, toda bil ni nič kaj pri-ipraven. Zato tudi ni čuda, da jih je mnogo obupalo: Toda čeravno si nismo toliko urili udov, so mam pa poskrbeli drugi, predvsem gospod kaplan, dušno hrano: Vsak teden smo imeli sestanke. Tu smo se razgovarjati o potrebnih rečeh. Gospod kaplan pa je nas spodbujal k novemu delu in k vztrajnosti.
Tako je minila zima. Prišla pa je spomlad ter nam prinesla novih upov in nad. Dragi brat-je, če bom imel časa, vam popišem tudi naše letno delo — če ne, zadovoljite se s temi vrsticami — morebiti bo imel kak mlajši brat od njih kaj koristi!
Živeli bratje — žive'a ideja Orlova!
Poslovnik za naraščaj.
Vzorno delavno idrijsko okrožje je poslalo predsedstvu Z. O. Sledeči poslovnik za- naraščaj, katerega tu priobčujemo vsem odsekom v (zgled in posnemanje.
§ 1. Prvi predstojniki so stariši m učitelji. Njihovemu povelju se pokori, kakor ubogaš voditelja na pozor.
i§ 2. Drži se šolskih postav. V šoli bodi 'pazljiv, dajaj drugim zgled pridnosti im skrbi, da bo Orel na dobrem glasu.
§ 3. V šoli ne nosi nikakih znakov. Bodi vedno snažen.
§ 4. Vsi telovadci naraščaja so med seboj jednaki.
§ 5. Do bratov bodi postrežljiv.
§ 6. Bodi odkritosrčen in ne taji napak, ako si zašel vanje.
§ 6. Medsebojni pozdrav je »Na zdar!«. Odlične osebe in gg. učitelje pa pozdravljaj ali s »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« al s tem, da se odkriješ.
■ § 8. Zahajaj redno k telovadbi in predavanju. Ako si zadržan, se opraviči vsaj tekom enega tedna pri vaditelju. Vadi se sam v deklamacijah. Beri dobre knjige, slabega berila pa se skrbno ogibaj.
§ 9. Vživanje alkoholičnih pijač se odsvetuje; kajenje je pa prepovedano.
§ 10. Ko odzvoni angel je vo češčenje, bodi doma.
8 11. Nečednih in surovih besed ne gre niti poslušati, tem manj govoriti.
S 12. Tuje obleke in sploh lastnine se ne dotikaj.
§ 13. Kakor se Orel vzdiguje v silno višino, tako povzdiguj ti svojega duha k Bogu. To storiš, ako hodiš ob nedeljah k pridigi, sveti maši in h krščanskemu nauku ter se na primer-tnem kraju lepo vedeš. Priporoča se, da večkrat tudi prostovoljno prejmeš svete zakramente. Odkrij se, kadar zvoni k molitvi.
§ 14. Kot bodoči vojak vadi se trpeti in zatajevati.
§ 15. Skrbno se ogibaj pokvarjenih dečkov in onih, ki so v nasprotnih društvih.
§ 16. Za zmerjanje nasprotnikov se ne brigaj, ako ti kdo kaj naredi, sporoči to voditelju.
§ 17. Kazni za prestopke so: 1. svarilo po vaditelju; 2. svarila vpričo vseh telovadcev: 3. izključitev za nekaj časa ali za vselej.
§ 18. Izključi se kdor škoduje naraščaju ah ga sramoti bodisi z besedo bodisi z dejanjem.
Prvi češki Orel na Dunaju.
Ravno ha dan, ko ste slovenski Orli pokazali uspehe praktičnega vežbanja, ki vam ga je nudil mladeniški tečaj, se je prvikrat povspel v višave prvi češki Orel, da razprostre svoja mogočna krila, da se kljub vsem naporom so-
vražnih mu sil dviga vedno višje in vztrajno zasleduje cilj, dokler ga zmagonosno ne doseže.
V nedeljo torej, 21. t. m., je imel češki krščanskosocialni Orel prvikrat svoj nastop, domačo telovadbo1. Proizvajali so proste vaje. Nastopili so neustrašeno prvič in pokazali, da se niso zbali različnih gmotnih ovir ne drugih nasprotnikov, ampak da hočejo korakati pogumno ramo ob rami z brati na severu in na jugu. Prireditev sama je imela namen, da si ž njo gmotno odipomorejo in nabavijo prepotrebno orodje. Državni in deželni poslanec gospod Sramek vzpodbuja mlade Orle k delu, v telovadbi se krepi telo, disciplina vzgaja voljo. Dunaj ni le nemški, tu je tudi dom, pravi dom Cehov. Sokoli nasprotujejo in očitajo Orlom, da so vse prevzeli od Sokolov. Brez obleke menda tudi Orli ne morejo okoli hoditi. Sicer pa če bi bilo res, da so Orli vse posneli po Sokolih, so s tem le prevzeli svojo dedščino: duhovščina je sodelovala pri ustanovitvi Sokola in katoliški krogi so dovedli sokolstvo do procvita. Prej so Sokoli posečali cerkvene slavnosti, sedaj goje protikatoliške misli. Zato smo krenili na isto pot kot bratje Slovenci in se ločili od njih. Govornik poživlja tudi ženstvo k telovadbi in konča s pozdravom z bele Moravske.
Brate češke Orle pozdravi v imenu katoliškega narodnega dijaštva in slovenskih Orlov predsednik »Danice« tovariš A v s e n e k in jih zahvali za prisrčni pozdrav navzočim članom »Danice«. Ogovorom sledi kratek ra-jalni nastop ob zvokih narodne kapele, nato tri proste vaje, spremljane z navdušenim ploskanjem, slednjič par skupin. Po rajalhem odhodu se je vršila prosta zabava. Kot prva godbena je bila tudi prva pevska točka: »Naprej zastave slave!«, kar nas je veselo iznenadilo. Upanje, da ne bode pogumni nastop čeških Orlov brez uspeha, ni ostalo prazno: takoj ta večer so sklenili navdušeni1 mladeniči, da na drugem koncu Dunaja, v XX. okraju, ustanove svojega Orla in ravno tako tudi v XV. okraju pričnejo kmalu telovaditi. Tudi v gmotnem oziru se je gotovo dobro obnesel' prvi nastop.
Nekaj bi še pri tem omenil. Pri naših bratskih Orlih igra največjo vlogo težava, kdo jih bode učil, ker vsak pričetek je težak. Tu bi jim lahko v prvem času krepko stali na strani naši Orli akademiki. Ako se zanimamo v domovini in sodelujemo, zakaj ne bi češkim Orlom, našim slovanskim' bratom, pomagali s svetom in delom? Tako bodemo tvorili najožjo vez med češkim in slovenskim Orlom. Krepko naprej v delu — za ideali! Zdar Buh!
Okrožja.
i
Vrhnika-Logatec.
Seja se je vršila 17. oktobra v Gor. Logatcu. Sprejme se novi poslovnik po vzorcu idrijskega. Predsedniku se naroči, da naj sestavi načrt in vire za
predavanja. Okrožje naj naroči za vse odsekte pristopnice, ki bodo služile članom kot legitimacije.
Št Vid.
Dve seji: prva se je vršila 24. oktobra v Preski, druga pa 27. oktobra v St. Vidu.
Sklene se, da se vrši seja vaditeljev dne 7. novembra v Št. Vidu. Zastopniki odsekov poročajo o razmerah v odsekih in o nasprotnikih. Sklene se naročiti Zvezi, da naj ona vpliva, da bodo odseki takoj naznanili vsak odstop Slana, ki se preseli v drug kraj, ondotnemu odseku, kamor se član preseli. Sporoči naj se tudi vedno, kako je njegovo obnašanje, ker na ta način lahko vsak odsek sklepa, ali člana sprejrrie ali ne. Sklene se, naprositi Zvezo, da bo prihodnje leto vplivala na to, da bodo mladeniči, ki gredo k vojakom, šli skupno. Naj-.boljše po okrožjih. Sklene se, delati na to, da se vrši prva okrožna prireditev prihodnje leto v Preski. Opozori se odseke, da morajo strogo paziti na naraščaj; (nikdar naj se ga ne pusti brez nadzorstva. Vzorna pravila idrijskega okrožja se z malimi spremembami sprej-m6. Sklene se, priporočati odsekom, da naj pridno raz-iširijo mladinsko knjižnico, ki v kratkem izide.
Idrija.
Seja se j evršila 24. oktobra o Spodnji .Idriji.
Glede podpornih članov se sprejrrie sledeči predlog: podporni član postane lahko vsak, ne oziraje se na spol, ako ga sprejme odbor dotičnega odseka in čeravno ni član dotičnega izobraževalnega društva. Ker pripo-;morejo člani odsekom veliko s svojimi mesečnimi doneski, se je določilo, da se jim da tudi pravico, da smejo pa občnih zborih voliti redne člane v odbor, masprotnb pa ne smejo voljeni biti. (Opomba ref.: Predsedstvo o tem še ni sklepalo.) Odseki so odobrili od okrožja sestavljena pravila za naraščaj. Pošljejo se v pretres predsedstvu Z. O. Sprejme se predlog, da naj vsi v okrožje spadajoči odseki določijo svojim razmeram primeren dan za skupno sveto obhajilo.
Devica Marija v Polju.
Tu se je v nedeljo, dne 14. t. m., ustanovilo okrožje Orla. Prišli so bratje iz Sostra korporativno. Udeležili smo se skupno z njimi popoldanske službe božje, potem je pa bila seja okrožja. Drugi bratje pa, ki miso v odboru, so ta čas izvajali proste vaje in vaje na orodju. Izvolil se je za predsednika br. Anton Lajevec iz D. M. v Polju, za podpredsednika Kastelic Miha iz Dola, blagajnik Josip Kiušič iz D. M. v Polju, za odbornike Peterca Franc in (Klemenčič Franc, prvi iz Sostra, drugi iz Dola. Za načelnika se je izvolil Srečko Svetek, za vaditelje Fran Gašperšič in Fran Porenta iz Sostra, Ivan Igličar iz Dola in Josip Svetek iz D. M. v Polju. In tako nam je ta tako pomenljiv dan minul v bratskdn delu in v neizbrisnem spominu zapisan v zgodovini čilega Orla. Na zdar!
Radoljlca.
Seja se je vršila dne 14. novembra v Radoljici.
Pohvali se odsek v Kanmigorici radi skrbne gojitve naraščajske organizacije. Zvezo se prosi, da naj priklopi Tržič kranjskemu okrožju. Napravijo se važni sklepi glede predavanj in_naraščaja. Odsekom se priporoča, da osnujejo abstinenčne krožke. Z mesecem decembrom se prične revizija pri odsekih, ki spadajo v okrožje. Organizatorično preskrbi Murnik J., tehnično pa Bogataj J. Revizija se naznani vsakemu odseku osem dni prej.
Odseki.
Velike Lašče.
Tudi pri nas nismo več starokopitneži; ampak smo se povspeli sedaj zopet za stopnjo višje. Dne 10. oktobra smo ustanovili Orla. Na ustanovnem shodu so govorili:
gosp. Anton Škulj, predsednik izobraževalnega društva, gosp. trukelj, dobrepoljski nadučitelj in naš gosp. kaplan Koželj. Takoj na shodu je pristopilo 45 telovadcev in še tisto popoldne smo telovadili. Poučeval je brat Štrukelj. Sedaj pa hodi poučevat brat Pavlin iz Ljubljane, toliko časa, dokler ne bo domačega vaditelja, ki ho vstopil sedaj v učni tečaj. Potem bomo bolj napredovali, ker bomo imeli vaditelja v svoji sredi im tako upamo, da se bomo že lahko udeležili prihodnje leto kakega mladeniškega orlovskega shoda ali izleta. V odbor smo si izvolili: brat Anton Škulj, predsednik; brat Damijan Tomažin, načelnik; brat Matej Koželj, blagajnik; brat Ivan Jelenc, tajnik; Alojzij Dolžina, Franc Grebenc, Ivan Hočevar, Ivan Rotar, Ivan Tomšič. Novi člani se še vedno pridno oglašajo.
Vsem bratom krepak: Na zdar!
Devica Marija v Polju.
Pri nas se je vršil dne 7. listopada občni zbor Orla. Predsednik otvori zborovanje in pozdravi navzoče. Potem naznani sledeči dnevni red: 1. poročilo predsedstva, 2. poročilo načelnika, 3. volitev predsedstva, 4. volitev načelnika. Nato se takoj preide na dnevni red in sicer poroča brat predsednik o delovanju odseka priblžno to-le:
Članov imamo danes 28. Lahko bi jih bilo več. Veliko' je bilo truda in težav v preteklem letu. Bilo je treba iti na razne prireditve bratskih odsekov. Zraven tega se pa tudi neprestano uriti v telovadbi. Za vse to izreka najsrčnejšo zahvalo vsem telovadcem, ki so vztrajali na poti, ki nam je začrtana. Naj tudi v naprej vsak spolni svojo dolžnost in gleda, da dobi čim več članov k Orlu, ker le tako se bo odsek lepo razvijal in v resnici delal za probujo slovenske mladine.
Dalje poroča brat tajnih o delovanju Orla sledeče: udeležil sc je osemkrat javne telovadbe po zastopnikih, prihedil izlet v Sostro in javno telovadbo ob ustanovitvi ondotnega Orla. Ravnotako v Dolu. Dvakrat se je udeležil pogreba v kroju, trikrat seje predsedstva Z. T. O., priredil štirikrat igre s petjem v »Društvenem domu« pri D. M. v Polju. Udeležil se je tudi procesij o Veliki noči im o sv. Rešnjem Telesu, obakrat polnoštevilno v kroju. Bil je zastopan pri dijaškem komerzu v Ljubljani po sedmih elanih. Poročilo- blagajnika se preloži do novega leta.
Brat načelnik poroča, da je v preteklem letu telovadil Orel dvakrat na teden, in sicer v torek in četrtek. Prisotnih je bilo 726, odsotnih pa 480 članov (ker je večina telovadcev tovarniških delavcev, ki delajo en teden ponoči, drugi podnevu, torej za m or e jo le vsaki drugi teden priti k telovadbi). Telovadilo se je 139 telovadnih ur, skupaj 2363 ur. Povprečno število telovadcev na uro znaša 10. Radi skušenj za igre je bilo 13 telovadnih ur zadržanih. Naraščaja je 22, ki je telovadil skupaj 4422 ur.
Volitev predsedstva; voli se z vzklikom in so izvoljeni: brat Ivan Prijatelj, predsednik; br. Anton Jeriha, podpredsednik; br. Anton Lajevec, tajnik; br. Josip Krušič, blagajnik; br. Josip Svetek, odbornik; br. Ivan Rant, odbornik. Za načelnika je Izvoljen brat Srečko Svetek. Dalje se izvolijo še delegati v okrožni odbor, in sicer: br. Anton Lajevec, Josip Krušič in Srečko Svetek. Sklene se, da se vrši prva seja okrožnega odbora v nedelljo, dne 14. t. m., v »Društvenem domu« v D. M. v Polju.
Dotoči se članarina za redne člane 20 vin. mesečno; za podporne člane moške 2 K na leto, za ženske pa 1 K na leto. Nato se, ker jte dnevni red izčrpan, zborovanje zaključi. Takoj nato se je v par dneli vpisalo 37 podpornih članov, tako da šteje odsek pri sklepu tega poročila 37 članov. Na zdar!
Idrija.
Predsedniki in podpredsedniki našega odseka se ne drže dolgo. Pa ne mislite, da odstopajo in se obračajo k Sokolom. Ampak okoliščine ninašajo tako, da nobeden telovadec pri nas doslej mi užival dolgo te časti. Ali je šel k vojakom, ali se je posvetil nadaljuj izobrazbi ali je pa umrl. Talko se je zgodilo, da noben predsednik doslej
s
še ni vodil odseka nad poli teta. Vsiko leto smo sklicavali izredne občne zbore, da smo imeli zopet predsednika. Letošnje teto smo ga že tudi sklicali, da smo si izvolili predsednika, ker mam je br. Franc Svetličič deset dni po izvolitvi umrl. Odlašali smo nekaj časa meneč, da bomo prebiti teto i s podpredsednikom. Ko ni več kazalo, izbrali smo si na izrednem občnem zboru predsednika br. Ivana Kanduča. Imeli smo tedaj predsednika in podpredsednika; slednje mesto je zavzemali br. Vojteh Karče. A v kratkem sta nas oba zapustila. Brat Kanduč je šel v zadružno' šolo, br. Karče pa je postal dacar v Ljubljani. Izgubiti smo vodstvo. Ostala nam je sedaj izbira: ali sklicati drugi izredni občni zbor ali pa izročiti vodstvo Orla v roke okrožju. Odbor se je izjavil za zadnje. Tako nam je okrožno predsedstvo postavilo v osebi brata Leopolda Puca voditelja predsedniških poslov. Ta pa nam ni dan v kazen kot občini gerent — ampak kerse odboru za ta kratke čas pred občnim zborom ni zdelo v bedn o skllicava ti izrednega občnega zbora. Obstoji odsek že tretje teto, pa še nobeno mu ni preteklo breiz, tega. — Na Vseh svetnikov popoldan so se zbirali telovadci in njihovi dobrotniki na idrijskem pokopališču ob grobu nepozabnega br. Franceta Svetličič, bivšega predsednika Orlov. Naš umrli brat ima sicer spomenik, pa na njem ni nič označeno, kaj je bil. Sklenilo se je na splošno željo postaviti mu kamen z napisom, da je bil naš predsednik in da je umrl sp teh kot prvi član katoliške telovadne organizacije. Res je, da so se bratje telovadci ob pogrebu izkazati bratski, a vendar bo še bolje, ako mu postavimo trajen spomenik. Odbor se je zatoi obrnil do vseh idrijskih Orlov in njihovih prijateljev s prošnjo za prispevke za ta skromen spomenik.
Poročilo o občnem zboru Orla, 27. t. m. v Ljubljani, objavi prihodnja „Mladost" v celoti.
Košana.
V nedeljo, dne 14. t. m., sc je vršil občni zbor našega telovadnega odseka. Udeležilo se ga je 15 članov. Brat predsednik pozdravi navzoče brate in v poljudnem govoru navaja, kakšen mora biti telovadec ne samo v telovadnici, ampak tudi izven nje, da si ohrani vzornost in disciplino, katera ga bo vodila skozi celo življenje.
Nato se je vršila volitev. Za predsednika je bil izvoljen br. Karol Lenasi, načelnikom br. Fr. Suš el j; v odbor so bili izvoljeni sledeči člani: br. Fr. Cucek, podpredsednik, br. Fr. Biščak, tajnik, Fr. Kaluža, blagajnik, br. Andrej Srebovt, Fr. Smrdelj, odborniki.
Kakor povsod tudi pri nas se dobe ljudje Orlu nasprotni. Te vrste ljudje so pa večinoma pijanci in neotesanci; mi pa pravimo: Reveži na duhu, pustite pri miru ljudi, ki jih s svojim izzivanjem ne boste ,odvrnili od njihovih ciljev. Vaša zobrazba se potaplja v alkoholu in vaša dejanja so v slabih čislih. Spametujte se vendar in ne delajte sitnosti, da vas enkrat s pravim imenom svetu ne pokažemo. _____________
Loški potok.
Tudi naša dolina bodi zastopana v mogočni armadi Orla! tako smo sklenili že pred meseci. Pa smo si najprvo hoteli postaviti ognjišče, potem šele udejstviti lepi načrt. In ko smo si zgradili ponosni »Društveni dom«, smo zasnovati potoškega Orla. Ustanovni občni zbor je bil 3. oktobra. Mirno in tiho smo namerjali, pa se je vsa prireditev razvila v lepo slavlje, vesel praznik cele doline.
Kumovali so pri rojstvu našega Orla sosedje naši, Orli iz Starega trga. Pred okrašenim slavolokom jih je sprejel z lepim nagovorom mladenič J. Šega. Nato pa se je vsa slovesnost vršila v prostorni dvorani bas dovršenega »Doma«. V jedrnatih govorih sta glavna govornika br. V. .Jeločnik in br. Vekoslav Ravnikar razložila veliki pomen in korist mladeniške organizacije. Govorili so še v tč. g. župnik Hauptman iz Starega trga in gosp. Škulj, ter domača mladeniča Fr. Rojec in .lan. Lavrič. Med govori so nastopali Orli (Stari trg) kot tamburaši in pevci. Slednji so s svojim pogumnim nastopom in lepim obnašanjem ljudstvu tako ugajali, da jih kar ne morejo pozabiti.
K Orlu je pristopilo 41 mladeničev im 39 k naraščaju. Predsednikom je izvoljen č. g. K. Škulj, načelnikom br. Jo s. Šega. Cel čas je vladalo veselo razpoloženje, ljudstvo se kar ni moglo raziti. Udeležba je bila velikanska, zlasti moških, prostorna sicer dvorana pa daleko premajhna. Vesel in veličasten je bil rojstni dan našega Orla. Doslej je narastel na 50 članov (brez naraščaja). Dvorana »Doma« nam bo nudila lepo zračno in zelo prostorno telovadnico (13 m dolga, 7*35 m široka lin 4-20 m visoka). Imeli smo doslej dva sestanka- in tri seje.
Da ni brez zabavljic, to se zna, pa kaj se brigamo mi za širokoustne nergače, ko imamo po slovenskem svetu toliko prijateljev, bratov, katerim kličemo vstopajoč v njihove vrste prisrčen: Na zdar 1
Krka.
V nedeljo, dne 31. oktobra, se je vršil II. redni občni zbor našega telovadnega odseka. Brat predsednik je opozarjal v svojem poročilu na napake v pretečenem letu, ki se morajo letos odstraniti. Naša naloga je, da postanemo možje, katerih dandanes toliko manjka! Zato se moramo prod vsem vaditi v pokorščini, v disciplini. Nikar ne zanemarjajmo telovadbe, saj tu se učimo v samozatajevanju, rednosti in pokorščini. Druga napaka je, da premalo skrbimo za izobrazbo svojega duhci, da premalo beremo. Več kot močna roka, več kot gibčno telo je 'bistra učena glava. Zato segajmo pridno po knjigah ih n časopisih v naši knjižnici. Pred vsem se pa zavedajmo svoje časti-, da smo Orli. Ljubimo prijatelja in sovražnika, dobrega in slabega človeka, sovražimo pa slaba dejanja, v prvi vrsti na sebi. Nasprotniku bodimo strašni bolj s svojim nastopom, negO' s kruto silo.
Jako vestno je bilo sestavljeno poročilo tajnikovo. Podal je pregled o celoletnem odsekovem in odborovem delovanju. Ker je pa večina o tem že priobčena v raznih številkah letošnje »Mladosti«, zato naj omenim samo shod mladeničev žužemberš-ke dekanije, ki se je vršil 26. septembra v Zagradcu. Z navdušenimi »2ivijo«-klici smo hi M sprejeti, ko srno se na lepo okrašenih vozovih pripeljali v Zagradec. Ker je bilo v oklicu za ta shod rečeno, naj se tudi mladeniči sami kaj oglasijo, zato seve tudi mi nismo molčali. Nad vse častno je rešil svojo nalogo br. Ivan Gros. Govoril je, dasi prvikrat javno-, tako izvrstno in dobro, da so ga vse z največjim veseljem poslušali in mu -koncem govora priredili burne ovacije. Vidi se, da je rojen govornik, samo izpopolniti mora še svoje zmožnosti-.
O odborovem delovanju naj pa amenimo, da je imel 18 sej; članov šteje odsek 19 rednih, 5 podpornih, javno telovadbo smo imeli eno, mladeniški' tečaj tudi eden. Imamo tudi svoo zastavo, katero pa razv-iemo šele spomladi, -ker nam letos ne kaže, saj je bilo že dovolj slovesnosti na Krki. Ustanovili smo dva odseka, v Zagradcu in Ambrusu, napravili pa 7 izletov in dve igri, eno doma, eno v Zagradcu.
Das-i nas napadajo, gremo pogumno naprej in kri, ki je tekla 26. septembra v Zagradcu, bo dala le še rast naši organizaciji, ne pa uničila. Na zdar!
Košana.
Dne 3. novembra zvečer smo se zbrali trije telovadci v telovadnici^ se preoblekli v uniformo in odtod odkorakali z drugimi brati vred pred župnišče. Častni član brat Karol Lenasi nas je z veselim srcem pozdravljal. Brat Karol Biščak je stopil pred župnika ter mu v imenu Orlov voščil in želel vse najbolje. Po voščilu nas je povabil v župnišče, kjer -nas je lepo pogostit. Nato smo ovili brata s trobojnim trakom ter s tem pokazati, kaka je bratska ljubezen med Orli-. Končno se je zabliskal tudi uteetalni ogenj. Tako smo nroslavili god našega častnega člana, ki ima toliko zaslug za nas in za procv.it naše ideje. Bog ga živi še mnogo let! Na zdar!
Listnica upravništva. Nujno prosimo vse one p. n. naročnike, kateri še niso tekočega letnika poravnali, da to store takoj, ker moramo zaključiti naše račune.
Katoliška Bukvama
:l,1 . v Ljubljani ..
priporoča
in dopošlje popoln
imenik knjig in muzikali] vsakemu na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Za društveno porabo omenjamo še posebej: Blagajniška, tajniška in knjižničarjeva knjiga vsaka vezana po	.	.	K	8-50
Pravila za katol. slovenska izobraževalna in podobna društva, ki mesečno pobirajo prispevek svojih članov lega	» —‘SO
Glavna knjiga za »Čebelice« vezana . .	»	9-—
Blagajnikova knjiga za »Čebelice«	.	. .	»	4'90
Hranilna knjižica za »Čebelice« 100 izvodov »	8-—
Mesečni zaključek za »Čebelice« lega » —-60 Statistika za telovadne odseke vsaka
knjižica............... . .	» —'80
Stroj A., društveni govornik I. zvezek »	3-—
Podlesnik L, Knjigovodstvo 1. del. Knjigovodstvo za društva, »Čebelic«, mladeniče in gospodarje vezano	.	»	3'20
Podlesnik I., Knjigovodstvo II. del	vez.	»	6‘90
Zahtevajte natančne imenike.
Na vseh razstavah naj-višje odlikovana tvrdka!
je uredila celotno več 100 telovadnic.

&
priporoča se manufakturna trgovina
■ 3anko Česnik *
(pri Česniku)
£ing. ul. £jubljana Sirit. ul.
Velika zaloga raznovrstnega črnega, kakor modnega blaga za moške obleke, površnike, zimske sukne itd.
postrežba strogo poštena. — Gene najnižje.


-4
Manufakturna trgovina
Fr. Regorschek
Stritarjeve ulice št. 3. Ustanovljeno 1867.
Ima v zalogi blago za telovadne srajce in žnore za surke; priporoča tudi slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo sukna, platna in manu-I!	fakturnega blaga.	!!

Q[1=®E^g^EE®
Trgovina
r2J
Edina češka tovarna za vzorno telovadno orodje, na !!	stroje in benzinmotor.	!!
Br. Vindyš & spol, na Smihovem
::	(Praga).	::
IVlili rUUbUtUlIM lili.
Stari trg 10. -- LJUBLJANA -- Stari trg 10.
ima v zalogi sledeče telovadske ........ potrebščine ===
Priporoča se sl. telovadnim odsekom in šolam za popolno in vzorno urejevanje telovadnic, kakor tudi za izdelbo močnega in elegantnega telovadskega orodja po priznanem sistemu. Uredi domače telovadnice, izdeluje orodje za športne igre, različne novosti, bradlje, konje, koze in drugo težje premično telovadsko orodje s patentiranimi originalnimi napravami za lahko in hitro premikanje in prenašanje orodja, patentirane lestvice z železno konstrukcijo, prirejeno za pomikanje z varnim patentiranim ustavljenjem v poljubni višini in legi.
Poprave in prenarejanja se hitro in po ceni izvršijo. Sploh so cene zmerne.
Plačilne pogodbe po dogovoru. Ceniki in
©

©
čepice s peresi, telovadne hlače, srajce in čevlje, - — pasove za uniforme, znake. Priporoča tudi svojo bogato zalogo klobukov in čevljev.
©
©
Svoji k svojim!
©
C=&=J	i		©1	ii
} ■ 1 ' ■ - ■ ■ 				 . ^					
Odgovorni urednik: Franc Terseglav, Ljubljana.	Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista „Mladost1
Tisk „Katol, tiskarne1 v Ljubljani