Letnik36 2 D TS ST I Glasilo Zveze geodetov Slovenije J ournal of Association of Surveyors, Slovenia UDK528=863 ISSN 0351- 0271 Letnik 36, št. 2, str. 89-174, Ljubljana, julij 1992 Glavna, odgovorna in tehnična urednica: mag. Božena Lipej Programski svet: pred,scdniki območnih gwdetskih dn1Jtcv in predsednik Zveze gwdctov Slovenije UDK klasijikacija: mag. Boris Bregant Prevod v angldčino: Lidija Vodopivec Lektorica: Jofo Lakovič Izhaja: 4 številke letno Naročnina: Naročnina za organizacije in skupnosti je 20 000 SIT. Individualna naročnina je 400 SIT Števillca žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100· 678-45062 Tislc: Povše, Ljubliana Naklada: 1100 izvodov Izdajo Geodetslcega vestnika sofinancira ];finistrstvo za znanost in tehnologijo Po mnenju Ministrstva za kulturo št 415-211/92 mb z dne 231992 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se plačuje 5% davica od prometa proizvodov. Letnik36 2 1992 UVODNIK IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION 95 Bozena Lipej: VPLIV SODOBNIH IBHNOLOGU IN DINAMIČNIH SPREMEMB NA OBLIKOVANJE PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENUE 95 Božena Lipej: INFLUENCE OF UP-TO-DATE TECHNOLOGIES AND DYNAMlC CHANGES IN MODELUNG SPATIAL DEVELOPMENT IN SLOVENIA 99 Bojan Stopar. MOŽNOSTI VKLOPA GPS MERITEV V GEODETSKE MREŽE POSSIBIUTIES OF INCLUDING GPS MEASUREMENTS INTO GEODETIC NETWORKS 103 Vasja Bric: IZDELAVADIGITALNIHTOPOGRAFSKIHNAČRTOV ELABORATI ON OF DIGITAL TOPOGRAPHIC MAPS 110 Drago Perko: NAKLONI V SLOVENUI IN DIGITALNI MODEL RELIEFA INCLINES IN SLOVENIAAND DIGITAL TERRAIN MODEL J 15 AKTUALNOSTI CURRENT AFFAIRS Imrich Horfiansky: Miran K11har, Bojan Stopar: Bojan Stopar, Miran Kuhar: INTERNACIONALIZACUA STANDARDIZACIJE ZEMLJEPISNIH IMEN INTERNATIONALIZATION OF GEOGRAPHIC NAMES' STANDARDIZATION NEKAJ VIDIKOV UPORABE GPS OPAZOVANJ SOME ASPECTS OF APPUCATION OF GPS OBSERVATIONS GPS IZMERA NA VEZO V ALNE MREŽE ROVTE GPS MEASUREMENT OF THE ROVTE GEODETIC NETWORK OF CONTROL POINTS / Mi!a11 Naprudnik: GEODEZIJA IN VARSTVO OKOLJA . . SURVEYING AND ENVIRONMENT PROTECTION Božo Demšar: KATASTER ZGRADB BUILDINGS CADASTRE Bojan Sta11011ik: PROJEKTIRAI'IJE (POSLOVNEGA) INFORMACIJSKEGA SISTEMA PROJECTING (BUSINESS) INFORMATION SYSTEM Zoran Stančič: QUO V ADIS GIS? QUO V ADIS GIS? Matjaž Ivačič: ANALIZA PROSTORSKIH EVIDENC Ksenija Kovačec-Naglič: Janez Rebec: ANAL YSIS OF SP ATIAL RECORDS IBRMINOLOŠKI SLOV AR PROSTORSKE INFORMATIKE SPATIAL INFORMATION SCIENCE TERMINOLOGY DICTIONARY POROČILO SESTANKA REGIONALNE SKUPINE OZN ZA STANDARDIZACIJO ZEMLJEPISNIH IMEN UNO GEOGRAPHIC NAMES' STANDARDIZATION REGIONAL GROUP MEETING REPORT 122 122 125 129 137 142 146 152 154 157 157 TEHNOLOŠKI DOSEŽKI TECHNOLOGICALACHIEVEMENTS Tadeja Korošec: A VTOMATIZACUA 3D-MERSK1H SISTEMOV 3D-MEASUREMENT SYSTEMS AUTOiv:!ATION STROKOVNI TISK TECHNICAL UTERATURE DRUŠ1VENE IN OSTALE NOVICE SOCIETY'S Al{D OTHER NEWS 160 160 162 164 uv NI Kamorkoli se obmef, povsod naletiš na probleme - velike in majhne, rešljive in nerešljive. Na tiste, ki bi jih lahko rešili sami z nekaj preudarnosti in dobre volje ter na one, katerih rešitve so v drngih rokah in jim nismo kos. Sicer smo že sredi poletja in dopustniški dnevi nas bodo za kratek čas odmaknili v svet brezbrižja in užitkarenja. Zato vam, dragi bralc4 s tole uvodno pisarijo ne želimo greniti prijetnega razpoloženja. Svoje, čeprav morda tudi nekatere skupne probleme in komentarje bomo prihranili za druge sredine in poznejše čase. Veselilo nas bo, če se nam boste v prihodnje pridrnžili pri pisanju - morda vas bo vzpodbudila info,macija, da pošiljamo revijo na vedno več tujih naslovov, kar pomen4 da utegne vaš del članka prebrati tudi kdo zunaj državnih meja. Pri pisanju pa le pazite, saj so recenzenti strog4 tako da moramo v vsald številki uvrstiti v povprečju po dva članka iz ntbrike Iz znanosti in stroke v rubriko Aktualnosti. Pa na Geodetski dan ne pozabite, predvsem na predstavitev vaših pogledov na bodoči razvoj - stroka potrebuje nove aktivne zagnance, sveže ideje, strumno držo in mnogo energije organiziranih posameznikov. Ste na to pripravljeni? Če še ne, se kmalu odločite - . dolga vroča poletja in jeseni v zatišju se menda tudi pri nas ne obnesejo več. mag. Božena Lipej IZ ZNANOSTI IN STROKE VPLIV SOD BNIH L IJI SPRE MBNA PROST S A SLOVENIJE mag. Božena Lipej MVOUP-Republiška geodetska uprava, Ljubljana Prispelo za objavo: 28.5.1992 Izvleček DIN BLI Prispevek obravnava predvidene spremembe v prostorskem planiranju kot posledico sprememb nacionalnih razvojnih konceptov in vpliva GIS tehnologije na oblikovanje podatkovnih baz v geodeziji in planiranju. Ključne besede: geodezija, GIS, podatkovne baze, Postojna, prostorsko planiranje, XII. Sedlarjevo srečanje, 1992 UVOD v UDK 91:007:681.3 GIS (497.12) '061.3(497.12) Sedfurjevosreča"je: 711„1992" IČNIH JE JA V Sloveniji se zaradi osamosvojitve in drugih neodvisnih ter sočasnih procesov spreminja tudi prostorska politika nove države. Usmeritev na trg in v svobodno podjetništvo odpira nove zahteve in možnosti pri oblikovanju razvojnih strategij. Sistem planiranja bo moral v prihodnje sloneti na minimalnem normativizmu z intenzivnejšim usmerjanjem, preverjanjem in spremljavo izvajanja .rešitev. Prostorski plani (nacionalni, regionalni, lokalni) naj bi bili zasnovani dolgoročno :s kratkoročnim letnim usmerjanjem razvoja ob sprotnem prilagajanju novim spremembam. Tudi predvidena reorganizacija lokalne samouprave bo vplivala na novo delitev pristojnosti in odgovornosti v občinah, pokrajinah (regijah) in na državni ravni. VZPOSTAVLJANJE GIS-ov bvladovanje postopkov planskega procesa zahteva sistematično zbiranje, vzdrževanje, obdelavo in distribucijo prostorsko oz. geografsko orientiranih ter tekoče vzdrževanih bazičnih podatkov. Thhnike in metode dela morajo biti natančne, racionalne ter eksaktne. Nove tehnologije, posebno na področju računalništva, so pospešile razvoj sistemov, ki podpirajo objektivnejše odločanje, upravljanje in planiranje. Zanimanje za GIS-e (geografske informacijske sisteme) je v svetu prisotno že dlje časa, v nekaterih državah pa se ti sistemi že uveljavljajo kot standardi oz. standardne tehnologije. Geodetski vestnik 36 (1992) 2 pri razvoju GIS-ov spremljamo kronološko tri faze: o pionirsko uveljavljanje GIS-ov in pilotnih projektov od prvih začetkov geoprocesiranja v šestdesetih letih (intenzivneje okoli leta 1970-1985); o izdelava številnih aplikacij za zemljiški kataster, topografijo, varstvo naravne in kulturne dediščine, varstvo okolja, urbanistično in regionalno planiranje, management ter dru6e aplikacije (okoli leta 1985-1990) o generalna uporaba na raziskovalni in operativni ravni (okoli leta 1990-2000). Definicije GIS-ov so oblikovali številni avtorji (Arnoff, Carter, Dueker, Smith, Borrough in drugi). Po poenostavljeni razlagi jih lahko razumemo kot orodja, ki omogočajo zajem in obdelavo velikih količin geografskih oz. prostorskih podatkov iz različnih podatkovnih virov z namenom izdelave in prikaza ustreznih analiz ter modeliranj. Manj zmogljivi so računalniško podprti CAD (Computer Assisted Drafting ali Design) sistemi, ki omogočajo le avtomatsko kartiranje, ki je v preteklosti povečalo produktivnost pri izdelavi in vzdrževanju kartografskih gradiv. Sodobni GIS-i obsegajo korporirano bazo podatkov, ki temelji na povezavi topološko organizirane grafične in relacijske atributne podatkovne baze. Za njihovo · funkcioniranje so potrebne štiri osnovne komponente: hardver, softver, podatki in ustrezno usposobljeni kadri. Glede na specifične uporabe se GIS-i delijo na katastrske, zemljiške, lastninske, planerske in pedološke informacijske sisteme ter informacijske sisteme za upravljanje z naravnimi bogastvi, analize trga, podporo odločanju in druge. Ekspanzija GIS-ov ter številne praktične uporabe k-teh v svetu vzpodbujajo v zadnjem času tudi pri nas pripravljenost in potrebo po iskanju možnosti za večje medsebojno povezovanje nosilnih strok. IS že danes podpira veliko procedur, kot so podatkovni management, zahtevni grafični algoritmi, elementarne prostorske operacije prekrivanja, interpolacije, coniranja in različne analize. Razvoj in prihodnost GIS-ov sta usmerjena v ekspertno orientirane sisteme ob podpori umetne inteligence ter v integrirane G IS-e, medtem ko se bodo praktične aplikacije po enostavnosti in funkcionalnosti približevale uporabnikom. dicionalno prostorsko planiranje zahteva oz. je v preteklosti zahtevalo kvantitativne alfanumerične in kartografske podatke. Danes se vedno bolj zahtevajo kvalitativni podatki in modeli, ki temeljijo na geografskem podatkovnem procesiranju s poudarjenimi geometričnimi ter prostorskimi karakteristikami. Zaradi sposobnosti GIS-ov bo treba v prostorsko planiranje vključiti uporabo teh konceptov in tehnologije, ki bo predvsem izboljšala kvaliteto pripravljenih planov. Spremembe v prostorskem planiranju se bodo navzven kazale pri obliki vhodnih podatkov, možnostih izdelave različnih kvalitativnih analiz in izdelave razvoja scenarijev ter na izhodu podatkov, kjer bomo razpolagali z različnimi možnostmi prezentacije rezultatov. Splošne prednosti uporabe GIS sistema v planiranju so: prihranek časa pri produkciji in vzdrževanju kartografskih podlag, cenejše vzdrževanje, hitrejše in objektivnejše odločanje, večja zanesljivost podatkov in višji standard obdelav, hitrejši dostop do podatkov in informacij ter druge. Velik strošek pri vzpostavitvi GIS sistema predstavlja vzpostavitev ustreznih podatkovnih baz in standardizacije le-teh s kasnejšim zmanjšanim stroškom vzdrževanja. Zaenkrat nam .primanjkujejo znanje in orodja, da bi obdelovali pripravljene podatke in izkoristili njihovo večnarnenskost. Po Geodetski vestnik 36 (1992) 2 razpoložljivih podatkih predstavlja 70-90 % stroškov GIS-a vzpostavitev in vodenje prostorskih baz, kar je velika časovna in finančna obveznost. VZPOSTAVWANJE NACIONALNE TOPOGRAFSKE PODATKOVNE BAZE okviru prizadevanja Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora oz. Republiške geodetske uprave so se v lanskem letu začeli pospešeno pripravljati projekti metodoloških in telmološki.h podlag za vzpostavljanje digitalnih topografsldh in drugih geodetskih podatkovnih baz, ki se bodo z nekaterimi razvojnimi projekti nadaljevali še v letošnjem letu. Za načrtovalce in planerje bodo zanimive vse novozasnovane podatkovne baze od zemljiškega katastra, katastra zgradb in teritorialnih členitev - ROTE-ja do topografije. Priča.kujemo, da bo v letošnjem letu dokončno oblikovan in verificiran celotni vsebinski in organizacijski model sistema geodetskih podatkovnih baz in njihovih podsistemov, ki morajo biti zaradi narave bazičnosti podatkov o prostoru temelj za izgrajevanje informacijskih sistemov na drugih področjih. Pri vzpostavljanju večnamenskih podatkovnih baz se navadno upoštevajo načela, ki se nanašajo na uskladitev kriterijev izhodnih produktov, definiranje kategorij prostorskih podatkov, zasnovo zahtevanih ravni natančnosti in oceno podatkovnih virov ter njihove kvalitete. Nacionalna topografska baza podatkov, katere upravljalec je geodetska služba, bo sestavljena iz osnovnih topografskih elementov in njihovih minimalnih atributov. Pri tej topografaki podatkovni bazi se bo treba med drugim opredeliti še za posamezne ravni. Tu se bodo ujemale z že omenjenimi ločnicami nekaterih aktivnosti na ravni države, regije in lokalne skupnosti ter s tem s pragovi natančnosti oz. merili 1:250 000, 1:25-50 000 in 1:5 000 (10 000). V sistemu bo treba zagotoviti čim nižjo topološko raven podatkovnih struktur s čim večjo prilagodljivostjo za uporabnike. V razvojnih fazah vzpostavitve osnovnega sistema topografske podatkovne baze so že podsistemi za digitalne baze reliefa z referenčnim sistemom, digitalne baze zgradb, hidrografije ter infrastrukturnih objektov in naprav. V letošnjem letu se bodo začeli snovati še projekti vegetacije - rabe tal in geografskih imen - toponimov ter ločeno projekt teritorialnih členitev. Selekcioniranje elementov, ki bodo vključeni v enovito podatkovno bazo, bo odvisno od doseženega kompromisa med strokovno utemeljenimi predlogi ter finančnimi možnostmi proračuna. Rezultat bo vmesna rešitev med idealno zasnovanimi podbazami in možnostmi praktične realizacije vzpostavitve in kasnejšega vodenja. Ko bodo projektne rešitve digitalnih podatkovnih baz izdelane, dopolnjene in ustrezno verificirane oz. standardizirane, bo sprejemljiv začetek operativnega vzpostavljanja v okviru prioritet in skupnih dogovorov. Verjetno bi bilo najbolj smiselno začeti s pregledno natančnostjo in pripraviti geodetske podatkovne baze za uporabo na državni ravnL Ko bodo le-te vzpostavljene, bodo na razpolago uporabnikom prostora kot izhodišče za realizacijo njihovih informacijskih potreb. Tudi kreiranje enotne podatkovne baze za planiranje po razpoložljivih podatkih trenutno ni izvedljivo. V svetu še niso rešeni problemi avtomatizirane generalizacije podatkovnih elementov za prehod v poljubno natančnost (merilo). Tako bomo v planiranju predvidoma izhajali iz treh podatkovnih modelov za velika (1:5 000, 1:10 000), srednja (1:25 000, 1:50 000) jn majhna (1:250 000 in manjša) merila, :Id se ujemajo s predvidenimi ravnmi planiranja. Planerske podatke bo treba Geodetski vestnik 36 (1992) 2 ustrezno preoblikovati in prestruktttrirati, da bo možna kvalitetna uporaba v predlaganih zasnovah podatkovnih modelov .. Poleg zagotovitve medsebojne povezanosti geodetskih iLn ostalih sisternov v Sloveniji bo treba zagotoviti tudi povezave z evropsidm prostorom, npr. prek CERCO-ja (Comite Europten des Responsabies de la Cartographie Officielle) :n MEGRIN-a (Multi-purpose European Grnund-Related Informaticn Network) za področje geografskih informacij, CORIN-a (Coordinated Information on the European Environment) za okoije in drugih. Obveznost sodelo·,anja in koordinacije imajo nosilne pcdatkovne instituciJe. ZAKLJUČEK Planerji.ko.teni najve~jih uporabnih:v proslor~kih podatkovn!h baz poir.ebu)~l? za usmerpnJe prosl:orsKegn razvoia kaKovostne m natančne pod::itke, aa bi bll1 Jlank:o enakopravneje vključeni v procese oblikovanja Jastni.ških, naravnih, ,;;,ko loških ter tudi družbeno izoblikovanih vrednot. Dinamični procesi v slovenskem prostoru in uvedba ter uporaba GIS tehnologije z elem.enti prostorskega managementa bodo v planerskih postopkih zahtevali kvalitetne spremembe v izboru, pripravi, obdelavi in uporabi podatkov za kreiranje ter spremljanje odločitev na vseh ravneh priprave prc,storskih dokumentov. ~icmu se bodo mornli predhodno prilagoditi tudi geodetski podatki, ki nudijo okvir za nove opredelitve. Pomembna je pridobitev ustreznih znanj, izkušenj, orodij in seveda finančnih sredstev za realizacijo koordiniranih projektov tako v geodeziji kot v planiranju s ciljem podpore izdelave vzpodbudne strategije prostorskega razvoja države Slovenije. Viri: Bo,rough, PA., 1987, Principles o.f Geographic lnfonnation Syste,n Systemsfor Land Resources Assesment, Oxford. Egetter, WP, 1990, Coordination Jssues and Management Problems in a Multy Department GJS, Proceedings of the X Annual ESRI Con.ference, Vol. 1, 1-12. Hargitai, P., 1992, A National GIS Databo,3e asa. Product; EGIS'92, Third European Conference and F.,xhibition on Geographical lnfonnation Systems, Muenchen. Larsson, G., 1991, Land Registratiort and Cadastral Systems, Tool.s for Land lnfonnation and Afanagement, Essex. Ottens, HF.L., 1991, Geographical Infonnation Systems in the Netherlands, Joumal of Economic and Social Geography (82), No. 4, 306-3(Y). Salge, R, 1992, A Geographical Data Interchange Environment far Europe, EGIS'92, Third European Conference and Exhibition on Geographical Jnfomiation 0;istems, lnuenchen. Vlaj, S. et aL, 1992, Delovno gradivo Zakona o lokalni samoupravi, Poročevalec Skupščine Republike Slovenije, Posebna številka z dne 20.3.1992, Ljubljana. Wiggiro, J. C. et aL, 1987, Computing Aspects of a Large Geographical Inf ormation System far the European Communif)1, Int .. T. Geographicalln.fonnaiion Systems (1), London, No. l, 77-87. Zakon o urejanju prostora, osnutek, 2.9.199- interno, Ministrstvo za varstvo okolja in ure/anje prostora, Ljubljana. RecennJa: Frančiško. Kočar dr. Stanko Pelc Geodetski vestnik 36 (1992) 2 W, l• I il m7 Z .. ] 3 1 I FLUENCE TEC OL D AMICC DELLIN - .... F lJ IES i\N. - UDC 9i:007:6.9I.3 Gf,S (497.J 2i 061..1(497.12) Sedf.ar:s tneeting: 71 l "1992" ATE EVEL P E.Nr"YI"'l IN s~,~ 1f>' 1E, -N· T=IA,-~.1 .... . L .J._ --· 't' ~ . . . Božena Lipej, M Se. MVOUP-Republiška geodetsk,a uprava, Ljubljana Received far publication: May 28, 1992 Abstract The paper deals with expected changes ;n spatial planning as a result of changes of national development concepts and on the influence of GIS technology to databases modelling in surveying and planning. Keywords: databases, GIS, Postojno, Slovenia, spatial planning, surveying, XII. Sedlar's meeting, .l992 INTRODUCTION ue to the independence of Slovenia and other not directly irelated and simultaneous processes the spatial policy of a new sta te is also in th,:o process of changes. Market orientation and free enterprise open new demands and possibilities in modelling development strategies. In future system planning will have to rely on minimal standardization, with more intensive results e!aboration, guidance, checking and monitoring. Spatial plans (national, regional, local) should be designed ona long range with a short term annual guidance of development and along with simultaneous conformation to new changes. Also the expected reorganization of Iocal self-government will effect the new competence rearrangement in communes, regions and on the state level. SETTING UP GISs astering pianning process procedures demands systematic collection, maintenance, processing and distribution of spatial e. g. geographically orienlecl and currently mainta.ined basic data. 1echniques and methods ofwork must be precise, rational and exact New technologies, especially on the field of computer science, have sped up the development of systems, which support more objective decision-making, managing and planning. The interest for GISs (Geographical Information Systems) is noted for some tirne and in some countries these systems are beeing introduced as standards or standard technologies. Geodetski vestnik 36 (1992) -, hronologically 3 phases in GISs development can be monitored: o pioneer introduction of GISs and pilot projects from the first beginnings of geoprocessing in 1960s (and more intensive around 1970-1985); o e!aboration ofnumerous applications for land cadastre, topography, natural and cultural heritage protection, environmental protection, town-planning and regional planning, management and other applications ( around 1985-1990); • general application on research and operational leve! (around 1990-2000). efinitions on GISs have been given by many authors (Arnoff, Carter, Dueker, Smith, Borrough and others). According to a simplified explanation they can be understood as tools, enabling collection and processing of great quantities of geographic e. g. spatial data from various data sources with the intention to elaborate and display adequate analyses and modellings. Less capable are CAD (Computer Aided-Design) systems, which enable only automatic mapping, which has in the past increased productivity iI} elaboration and maintenance of cartographic material. Current G ISs include a corporate da ta base, based on the connection of topologically organized graphic and relational attributive database. To function they need 4 b:asic components: hardware, software, data and adequately trained staff. According to specific applications GISs are divided to cadastral, land, ownership, planning and pedological information systems and information systems for natura) resources management, market analyses, decision-support, and others. The expansion of GISs and their numerous practical applications have been lately encouraging round the world and also in Slovenia the.readiness and need to seek possibilities for greater mutual connection of branch carriers. GIS already supports many procedures like data management, complex graphic algorithms, elementary spatial operations of covering up and various analyses. The development and future of GISs is directed towards expert oriented systems supported by artiflcial intelligence and towards integrated GISs, while due to simplicity and functiona!ity the practical applications will be users oriented.GIS already supports many procedures like· data management, complex graphic algorithms, elementary spatial operations of covering up and various analyses. The development and future of GISs is directed towards expert oriented systems supported by artificial intelligence and towards integrated GISs, while due to simplicity and functionality the practical applications ,vin be users oriented. ditional spatial planning requires e.g. has required in the past quantitative alphanumeric and cartographic data. Nowadays the need is for more and more qualitative data and models, based on geographic data processing with implicit geometric and spatial characteristics. Due to GISs capabilities these concepts and technology will have to be included into spatial planning to improve above aU the quality of prepared plans. Changes in spatial planning wm be seen in the form of input data, possibilities of elaborati on of various qualitative analyses and elaboration of scenatio development and the output data, where various possibilities of results presentations will be available. General advantages of using GIS system in planning are: tirne savings at production and maintenance of cartographic basis, less costly maintenance, faster and more objective decision-making, greater reliability of data and higher processing standard, faster access to data and information, and other Geodetski vestnik 36 (1992) 2 advantages. Huge expenses in setting upa GIS systern is the setting up of adeguate databases and standardization of these vif.ith later reduction of maintenance costs. At present we Jack knowledge and tools to process prepared data and make use of their versatility. According to available data 70-90 % of expenses go to GIS setting up and running spatial databases, which turns out to be a great obligation in cost and tirne. NATIONALTOPOGRAPHIC DATABASE SETTING UP ithin the frame Qf endeavors of the Ministry of Environment Protection and Regional Planning e. g. Republican Mapping and Surveying Adrninistration, and in a promotional way last year some projects of methodological and technological basics started to be prepared in order to set up digital topographic and othc.!" _surveying databases, which ·will be continued with some development projects into this year. Designers and planners wm find interesting aU new schemed databases ranging from land cadastre, building cadastre and territorial divisions -· of ROTE till topography. In this year we can expect finally formed and verified globa! contents and organizational model of a system of surveying databases and their subsystems, which - due to their nature of basic data about space - are bound to be a basis for setting up information systems in other fields. In setting up multipurpose databases usually principles, regarding adjustment of criteria of output products, defining spatial data categories, scheme of demanded level of accurac-y and evaluation of data sources and their quality, are taken into consideration. National topographic database, managed by the surveying service, wiU consist of bask topographic elements and their minimal attributes. Individual levels still remain to be defined in this topographic database. These levels will be in accordance with the already mentioned divisions of some activities on the following levels: state, regional and local community level and with this accuracy thresholds e. g. 1:250 000, 1:25~50 000 and 1:5 000 (10 000) scales. The system wiU have to provide the least possible topological leve! of data strnctures -vvith the greatest adaptability for users. The development phases of setting up bask topographic databases already include subsystems for digital relief basics with a reference system, digital da ta base of buildings, hyqrography and infrastructure objects and devices. In 1992 new vegetation projects will be schemed- land use and geographical names - toponyms and a separate project of territorial divisions. The selection of elements, which will be included into a unique database, depends on the agreed compromise among professionally argument based suggestions and financial possibilities of the budget. This will result in a solution between an ideally schemed subbases and possibilities of a practical realization of the setting up and la ter managing. Project solutions of digital databases elaborated, amended and adequately verified e. g. standardized, a beginning of an operational setting up according to priorities and mutual agreement can be regarded as acceptable. Presumably the most sensible thing to do would be to stan with examined accuracy and to prepare surveying databases to be used on state levet These set up, they will be available to users of space asa starting point for the realization of their information needs. t present it is not possible to create an unique database for planning from vailable data. Toe developed countries have not yet solved the problem of automated generalization of data elements at a transition to an optional accurat--y Geodetski vestnik 36 (1992) 2 (scale). So presumably the planning procedures will come out of three data models for great (1:5 000, 1:10 000), medi um (1:25 000, 1:50 000) and small (1:250 000 and smaller) scaks, matching the expected levels of planning. The planners' data wili have to be adequately reshaped and restructured to achieve qualitative application in proposed schemes of data modeis. long with assuring nrntuar connectivity of surveying and other systems in Slovenia '-tiso connections with the rest of the Europe wm have to be assured, e.g_ via CERCO (Commite Europeen des Responsabies de ia Cartographie Officielle) and MEGRIN (rviulti--purpose European Ground-Related Information Network) for the field of geograpbic information, CORIN (Coordinated Information on the European Environment) for environment, and others. The obligation of cooperation and coordination beiongs to carrier data institutions. CONCLUSION !anners as one of the greatest user group of spatial databases need qualitative and accurate data to be able to direct spatial development and to be even more on equal footing as regards beeing induded into processes of shaping ownership, natura!, ecological, and also sotially defined values. Dynamic processes in Slovene territory and introduction and appiicmion of GlS technology with elements of spatial roanagement in planners' procedures will put forward a demand for a qualitative change in data se1ection, preparati.on, processing and application for creating and decisions monitoring on all ieve1s of spatial documents preparation. Prior to the latter surveying dam will have to adapt too, because they offer frame for new options. n important issue isto gain new know1edge, experience, tools and of course .1.. inancial means to realize coordinated projects as well in surveying as in planning with the aim to support the elaboration of an encouraging strategy of spatial clevelopment of the Slovene s tate. References: Borrrugh, PA, 1987, Princqies of GeogmJiuc Jnfi:,rmaiiat Sy,tem Syrterns frT LaJUl ResaurcesAssesment, Oxfari. EgNier; WP., 1990, Coordin.arion Jssues and Managemem Problems in a Multy Department GIS, Proceedings of the X AnnualESRI Conference, VoL 1, 1-12. Hargitai, P., 1992, A National GIS Database asa Product, EGIS'92, Third European Conference and Rmibition on Geographica! Info,mation Systems, Muenchen. Larsson, G., 1991, Land Registration and Cadasrral Systems, Too/s for Land Information and Management, Essex. Ottens, HF.L., 1991, Geographical Information Systems in the Netherlands, Joumal of Economic and Sociat Geography (82), No. 4, 306-309. Salge, F., 1992, A Geographical Data Interchange Environment for Europe, EGIS'92, Third European Conference and Exhibition. on Geographical Information Systems, Muenchen. Vlaj, S. er aL, 1992, Delovno gradivo Zakona o lokalni samoupravi, Poročevalec Skupščine Republike Slovenije, Posebna številko. z dne 20.3.1992, Ljubljana. Wiggins, J.C. et al., 1987, Computing Aspects of a Large Geographical Information System for the European Community, Jnt. l. Geographical Information Systems (1), London, No. 1, 77-87. Zakon o urejanju prostora, osnutek, 2.9.1991 - interno, Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, Ljubljana. Review: Frančiška Kočar d1: Stanko Pelc Geodetski vestnik 36 (1992) 2 v· z OSrI1I v G-PS l\IERITE -E<) E'T1 ,SKETT,"i ""jj\ K _./ 1 ... '-..:. ~C ll'.L Mag. Bojan Stopar E4GG - Oddelek za geodezijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 9.6.1992 Izvleček GPS merit11e bodo v nafkrajšem času. tudi pri nas zelo široko uporabljane. Za uspešno in popolno izrabo možnost~ ki nam jih GPS pomija, pa bo treba 1?arančno določiti oblilw polja sile teže in vzposiaviJi osnovno državno GPS mrežo. Do tedaj bomo GPS 1iporabljali na načine, kot je pred,stavljeno v ,prispevku. Ključne besede: geodetske mreže, Globa[ Positioning System, koordinatni sistemi, transformacije Abstract In very nearjuture we'll make use of die GPS measuremenis in. a great extent. Por successful and compi.ete usage of possibilities GPS is ojfering, the earth gravity fieid has to be precisely detennined and a basic national control GPS nmvork has to be set up. Until tfus is fidfilled the GPS measurement:s will be used as described in the art,cle. Keywords: coordinate :rystems, geodetic networks, Globa} Positioning System, transformations 1. UVOD u1JK (UDC) 528.33/_38:629.783 GPS ·v ZE elo široka uporaba GPS opazovanj, ki JO pričakujemo že v bližnji prihodnosti, bo rav gotovo predsrnvljala revolucijo v primerjavi z dosedanjimi rnerskimi postopki. V mnogih primerih bo GPS popolnoma izpodrinil do sedaj klasične geodetske merske postopke. Jasno pa je tudi, da zaradi omejitev v samem sistemu (ovire m:.d anteno) GPS nikoU ne bo mogel popolnoma nadomestiti klasičnih geodetskih meritev. Zato je očitno, da bo v mnogih primerih najekonomičneje uporabiti GPS opazovanja v kombinaciji s klasičnimi geodetskimi meritvami. S pravilnim ravnanjem v vseh fazah izvedbe merHev in obdelav meritev lahko s · kombin.irano izravnavo dveh neodvisnih nizov podatkov dosežemo: • izboljšanje zanesljivosti mreže z odstranitvijo sistematičnih pogreškov in o povečanje natančnosti mreže z vključitvijo dodatnih nadštevilnih opazovanj. ajmanj, kar nam kombinacija neodvisnih podatkov nudi, je torej mnogo realnejša ocena natan,1'.nosti meritev. Geodetski vestnik 36 (1992) 2 2. TERESTRIČNO IN S POMOČJO SATELITOV IZMERJENA GEODETSKA MREŽA a vsa geodetska in kartografska dela je nujna osnova, kar najnatančnejša osnovna geodetska državna mreža. To mrežo naj bi vzpostavili z najnatančnejšimi astronomskimi, gravimetrijskimi, kotnimi, dolžinskimi merjenji, z merjenji višinskih razlik in s pravilno obdelavo rezultatov opazovanj. V novejšem času se omenjenim meritvam pridružujejo še metode in postopki satelitske geodezije. V Sloveniji so nam od satelitskih meritev trenutno na voljo samo GPS meritve. V klasični geodeziji je zaradi ne dovolj natančnega poznavanja polja sile zemeljske težnosti ostro začrtana meja med ravninskimi in višinskimi mrežami. Zato geodetske mreže v klasični geodeziji delimo na „horizontalne" in višinske. S horizontalnim položajem je določen položaj točke v G~K ravnini oziroma na referenčnem elipsoidu, z višinskim položajem je določena oddaljenost točke od ničelne nivojske ploskve oziroma od površine referenčnega elipsoida. PS meritve pa so v svojem bistvu tridimenzionalne. Koordinatni sistem, v katerem GPS deluje, je geocentrični koordinatni sistem WGS-84 (World Geodetjc System 84), z referenčnim elipsoidom s polosjo a=6378137.000 min s sploščenostjo f=1;298.257223563. Rezultat obdelave GPS meritev so kartezične koordinate (koordinatne razlike) krajišč vektorja v tem koordinatnem sistemu. Kartezične koordinate so zaradi lažje predstave transformirane v geodetske koordinate (geodetska dolžina B, geodetska širina Lin elipsoidna višinah). Elipsoidna višina se nanaša na referenčni elipsoid WGS-84. Zaradi tega je za določitev nadmorske (ortornetrične) višine točke iz dane elipsoidne višine treba poznati geoidno višino in obratno. Tridimenzionalni sklop obeh vrst meritev je zaradi nenatančnega poznavanja ploskve geoida dokaj problematičen. Nalogo kombiniranja obeh vrst meritev pa lahko rešimo tudi v dveh ali v eni dimenziji. Poleg omenjenih razlik izvajamo obe vrsti opazovanj v različnih koordinatnih sistemih, tako da moramo meritve transformirati v skupni koordinatni sistem. 3. TRANSFORMACUE KOORDINATNIH SISTEMOV S pojavom tehnik določanja položaja s pomočjo satelita in njihovo široko uporabo na mnogih področjih, kjer je potrebna tridimenzionalna informacija, bo postala transformacija tridimenzionalnih koordinat ena najpogostejših nalog. Za transformacijo koordinat obstaja več načinov. Najpogosteje uporabljamo afino transformacijo, ki preslikava premice v premice in ohranja vzporednost. V splošnem pa se spremenijo velikost, oblika, položaj in orientacija mreže. ogosto pa se pri velikih mrežah z več skupnimi točkami pojavijo lokalne spremembe merila, ki so funkcija položaja. Toka transformacija je mnogo zahtevnejša od običajne afine transformacije in na splošno zelo zmanjšuje število nadštevilnih opazovanj. Poleg tega je treba pri taki transformaciji zelo natančno odstraniti vse lokalne deformacije in sistematične pogreške v mreži. Geodetski vestnik 36 (1992) 2 eX19so\d _ ___,,____,___+---- Slika 1 fino transformacijo, pri kateri je faktor merila enak v vseh smereh, imenujemo odobnostna transformacija. Podobnostna transformacija ohranja obliko, tako da se koti ne spremenijo. Spremenijo pa se lahko dolžine in položaji točk v mreži. Splošno podobnostno transformacijo lahko zapišemo: ( ~ ) = ( 1 + ~) R ( f) + ( gf) (1) kjer je R ortogonalna rotacijska matrika velikosti 3 x 3: R = (-h If ~ i Ry -Rx 1 (2) (1 +~) je faktor merila DX, DY in DZ so translacije izhodišča koordinatnega sistema xyz glede na koordinatni sistem XYZ, RX, Ry, Rz so koti rotacij okrog koordinatnih osi X, Y in Z. Postopek transformacije je iterativen. Sistem enačb (1) je v primeru majhnih rotacij skoraj linearen in običajno zadostuje 1 iteracija, ko pa imamo slabe približne vrednosti, konvergira zelo hitro. Omenjena predpostavka velja splošno za kote rotacij do 3". Koti rotacij so lahko večji (do 10") pri dolžinah, ki so kratke, v primerjavi z radijem Zemlje. V izravnavi mora biti poleg funkcionalnega modela izravnave pravilen tudi stohastičen model. Vemo, da lahko členi matrike kofaktorjev predstavljajo oceno natančnosti, in da matrika kofaktorjev ne predstavlja dejanske natančnosti, je pa lahko dober približek. Pri transformacijah stohastičnega dela informacije si Geodetski vestnik 36 (1992) pomagamo z zakonom o prenosu pogreškov. Tu je izpeljan iz funkcionalnega modela, ker stvarnega modela prenosa pogreškov ne poznamo. 2.apišemo lahko: Qr = J Oo J T (3) jer je Qr matrika kofaktorjev transformiranih koordinat, Oo matrika kofaktorjev rigininalnih koordinat in J Jakobijeva matrika. 3.1. Tridimenzionalni vklop GPS meritev v terestrično mrežo a izračun terestrično določenih koordinat v 3D-koordinatnem sistemu moramo imeti na razpolago vse terestrične podatke, ki se nanašajo na referenčni elipsoid. Imeti moramo horizontalne smeri, zenitne razdalje, poševne dolžine, nivelirane višinske razlike in geoidne višine nad referenčnim elipsoidom. Kot smo že omenili, so GPS opazovanja po svoji naravi tridimenzionalna, tako da za izračun v 3D poleg vektorja med dvema točkama ne potrebujemo dodatnih informacij. Pred skupno izravnavo (transformacijo v koordinatni sistemterestrične mreže) obe mreži izravnamo z vsemi razpoložljivimi opazovanji kot prosti mreži ali kot mreži s številom danih količin, ki je enako defektu datuma mreže (minimal constraint). Ko ugotovimo, da v izračunu nimamo grobih napak, lahko kombiniramo oba tipa opazovanj. atematični model za kombinacijo obeh tipov opazovanj v 3D lahko zapišemo: L1 = F (X1) L2 = F(!1,~,77,a,X2) (4) (5) V enačbi ( 4) je X1 vektor terestrično določenih koordinat točk v prostorskem pravokotnem koordinatnem sistemu. V enačbi (5) je X2 vektor koordinatnih razlik med točkama v satelitskem (WGS-84) koordinatnem sistemu,,; in 17 sta komponenti odklona težiščnice, a je azimut vektorja in 11 faktor merila. Z GPS opazovanji pridobimo za geodetske potrebe dovolj natančne le koordinatne razlike, zato translacija med koordinatnima sistemoma ni pomembna. Rezultat izravnave je transformacija GPS koordinat iz WGS-84 v geodetski pravokotni koordinatni sistem z matriko kofaktorjev oziroma matriko uteži: Ox = T+sQ, Px = Qi1 teži izravnanih koordinat so direktno seštete uteži koordinat, izravnanih v posameznem koordinatnem sistemu. 3.2. Dvodimenzionalni sklop obeh mrež v (6) Ceprav je GPS sistem v svoji naravi tridimenzionalen, dosežemo optimalno kombinacijo GPS opazovanj s terestričnimi meritvami s skupno izravnavo v 2D. Pri terestričnih opazovanjih se, tudi če natančno poznamo geoid, srečujemo z lokalnimi, slučajnimi in sistematičnimi pogreški geoidne ondulacije. Zato se želimo izogniti uporabi le-te v izravnavi. 2.ahtevane 2D GPS koordinate dobimo z eliminacijo parametra višine iz elipsoidnih koordinat (B, L, h). eodetski vestllik 36 (1992) 2 w Slika 2 GQod•lsld m•ridian točke P vodimenzionalne GPS koordinate dobimo lahko samo s transformacijo 3D koordinat v 2D referenčni sistem, kar je tudi prednost rešitve v 2D, saj imamo dobro definiran referenčni XY koordinatni sistem (državni GauB-Kruegerjev koordinatni sistem). Pri transformaciji v 2D pa predstavljajo problem med seboj močno korelirane (funkcionalno in stohastično) 3D komponente GPS opazovanj. Poseben problem je ravno izločitev višinske komponente, kar predstavlja nezadovoljivo izgubo dela informacije. Izhodišče za transformacijo iz 3D koordinat v 2D koordinate predstavljajo v 3D izravnane koordinate (koordinatne razlike) GPS opazovanj kot samostojne proste mreže. Na ta način pridobimo koordinate posameznih točk mreže z odgovarjajočo kovariančno matriko. ansformacijo iz 3D v 2D koordinatni sistem izvedemo: 1. Izravnane pravokotne geodetske koordinate (u, v, w) točk GPS mreže transformiramo v elipsoidne geodetske koordinate (L, B, h). Transformirati moramo tudi odgovarjajočo matriko kofaktorjev, kar izvedemo s pomočjo Jakobijeve matrike ( 4). 2. Eliminiramo višinsko komponento. V uporabi sta dva načina: o algebraična eliminacija višin iz elipsoidnih geodetskih koordinat (L, B, h) • geometrična eliminacija z opustitvijo višinske komponente. Bolj stroga rešitev je algebraična eliminacija, ker s tem ne izgubimo dela informacije. Algebraično eliminacijo izvedemo z eliminacijo komponente višine iz normalnih enačb tridimenzionalne rešitve. To eliminacijo lahko izvedemo z GauBovim algoritmom za rešitev sistema normalnih enačb. Geometrično eliminacijo komponente višine izvedemo tako, da iz elipsoidnih geodetskih koordinat (L, B, h) enostavno odstranimo komponento višine h (L, B). 3. Elipsoidne geografske koordinate (L, B)woss4, ki se nanašajo na referenčni elipsoid v koordinatnem sistemu WGS-84, v katerem GPS deluje, transformiramo v GauB-Kruegerjeve koordinate (x, y)woss4 elipsoida WGS-84. 4. Z ravninsko transformacijo lahko sedaj GauB-Kruegerjeve ravninske koordinate (x, y)woss4 transformiramo v ravninske GauB-Kruegerjeve koordinate Besselovega ali Geodetski vestnik 36 (1992) katerega koli drugega elipsoida (x, y)BEss. To lahko izvedemo prek točk s koordinatami, danimi v obeh koordinatnih sistemih. a postopek pa ni brez težav. Posebno negotova je določitev transformacijskih parametrov stohastičnega dela informacije. Potek skupne izravnave terestričnih in GPS opazovanj je enak kakor pri skupni izravnavi v 3D. Pred skupno izravnavo izravnamo terestrično mrežo v 2D kakor prosto mrežo ali mrežo s številom danih količin, ki je enako defektu datuma mreže. Defekt datuma mreže za ravninsko mrežo z merjenimi koti in dolžinami ,Je 3. Potrebujemo torej koordinati ene točke in orientac;ijsko smer. GPS mrežo tudi izravnamo v 3D in odstranimo komponento višine. Po izravnavi posameznega tipa mreže imamo ponovno, kakor v 3D, dane koordinate točk z odgovarjajočimi matrikami kofaktorjev v obeh koordinatnih sistemih. Izvesti moramo še transformacijo koordinat točk v skupen koordinatni sistem. Pri ravninskih transformacijah je rešitev enostavnejša kakor v 3D. Tu imamo opraviti z mrežama, ki sta med seboj translatorno premaknjeni, zasukani in se razlikujeta tudi v merilu. Rezultat skupne izravnave je transformacija dvodimenzionalnih, s pomočjo GPS pridobljenih GauB-Kruegerjevih koordinat elipsoida WGS-84 (x, y)wGS84 v poljuben ravninski koordinatni sistem z matriko kofaktorjev izravnanih koordinat oziroma matriko uteži, ki je enaka kakor v primeru skupne izravnave v 3D (6), le da je velikost matrike za vsako točko sedaj 22. 3.3. Enodimenzionalni sklop obeh mrež nodimenzionalni model skupne izravnave, terestrično določenih in s pomočjo GPS pridobljenih višinskih mrež, je uporaben izključno samo kot pomoč za kontrolo terestrično določenih višinskih mrež. Glede na visoko relativno natančnost določitve višin z GPS opazovanji, ki je neodvisna od razdalje, lahko GPS uporabimo tudi za neodvisno kontrolo in oceno natančnosti nivelmanskih mrež. Tudi tu sicer nastopi problem določitve geoida in primernega referenčnega koordinatnega sistema, vendar lahko primerjamo vsaj nivelirane in s pomočjo GPS pridobljene višinske razlike. 4. ZAKLJUČEK aključimo lahko, da je kombinacija terestričnih in satelitskih opazovanj lahko v celoti uspešna le, če imamo na voljo dovolj podatkov o obeh tipih opazovanj in o koordinatnih sistemih, na katere se izmerjeni podatki nanašajo. To pomeni, da z vsako transformacijo in izgubo prostostnih stopenj opazovanj izgubimo del dragocenih informacij, ki nam jih GPS sicer nudi. V Sloveniji imamo sedaj določen absolutni geoid z dm natančnostjo (ČOlic 1992), ki pa je orientiran samo približno. Za uspešno izrabo možnosti GPS-ja moramo imeti natančno absolutno orientiran geoid, določen s centimetrsko natančnostjo. Za absolutno orientacijo geoida bi lahko uporabili GPS z navezavo na laserske točke v okviru mednarodnih geodinamičnih raziskav. Dokler pa ne poznamo geoida s centimetrsko natančnostjo, pa je najboljša možnost uporabe GPS-ja transformacija s pomočjo GPS opazovanj, pridobljenih koordinat točk v državni koordinatni sistem. Geodetski vestnik 36 (1992) 2 Viri: Čolic, K, 1992, Prikaz izvedene L faze astrogeodetskih del v Sloveniji (1988-1992), Geodetski vestnik (36), Ljubljana, štev. 1, 22-27. Harvey, B., 1986, 'Iransfonnation of 3D Coordinates, The Australian Surveyor (31), No. 2, 105-125. Leick, A., 1990, GPS satellite surveying, John Wiley & sons, New York Soler, T., Hothem, L D., 1988, Coordinate Systems Used in Geodesy: Basic Definitions and Concepts, Joumal of Surveying Engineenng, No. 2, 84-97. Steed, 11990, A PracticalApproach to Transfonnation Beetwen Commonly Used Reference Systems, TheAustralian Surveyor (35), No. 3, 248-264. Welsch, WM., 1986, Problems of accuracies in combined terrestrial and satellite control networks, Bulletin Geodesiqe, No. 2, 193-203. Wolf, H., 1980, Scale and Orientation in Combined Doppler and 'Jriangulation Nets, Bulletin Geodesiqe, No. 1, 45-53. Recenzija: Andrej Bilc Dušan Miškovic Geodetski vestnik 36 (1992) • IZ T uCZDs E p Vasja Bric :z Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana Prispelo za objavo: 8.5.1992 Izvleček s d Kak.o smo začeli s fotogrametrično izdelavo digitalnih topografskih načrtov s pomočjo KORK digitalnega kartimega sistema na Geodetskam zavodu Slovenije. Ključne besede: digitalna topografska baza, digitalni kartimi sistem, fotogrametrija, geodetski načrt, KORK, topografija Abstract How a photogrammetric production of digital topographic maps with KORK digital mapping system has been started at Geodetski zavod Slovenije. Keywords: digital mapping system, digital topographic base, geodetic map, KORK, photogrametry, topography TTN 1:10000 UDK 528.74:528.425.4 528.425.4(084.3):681.3 KORK S posodobitvijo analognih fotogrametričnih instrumentov smo dobili orodje za izdelavo digitalnih načrtov (glej članek G V 92/1 KORK - Digitalni kartirni sistem). Odločili smo se, da prvi večji projekt (izdelava TTN-10 za območje Kočevske Reke) naredimo z novim orodjem. Izdelali smo knjižnico topografskih znakov, pripravili makroukaze, določili parametre izvrednotenja (dolžina koraka za tekoče zajemanje plastnic, dovoljeno odstopanje pri izravnavi pravokotnosti objektov ... ), prioritete za izris, linijske simbole za končni izris. Napisali smo več podpornih datotek, ki pomagajo programom pri pripravi povezave med modeli, iskanju napak, avtomatskemu popravljanju napak, pripravi datotek za izris na risalnik. Kontrolne izrise smo izdelovali na valjčnem, založniške originale (situacija, voda, višinska predstava) pa na miznem risalniku. Zaradi pomanjkanja časa smo notranji in zunanji opis opravili ročno. S KORK.-om smo izdelali S listov 1:10 000 (območje Kočevske Reke). ajveč težav nam je povzročalo definiranje vsebine in odnosi med posameznimi elementi vsebine. Smiselno smo poskušali uporabiti naslednja pisana pravila: • Pravilnik o znakih za temeljne topografske načrte (1982) o Začasno navodilo za reambulacijo TI'N-5 (1986) in o Operativno navodilo za vzdrževanje TTN-5 in TTN-10 (1991). Vsekakor bo treba za izdelavo topografskih načrtov v prihodnje dopolniti in popraviti obstoječe pravilnike ter dodati kartografska pravila. Nekaj tehničnih težav pa so nam povzročali linijski znaki (npr. pobočja, nabrežine). Reševali smo jih s postavljanjem točkovnih topografskih znakov na linije ali ročno. · Geodetski vestnik 36 (1992) 2 v 000 2 S projektom Kočevska Reka (TTN 1:10 000) so pokrite še zadnje bele lise v izdelavi TTN-5 in TTN-10. 2.akaj smo se kjub temu odločili za vpeljavo nove tehnologije? • Kljub vpeljevanju novega načina izdelovanja TIN smo bili še vedno hitrejši od klasičnega postopka. • Izkušnje nam pomagajo pri izdelovanju TTN 1:1 000. • 2.ajete digitalne podatke se lahko uporabi v druge namene (projektiranje). • Vzdrževanje načrtov bomo opravili hitreje. ri vtečenem postopku bomo porabili polovico časa klasične izdelave načrtov ali celo še manj. Vzdrževanje bo enostavnejše in hitrejše, včasih pa se bomo odločili kar za izdelavo novega načrta, saj se bodo stroški nove izdelave približali stroškom vzdrževanja. ako uporabiti zajete podatke za tvorbo digitalne topografske baze podatkov DTBP) in za vnos v GIS? Pri našem projektu smo podatke zajemali, da bi izdelali 2D načrt Višine, ki so nas nekoliko ovirale pri editiranju, smo zajemali zaradi kasnejše izrabe podatkov. 2.ajemanje podatkov za kartografske namene in tvorbo DTBP se razlikuje (npr. reka pod mostom v DTBP ni prekinjena). Razlikuje se predvsem zato, ker klasični načrt analizira človek, DTBP pa algoritem računalniškega programa. TTN 1:1000 Izdelava načrtov 1:1 000 (Kočevska Reka) je bil naslednji projekt, izdelan na digitalni način. Veselili smo se že, kako bomo lahko uporabili knjižnico topografskih znakov, narejeno za TIN-10. Skoraj celotno knjižnico pa smo morali narediti na novo, saj je veliko topografskih znakov drugačnih ali vsaj različnih proporcev, in s samo povečavo nismo rešili problema. Zaradi pomanjkanja časa smo naredili knjižnico samo za tiste topografske znake, ki naj bi jih uporabili na območju projekta. Linijski znaki so nam tudi tu delali težave. Avtomatsko in ročno editiranje je bilo zahtevnejše kot pri TIN-10. Poleg klasičnega izrisa na folijo je naročnik želel tudi digitalno obliko nekaterih vsebin (ceste, objekti, točke za višinsko predstavo ... ). Digitalne podatke smo prevedli v DXF, točke za višinsko predstavo pa v ASCII datoteko. Geodetski vestnik 36 (1992) 2 Geodetski vestnik 36 ZAKLJUČEK okukajmo malo v prihodnost in predpostavimo, da imamo DTBP zgrajen. Na DTBP-ju bodo uporabniki opravljali analize. Rezultati analiz bodo enostavne numerične vrednosti, tabele, grafikoni, tematske karte, itd. 2.akaj pa ne tudi topografski načrti, in to celo prirejeni za različne uporabnike; za orientacijo, vojaške potrebe, itd. Vzdrževali seveda ne bomo'izhodov analiz (načrtov), pač pa DTBP, Ko se bo v DTBP nabralo dovolj sprememb ali po potrebi, bomo z uporabo programskega vmesnika (analiza) tako rekoč s pritiskom na gumb izdelali nov kartografski original. Viri: KORK.DigitalMappingSystem, 1991, manuaL Operativno navodilo za vzdrževanje TTN-5 in TTN-1 O, 1991, Republiška geodetska uprava, Ljubljana. Pravilnik o znakih za temeljne topografske načrte, 1982, Republiška geodetska uprava, Ljubljana. Radwan, M.M, 1990, Production o.f digital maps and topographic databases(lt!cture notes), ITC, Enschede. Začasno navodilo za reambulacijo TTN-5, 1986, Republiška geodetska uprava, Ljubljana. Recenzija: Roman Rener Brane Mihelič Geodetski vestnik 36 (1992) 2 SZ z 1:: STX! C - UDK (UDC) 912(086.44):681.3(497.12) • Ji. 1 528.024.8 N DI NIVS !TALNIM mag. Drago Perko "NIJI I DEL RELIEFA Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, L}ubljana Prispelo za objavo: 3. Z1992 Izvleček Prispevek prikazuje značilnosti spreminjanja naklona po stometrskih višinskih pasovih v Sloveniji in nekatere druge naklonske značilnosti Slovenije, ki smo jih ugotovili s pomočjo digitalnega modela reliefa. Ključne besede: digitalni model reliefa, geografija, nadmorska višina, naldon, pokrajina, relief, Slovenija, višinski pas Abstract Ihe paper presents some characteristics of incline changing through 100 m altitude belis in Slovenia and some other inclint characteristics of Slovenia established on the basis of the 100 m digital ten·ain model Keywords: altitude, altitude bel~ digital te-rrain mode~ geography, incline, landscape, relief, Slovenia SPLOŠNO a večino slovenskih pokrajin je relief najpomembnejša sestavina pokrajine, zato v tem prispevku predstavljamo nekatere reliefne, predvsem naldonske značilnosti Slovenije. oločaH smo jih s pomočjo digitalnega modela reliefa 100 m (DMR 100), ki je v primerih, ko geografi proučujemo celotno ozemlje Slovenije, skoraj nepogrešljiv pripomoček (Perko 1991 a, b in c, Republiška geodetska uprava). Povprečna nadmorska višina Slovenije, ki smo jo izračunali na podlagi povprečnih nadmorskih višin hektarskih kvadratov, znaša 553 m. Zanimivo je, da smo isto vrednost dobili pri izračunu povprečne nadmorske višine na osnovi DMR 500 in DMR 1000, kar pomeni, da pri ugotavljanju povprečnih vrednosti v večjih pokrajinah za sorazmerno točne približke do neke mere že zadoščajo tudi DMR-ji, ki so manj natančni od DMR 100. Na enaki osnovi izračunan povprečni naklon Slovenije znaša 13°. Tu.di v tem primeru sta DMR 500 in DMR 1000 dala enak rezultat NAKLON J!N VIŠINSKI PASOVI a geografe je zelo .zanimivo spreminjanje naklona po višinskih pasovih, ki govori o mnogih reliefnih značilnostih Slovenije. Povprečni naldon stometrskih višinskih pasov v splošnem narašča od najnižjih k najvišjim pasovom. Izjemo predstavlja najnižji pas (pod 100 m), ki ima povprečni naklon 5,6°, kar je kar za 2° ali 55 % več kot naslednji pas, ki ima vrednost samo 3,6°. To je posledica hitrega dvigovan_ja Geodetski vestnik 36 (1992) 2 najni.žjega sveta Slovenije (npr. ravnega sveta ob obali v Šavrinska Brda, Goriškega polja v Goriška Brda, Vipavske doline na Kras in na Trnovski gozd). Sorazmerno majhen povprečni naldon drugega višinskega pasu (od 100 do 199 m) si razlagamo s tem, da v ta pas spadajo nekatera največja območja ravnega sveta v Sloveniji (npr. Pomurska ravnina, Krška kotlina, del Vipavske doline, pa tudi severni del Bele krajine). Naslednja nepravilnost pri naraščanju povprečnega naklona se pojavi šele v pasu med 1200 in 1299 m, kjer znaša povprečni naklon 21,7°, kar je 0,3° manj kot v pasu nižje. To si razlagamo s tem, da v tem pasu leži del največjih alpskih pianot (npr. Jelovica, Pokljuka), pa tudi del Pohorja. Na podoben način se povprečni naklon zmanjša s 36,7° v pasu med 2100 in 2199 m na 36,5° v pasu med 2200 in 2299 min celo na 34,1 ° v pasu med 2300 in 2399 m< er imamo v slovenskem alpskem svetu uravnave v višinah med 2300 in 2500 m, krog 1800 m, okrog 1600 m, med 1500 in 1550 m in med 1100 in 1200 m, v dinarskem svetu med 1000 in 1500 m, v subpanonskem in submediteranskem obrobju pa še niže (Šifrer 1972), bi lahko pričakovali zmanjšanje povprečnega naklona še v nekaterih nižjih višinskih pasovih. Vendar pa je na primer v pasovih med 2200 in 2399 m delež planotastega sveta od vseh površin bistveno večji kot denimo v pasovih pod 1000 m, kamor poleg planotastega sveta spadajo tudi najbolj strma pobočja hribovskega in gorskega sveta. 2.ato se v teh pasovih povprečni nakloni glede na nižji pas ne zmanjšajo, ampak se njihova rast le upočasni. To prikazuje slika povprečnih naklonov po višinskih pasovih (Slikal), kjer lahko opazimo večji skok povprečnega naklona pri 600 m, nato zmerno naraščanje in ponoven skok pri 900 m, sledi zmerno naraščanje in celo padec pri 1200 m, pa spet skok pri 1300 m in močnejše naraščanje do 1700 m, nato sledi zmerno naraščanje vse do velikega skoka pri 2100 min nato celo upadanje, na koncu pa v vseh pasovih iznad 2500 m povprečni naklon skokovito narašča, Samo v pasovih pod 400 m je povprečni naklon manjši od povprečnega naklona Slovenije. 2.animivo je, da tudi v pasovih, kjer prevladujejo strme stene, ki se nam zdijo skoraj navpične, povprečni naklon ne presega 50°, vendar tudi to pomeni skoraj štirikrat večji naklon od povprečnega naklona za Slovenijo. Sploh največji izračunani povprečni naklon hektarskega kvadrata znaša 86°, Najbolj pogost povprečni naklon hektarskih kvadratov v Sloveniji je naklon 0°, ki predstavlja 7,8 % površine Slovenije, nato pa mu sledi naklon 1°, ki predstavlja 7,1 % Slovenije. Potem se deleži površine sorazmerno enakomerno zmanjušejo z večanjem naklona: delež pade pod 3 % pri naklonu 15°, pod 2 % pri naklonu 22°, pod 1 % pa pri naklonu 31° (2.aradi pomanjkanja prostora v prispevek nismo uvrstili preglednice za posamezne naklone, ampak le preglednico s šestimi naklonskimi razredi.). aklonska sestava višinskih pasov (Slike 4 do 6) pove, da se z naraščanjem nadmorske višine povečuje delež naklonov z višjimi vrednostmi. Izjema je predvsem pas med O in 99 m, kjer največji delež (18,6 % ) zavzema naklon z vrednostjo 1 °, .šele nato pa naklon z vrednost_jo 0° (14,7 % ). V pasu med 100 in 199 m in v pasu med 200 in 299 m prevladuje naklon z vrednostjo 0° (37,l % in 17,2 % ). Naklon 1 ° prevladuje v pasovih med 300 in 599 m, v višjih pasovih pa so anomalije pogostejše, vendar neizrazite. Največjo gostoto nekega naklona v nekem pasu dosega naklon 0° v pasu med 100 in 199 m, kjer znaša gostota kar 37 ha na km2, Nad lO znaša gostota le še pri naklonu 0° v pasu pod 100 m (15 ha/kni2) in v pasu med 200 in 299 m Geodetski vestnik 36 (1992) 2 (17 ha/km2), pri naklonu 1 ° v p'lsu pod 100 m (19 ha/km2), v pasu med 10D in 199 m (21 ha/kni2) in v pasu med 200 in 299 m (13 ha/km2) in pri naklonu 43° v pasu med 2600 in 2699 m (11 ha/km2). azmestitev povprečnih naklonov hektarskih kvadratov pokaže, da je največja koncentracija povprečnih naklonov po višinskih pasovih značilna predvsem za najmanjše naklone. Toko več kot štiri petine vseh površin z naklonom 0° ležijo v pasovih med 100 in 299 m, v pasovih nad 600 m pa komaj odstotek, čeprav ti pasovi predstavljajo več kot tretjino površine Slovenije. Podobno velja za naklon 1 °, ki v višinskih oasovih nad 600 m ne zavzema niti 5 % oovršin. Nakion 2° v teh pasovih zavzema dobro desetino. Šele delež nal.dona 12° presega delež vseh površin v teh pasovih. Pri pregledu hektarskih kvadratov vidimo, da je reliefna razčlenjenost Slovenije še malenkost večja, kot to p1ikazujejo kilometrski kvadrati (Perko 1991 b). Ker so slovenske pokrajine tako razgibane, je dejanska površina Slovenije večja od tlorisne projekcije Slovenije, kakršno imamo predstavljeno na zemljevidih. Ker pa je razmerje med največjo in najmanjšo nadmorsko višino (2,864 km) in razliko med slrrajno vzhodno in zahodno točko Slovenije (248 km) le nekaj nad stotinko, bi se površina Slovenije, če bi jo zravnali (razpotegnili v osnovno ravnino), dejansko le malo povečala. če upoštevamo Slovenijo kot enotno ploskev s povprečnim naklonom 13,2°, potem se površina Slovenije poveča za 2,8 %, torej narase z 20 256 km2 na 20 803 km2 (20 256 km2/cos 13,2°). če upoštevamo povprečni naklon vsakega kilometrskega kvadrata, se površina poveča na 21156 km2 (za 900 kvadratov ali 4,4 % ), če pa upoštevamo povprelen naklon vsakega hektarskega kvadrata, pa se površina poveča na 21373 km2 ( za 1117 kvadratov aii 5,5 % ). To pomeni, da je Zemljina površina, ki se nam kaže kot zelo razgibana, glede na njene dimenzije sorazmerno slabo razčlenjena. NAKLON IN EKSPOZICUA a osnovi DMR 500, ki smo ga oblikovali z generalizacijo DMR-ja 100, smo _L ugotavljali povprečne naklone osnovnih osmih ekspozicij. Najbolj pogosto se pojavlja južna ekspozicija, ki predstavija 17 % Slovenije, najbolj redko pa severozahodna, ki pomeni dobrih 8 % Slovenije. Severne ekspozije (S, SV, SZ) predstavljajo 35 %, južne (JV, J, JZ) pa dobrih 44 % Slovenije, kar je za dobro četrtino več. Vzhodne ekspozicije (SV, V, JV) predstavljajo 38 %, zahodne (JZ, Z in SZ) pa 32 %, kar je za petino manj. 1b si razlagamo z glavno slernenitvijo Slovenije v smeri zahod - vzhod in severozahod - jugovzhod. Prevlado južnih ekspozicij nad severnimi si razlagamo s tem, da je na severni meji večina severnih pobočij v Avstriji, južnih pa v Sloveniji, prevlado vzhodnih ekspozicij nad zahodnimi pa s podobnimi razmerami na meji z Italijo, kjer v grobem zahodna pobočja pripadajo Italiji in vzhodna Sloveniji. Jugozahodne in jugovzhodne ekspozicije so v povprečju najbolj blage. Povprečni naklon za jugozahodno ekspozicijo znaša slabih 14 in za jugovzhodno dobrih 14°, pri ostalih pa več. Razlika med največjim povprečnim naklonom, ki je značilen za severno ekspozicijo in znaša 16,0°, in najmanjšim povprečnim naklonom, ki ga ima jugozahodna ekspozicija s 13,6°, znaša 2,4° ali slabo petino, med severno in južno ekspozicijo pa 1,4° ali slabo desetino. Povprečni naklon za neraven svet v Sloveniji (nad 0°) znaša 14,8°, tako da imajo samo severna, severozahodna in severovzhodna ekspozija povprečni nakion večji od povprečja. Geodetski vestnik 36 (1992) 2 igitalni model reliefa pa omogoča ugotavljanje in določanje še cele vrste drugih reliefnih značilnosti Slovenije, predvsem z uporabo geografskega informacijskega sistema, kjer DMR predstavlja osnovni sloj. Viri: Digitalni model reliefa 100 m, Republiška geodetska uprava. Perlw, D., 1991 a, Digitalni model reliefa kot osnova za geografski infonnacijski sistem, Geodetski vestnik (35), Ljubljana, štev. 4, 269-274. Perko, D., 1991 b, Digitalni model reliefa Slovenije, Geografski obzornik (38), Ljubljana, štev. 1, 19-23. Perko, D., 1991 c, Uporabnost digitalnega modela reliefa za določanje morfoloških eno~ Geodetski vestnik (35), Ljubljana, štev.1, 66-71. Šifre,; M, 1972, Nekatere smeri in pogledi geomorfološkega proučevanja na Slovenskem, Geografski vestnik (44), Ljubljana, 35-56. · Preglednica 1: Povprečni nakloni stometrskih višinskih pasov (v stopinjah). o 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1200 1300 1400 PaJOVi 99 199 299 399 499 59'.\i 699 799 899 m 1099 1199 1299 1399 1499 Nakloo 5 57 3 59 6,46 10,87 13,49 14.47 16,84 17,55 18.63 W,52 21,44 U,00 21,74 23,82 25,93 1500 1600 1700 1800 190CJ. 2008 2100 2200 2300 2400 2700 1599 1699 1799 1899 1999 21)<;9 2199 2299 2399 2499 2899 Skupaj 28,84 30,82 31,43 32,06 33,00 33,32 36,7•1 36,45 34, 13 35, 11 39,70 ~3,33 47,25 50,00 13,17 Preglednica 2: Naklonska sestava posameznih stometrskih višinskih pasov v % Pa,civi 99 ·. < 199.. 299 ·• 399< · >j99<> <599 •· 699 > 799 899. < 999 <>1099 ·. ii99 1299< i399< • 1499 I · ·••.•·· (). 1 33.3 57.7 30.6 12.3 llA 4.1 u 2.2 1.1 0.6 0.6 0.6 0.9 0.6 0.3 2- 5 27.5 20.6 24.6 18.4 15.6 14., 9.7 9.8 s.s 5.7 5.0 4.9 7.4 5.2 3.9 6-11 23.6 11.9 26.0 2:9.2 23.2 23.2 22.4 20.0 19.3 16.1 14.9 14.1 15.4 12,5 11.7 12-19 12. 7 6.8 13.4 25.2 28.0 27.5 31.0 28.5 28.4 27.4 26.8 26.1 22.8 21.9 19.0 20-21> 2.8 :u 4.2 11.4 18.1 19.6 2•.l 25.7 u.o 29.5 29.0 29.0 27.6 27.8 25.8 30-44 0.1 0.4 1.i 3.3 6A 8.2 10.8 12.9 15.1 18.6 20.8 21.5 21.3 26.1 30.7 45,86 o.o o.o 0.1 O.Z 0.3 0.5 0.6 0.9 1.6 2.1 2.9 3.8 4.6 5.9 8.6 Shmsi ]00.0 100.0 100.0 100.0 100.0 1(10,0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 .· .. ·.·.· .. ·.··>• > isoo 1600 > 1100. 1800. 1l' . ii99 2299. :399. < i499. < i2'i99 . 2699 27?9 > 2899 Stupaj o. 1 0.3 0.2 0.2 0.3 0.2 0.1 O.O 0.1 0.2 o.z o.o o.o o.o o.o 14.9 2- 5 3.3 2.1 2.1 l.• 1.3 1.9 0.7 1.0 1.7 1.0 0.8 o.o o.o o.o 15.5 6-11 8.3 6.7 6.2 5.7 5.0 5.7 3.2 28 5.3 3.5 2.3 3.7 o.o O.O 21.8 12-19 15.1 13.4 13.6 13.7 13.9 14.5 10.5 11.8 13.4 12.0 8.3 3.7 O.O O.O 22.4 20-29 24.5 24.2 24.2 24.6 24.5 23.3 20.J 19.4 18.9 18.9 15.9 3.7 o.o O.O 15.9 30.44 35.8 37.7 35.8 35.1 32.5 29.3 35.0 33.8 34.• 36.3 34.1 40.7 50.0 o.o 8.3 45-86 12.1 15.7 17.9 19.2 22.6 25.2 30.3 31.1 26.1 28.l 38.6 48.2 50.0 100.0 1.2 i Skuosi 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 Geodetski vestnik 36 (1992) 2 Preglednica 3: Nakloni glede na ekspozicijo iznad ravnega sveta. Sever Severmo:bod Vzhod Jugovzho~ Ju~ Jugoubod Z.bod SC\'erozabod Sever SC\'erovzbod Vzbod Jugc,,,:zbod Ju~ Jugozahod Zahod Severoz.abod 16.0 15.1 1•.3 1•.3 13.6 1•.S 15.9 16.0 15.7 1•.3 14.3 14.6 13.6 1•.S 1s., ::-.:••::.·i•.i:·:::::- 8.1 12.0 13.li 14.7 15.4 1•.7 13.! 16., 16.2 15.• 6.7 &O 10.0 15.1 15.5 14.8 n.o 12.8 mo 11.5 12.6 21,.7 15.8 10.• 12.0 11.9 11.9 10.0 10.5 12.0 12.6 l•.• 13.3 21.6 10.• 11.0 12.J 13A 12.6 14.2 17.2 17.6 22.5 13.3 19.9 17.6 15.0 16.5 11.2 1ao 17.9 17.6 15.0 9.9 O.O 1•.8 1&5 1•.4 12.0 11.3 9.8 9.3 3.6 o.o !U 12.li .IU. 7.1 11.J 10.1 &2 10.5 6A 6.5 5.• fJ.7 •.7 9.@ &S &9 9.7 10.1 8.5 '-8 11.3 16.2 33.3 . : &4. ioo.o iw.o• 00.0 ·. ioo;Q iioo.f ji;io:o< .100.0 lQM 100:0 100.0< . •> ><<·. /. \:··· .. ... 5 ... 1. tB ::i(i <·:20•< ~. · 3Y < •«" ··<· •9 • ia več Si:upaJ &O 17.0 24.0 21.8 15.1 7.9 3.5 1.8 0.7 O.Z O.O 100.0 ao 15.4 U.9 23.0 1•.S 3.• 1.1 0.6 O.@ .100.0. 17.3 16.1 23.3 19.• 12. 7 6.0 u 0.6 o.z zu 14.7 19.4 1&1 13.0 15.3 19.3 20.• 18.8 12.9 0.1 o.o )oo.o · 13.8 24.7 23.8 16.4 10.6 10.3 23.2 26.0 17.6 10.1 7.3 •.O 1.0 0.4 @.1 7.3 20.0 2•.3 20.5 12., 8.3 •.O 1.7 0.8 0.1 1:00.0 :::1.3:<< «:w.o ii•::l l?'JJ, · 2so\f\::::: 24~;j,]:,,_, 80 =1-+--f--+-++-H 90 E 100 220 210 i ' 1 150 2001soum1?01so s Slika 2 GPS opazovanja so na vseh točkah trajala eno uro, registrirali smo satelitski signal nad višinskim kotom 15°. Z opazovanji, ki trajajo najmanj eno uro, z intervalom sprejemanja signala 20 sekund pridobimo dovolj nadštevilnih opazovanj za zanesljivo določitev baznega vektorja. V primeru, da bi skrajšali čas opazovanja, bi še vedno imeli veliko nadštevilnih opazovanj, vendar bi bili rezultati slabši, ker se v tem času razporeditev satelitov ne spremeni dovolJ. Na kvaliteto meritev na enak način vpliva tudi število satelitov, s katerih lahko sprejemamo signal. Geodetski vestnik 36 (1992) 2 >>> SATELLITE AUAILABILITY ccc 12-i------------------------- 11-t------------------------- 10>+------------------------- 91-t------------------------- 8:t------------------------- 7+------------------------- 6:t---------------------w---- 5,r------------.----- 4 3 2 1 0 1 O 1 2 3456789101112131415161718192021222324 OBSTRUCTI OFF LOCAL TIME c___F_·_R_I_N_T _ __,11 ... __ o_u_I_T __ _, >>> SATELLITE AUAII ABILITY <<< 12:-,-------------------------- 11-t------------------------"--- 1011------------------------- 91-t------------------------- e:+------------------------- 7-t------------------------- s:t------------------------- 5,-r------------------------- 4 3 2 1 0 1 1 ! O 1 2 3 4 5 6 7 8 9101112131415161718192021222324 Lrn::::i",L TI ME OBSTRUCTIONS ON L...--P_n_7_I_N_T _ __,l \ ... __ o_u_I_T __ ~ Slika 3 S. OBDELAVA PODATKOV OPAZOVANJ Podatke opazovanj smo obdelali s programom „GPPS", ki ga je izdelal izdelovalec sprejemnikov. S programom lahko obdelamo podatke, pridobljene z vsemi metodami GPS izmere: z relativno statično, relativno kinematično in relativno psevdokinematično metodo. Z obdelavo podatkov opazovanj določimo koordinatne razlike baznega vektorja (prostorsko dolžino) med dvema stojiščema. Pri tem program uporabi podatke o sprejeti kodi in fazi nosilnega valovanja. S pomočjo merjenja C/A kode izračuna sprejemnik svoj položaj že med samimi opazovanji (sprejemanjem signala), ki pa je absolutno dokaj slabo določen. Program „GPPS" te koordinate privzame kot približne vrednosti koordinat za obdelavo izmerjenih faz sprejetega nosilnega valovanja. Program v iterativnem postopku z izravnavo nadštevilnih Geodetski vestnik 36 (1992) 2 opazovanj po metodi najmanjših kvadratov določi geocentrične koordinate opazovališč ter koordinatne razlike t.X, t. Y, t.Z vektorja v koordinatnem sistemu WGS-84. Mere o natančnosti opazovanj oz. natančnosti izravnanega baznega vektorja nam podajo srednji pogrešek izrav-nave dvojnih faznih razlik in vrednosti srednjih pogreškov izračunanih koordinatnih razlik točk v smereh koordinatnih osi. Pri izračunu vektorjev ·smo uporabili frekvenco Ll, ld jo uporabljamo pri krajših dolžinah (do 30 km). Pri večjih razdaljah uporabimo podatke, dobljene s sprejemom obeh frekvenc, ker na ta način zmanjšamo vpliv ionosfere na izmerjene vrednosti faze. Pri razdaljah v mreži Rovte je vpliv ionosfere zanemarljiv. želeli smo pridobiti oceno o primerni dolžini opazovanj, zato smo obdelali podatke enournih opazovanj, opazovanja obeh polovic ure ter 20-minutna opazovanja (izmerjene podatke lahko s programom za obdelavo opazovanj skrajšujemo, odstranjujemo posamezna opazovanja ... ). Kot prvo kontrolo meritev lahko izračunamo odstopanja v zaključenih poligonih mreže. Podobno kot v nivelmanu mora biti vsota koordinatnih razlik (v . smeri ene koordinatne osi) enaka O. Povprečni srednji pogrešek izravnanih dvojnih faznih razlik enournih opazovanj za vse vektorje mreže znaša M = ±4,8 mm. Povprečne vrednosti srednjih pogreškov koordinatnih razlik za vse vektorje v mreži za enourna opazovanja pa znašajo: mx = ±5,6 mm, my = ±2,6 mm in mz = ±5,9 mm. 6. IZRAVNAVA GPS MREŽE Izmerjene GPS vektorje smo izravnali v mreži s programom FILLNET. FILLNET je program za izravnavo prostorske GPS mreže in ga lahko uporabimo za izravnavo proste ali vklopljene GPS mreže. Ko želimo GPS mrežo izravnati kot vklopljeno mrežo, moramo imeti točke, na katere mrežo navezujemo, dane z geodetskimi koordinatami (B, L, h); poznati moramo tudi elipsoidne višine točk mreže. če elipsoidnih višin točk mreže ne poznamo, lahko v primeru manjših mrež in ob predpostavki, da se geoidna ondulacija lokalno mnogo ne spreminja (planota, ravnina), mrežo v višinskem smislu navežemo na nadmorske višine danih točk. S primerjavo odstopanj med tako določenimi nadmorskimi višinami in danimi nadmorskimi višinami točk, na katere mrežo navezujemo, lahko našo predpostavko zavrnemo in določimo nadmorske višine točk terestrično. GPS mrežo izravnamo kot prosto mrežo v primeru, ko nimamo danih geodetskih koordinat točk (B, L, h), na katere bi mrežo navezali. Pri izravnavi proste GPS mreže pa moramo eno točko mreže privzeti kot dano. Na ta način določimo lego mreže v prostoru (na elipsoidu). Izravnani položaji drugih točk mreže so določeni relativno na privzeti položaj izhodiščne točke mreže. Zaželeno je, da je privzeta točka v sredini mreže. V našem primeru smo za 'izhodiščni položaj mreže izbrali točko 180. Izhodiščni položaj celotne mreže je določen s približno geodetsko dolžino, geodetsko širino in nivelirano nadmorsko višino točke 180. To pomeni, da se koordinate te točke med izravnavo ne bodo spremenile. Rezultat izravnave so izravnane geodetske koordinate točk mreže z danimi srednjimi pogreški položajev točk. Ker je bila mreža v višinskem smislu navezana na nadmorsko višino točke 180, lahko rečemo, da smo na ta način določili nadmorske višine točk mreže. Primerjava med nadmorskimi višinami, določenimi na ta način, in danimi nadmorskimi višinami trigonometričnih točk Geodetski vestnik 36 (1992) 2 pokaže odstopanja do nekaj cm. Lahko trdimo, da bi dobili v višinskem smislu boljši rezultat z navezavo na večje število višinsko danih točk, kjer pa se postavi vprašanje zanesljivosti danih nadmorskih višin. 7. TRANSFORMACUA TOČK GPS MREŽE V G-K KOORDINATNI SISTEM Geodetske koordinate (B, L, h) točk mreže pretvorimo v Gauss-Kruegerjeve koordinate po enačbah preslikave elipsoidnih koordinat (B, L) v G-K ravninske koordinate (x, y). Pred tem pa moramo odstraniti element višine h. Eliminacijo elementa višine iz trojice koordinat (B, L, h) lahko izvršimo na dva načina: z algebraično in geometrično eliminacijo. Rešitev z algebraično eliminacijo je boljša, vendar zahteva možnost dostopa do sistema normalnih enačb, iz katerega z Gaussovo eliminacijsko metodo odstranimo komponente višin točk in izravnavo nadaljujemo samo z geodetsko dolžino in širi.no. Rezultat take izravnave bi bili položaji (B, L) točk mreže na elipsoidu. Mi nismo imeli možnosti dostopa do sistema normalnih enačb, zato smo komponento višine odstranili po prostorski izravnavi mreže enostavno z opustitvijo elementa višine iz trojice koordinat posamezne točke. Geodetske koordinate točk mreže smo nato transformirali v modulirane Gauss-Kruegerjeve koordinate elipsoida WGS-84. Srednji pogreški položajev točk, ki smo jih dobili po izravnavi s programom FILLNET, predstavljajo srednje pogreške položajev točk: nu, ~ in mh. Te vrednosti lahko z zadovoljivo natančnostjo privzamemo za srednje pogreške Gauss-Kruegerjevih koordinat: rru = my, ~ = mx (Schmidt 1986) in nadmorskih višin mh = mH. Povprečne vrednosti srednjih pogreškov :izravnanih koordinat znašajo my = mx = mH = ±7 mm. 8. TRANSFORMACIJA GPS MREŽE V DRŽAVNO MREŽO Izravnane Gauss-Kruegerjeve koordinate točk, izračunane v GPS mreži, moramo transformirati še v državno mrežo. 1ransformacijo izvedemo s Helmertovo ravninsko transformacijo prek (najmanj dveh) identičnih točk v obeh mrežah. V našem primeru smo imeli tri skupne (trigonometrične) točke 25s, 305s in 11. 1ransformacijo v skupni državni koordinatni sistem smo izvedli tako, da so koordinate danih trigonometričnih točk po transformaciji ostale nespremenjene. Helmertova ravninska transformacija je štiriparametrična, kar pomeni, da se koordinatna sistema mrež med seboj razlikujeta za translaciji v smereh osi x in y za kot zasuka med koordinatnima sistemoma in za faktor merila. Od vseh štirih transformacijskih parametrov, ki jih dobimo s transformacijo identičnih točk v skupni koordinatni sistem, nima nobeden praktične vrednosti. Obe translaciji med koordinatnima sistemoma ne predstavljata dejanskega premika med koordinatnim sistemom državne mreže in s pomočjo GPS opazovanj določenega položaja mreže v G-K koordinatnem sistemu. Za izhodiščni položaj GPS mreže je namreč privzet z GPS opazovanji določen položaj točke 180, ki pa je obremenjen z absolutno nenatančnostjo GPS opazovanj. Enako velja za kot zasuka med koordinatnima sistemoma. Faktor merila je določen kot razmerje moduliranih horizontalnih dolžin v G-K projekciji GPS mreže na elipsoidu WGS-84 in moduliranih horizontalnih dolžin med točkami v G-K projekciji državne mreže. Geodetski vestnik 36 (1992) 9. ZAKLJUČEK Izmera navezovalne mreže Rovte je prva mreža, ki tvori tudi del državne mreže pri nas in smo jo izmerili s pomočjo GPS tehnologije. Določili smo koordinate točk mreže v Gauss-Kruegerjevi projekciji in nadmorske višine točk. Poleg izkušenj, ki smo si jih nabrali pri praktičnem delu z GPS sprejemniki in ustrezno programsko opremo, sta pomembna tudi stik in izkušnja z dokaj novo tehnologijo in primerjava le-te s '" klasičnim geodetskim instrumentarijem in s klasičnimi geodetskimi postopki. Kot je bilo že nekajkrat omenjeno, sistem GPS satelitov še ni popoln. To pa pomeni, da je tudi razpoložljivi čas opazovanj omejen (ko bo sistem popoln, bo na razpolago 24 ur na dan). Pri GPS opazovanjih je nujno treba imeti točke postavljene na mestih, kjer ni ovir za sprejem signala s satelitov in ker sistem še ni popoln, je treba to dejstvo nujno upoštevati v največji možni meri meri (Slika 3). To tudi pomeni, da je sistem omejeno uporaben v gosto poraščenih in v gosto pozidanih območjih. Problem lahko v gosto poraščenih območjih rešimo s primerno visolcJm stojalom, na katerega bi pritrdili anteno oziroma s post~vljanjem antene zunaj zaraščenih območij na ekscentrična stojišča. V zelo gosto pozidanih območjih sistem dejansko lahko uporabljamo le omejeno (zelo nujna je pravilna izbira položajev točk in pazljivo planiranje opazovanj). Pokazalo se je, da je sistem ob omenjenih omejitvah zelo uporaben. Pomanjkljivosti sistema, ki pa bodo ostale tudi, ko bo sistem popoln, bo treba odpraviti s primernim kombiniranjem s klasičnimi geodetskimi meritvami. V primeru navezovalne mreže Rovte smo se srečali samo z relativno statično metodo izmere, ki je za izmero mrež tudi edina priporočljiva. želeli bi preizkusiti tudi psevdokinematično metodo GPS izmere, ki daje dokaj natančne rezultate ob večji produktivnosti. Viri: Ashtech XII GPPS post processing system, 1990, Navodila za uporabo programa GPPS, prva izdaja, Ashtech Inc., Sunnyvale, ZDA. Barčic, B., 1976, Gauss-Kruegerova projekcija meridianskih zona, Sveučilište u Zagrebu, Geodetski fakultet, Zagreb. FILLNET, 1989, Navodila za uporabo programa, drnga izdaja, Ashtech Jnc., Sunnyvale, ZDA. Harvey, B., 1986, 1ransfonnation of 3D Coordinates, TheAustralian Surveyor; Vol. 31, No. 2, 105-125. Leick,A., 1990, GPS satellite surveying, John Wiley&sons, New York. Schmidt, 1986, Kontrolle des Deutchen Hauptdreiecksnetzes durch Macrometer Messungen 1983-1985, DGK Reihe B, zvezek štev. 282, Muenchen. Steed, 1, 1990, A Practical Approach to 1ransformation Beetwen Commonly Used Reference Systmu, TheAustralian Surveyor; Vol. 35, No. 3, 248-264. Welsch, W.M, 1986, Problem.s of accuracies in combined terrestrial and satellite control networks, Bulletin Geodesiqe No, 2, 193-203. Wolf, H, 1980, Scale and Orientation in Combined Doppler and 1!-ianguiation Nets, Bulletin Geodesiqe, No. 1, 45-53. Prispelo za objavo: 16.6.1992 mag. Bojan Stopar mag. Miran Kuhar Geodetski vestnik 36 (1992) 2 eodezija in varstvo okolja UVOD Pretekla bodo tri leta, ko sem na 22. Geodetskem dnevu predložil referat „Geodezija in urejanje prostora - preteklost - sedanjost - prihodnost". V sklepnem delu sem si dovolil poenostavljeno analizo: • Geodezija 19. stoletja je bila obdobje zemljiškega katastra. Po razpadu fevdalnega sistema je nall).reč obdavčevanje zemljišč predstavljalo najpomembnejši vir dohodka države. • Geodezija 20. stoletja je obdobje kartografske in tehnične dokumentacije o zemljiščih in objektih s poudarkom na količinskih elementih. Tukšen razvoj je terjala industrializacija - širitev mest in naselij in s tem povezani pritiski na zemljišča ob naglem povečanju števila prebivalstva. • Geodezija 21. stoletja bo obdobje prostorske dokumentacije, v kateri bo kakovost informacije pomembnejša od količinske izčrpnosti fonda podatkov. Potrebno jih bo združevati v smiselne celote, ki jih bodo narekovale naloge pri urejanju prostora ter naloge na področju varstva okolja. Združeni narodi so na konferenci Habitata leta 1976 v Vancouvru sprejeli deklaracijo D. 7 o zbiranju vsestranskih informacij o zemljiščih, dve leti pozneje v ženevi pa spisek indikatorjev za spremljanje kvalitete okolja. V 80-tih letih je komisija za kartografijo, statistiko in planiranje Ministrstev za prostorsko planiranje in varstvo okolja Sveta Evrope organizirala kar tri evropske seminarje o razvoju informacijskih sistemov za urejanje prostora in varstvo okolja. Skozi vsa navedena gradiva se vleče geodezija kot rdeča nit. KAJ VEMO O VARSTVU OKOWA O varstvu okolja - politika Vse se začne s politiko, tudi področje varstva okolja. Večina evropskih držav je na osnovi Smernic Sveta Evropske gospodarske skupnosti (1985) sprejela nacionalne programe politike, ki praviloma vsebujejo: • osnove politike (cilji, principi, načini uresničevanja, pravni vidiki, organizacija), • ravnanje gospodarskih panog in drugih povzročiteljev onesnaževanja (gospodarstvo, kemija, kmetijstvo, gozdarstvo, odpadki, energija, avtomobili, gospodinjstva, rekreacija), • kriterije za kakovost okolja (narava in krajina, tla, voda, ozračje, hrup, radioaktivnost v medicini in tehniki), • škodljive vplive na zdravje (zdravju škodljive snovi, obremenitve v bivalnih in delovnih prostorih, ionizirana žarčenja), • organiziranost na upravni ravni, kamor sodijo tudi obveze za vzpostavitev informacijskega sistema za okolje. Geodetski vestnik 36 (1992) O informacijskem sistemu za varstvo okolja - podatkovni fond Ni pametno in dopustno graditi svojega originalnega sistema zunaj obstoječih baz podatkov in brez skupne osnove z informacijskim sistemom za urejanje prostora. Kakšne podatke torej? Potrebujemo tri skupine podatkov: • V prvo skupino sodijo podatki iz socialnoekonomske sfere o prebivalstvu, gospodarstvu, zaposlovanju, investicijah in drugi. Praviloma jih dobimo iz uradne statistike in bank. • V drugo skupino sodijo podatki o opremljenosti prostora s komunalnimi in infrastrukturnimi napravami ter omrežji, o zgradbah, o izrabi zemljišč in drugi. Praviloma jih dobimo iz uradnih geodetskih, kmetijskih, komunalnih in drugih evidenc. -- 00 Slika: Zbiranje in ovrednotenje podatkov • V tretjo skupino sodijo podatki o ozračju, vodah in tleh ter o naravnih dobrinah te nenadomestljive in neločljive biogenetske sfere. Vzpostaviti je treba opazovalne točke in omrežja za merjenje ekoloških parametrov, uporabljati aero in satelitska snemanja ter druge metode. Vse skupine imajo skupni imenovalec kljub različnosti svojih izvorov (statistike, geodezije, hidrometeorologije in drugih institucionaliziranih zbiralcev podatkov). To je zveza s prostorom oz. določeno površino, bolj tehnično povedano gre za lokacijsko opredelitev pojava, podatka, pa tudi pričakovanj. Tu enota v prostoru ne „odloča" o sprejemanju raznih onesnaževalcev, ,,dolžna" jih je zgolj „prebaviti". Enkrat gre le za Geodetski vestnik 36 (1992) 2 neposrednega povzročitelja ( odlagališče odpadkov v gozdu), drugič za povezavo med tovarniškim dimnikom (imisija) in onesnaženim naselitvenim območjem (emisija). In v kakšne namene? Mnogo je namenov, vendar so naslednji trije najpomembnejši: • za raziskave in odločitve pri posegih v prostor, kar zahteva analitične obdelave vrste podatkov oz. njihovih skupin, da bi se dokopali do ovrednotenja nameravanega posega, ld ni izmerljiv ne v tolarjih ne v dolarjih (npr.: zaščita močvirij, vrste rastlin, živalskega sveta ali zaščita krajine), - • za odločitve o razvoju v upravnih in skupščinskih klopeh ter v političnih strankah. Tu informacije potrebujemo v točki odločanja, podatki morajo biti ,,kompromirani", tekoči in hitro dostopni, • za javnost, saj je konec črnobilskih ali pa krških skrivalnic. Informacije morajo biti najprej dostopne najširši javnosti tudi prek TV zaslona, ponuditi jih moramo v čitljivi obliki (najbolje grafični brez učenih formul, tabel ali dolgoveznih besedil). O informacijskem sistemu za tla - kataster tal Od vseh sestavin informacijskega sistema za okolje je nam geodetom najbližji sistem za da. Urejene in konkretne podatke potrebujemo pri planskih presojah za rabo zemljišč kot tudi za saniranje poškodb, ki smo si jih „privoščili" v preteklosti. Vsebino informacijskega sistema lahko strnemo v naslednja podatkovna področja - katalog podatkov: • Osnovni geo-podatki: - raziskave tal: inventura tal (tipi tal, kemične in fizikalne sestavine, biološke sestavine, vlažnost, nosilnost, stisljivost ... ), inventura površin (prikazi rabe površin in njihova obremenitev s škodljivimi snovmi na tematskih kartah ustreznih meril), opazovanje tal (sistematično spremljanje sprememb, povzročenih z rabo tal oz. obremenitvami- monitoring okolja) - naravne lastnosti: geološki, hidrološki, hidrogeološki, minerološki, inženirskogeološki, geomorfološki in klimatski podatki. • Podatld antropogenih vplivov: - snovni delci: podatki emisij in imisij v ozračju in vodah, podatki o gnojilih, blatu iz čistilnih naprav, čistilnih sredstvih za rastline, sredstvih za posipanje cestišč, deponijah, podatki o starih odlagališčih in drugih vzrokih obremenitve tal, podatki o skladiščenju in transportu nevarnih snovi, podat- ki o drugih vplivih (strelišča, motošport ... ) - erozija, udori, izguba humusa (podatki o poškodbah in načinih saniranja na območjih kmetijstva, vodnega gospodarstva, prometa in rekreacije) - zahteve glede rabe tal - površin prostorsko vplivnih dejavnikov (poselitev, promet, kmetijstvo, gozdarstvo, deponije odpadkov, vodno gospodarstvo, rekreacija, turizem). • Zaščita narave in nega krajine: - bioindikatorji (združbe rastlin in živali) - sistemi biotopov (opredelitev pripadajočih si območij) - opredelitev območij zaščite - biokartiranje Geodetski vestnik 36 (1992) 2 - opredelitev mejnih - robnih površin za zaščito (varovalni pasovi pri njivah, na obrežjih vodotokov). Naloge v izgrajevanju informacijskega sistema za urejanje prostem in varstvo okolja Svetovna prizadevanja na tem področju so različna. V lokalnih upravah so v 60-tih letih začeli graditi različne komunalne informacijske sisteme, večinoma s poudarjeno upravljalsko - izvedbeno (administrativno) funkcijo, v 70-tih letih so začele evropske države razvijati celovitejše sisteme za urejanje prostora, praviloma že z elementi varstva okolja, v 80-tih pa kontrolne sisteme za varstvo okolja. · Tudi za Slovenijo velja, da majhna država z dva milijonoma hektarov pač ne more prenesti pritiskov sorazmerno visoko stehniziranega gospodarstva, komunalnih, upravnih in vseh drugih oblik skupnosti. Jopič je postal pretesen in skrajni čas je, da porabo dobrin v gospodarstvu dovoljujemo v mejah, ki ne ogrožajo človeka, živalstva in rastlinstva. žal ne gre več za posamične pojave, kot so sodi z nevarnimi snovmi, zastrupitev ribjega zaroda, obolenja dihal prebivalstva v Zasavju; v Sloveniji težko najdemo območje ali delovno področje, kjer se ne srečujemo z onesnaževanjem okolja in njegovimi posledicami. Zato moramo obvladati celotno območje Republike Slovenije, vse povzročitelje in seveda opazovati vplive v vseh treh osnovnih življenjskih okoljih - zraku, vodi in tleh. Opazovati pa pomeni, da potrebujemo informacije, ki jih je možno obdelovati le s sodobnimi tehničnimi sredstvi. Ker pa govorimo o okolju, moramo tej osnovni ugotovitvi o informaciji dodati najmanj dvoje: • Prvič: pri posegih v naravno okolje prihaja do velikih povezanih povratnih posledic, mnogih sploh še ne poznamo, zato ne zadostujejo le podatki o posamičnih komponentah okolja. Potrebujemo „skupni pogled". • Drugič: potrebujemo odprtost informacijskega sistema. Zbiranje množice raznovrstnih podatkov in njihova obdelava je celovit proces, ki ga ne more obvladati državno ministrstvo, kot npr. register prebivalstva ali kataster zemljišč; potrebno je skupno delo z vrsto gospodarskih organizacij, skupnosti in združenj. V našem primeru ne gre za klasičen državni sistem - le-ta sprejema nadvse odgovorno dolžnost, da poskrbi za ciljno naravnan odprt sistem, v katerega se vključujejo mnogi nedržavni dejavniki. Različne rešitve evropskih držav ponujajo ob upoštevanju domačih razmer naslednjo shemo (naslednja stran). O vlogi geodezije - razmišljanje in pobude Velja se zamisliti, kaj vse se je zgodilo po 22. Geodetskem dnevu v borih treh letih: • dosegli smo samostojnost države Slovenije, prav pred kratkim smo bili sprejeti v OZN, kar terja od nas prilagajanje svetovni- konkretneje evropski ravni na področju raziskovanja, izobraževanja, organiziranosti in končno vsebini dela tudi na področju geodezije; • z Zakonom o varstvu okolja (v osnutku) prvič sprejemamo pravila obnašanja v razvoju in posegih v prostor z vidika varovanja naravnega in človekovega okolja; • končno smo v oktobru 1991 doživeli neposreden izziv na nemško-avstrijskem geodetskem dnevu v Innsbrucku s temo „Okolje in prostorske informacije - meriti- načrtovati- odločati". Geodetski vestnik 36 (1992) 2 OBJEKT PROSTORSKI! STRUKTURI! INFORMACIJSKI SISTl!MI TEHNIČNI! OSNOVE GIS-GEOOAAfSKJ KJS-KMUOGAAfSKJ OPAZOIIANJA RAZIS!-' 'O ] N 61000 YU ll:otd11ovilJ 11Jc; leLt 1947 vlaclc1 tt1k1,-ilm' LR.S ns:.H11c11urn, cl_1 /d;cc;olu\·imo 1epu!1!i;,1 -truku\ 11c o~nove z,1 delnvJnjc (,lf(, \rhu11::I,_, C:l(()k(l\ 11ic1l\1, >,t:i 11vkcrri undrnt'ju n,1'.z'gc1 srno IJhko v ten; \r,.-•rnHkL1 pn: r'-\)ljivc prii,ltelj,< \ 1kn; pr,1vi1110 11_i1:"'ff1t,;,~_ih, 11Lin1:1:::,k.Jh šni::kih nhl i1: rnt,..,i 1n 1!11 -,pe{ i<1 1nlh ll'P7:d-'1- ka1·t. Oc!lnčiii -,:1HJ p1·ncbj,1/r:{' GEODETSKI INŽENIRING IViARIBOR Prešernova 1/HI, SLO-62000 Maribor, SLOVENIJA te!: 062/223-384 fax: 062/223-385 PRISTOPNA CENA, ENOSTAVNA UPORABA, VRHUNSKA KVALITETA, ZAGOTOVLJEN SERVIS, .... SO RAZLOGI ZARADI KATERIH SO NIKON RAZDALJEMERI DTM-A SERIJE NAJBOLJE PRODAJANE"TOTALNE POSTAJE" V SLOVENIJI! GEODETSKI INSTRU!VllENTI: -totalne postaje -teodoliti -nivelirji -laserski nivelirji ... PRIBOR: -nivelirske fate -trasirke -stativi -mema kolesa -podložne plošče ... POGRAMSKA OPREfv!A: -prenos podatkov -preračuni -kartografija -DTM, GIS ... STORITVE: -meritve -skaniranje, vektorizacija -računalniška obdelava serija totalnih postaj -hitra In natančna meritev dolžin ±(2+2ppm x D) v samo 3.0 sec (MSR) -merjenje kolov: DTM-A5 LG ..... i" / 5" DTM-Aill LG .... 5" / iO" DTM-A20 LG .... 1 O" / 20" -do 4 ure meritev dolžin in kotov z eno baterijo -prenos podatkov (RS232C) -obojestranska komunikacija z reglstratorjem -NAVODILA 1/ SLOVENŠČINI GeoNic sistem za registracijo GeoNlc 250 .... 1200 točk GeoNlc 500 . ... 4000 ločk G„oNJc 1000 ... 1 0000 !očk -orl„ntaclja (30) -snemanje d„taljnlh točk (30) -zakoličba (3D) -poligoni, lzrlivnave (3D) -preračuni (3D) -MENIJI V SLOVENŠČINI GeoNlc PC soflware GeoNic DTM software ODLOČITE SE ZA KVALITETO! KONKURENCA SE JE ŽE Nikon DTM-A serija GU ~riurska Sobota, CP Maribor, 18 Elektroprojek! , A.REA Cerknica, Mestna GU Ljubljana, GU Zalec, VGP Mura Murska Sobota, GU Ravne, CP Kranj, GU Vrhnika, Telekom Meglič Crnuče, CP Celje, Beton-Projekt Trbovlje, PTB Maribor, PTT Ljubljana, GEOBI Kranj, IBL-Sistemi, Znanstveno raziskovalni center-SAZU Postojna, ZUM Maribor, GU Celje, Mestna GU LjublJana, Studio RAP l