* Poštnina pU^šT^gofovIn
Cena 1 Din
• '
/	t	***
"•V-. ;iV v>3n
M<*r4&
Leto I. (Vlil.), štev. 87
Maribor, sreda, 17. avgusta 1927
»JUTRA«
khaja razun nedelj® in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 ^8,]s mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doetavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglasi po Urifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova »lici K. 4
KB
0 neuspehu nemškega oceanskega poleta
Steba vremenska poročila — V zadnem hipu spremenjena smer — Vrnitev letala „Bremen“ — Pred novim poskusom
Pregovor; naglica ni nikdar prida —
6e je korenito uveljavil pri nemškem Poskusu prekooceanskega poleta. Do startanja so od hamburške vremenske opazovalnice prihajala neugodna poročila, bilo je pa vse v tako mrzličnem Popravljanju, da se ni dalo več čakati, ali — kar bi bilo še boljše — poleta odložiti.
Samo smer so spremenili v zadnjem !:i-Pu in sicer mesto preko Holandske severno preko Helgolanda severne škotske obale in Orkney-otokov, odkoder naj bi Slo naravnost na Cap Race v Novi Fund landiji.
Letalo »Bremen« se je nepoškodovano 'vrnilo vi Dessau. Takoj za Dublinom je Prišlo v neprodirno meglo in silen dež ob tako močnem viharju, da je bila tudi vrnitev veliko delo in uspeh v zrakoplo-Vao-tebničnem pogledu.
Ponovitev poskusa je enim bolj, drugim manj na jeziku, v glavi pa vsem enako. Voditelja velike tovarne za zrakoplove in letala profesor Junkers in ravnatelj Sachsenberg sta redkobesedna, piloti pa vneto zatrjujejo, da bodo čimprej poskus ponovili. Na novo star-tanje »Evrope« je vsled poškodb težko misliti, letalo »Bremen« pa lahko zopet
Pričetek odločilnega volilnega boja
Kandidatura dr. Spahe v Južni Srbiii še vedno kamen spodtike med vladnima strankama
vprašanje med obema vladnima stran kama vsekakor še ni razčiščeno in se pričakuje, da bo rešeno morda sedaj na Bledu.
Ker je potekel rok za vladanje kandidatnih list, se pripravljajo vse stran ke na najenergičnejši volilni boj. Za prihodnje dni so sklicana številna zborovanja po vsej državi. Skoro vsi ministri so na agitacijskem potovanju.
V	posameznih strankah vlada popoln razkol. V mestu Zagrebu in zagrebškem volilnem okrožju je vloženih me manj kakor 12 kandidatnih list, v Zagrebu samem imajo radikali dve kandidatni listi.
poskusi svojo srečo. Pilota Ristics in Edzard si še iščeta novo letalo.
V Parizu so z največjo pozornostjo zasledovali in beležili vse etape nemškega poskusa. List »Intransigeant« je mnenja, da je glede na vremensko situacijo treba pohvaliti pogum nemških letalcev, nestrpnost pa grajati. Pri takem vremenu je škoda vsakega poskusa.
Francoski pilot Coste je za prekooceanski polet pripravljen in smatra za svojega najnevarnejšega tekmeca Nemca Koennecke. Z velikim odobravanjem se sprejema zatrdilo francoskega pilota, da ga nemški poskus ne more pripraviti do tega, da bi le eno uro prej startal, pre-dno bodo vremenske razmere primerne ter tako nepremišljeno iz samega častihlepja vse stavil na eno samo kocko.
Veliko bolj kot zrakoplovci je pa nestrpna francoska javnost. Mnogi listi skušajo to nestrpnost pomiriti, a nimajo pravega uspeha. Na letalskem parku Le Bouirget je vse v popolni pripravljenosti.
Newyorško poročilo govori o veliki sreči, da se je letalo »Bremen« še pravočasno vrnilo. Od novo-angleške obale do Grand Banksa divja namreč strašen vihar in so morali iz Bostona ustaviti celo morski promet ob obali.
BEOGRAD, 17. avgusta. Težišče Političnega življenja je sedaj na Bledu, kjer se mudita ministrski predsednik Vukičevič in zunanji minister Marinkovič. Vladi še vedno dela velike neprilike kandidatura ministra dr. Spaha v Južni Srbiji. Dočim nagla sa vodja demokratov, Ljuba Davido-v’ da je to vprašanje za Demokrat-l lzai-5nico že končno rešeno, ker odhnr nat“ro dobil strankin glavni
stalSEhi 5a ie radikali še vedno na
netnlrJ- Pon?eni ta kandidatura zo strank* R »,ente bivše džemijetske
nio te era	Se	Pravzaprav sa*
mo tega, da bodo oni vsled te kandidature mnogo zgubili na glasovih. To
Silen potres v Turke-stanu
MOSKVA, 17. avgusta. V Namanganu v Turkestanu jo bilo od pondeljka naprej okoli 130 izredno močnih potresnih sunkov. Po dosedanjih poročilih je bilo približno 1.500 hi§ porušenih. Na tisoče ljudi 30 brez strehe.
LETALSKE SENZACIJE.
NLWH)RK, 17. avgusta. Znana ameriška letalka lady Roi se je smrtno ponesrečila. V Johnstonu jo je zadel neki propeler in ji razbil glavo.
NEWYORK, 17. avgusta. O Oack-Jandu je bil včeraj otvorjen letalski miting. Gre za polet na Havajske Ptoke. Od 50 letal je bilo aprobiranih samo 9. Od teh se je moralo 5 zopet ostali štirje pa nadaljujejo po-^ v Honolulu,
Nova grška vlada
ATENE, 17. avgUstai Kljub velikim težkočam se jo Zaimisu posrečilo, da ie sestavil novo vlado, večinoma iz dosedanjih ministrov. Zaimis je prevzel poleg predsedstva še notranji portfelj, zunanji minister je ostal Michalokopulos. Vodja royalistov Metaxas je odklonil vstop v vlado, ker ni dobil notranjega portfelja, prometno, justično ali poljedelsko ministrstvo pa ni Iiotel prevzeti. Nova vlada ho že danes zaprisežena. Zbornica sc sestane v pondeljek in bo podala vlada na tej seji svojo programno izjavo.
Obnovitev procesa SaccO'Vanzetti.
NEWYORK, 17. avgust. Najvišje sodišče države Massachussets je pričelo razpravo o obnovitvi procesa Sacco-Vanzetti. Odločitev pade v petek. Pričakuje se, da bo proces obnovljen.
Tragedija dveh bratov na Savi
Da reši brata, žrtvoval svoje življenje
V	Babini Gredi v Sremu se je v nedeljo pripetil tragičen dogodek, katerega žrtev je postal znani osiješki športnik arbiturijent Večeslav Bartovski. Odšel je v Babino gredo, kjer se je pri sorodnikih že mudil njegov brat Franjo. Skupaj sta odšla na Savo, da se kopata. Ko je Franjo priplaval sredi Save, je začutil, da mu pojemajo moči. Obupno je pričel klicati na pomoč; »Slavko, pomaga, jaz tonem!« Brat je odplaval k onemoglemu Franju in ga skušal rešiti, pri tem pa je sam onemogel. Ko je Franjo
opazil, da se potaplja brat, mn je zakl!« cal: »Reši se sam, jaz sem itak izgubljen«.
Tragična igra neprizanesljive usod« pa je nanesla, da se je Franjo rešil smrti, dočim so njegovega brata Večeslava, ki mu je prišel na pomoč, zagrnili valovi* Kakor hitro je Franjo dosegel breg, j« poklical na pomoč vaščane, ki pa so zaman iskali utopljenca. Po neuspeli akciji vaških ribičev je padel Franjo žalosti za izgubljenim bratom v nezavest.
Pastele iz človeškega mesa
Sibirski prognanec, ki je delal 60 let paštete iz človeškega mesa — Sedemdeset njegovih žrtev
Ime Landru, zverine v človeški podobi, ki je sežgal v Parizu pred leti nič manj kot kakor 11 svojih žen, je gotovo še vsem v živem, čeprav strašnem spominu. Leto kasneje so imeli tudi v Nemčiji podoben škandal, ki je zgrozil ves kulturni svet in osramotil vso Nemčijo. Perverzni Haar-mann je namreč pobijal svoje zapeljane žrtve, skuhal njihovo meso in ga potem prodajal svojim odjemalcem.
Podobne strašne stvari so odkrile sedaj oblasti v Sibiriji.
V	Sibiriji je nedavno umrl v starosti 93 let Gregor Domišenko, ki je bil pred 60. leti pregnan v sibirsko samoto. Tam si je ustvaril na osamljenem kraju krčmo s prenočišči, kakršne značijo v neizmernih sibirskih daljavah kakor pri nas večje železniške postaje. Po njegovi smrti so odkrili orožniki strašne stvari. V jami poleg
pokojnikove krčme so izkopali okostja kakih 70 ljudi in 6 sodov shranje* nega človeškega mesa. Kmalu se je posrečilo preiskovalnim organom priti celi neverjetni stvari do jedra. Domišenko je svoje goste omamil z žganjem ter jih pobijal kakor v klavnici. Njihovo meso pa je prirejal za najfinejše paštete, kakršnih niso dobili potniki daleč okoli...
Baje so se sicer ljudje večkrat povpraševali, kje je ta ali oni potnik, ki je prišel v krčmo, iz nje pa ga nik* do ni videl oditi. V takem slučaju je Domišenko s smehljajem na ustih odvrnil: »Bože moj, odšel je že pred solnčnim vzhodom!«	,	:
Natančnega števila onih žrtev, čl-jih meso je uživalo sto in sto potnikov, pa seveda nikoli ne bo mogoče ugotoviti, kajti 60-letna doba je le malo predolga za take preiskave!
Zmrznil na Mont Blanc-u.
Iz Saint Gervaisa pod Mont Blancom na Francoskem javljajo o nesreči neke skupine nemških planincev, ki so se napotili brez vodnika proti vrhn. V gosti megli so izgubili markacijo in so morali prenočiti na prostem. Strahovitega mraza ni prestala 401etna Ivana Dunn iz KOlna, ki jo je rešilna ekspedicija prinesla mrtvo v dolino.
Za avto prodal svojo ženo.
Neki delavec v lichtenburških rudnikih na Angleškem je prišel v take denarne stiske, da je sklenil prodati svojo lastno ženo. Dogovoril se je z nekim prijateljem, ki mu je obljubil za ženo tovorni avto in 10 funtov, to je okoli 3000 Din. Kupčija je bila izvršena in žena se je preselila k novemu »soprogu«. Kmalu pa se ji je zahotelo po prvotnem življenj »kem drugu in je utekla k njemu. Prikrajšani kupce je seveda zahteval nazaj avto in denar, ki pa nm ga pravi mož noče dati, češ da ni imel nadzorstva nad svojo ženo, ko je bila pri drugem.
Morilec na debelo v Berlinu.
Včasih so se ljudje plašili raznih lekarnarjev, češ, da pobijajo rdečelase klijente in jih preparirajo za razna zdravila. Izza vojnega časa sem pa smo neredko slišali, da se človeško meso in kosti prav dobro uporabljajo pri izdelovanju mila. To hoče menda dokazati tudi tovarnar mila Pavel Gutowski v Berlinu. Nedavno so naš-li v njegovem stanovanju truplo tied-vige Oesterreicher. kmnlu nato sa mu
dokazali, da je umoril tudi neko El ztf Arndt in sedaj je osumljen še, da je spravil s sveta služkinjo Frido Ah« rend in jo razsekal na kosce. Posamezne komade zadnjih dveh trupel so našli nedaleč stanovanja Gutow-skega in je bil vsak zavit v enak pa4 pir. ki ga uporablja njegova tovarna mila. Preiskavo nadaljujejo z vso vnemo.
Ritmična gimnastika v Jugoslaviji.
Gdč. Erna Kovačeva iz znane celjske rodbine se je vrnila iz inozemstva, kjer je absolvirala večletno šolo in posamezne tečaje ritmične gimnastike. Bila je v zavodu Jaques Deloroze na Dunaju ter pri plesalkah Ellen Felo in Elinor Tordis. Gdč. Kovačeva se je odložila, da tudi pri nas ustanovi tečaje za ritmično gimnastiko, T katerih bodo imele naše dame priliko, da se privadijo naj-elegantnejših in naj prikupi jivejšiJl kretenj. Da se seznani občinstvo z njeno namero, priredi gdč. Kovačeva po možnosti še v tej sezoni plesne večere v Rogaški Slatini, jeseni pa tudi vi ostalih večjih krajih Jugoslavije. —
Borza
LJUBLJANA, 17. avgusta. Devize! Berlin 1352.75, Curih 10.95, Dunaj 800.50, London 276.25. Ne\vyork 56.80 Pariz 223, Praga 168.80, Milan 309.30,
—	Efekti: Celjska 197—199, Ljubljanska mestna 142, Mcrkantilna 90, Prva hrvatska 850. Kreditni zavod 160, Vevče 135, Stavbna družba 56, Šešlr 104, Kraniska ind. družba 360.
V dvorani pravice
Huda teta Mica, novinarji in
ne trpi na
Gospodična Mica, ki nosi že pet polnih križev na svojih plečih, je huda teta. Toda bodi že vnaprej povedano, da 90 to le na zunaj tako vidi, oziroma točneje, sliši. Tam pa, kjer je mnogo gr-mljavine, navadno ni kaj prida dežja. Včeraj je bila menda Mica še zato bolj glasna, ker je nastopala v nadrejeni vlogi obtožitelja. Pa ji je gospod v talarju kljub temu pokazal, da se utegne tudi tožitelju pripetiti, da mu paznik zamaši usta ali ga celo postavi pred vrata na hladen hodnik, če človeku le preveč sika jezik.
Toženi kavairaar iz Vetrinjske ulice ni prišel k razpravi, zavedajoč se, da hudi teti Mici ni mogoče priti do kraja, pa bil on nedolžen ali kriv. Obtožba pravi, da je ob nekem incidenčiču dregnil gospodično Mico z dežnikom ravno na čelo in. nos ter ji prizadejal s tem lahko telesno poškodbo. V izpovedbah prič, podanih že pred včerajšnjo razpravo, pa so zapisane tudi strašno zanimive stvari na račun tete Mice; to pa naj ostane za enkrat še v aktih, ker se sicer lahko pripeti, da se Mici razlije žolč, če bi videla to v. novinah, in sicer še predno se zaključi njena pravda.
Glasna Mica ni bila včeraj prvič v *špeitirzalu«. To je človek lahko sklepal že iz tega, ker se je že dolgo pred razpravo na hodniku v družbi vernih poslušalcev. tako širokoustila, da jo je bilo razločno slišati v dvorano, ko je gosp. Trinkaus sodil doktorske klofute še iz neke druge zadeve. Ko pa je bila pozvana pred sodnika, ji je na prvi pogled padel v oči za svojo mizico čepeči novinar [n se zakadila proti njemu, predno je pogledala sodnika. »Ali ste vi gospod R. od »Marburger Zeitnng«?«, je ner-rviozno vprašala. »Jok, ne poznam ne gospoda R. niti ne čitam »Marburger Zeitunge«, je bil odgovor. Kakor prijetna žaviba je vplivalo to na malo zavaljeno ženščino s črnim slamnikom, belo bluzo in temnim krilom ter trikrat zavitimi koravdami okrog njenega vratu. Oddahnila se je... Novinar pa je šele kasneje zvedel, da je nekoč obljubila njegovemu tovarišu, da ga bo nabila, ker je nekaj njenih besed objavil iz sodne dvorane.
Sodnik je pričel po izvršenih formalnostih zasliševati pričo, kavarnarjevo uslužbenko. Ne da bi kdo kaj pogledal ali celo pozval zadaj sedečo Mico k besedi, udari ta s svojim dežnikom po tleh in vsuje se ji preko plota njenih zob:	»Priseči mora, priseči, ona je
»folš«, ona j© že meni lagala!« — »Cisto tiho bodite, če vas nič ne vprašam, in sedite nazaj, 1tjcr ste bili; če ne, bom poklical paznika«, je miril in grozil sodnik Trinkaus. — »Priseže naj, ona je že večkrat meni v »gsiht« lagala!« jo drdrala Mica, ne da bi si vzela sodnikove besedo kaj resno k srcu. — »Bom poklical paznika, pa bo sedel zraven vas in vas bo krotil!« — »Ne morem pomagati!« se je odrezala jezikava teta. — »Bom pa jaz lahko pomagal, če vi ne! Saj si moram pomagati!« — Ženska je s/kakala od klopi do križa in nazaj, in pričela znova; »Kaj ne, da mora priseči?!« — »Sedaj pa že enkrat tiho bodite, to je moja stvar!«
Ko je Mica vendarle nehala, ker ji je menda zmanjkalo sape, je prišla priča-natakarica do besede. Lepe stvari je pripovedovala o današnji tožiteljici; pred kavarno da hodi in obrekuje pred gositi, ki hočejo vi obtoženčevo kavarno, njenega gospodarja v Vetrinjski ulici. Najbolj vesela ie Mica, če lahko tako odvrne kakega gosta od poseta imenovane kavarne, ki leži 50|etni gospodični v želodcu. Tako je bilo tudi nekega večera, ko je povzročila Mica v hišnih (vratih silen »špektakl«. Prišla je lepo mirno po cestnem hodniku, ko se ji pred vhodom v kavarno v trga .iezik ■/. uzde in prične zmerjati natakarice in kavar-narja. »Udarila me je z dežnikom!«, pravi priča. — »Prosim, da priseže!« zapiska ona. Oči se ji zabliskajo in kot bi razneslo klop pod njo, jo vrže nevidna moč proti natakarici. —- »Pravi nam [vedno k —« nadaljuje priča. — »Kdaj sem rekla k —? Ja, ja, le priseže nnj!», ypada ona,
še kaj — Kovač, ki v zaporu sebi obleke
I V nadaljnem razvoju tega teatra (pred kavarno je dobila baje Mica oni u-darec z dežnikom po čelu, ki ji je glasom obtožnice dal kavarnar, prišedši na boj na divje A m on rte. Priča, ki je bila ves čas incidenčiča navzoča, je odločno trdila, da so gospodar tožiteljice niti dotaknil ni. — »Kajpade, sama se bom tolkla!« je skušala podkrepiti ona obtožbo.
— Priča: »Vse uslužbence kavarne ima ona za k....« — Spet je ogenj v njeni strehi: »Zakaj pa me noben policaj ne prime, če res tako govorim! On je zato tu. Saj vedno »špacira« cd Zemljiča doli in nazaj! Pa me še nikoli ni!« — Zastopnik toženca; »Saj vas bo! Greste kmalu v luknjo!« — Naša Mica pa se nič ne ženira in se zadere na doktorja: »Vas bo, vas !«
Sodnik: »Čujte, vaša stvar bo še enkrat! — Radi zaslišanja novih prič bomo 23. t. m. ob pol 12. zopet poslušali čudno pričevanje tete Mice, če ta čas kaj »vmes ne pride«.
Žane z Iblane je izučen kovač. Ker je več dni brez posla kakor pa na delu, tudi ničesar pod palcem ne premore. Živi kakor filozof Diogenes, ki je bilo samo to njegovo, kar je nosil s seboj. Žanu pa je bilo še to preveč. Kako to?
V	petek zvečer jo je primahal iz Dravske doline, kjer je bil uslužben pri nekem kovaču natančno od 1. do 12. tm. in je obiskal predsednika kovaške zadruge. Žan ga je hotel prisiliti, da mu da podporo za brezposelne, radi česar so ga zaprli.
»Kako si pa vi to predstavljate, da vam mora zadruga dati podporo?«, ja je vprašal sodnik. Žan je oblečen sicer v staro zakrpano in zmečkano vojaško monturo iz vojnih časov in stoji bos pred sodnikom, vendar odvrne samozavestno in odločno: »Mora dajati podporo, mora, to je predpis mojstrov!« — »Če hodite po svetu, da bi vam moral} dajati podporo, kako to mislite? To je za one, ki pridejo po nesreči v pomanjkanje«.
Žana je v zaporu kmalu, ko so ga posadili vanj, prijelo nekaj nerazumljivega in je na drobne kosce raztrgal vse, kar je imel na sebi. »Vi ste raztrgali svojo obleko, kaj ne?« — »Da, sem jo!«
— »Zakaj pa?« — »Nervozen sem bil. Terorizirali so me in ne vem, kaj mi je prišlo v glavo, pa sem vse raztrgal!« — »Kaj pa s to obleko, ki so vam jo dali?«
»Ce me prime, jo bom tudi!« — »Pa, «)e vam jo vzamejo?« — »Saj mi je vseeno! Ce me hočejo terorizirati, naj me pa!« — »Kje imate pa srajco itd?« — »Vse sem razcefral, kar sem imel!« — »Pa klobuk?« — Tega nisem mogel, ker so mi ga vzeli. Sicer bi ga bil tudi!«
»Pa kako je do tega prišlo?« — »Nič ne mislim, saj nič ne vem, kaj mi pride. Nisem kriv. Saj me hočejo tu imeti. Naj me pa imajo!« — »Sedaj imate to grdo obleko. Kako pojdete pa ven?« — »Bom pa v gatah šel, po afri-kausko šel, saj mi je vseeno!« — »Sem že imel takega gospoda, ki mi je prišel v gatah«, je dodal sodnik. — Sedaj pa seje naš Žane z Iblane izdal, češ: »Ne brigam so za jugoslovanske ljudi!« — »Za katere pa?« — tisto, ki nas živijo, ne pa za one. ki nas zatirajo. — »Kdo so to?« — »Brigam se za svojo sestro in druge sorodnike, ki so vi Avstriji«. — K.iko pa da ste potem tu?« — »Ker nisem avstrijski podanik«. — »Zakaj niste gbri optiraH?« _ »Da bi bil vedel, da se mi bo tako godilo, bi bil!«
Potem, ko odsedi Žan teden dni strogega zapora, ga bo spremil stražnik v domačo občino. — »Zakaj si nepotrebne poti in stroške delate?«, je pripomnil
obsojenec, ko je odšel iz dvorane. ________
Mislite priti še nazaj, kaj?« sc ie poslovil sodnik.
Izžrebane srečke
Izžrebane so bile sledeče v naši u-pravi kupljene srečko drž. razredne loterije: št 47725, ‘>1712 in 91714. Dobitki so v upravi na razpolago! Srečke se morajo do 3. septembra obnoviti, sieor bodo prodane drugitn naročnikm. — Uorava »Večejnika«- —
Mariborski in dnevni drobi%
Mezdni spor v lesni industriji in obrti
Zadruga mizarjev sporoča, da so mizarski mojstri napram že znanim zahtevam lesnega delavstva storili vse, kar so mogli.
Vsak nepremišljen povišek mezde bi bil tudi podraženje mizarskih izdelkov in bi se na ta način obremenilo kon-zumente. To ne bi bilo umestno pri sedanji krizi. Po vseh podjetjih in upravah, državnih kakor privatnih, krčijo število delavnih moči in mezd in tudi ni izključeno, da ne pride do tega pri mizarski stroki— Ne želimo, da bi bil kdo na svojih prijemkih prikrajšan; vendar bo pa treba misliti na znižanje mezd. Današnje mezde so bile urejene, ko so bili naši izdelki dražji, danes je pa drugače. Pomočniki so lahko prepričani, da bi se vse storilo, samo da vlada zadovoljstvo, če pa ne gre, se bomo pa morali prilagoditi sedanjim razmeram. — Tako pravi poročilo zadruge dosledno.
Inšpekcija dela v Mariboru je povabila zadrugo mizarskih mojstrov v Mariboru dne 11. t m. k razpravi glede ureditve mezd. Zadruga je določila kot delegate k tej razpravi predsednika, tajnika in še dva mizarska mojstra, da razpravljajo s pomočniki o njih željah. Ker pa niso mogli odobriti pomočniških zahtev, se je razpravljanje preložilo za na poznejši dan. Ker mizarski zadrugi ni bilo mogoče v tem kratkem času obvestiti vseh mojstrov, je sklicala mizarske mojstre k posvetova-nju za jutri, 14. tm-, kar je tudi poročala Inšpekciji dela. —
Mezdni spor v lesni industriji in obrti še ni končan. Nekatera večja lesna podjetja so sprejela delavske mezdne in dru ge zahteve z gotovimi pridržki.
Širši srezki odbor SDS za Maribor.
V	četrtek, 18. avgusta, ob 20. uri, v mali dvorani Narodnega doma seja širšega srezkega odbora za Maribor mesto. Vabimo vse odbornike in zaupnike političnih društev in krajevnih organizacij, da se seje zanesljivo udeleže! Posebnih vabil ne bo. — Odbor. —
Velika vlomna tatvina pri Sv. Ani v Sl. goricah.
Pred dnevi je bil pri Sv. Ani v Slov. goricah v trgovino Maksa Kocbeka izvršen drzen vlom. V noči je skupina 8—10 mož vlomila v trgovino in pokradla raznega blaga v vrednosti 13.218 Din. Med drugim so neznani vlomilci odnesli 39 moških srajc, 25 m cefirja, 70 m belega blaga, 30 m sukna za moške obleke in drugega manufakturnega blaga. Pri odhodu so Jih presenetili sosedje, morali pa so nevarno zasledovanje opustiti, ker so vlomilci streljali na nje s samokresi. Odšli so v smeri proti Radgoni. Upati je, da bodo tatovom kmalu prišli na sled, ker so nekaj ukradenega blaga orožniki že izsledili na nekem semnju v Prekmurju. Domneva se, da so tatvino izvršili cigani. —
Smrtna kosa.
Včeraj popoldne je preminul v Mariboru g. Boštjan Kocbek, davčni nad-upravitelj v pok. Dosegel je visoko starost 83 let. Pogreb se bo vršil v četrtek, 18. tm. ob 17. uri, iz mrtvašnice mestnega pokopališča na pokopališče v Pobrežju. — Včeraj so umrli dalje: 31-letni Ivan Čope ti, zasebnik. Pogreb bo v petek ob 14.; 83 letni Sebastjan Kocbek, davčni nad upravitelj v pokoju. Pogreb bo jutri ob 17. iz mrtvašnice na Pobrežju; l71etni Stanko Česnik, sin železničarja, pogreb jutri ob pol 18. in 10 mesecev stara Ana Marija Klippstiitter, hčerka knjigovodje, pogreb jutri ob 15-iz Loške ulice 5. —
Tatvina denarja.
Minulo noč je bilo pekovskemu vajencu Danijelu Duparju ukradeno iz zaklenjenega kovčka 400 Din. Danijel je že prejšnji teden opazil, da mu manjkata dva bankovca d 10 Din, domneval pa je, da je denar nevede porabil. Uzmovič, kateremu je policija že na sledu, pa so /. malenkostno svoto ni zadovoljil, temveč je ponovno posegel po denarju in docela izpraznil slabo zavarovano blagajno ncpro.vjjdncsa D&odieU. —.
Avstrijsko-ogrski predvojni dolgovi
Leta 1921 je odvzela naša država — baje po nalogu reparacijske komisije — svojim državljanom proti priznanicajn obligacije avstro-ogrskih predvojnih dolgov. Od tedaj je preteklo šest let, a o ureditvi teh dolgov ni slišati skoraj nič.
Mnogo jih je, ki so imeli v teh obligacijah vse premoženje, ki so si je prihif niti za starost. In te bi bilo treba pri fr reditvi teh dolgov v prva vrsti vpošte* vati. Toda, dočitn naša država inozemskim upnikom, ki so združeni v »Caiss« commune« s sedežem v Parizu, že odplačuje obresti, so naši državljani izročeni vladi na milost in nemilost. Oni, ki že leta 1921 niso imeli dovolj zaupanj* v vlado in niso oddali omenjenih obligacij, jih danes lahko po visoki ceni prodajajo inozemskim ali tuzemskim bankam. Drugi pa, ki imajo prdznanice za oddane obligacije, morajo čakati, čakati in zopet čakati. Bil bi že skrajni čas, da prične naša država z odplačili tudi proti lastnim državljanom - upnikom, ki so obligacije državi verno oddali. V interesu države same je namreč, da ima ?*i svojih podanikih zaupanje. Na vprašanja na generalno direkcijo državnih dolgov v Beogradu se dobijo le tolažilni odgovori. V bodoče si bo moral pač vsakdo temeljito premisliti, predno državi kaj odda.
Ni več daleč do volitev. Volilci bi storili prav, da pozovejo poslance, r.aj stavijo tozadevna vprašanja v skupščini. Nikakor namreč ne gre, da odplačuje naša država dolg inozemskim imejiteljeni avstrijsko-ogrskih predvojnih posojili svojim državljanom pa nič.
V	drugih nasledstvenih državah, kakor na primer v Češkoslovaški, so stvar že vzorno uredili.
Težka nesreča pri delu.
Sinoči so pripeljali v mariborsko bolnišnico 18letno Zofijo Lilek, delavko tovarne za papir in lepenko ČeTšak — Sladki vrh, ker ji je stroj močno ranil roko. Nevarnost je. da postane mlado dekle — invalid dela. —
0 Prve češplje na trgu.
Danes so bile na trgu prve češplje, prodajali so jih po 6 Din kg. —
Vodstvo obrtno-nadaljevalne šole v M** riboru
opozarja ponovno, da se je pričela dne 16. t. m. vpisovanje za šolsko 1. 1927-28. Vrši se vsak delavnik od 10—12. ure v mestni posvetovalnici na magistratu. Da bo moglo dobiti vodstvo za ureditev: razredov potrebne podatke čimprej, n*i vajenci in vajenke svojih prijav ne odlagajo na zadnje dneve pred pričetkom pouka. —
Svojim prijateljem in znancem!
Odhajam na novo službeno mesto v Ljubljano. Nad 4 leta sem bil v Mariboru, vzljubil sem ga nad vse, ponose*) sem bil nanj in spoznal sem ga kot vzorno jugoslovansko narodno trdnfa' vo na severni naši meji. V njem sel\ našel dobre in zveste prijatelje in ce, s katerimi sem preživel iepe ' ' smelo trdim, najlepše čase svojega zl ljenja. Težko Vas, dragi prijatelji. 1 ' puščam, ostane mi pa zavest, da ffle Tj hranite v dobrem spominu, kakor tu^ jaz Vas ne bom nikdar pozabil tet P°' vsod. kamor me bo zanesla služba, P°' vdaril, da so mi bili Maribor in v njet moji prijatelji in znanci nad vse drag • Ce mi bo le čas dopuščal, bom rabil, da se vsaj za par uric vr" med Vas. Zdravstvujte! — ^r‘ Paljaga, car. činovnik. —
78
Dr. Jože Sckula
zopet ordinira na Korošici c.
Na naše zadnje poročilo večjega filma prihodnje sC^'on:’0n«. sporoča uprava »Kina U n,!i}tl*!ia
da je kljub ogromni ceni Že ^ .J ^ predmetni fiira »Šah čari c « ^ ga bo v kratkem predvajala ceim dem dni da bo vsakemu dana da » v resnici ogleda to ne<Jo*c* ^
V M a r i & O r ti, cTne 17. VTTI. V)2T.
k v*
Mariborski
V E C E R N I K Jufraf.
Stran 31
Haldukinja Stoja In njena domovina
Piperl med svetovno vojno — Rod Markovičev — Stric in
nečakinja
Stoja Markovič, nečakinja črnogorskega komunista dr. Vukašina Markoviča, ki je na senzacionalen način utekla iz zagrebške ženske jetnišnice, kjer bi morala odsedeti 20 let radi haj-dukovanja, je doma iz Piperov v pod-goriškem okraju.
Piperi so precej visoko skalnato go rovje, ki se mrko dviga nad nizko ležečo Podgorico ter kakor zid okleDa vozno cesto, vodečo iz Podgorice se-verno-vzhodno proti Kolašinu. Piperi Pravijo tudi selu in med skalovjem raztresenim hišam in Piperi so kon* čno tudi prebivalci. Med Piperi ima Prvo besedo rod Markovičev. Vsak tretji prebivalec skalnatih Piperov je Markovič.
Kakor nekdaj Turkom, tako so Piperi med vojno avstrij. okupaciji delali silne preglavice. Ko so maja 1916 avstrijske okupacijske oblasti začele internirati vse Črnogorce, ki so služili kedaj v črnogorski vojski, so Piperi prvi izkopali skrito orožje ter pobegli v svoje skalnate gore. Hajduštvo se je razširilo tudi po drugih gorah, a pi-perško je vsekakor prednjačilo. Male gruče Piperov so zasedle sotesko ter ustavljale velike vojaške transporte. Avstrijci — peš ali na avtomobilih, posamezni ali v velikih oddelkih — so poldrugo leto v največjem strahu motrili temne čeri na dolgi poti nad Podgorico do Leve Reke. Na Peljevem Bregu so bili Piperi posebno agresivni. Če so vzeli na piko kakega posebno okrutnega okupatorja, so ga tudi zajeli, pa če je potoval v senci celega
gozda bajonetov. Navadnih razbojnikov pa med Piperi ni bilo več kot drugod po Črni gori med političnimi ustaši.
Dr. Vukašin Markovič se je že v mladosti za dolga leta poslovil od Piperov. Študiral je v Nemčiji, Angliji in Rusiji. Ob izbruhu balkanske vojne je prišel z rusko misijo Rdečega križa na bojišče, kjer je ostal tudi par let svetovne vojne. Rojaki so ga spoznali kot izbornega zdravnika, zlasti kirurga. L. 1920 je prišel domov. Ko so se stari črnogorski rodovi radi politike zelo sprli, se je doktorja oprijel glas skrajno nevarnega boljševika. Iz ječe je dvakrat utekel. Prvič v hribe, drugič preko meje. Sedaj je zopet v Rusiji.
Ko je bil v gorah, se mu je pridružila mlada rtečakinja Stoja. Prijeli so jo, pa je utekla iz podgoriškega zapo* ra. Drugič so jo zajeli po hudem boju. Poslali so jo v zagrebško žensko jetni-šnico, katero upravljajo redovnice. Stoja se je vzorno obnašala. Dvakrat jo je obiskal neki Radule Markovič, ki se je izdajal za njenega brata. Pri tretjem obisku sta pa oba mimo iznena-dene redovnice smuknila skozi vrata, skozi ograjo in preko železniškega nasipa na cesto, kjer je že pripravljen čakal avtomobil. Policija išče ubežnico po Zagrebu in okolici, izgleda pa, da je ona že dalje, ker se iz skrbno zasnovanega bega iz ječe da sklepati na dobro organizacijo pota v svobodo.
Gad v obleki
Sončenje je priznana zdravilna moč in vsak. kdor le more, se radevolje posluži tega cenega sredstva. Mnogo jih samo radi višinskih sončnih žarkov hiti na naše hribe, kjer se po več or izpostavljajo njihovi sili. Isto se na letoviščih in čisto blizu mesta, v Bistrici in mestni kopeli od Dravi. Zadnjič sem celo srečal nekega navdušenca, ki je bos in v samih kopalkah več dni kolovratil po pohorskih višinah.
Jaz tudi vsako priliko porabim za sončenje. Nisem sicer idealno črn kakor vidim druge, za pol Arabca pa sem že spravil črne barve na svoja Pleča. Ko se zadnjič nekje tako pri-CCn°. 'zastavljam prijetnemu vplivu KOrkih sončnih žarkov kraj bistre vo-m brezskrbno položim, bolje re* ve vJzem obleko na kamenje zra-I ne vem n,Č’ ^daj sem za* nPw i pa* sem trdno in še le čez je kar o a.-spet Prišel k zavesti. Pot
ietna je vhI'mP0 meni’ ,ia< kako pTi* Ni jra večk. trenutkih hladna voda. sončen čofan r užitka, ko dobro pre-užitku se no n° Vodi- teni divncm oblačiti. Najpref*adi pričnem mirn0 potem pa sedem' <LPokriiem s sra!co-kriti doline eSeSlg,T začutim naenkrat, da se*nJ'-S m gornjo obleko, ki je rach zbe ne smem imenovati 7 »r !se jta imenom. J3SHke^S' 21®.* in Prekotava. Najprej
oZ,Zda« " S? žaba:	W
mestu. ’	sablje samo na enem
kopaESrv1 oblS.1 Sc veda"? ^
Iha^belouška ? ^V^mrtnem T^°'" z razumljivo previdnostjo začnem”« & Časi zopet sleči obleko raz S P zdajci zagledam zadnji konec gadT ki se vznemirjena rije dalje za nreo-i
»Sl ke °kekai Začnem mislid ai
naj krepko primem in bliskovito mtro odstranim od noge? Kaj pa če £ zamotan in ga ne bom dovoli’na-“K' izvleči? C,tim tudi či"f„ uzu noge njegovo nevarno glavo nac-i Vzncniirici& mirno čakal, da ga čaci izvlečem na svetlo? Koliko fc"*sa sploh rabi, da mi lahko zapiči
svoja zoba v mečo in me smrtno za* strupi? In kdo je blizu, ki bi mi mogel pomagati? S tem ni nič. Vlečem torej plašno naprej, skoraj nevidno počasi se bliža obleka koncu prstov. Vražja zalega še menda ne opazi, kako previdno jo vlečem preko prstov. Zdaj je doli!
Kakor bi ustrelil skočim po konci in v velikem loku vržem nevarno obleko od sebe. Ves poten od smrtnega strahu si globoko oddahnem in se — zbudim.
Ta nevarna dogodba se mi je namreč sinoči samo sanjala. Arnuš.
Charleston pod davkom
Mnogokrat se je že v šali predlagalo finančnim ministrom, ki so bili v skrbeh radi budžeta, naj bi se uvedel davek na ples. In zdaj je v resnici prišlo do »charleston- davka«. Zaenkrat še samo v rumunskem kopališču Te-kirghoil, kjer je župan naložil vsakemu charleston-plesalcu denarno kazen v znesku 2000 lejev. Kljub revolucijo-narnemu razpoloženju je vsled te na-redbe število oboževalcev charlesto-na padlo, ker je pač le malo takih, ki bi si po vseh pravilih umetnosti in s spremljevanjem godbe izvijali noge, povrh pa še plačali 2000 lejev. S pomočjo charlestona si torej tekirghiol-ski župan ne bo mogel napolniti blagajne. Sicer pa baje to tudi ni bil nje* gov namen, saj je pri vseh ostalih plesih ostal hladnokrven. Celo blues je našel muost v njegovih očeh in nazadnje tudi proti tangu ni ugovarjal. Ampak charleston! Charleston, pri katerem se ne ve, ali je plesalcem resno ali se pa hočejo oprati svojih grehov s tem krčevitim gibanjem, tej paradi nog, katerih lastnikov ni tako lahko ugotoviti. Tako je župan v Te-kirghiolu še enkrat podčrtal naredbo
o	davku na charleston. Drugod terkir-ghiolski župan ni^ tako zagrizen v moralo. V kopališču n. pr. se pred njegovimi očmi odigrava kopališko življenje v najmodernejših formah.
Obrtniški sestanek v Rogaški Slatini
Na- inicijativo Slovenskega obrtnega društva v Celju se je vršil na praznik, 15. L m. obrtniški zlet v Rogaško Slatino, zvezan z obrtniškim sestankom. Udeležba je bila povsem zadovoljujoča in v prijateljski družbi se je strnilo v Rogaški Slatini obrtništvo iz Celja, Maribora, Ljubljane, Ptuja, Rajhenburga itd. Žal smo pogrešali dva borca za obrtništvo Ivana Rebeka iz Celja, ki se vsled obolelosti ni mogel udeležiti sestanka in Jakoba Zadravca, ki je bil zadržan.
V	hotelu »Pri pošti« se je vršil popoldne obrtni šl^ sestanek, katerega je vodil g. Kolšek, čevljarski mojster iz Celja, Poročal je nato načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Josip Rebek o obrtniškem položaju jn se dotaknil zlasti za obrtništvo važnega vprašanja zborničnih volitev. Poudarjal je, da mora biti zbornica strogo ločena od politike, da morajo v njej odločevati samo gospodarski krogi ter da ima obrt ništvo neglede na strankarsko pripadnost na Zbornici enake interese. Naše organizacije so zato pripravljene prožiti roko vsakomur, ki želi iskrenega, od vsa ke strankarske politike popolnoma izločenega sporazuma.
Miho Vahtar, zastopnik mariborskega obrtništva je ostro obsojal razpust Zbornice. Tajnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani Ivan Kaiser je poročal o novem volilnem redu in je očrtal vzroke, ki so ustvarili ta famozni volilni red. Pri volitvah Zbornice bodo imeli glasovalno pravico tudi oni, ki na delovanju zbornice ne morejo biti zainteresirani, ki niso obrtniki, trgovci niti industrijo!. Z uvrstitvijo teh »volilcev« se je pokazal prozorno namen, ki so ga imeli tisti, ki so bili na razpustu zbornice zainteresirani in so si s takim volilnim redom hoteli zasigurati v zbornici večino. Razpust Zbornice, razpis novih volitev in nova volilna uredba je delo politike, katere vmešavanje v naše gospodarske zadeve pa odločno odklanjamo. Po debati je bilo sklenjeno, da se na merodajnih mestih ponovno protestira proti novemu volilnemu redu ter se apelira na zborničnega komisarja, da pri sestavi predloga za zbornični volilni odbor uvažuje tudi stanovske organizacije.
Razpravljalo se je še o šušmarstvu in drugih važnih obrtniških vprašanjih. Iz cele prireditve pa se je odiražala volja za krepko sodelovanje v obrtniških organizacijah. Naj bi temu lepemu sestanku sledili še drugi taki, ki bodo ustvarjali vez med obrtništvom in dvigali stanovsko zavest.
Čudna svoboda.
Ravnatelj kaznilnice jetniku: »Prestali ste svojo kazen. Kaznilnico lahko takoj zapustite in ste svobodni. —• Vaša soproga vas že pričakuje pred vhodom«.
i	kaznjenec: »In temu pravite svo-
bodil ?!«
Strašna „črna vdova"
Neka vrsta pajkov je v mnogih krajih južne Kalifornije in Arieone povzročila med prebivalstvom strahovito paniko. Tej vrsti pajkov, ki nosi znanstveno ime latrodectus naetans, je ljudstvo dalo ime »črna vdova«. Pajki so silno strupeni in povzroča njih pik v večini slučajev neizogibno smrt v 24. urah. V Ariconi so ti pajki v zadnjem času posebno nevarni. V bolnišnici je več ljudi pomrlo in se je pri prvih, slučajih mislilo na drugovrstno zastrupljanje krvi. Šele ponovni slučaji so dokazali, da so povod nagle smrti strašni orni pajki.
S čim se zabava predsednik društva za varstvo živali.
Rrcd policijskem sodiščem v Eppingu na Angleškem sta se morala zagovarjati dva preprosta delavska zakonca, ker sta na svojem nedeljskem izletu v nekem panku razbija ptičjo past, v, katero ^ jfi že nalovilo nad 40 vrabcev. Ptiči s*o v pasti frfotali sem in tja, nekateri so si žo razbili glave in vse to je izletnika tako ogorčilo, da sta past razbila in dala ptičem svobodo. Policijski sodnik je upravičenost ogorčenja sicer priznal, naložil je pa odškodnino za razbito past i«i kletko. Začudeni dvojici je še razodel, da je lastnik ptičje pasti lord Lam-bourne, ki je predsednik društva z» varstvo živali.
Spori
Čitajte Večernik!
ViUacher Sp. V. : ISSK Maribor.
Prihodnjo nedeljo gostuje v Mariboru prvovrstno avstrijsko moštvo iz Beljaka, ki je že ponovno nastopilo proti tukajšnjim klubom, vedno zmagovalno. Niti Maribor, niti Rapid nista dorastla reprezentantu Koroške. V poslednjih nasto pih so Beljačani dosegli izredno ugodne rezultate: Celovškega prvaka so porazili v prvenstveni s 7:0, ljubljanski Slovan jim je podlegel s 5:0, Primorje s 4:3; proti WAC pa so podlegli s 5:3, kar dokazuje, da je moštvo v izredni formi in da bo nedeljska tekma nudila res prvovrsten šport.
Njihovi proitivnik ISSK Maribor, ki je minulo nedeljo v Celju podlegel Atle-tikom, bo imel izredno težko nalogo. Napeti bo moral vse moči, da izvojuje vsaj časten rezultat. Domačini imajo sicer prednost v tem, ker igrajo gostje v soboto proti celjskim Ati etikom, vendar tudi to ne zmanjšuje bojazni, da bo domače moštvo spričo neodločnosti pred goalom podleglo v prevelikem razmerju.
Graškj Sturm v Mariboru.
Začetkom prihodnjega meseca bo gostovala v Mariboru proti ISSK Mariboru drugo graško moštvo SK Sturm. Nogometna sekcija ISSK'Maribora kaže za jesensko sezono izredno živahnost i« poleg drugih senzacij v nogometu pripravlja tudi gostovanje Gmdjanskega, Ilirije in drugih dobrih moštev, tako da pride športna javnost v jeseni v vsakem oziru na račun. Žal, da prvenstvene im pokalne tekme zasedejo preveč terminov, sicer bi vladala v nogometu še večja živahnost in bi se lahko športnikom nudilo več razvedrila.
MOLNP (službeno).
Jutri, v četrtek 18. t. m. pri »Zamorcu« ob 20. seja MO.
Motoklub MaribOi
priredi v nedeljo dne 21. avgusta klubsko vožnjo v Poljčane k svojemu članu Pepu Baumanu. Vsi motociklisti naj se zberejo določenega dne do 14. na Glavnem trgu, odkoder je potem odhod proti Poljčanom. Na klubsko vožnjo jo Motoklub Maribor povabil tudi člane novoustanovljenega Motokluba Celje, ki se pridružijo v Poljčanah. Člani Motokluba se pozivajo, da se klubske vožnje brez izjeme udeleže. Kdor ima fotoaparat, naj ga vzame s seboj. — Motoklub Maribor.	; |;	:	.
Hvalevredna uporaba starih švedskih gradov.
Na Švedskem so hvalevredno uporabili stare gradove, spomenike slavnih viteških časov. Šef švedskega nacionalnega muzej je izdelal načrt, po katerem so se mnogi gradovi preuredili v muzeje in galerije slik in drugih umetnin. Drugi gradovi pa služijo človekoljubnim namenom. Eni so preurejeni v hiralnice, drugi p«, v letovišča otrok in bolnikov. Tako dobro kot Švedska še ni nobena dežela uporabila svojih zgodovinskih spomenikov.
Ni povoda za razburjenje.
V	tramvaju se spre nervozni pot* nik s še bolj nervozno damo in jo hoče takole odpraviti: »Molčite že enkrat, stara vlačuga!«
Dama se obrne k drugemu poleg nje sedečemu gopsodu, češ: »Kaj pravite vi k taki brezmejni nesramnosti?«
Dobila pa je naslednji pomirjevalni odgovor: »Nikar se ne razburjajte gospa; jaz sem že pred 30 leti opustil svoj poklic, pa mi ljudje še vedno dosledno pravijo: gospod apotekar...«
Težko ustreči.
— Rada bi kupila primerno lepo darilo za svojega moža.
— Krasne kravate smo ravnokar Prejeli, gospa. Izvolite pariške ali dunajske ?
—Ne, ne, moj mož nosi brado. v — Potem pa gotovo lahko postrežem z lepim modnim telovnikom?
Tudi ne, on nosi namreč dolgo polno brado.
— Hm, tu pa more priti v poštev samo še par nizkih copat.
E. O. Brat:
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena. 86
Dodd je izstopil pred hotelom »Jokahama« in hitel v poslopje. Jack pa je že opazil na oknu drugega nadstropja žensko, ki je gledala na ulico. Srce mu je poskočilo od radosti: bila je Polly. A že je izginila.
Ali naj steče kar precej navzgor? — Ne, mirno! Zdajle je Dodd gotovo pri nji in poroča. Potem pa se umakne v svojo sobo na delo. A kako ležita njuni sobi?
Stopil je k vratarju in vprašal po Amerikanki mrs. Polly Bell. Zvedel je vse. Tudi, da stanuje njen spremljevalec, mister Bobby Dodd le dve sobi dalje, a na drugi strani hodnika.
»Dama je moja svakinja. Lepo jo presenetim,« je dejal Jack smehljaje vratarju in odšel.
»Allright!« je odgovoril vratar in salutiral.
Jack je stopal po prstih in se oziral oprezno. Nerodno bi pa le bilo srečati Dodda. A šlo je vse po sreči. Hitro se je orijentiral, našel številko Polane sobe, pritisnil kljuko in vstopil.
»Ah!« je vzkliknila Polly in mu že ležala okoli vratu.
»Tiho! Ne besedice!« je šepetal. »Vzemi klobuk in denar — odpeljem te. — Zvečer se vrneš. In odprl je vrata ter po prstih stekel po stopnicah k jinrikši. Par hipov nato je pritekla tudi Polly, zle3 zla k Jacku, in džin je cepetal do hotela »Tokio«...
XXXII.
"" NA TIHEM OCEANU.
Eno uro je divjal Bobby Dodd po hotelskem vestibulu, dirjal gor in dol ter tiho preklinjal. Najrajši bi bil portirja zboksal. Tepec, da mu ni prišel povedat takoj, ko se je oglasil tisti »svak«! To je Jack Bell, tat milijonski! Nesramnež! Odvedel mu je svojo ženo zopet kar izpred nosa. Kaj naj stori? Telefoniral je amerikanskemu konzulatu, da je zločincu že na sledu in naj mu za božjo voljo pošljejo legitimacijo. Toda odgovorili so mu, da mora legitimacijo še aprobirati japonska politična oblast ter da jo prav zanesljivo prejme do naslednjega dne še pred obedom ... A kje sta? Ali se morda Polly sploh več ne vrne? Moj Bog, srce se mu je skrčilo v jezi in boli. 2e debeli dve uri je ni nazaj . .. Večeri se . . .
Tedaj se je ustavila pred hotelom jinrikša, in iz nje je skočila Polly, vesela, smehljajoča se in vsa sveža.
Dodd bi bil najrajši zatulil od zavisti in ljubosumnosti. »Kar vidi se ji,« si je mislil, »da je še vsa vroča od njegovih poljubov!«
Toda samo bled je bil, ko jo je pozdravil in tiho sikal:
»Zopet ste me izdala, milostiva, in jaz . . . jaz sem žalosten!«
Ona pa mu je ponudila ročico, ki jo je vneto poljubil.
»Ne, ne, nisem vas izdala! Res ne, gospod prijatelj!« je dejala. »Nasprotno. Za vas sem delala.
V	par dneh ga izlahka primete!«
Dodd je prisluhnil, a ni verjel ne besedice. »Ali je mogoče? Kje pa je?« je vprašal mirno.
»Pravkar se je odpeljal z angleškim parnikom King Ed\vard v Valparaiso. Jutri zvečer odplove severno amerikanski brzi parnik Klondyke v isti smeri. Dohitiva ga, morda celo prehitiva in vi. . .«
A Dodd je že ni poslušal več. Zavihtel je čepico, poklical džina in se odpeljal na amerikanski konzulat. Tam je razgrajal tako dolgo, da so končno brzojavili za parnikom King Edward: »Na krovu je amerikanski milijonski tat — Jack Bell —; naj ga aretirajo ter izroče policiji v Honolulu ali v Val-paraisu.
Vesel se je vrnil Dodd v hotel in vesela je bila tudi Polly.
»Dobro ste storili! Zdaj nama ne uide! Veste, ampak meni se je zdel zopet čisto blazen . i . Kar bala sem se ga . . .« je pripovedovala . . .
Dodd in Polly sta najboljše volje večerjala ter odšla zgodaj spat.
Jack pa sploh ni bil na angleškem parniku, nego se je šel v družbi kapetana Kongorua poslovit na francoski parnik od poročnika Buteaua. Večerjali so imenitno, nazadnje šampanizirali ter se pobratili. In ko sta bila nova prijatelja dovolj vinjena, je Jack naprosil Buteaua, naj mu naroči na Klon-dyke za jutri zvečer lep prostorček v kabini. Čisto pozabil je na to! Morda bi Buteau to izlahka opravil telefonično. In legitimacijo in vse potne liste so mu vzeli v sahalinski katorgi. Naj mu torej Buteau napiše kakšen papir, ki bo zalegel ter naj razloži Amerikancem, da imajo opraviti s profesorjem, znanstvenikom iz Germanije, toda slovanskega ro3 du ter navdušenega častilca Francije, Japonske in Zedinjenih držav.
Buteau je bil kavalir in dovolj vesel, da je prijatelju ustregel rad.
»Samo ime in priimek!«
»Eh, mojega slovanskega imena in priimka ne zapiše noben Amerikanec!« je dejal Jack malomarno. »Telefoniraj: Ralph Smithson! — pa je čisto pravilno.«
In Buteau mu je napisal tudi legitimacijo in priložil svojo posetnico. Vse je bilo v redu in pili so do ranega jutra.
Skoraj do obeda je spal Jack. Popoldne je poiskal brivca, nakupil ondi raznih pomad za lase, mastiksa in črno ter belo umetno brado.
Zvečer je bil med prvimi potniki že star An* glež na Klondyke. Seboj je imel le srednje velik kovčeg. Tako je šel na krov in opazoval vstopajoče potnike. Končno sta se pripeljala Polly in Dodd. Vsak v svoji jinrikši; a na tretji in četrti jin* rikši so vozili za njima prtljago. Dolgo je trajalo vkrcavanje, dolgo pregledovanje potnikov, končno je parnik krenil v določeno smer.
Jack je medtem že dognal, kje je Pollyna in kje Doddova kabina. Potem je šel večerjat in ju je od-daleč opazoval iz svojega kota.
Ko sta odhajala, se je Polly skrivoma ozrla po dvorani. Neki gospod s sivkasto angleško brado je dvignil desnico in se počešljal po glavi. To ji je zadoščalo . . .
Se nekoliko je Jack posedel, plačal počasi in odšel. A ne v svojo, nego v Pollyno kabino , . .
». .. a če se ti ne posreči?« je vprašala Polly, ki se ji je zdelo vendarle gorostasno, kar name« rava Jack.
»Posreči se! A če se n e — no, na ladji ostane* mo vendarle skupaj. Bakrovi papirji se dvigajo .. • vsak dan nekoliko, do doma pa je še daleč — in Bog ve, kako dolgo bomo še potrebovali do Chicaga! — Zaupaj! Ampak tega nadutega detektiva moram vsekakor še enkrat izpeljati na led. Za kazen, da me je tako izvrstno preganjal in da se je upal misliti na tvojo nezvestobo . . .«
»Ne, ne, nikar mu ne zameri!« je prosila Polly. »Če se je zaljubil — no, saj si se celo ti! Ampak kavalir mi je bil vso pot in skrbel je zame prav izredno pozorno.«
»Tudi to mu poplačam,« je dejal Jack . . .
Okoli osmih zvečer so dospeli do Honolula, in Dodd je takoj tekel na kopno. Parnik pa je moral še do jutra nalagati premog. In nato se je polagoma odpravljal na pot v Valparaiso.
Dodd je medtem pri policiji dognal, da je vozil King Edward le Japonce in Kitajce ter da je kapetan sporočil, naj povedo detektivu Doddu, da ni na njegovem krovu nobenega milijonskega tatu.
»Kapetan je prevaran«, je dejal Dodd. »Tat je prav gotovo na njegovi ladji, a zopet preoblečen in maskiran .. . kakor Japonec ali Kitajec. No, v Val-paraisu ga dobim. Klondyke prehiti Ed\varda za pol dneva!«
(Dalje prihodnjič.)
Mali oglati, ki »lužijo v poers-kovalna in oocljalna namen« AbCinstva: vsaka beseda 30 p, najmanjši znesek Din 5'—
Ženitve, dopisovanj« In oglasi trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beaada 50 p. najmanjii znesek Din 10’—
Vafcljne za sladoled, vseh vrst kekse, biškote in drugo najfinejše pecivo priporoča delikatesna trgovina Franc Kurinčič, Aleksandrova c. 31, poleg glavnega kolodvora. Zaloga slovite domače tvornice keksov V. Bizjak in drug, Rog. Slatina.	369
Hišo s gospodarskim poslopjem ali samo hišo z vrtom, vse s posestvom ali brez njega kupim v Kamnici ali v bližnjem delu Maribora. Ponudbe na upravo pod Kamnica št. 783.	783
Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa in kisa za kumarce dobite po ugodnih cenah v trgovini
Gosposka ul. 19
Postrežba točna. — Za obilen obisk se priporoča
Jakob Perhavec
tovarna za izdelovanje likerjev,
dezertnlh vin in sirupov	423
Hrastova vežna vrata,
tnougaza perilo (Wascherolle) ter omara za led se proda, vprašati Frankopanova U. I. levo.	782
Pridna gostilničarska kuharl£-
išče službe. Naslov v upravi. 781
Knjige veže od priproste do umetniško dovršene vezave solidno in ceno atelje za umetno knjigoveštvo Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ul. 24 in 37.	428
Vinski'
kamen
kupujtm In prevzamem
iz kleti prodijsle« od 50 kg n* prej. *
Karol Schwarz
betel „Črnl orel" Maribor, Grajski trg 1.
Qrepp de chine
od Din 60-— neprej »e debi »smo pri 6a
I. Trpln-u, Maribor, Glavni trg 17
Najfinejie Cajno maslo
iz sladke pastelizlrane smetane od Prve prekmurske mlekar ne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič Aleksandrova cesta 31.	370
Na obroke
od 280 do 300 Din mesečno!
100
popolnih spalnih sob, obsegajočih po 2 postelji, 2 omari, 2 nočni omarici in 1 psiho. Svetla in temna izdelava iz hrastovine, javarovega lesa, dušene bukovine in brestovine. Prvovrstno, trpežno delo! Cena sobi po izberi od Din 5000 do Din 7000, odplačljivo v 6—12 in 18 mesečnih obrokih. Ogled brezobvezen! Razen tega največje skladišče žimnic, divanov, otoman in klubnih garnitur lastne izdelave, dalje preprog, pregrinjal, zagrinjal itd. Trgovina s pohištvom
Ernest Zelenka
^71
Maribor, Ulica 10. oktobra
brez posebnega obvestila
Potrti neizmerne isloiti naznanjsmo vtem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, ozir. oče, stari oče in stric gospod	734
Boštjan Kocbek
davčni nadupravitalj v p.
v toiek dne 16. avguita 1927 ob ‘/«14. uri po dolgi težki bolezni In previden a tolažili »v. veie v H4. letu svoje dobe boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnega se vrši v četrtek, dne 18. avgusta 1927 ob 17. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 19. avgusta 1927 ob 7. uri v stolni In mestni župni cerkvi.
Maribor, dne 17. avgusta 1927.
Alojzija Kocbek, aoproga - Milena Malin, roj. Kocbek, 1 čerka
Vsi . a a o >dnlkl.	___
Izdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna S. d., predstav*#*
Stanko Detelav Mariboru.