* Poštnina pU^šT^gofovIn Cena 1 Din • ' / t *** "•V-. ;iV v>3n M<*r4& Leto I. (Vlil.), štev. 87 Maribor, sreda, 17. avgusta 1927 »JUTRA« khaja razun nedelj® in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 ^8,]s mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doetavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po Urifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova »lici K. 4 KB 0 neuspehu nemškega oceanskega poleta Steba vremenska poročila — V zadnem hipu spremenjena smer — Vrnitev letala „Bremen“ — Pred novim poskusom Pregovor; naglica ni nikdar prida — 6e je korenito uveljavil pri nemškem Poskusu prekooceanskega poleta. Do startanja so od hamburške vremenske opazovalnice prihajala neugodna poročila, bilo je pa vse v tako mrzličnem Popravljanju, da se ni dalo več čakati, ali — kar bi bilo še boljše — poleta odložiti. Samo smer so spremenili v zadnjem !:i-Pu in sicer mesto preko Holandske severno preko Helgolanda severne škotske obale in Orkney-otokov, odkoder naj bi Slo naravnost na Cap Race v Novi Fund landiji. Letalo »Bremen« se je nepoškodovano 'vrnilo vi Dessau. Takoj za Dublinom je Prišlo v neprodirno meglo in silen dež ob tako močnem viharju, da je bila tudi vrnitev veliko delo in uspeh v zrakoplo-Vao-tebničnem pogledu. Ponovitev poskusa je enim bolj, drugim manj na jeziku, v glavi pa vsem enako. Voditelja velike tovarne za zrakoplove in letala profesor Junkers in ravnatelj Sachsenberg sta redkobesedna, piloti pa vneto zatrjujejo, da bodo čimprej poskus ponovili. Na novo star-tanje »Evrope« je vsled poškodb težko misliti, letalo »Bremen« pa lahko zopet Pričetek odločilnega volilnega boja Kandidatura dr. Spahe v Južni Srbiii še vedno kamen spodtike med vladnima strankama vprašanje med obema vladnima stran kama vsekakor še ni razčiščeno in se pričakuje, da bo rešeno morda sedaj na Bledu. Ker je potekel rok za vladanje kandidatnih list, se pripravljajo vse stran ke na najenergičnejši volilni boj. Za prihodnje dni so sklicana številna zborovanja po vsej državi. Skoro vsi ministri so na agitacijskem potovanju. V posameznih strankah vlada popoln razkol. V mestu Zagrebu in zagrebškem volilnem okrožju je vloženih me manj kakor 12 kandidatnih list, v Zagrebu samem imajo radikali dve kandidatni listi. poskusi svojo srečo. Pilota Ristics in Edzard si še iščeta novo letalo. V Parizu so z največjo pozornostjo zasledovali in beležili vse etape nemškega poskusa. List »Intransigeant« je mnenja, da je glede na vremensko situacijo treba pohvaliti pogum nemških letalcev, nestrpnost pa grajati. Pri takem vremenu je škoda vsakega poskusa. Francoski pilot Coste je za prekooceanski polet pripravljen in smatra za svojega najnevarnejšega tekmeca Nemca Koennecke. Z velikim odobravanjem se sprejema zatrdilo francoskega pilota, da ga nemški poskus ne more pripraviti do tega, da bi le eno uro prej startal, pre-dno bodo vremenske razmere primerne ter tako nepremišljeno iz samega častihlepja vse stavil na eno samo kocko. Veliko bolj kot zrakoplovci je pa nestrpna francoska javnost. Mnogi listi skušajo to nestrpnost pomiriti, a nimajo pravega uspeha. Na letalskem parku Le Bouirget je vse v popolni pripravljenosti. Newyorško poročilo govori o veliki sreči, da se je letalo »Bremen« še pravočasno vrnilo. Od novo-angleške obale do Grand Banksa divja namreč strašen vihar in so morali iz Bostona ustaviti celo morski promet ob obali. BEOGRAD, 17. avgusta. Težišče Političnega življenja je sedaj na Bledu, kjer se mudita ministrski predsednik Vukičevič in zunanji minister Marinkovič. Vladi še vedno dela velike neprilike kandidatura ministra dr. Spaha v Južni Srbiji. Dočim nagla sa vodja demokratov, Ljuba Davido-v’ da je to vprašanje za Demokrat-l lzai-5nico že končno rešeno, ker odhnr nat“ro dobil strankin glavni stalSEhi 5a ie radikali še vedno na netnlrJ- Pon?eni ta kandidatura zo strank* R »,ente bivše džemijetske nio te era Se Pravzaprav sa* mo tega, da bodo oni vsled te kandidature mnogo zgubili na glasovih. To Silen potres v Turke-stanu MOSKVA, 17. avgusta. V Namanganu v Turkestanu jo bilo od pondeljka naprej okoli 130 izredno močnih potresnih sunkov. Po dosedanjih poročilih je bilo približno 1.500 hi§ porušenih. Na tisoče ljudi 30 brez strehe. LETALSKE SENZACIJE. NLWH)RK, 17. avgusta. Znana ameriška letalka lady Roi se je smrtno ponesrečila. V Johnstonu jo je zadel neki propeler in ji razbil glavo. NEWYORK, 17. avgusta. O Oack-Jandu je bil včeraj otvorjen letalski miting. Gre za polet na Havajske Ptoke. Od 50 letal je bilo aprobiranih samo 9. Od teh se je moralo 5 zopet ostali štirje pa nadaljujejo po-^ v Honolulu, Nova grška vlada ATENE, 17. avgUstai Kljub velikim težkočam se jo Zaimisu posrečilo, da ie sestavil novo vlado, večinoma iz dosedanjih ministrov. Zaimis je prevzel poleg predsedstva še notranji portfelj, zunanji minister je ostal Michalokopulos. Vodja royalistov Metaxas je odklonil vstop v vlado, ker ni dobil notranjega portfelja, prometno, justično ali poljedelsko ministrstvo pa ni Iiotel prevzeti. Nova vlada ho že danes zaprisežena. Zbornica sc sestane v pondeljek in bo podala vlada na tej seji svojo programno izjavo. Obnovitev procesa SaccO'Vanzetti. NEWYORK, 17. avgust. Najvišje sodišče države Massachussets je pričelo razpravo o obnovitvi procesa Sacco-Vanzetti. Odločitev pade v petek. Pričakuje se, da bo proces obnovljen. Tragedija dveh bratov na Savi Da reši brata, žrtvoval svoje življenje V Babini Gredi v Sremu se je v nedeljo pripetil tragičen dogodek, katerega žrtev je postal znani osiješki športnik arbiturijent Večeslav Bartovski. Odšel je v Babino gredo, kjer se je pri sorodnikih že mudil njegov brat Franjo. Skupaj sta odšla na Savo, da se kopata. Ko je Franjo priplaval sredi Save, je začutil, da mu pojemajo moči. Obupno je pričel klicati na pomoč; »Slavko, pomaga, jaz tonem!« Brat je odplaval k onemoglemu Franju in ga skušal rešiti, pri tem pa je sam onemogel. Ko je Franjo opazil, da se potaplja brat, mn je zakl!« cal: »Reši se sam, jaz sem itak izgubljen«. Tragična igra neprizanesljive usod« pa je nanesla, da se je Franjo rešil smrti, dočim so njegovega brata Večeslava, ki mu je prišel na pomoč, zagrnili valovi* Kakor hitro je Franjo dosegel breg, j« poklical na pomoč vaščane, ki pa so zaman iskali utopljenca. Po neuspeli akciji vaških ribičev je padel Franjo žalosti za izgubljenim bratom v nezavest. Pastele iz človeškega mesa Sibirski prognanec, ki je delal 60 let paštete iz človeškega mesa — Sedemdeset njegovih žrtev Ime Landru, zverine v človeški podobi, ki je sežgal v Parizu pred leti nič manj kot kakor 11 svojih žen, je gotovo še vsem v živem, čeprav strašnem spominu. Leto kasneje so imeli tudi v Nemčiji podoben škandal, ki je zgrozil ves kulturni svet in osramotil vso Nemčijo. Perverzni Haar-mann je namreč pobijal svoje zapeljane žrtve, skuhal njihovo meso in ga potem prodajal svojim odjemalcem. Podobne strašne stvari so odkrile sedaj oblasti v Sibiriji. V Sibiriji je nedavno umrl v starosti 93 let Gregor Domišenko, ki je bil pred 60. leti pregnan v sibirsko samoto. Tam si je ustvaril na osamljenem kraju krčmo s prenočišči, kakršne značijo v neizmernih sibirskih daljavah kakor pri nas večje železniške postaje. Po njegovi smrti so odkrili orožniki strašne stvari. V jami poleg pokojnikove krčme so izkopali okostja kakih 70 ljudi in 6 sodov shranje* nega človeškega mesa. Kmalu se je posrečilo preiskovalnim organom priti celi neverjetni stvari do jedra. Domišenko je svoje goste omamil z žganjem ter jih pobijal kakor v klavnici. Njihovo meso pa je prirejal za najfinejše paštete, kakršnih niso dobili potniki daleč okoli... Baje so se sicer ljudje večkrat povpraševali, kje je ta ali oni potnik, ki je prišel v krčmo, iz nje pa ga nik* do ni videl oditi. V takem slučaju je Domišenko s smehljajem na ustih odvrnil: »Bože moj, odšel je že pred solnčnim vzhodom!« , : Natančnega števila onih žrtev, čl-jih meso je uživalo sto in sto potnikov, pa seveda nikoli ne bo mogoče ugotoviti, kajti 60-letna doba je le malo predolga za take preiskave! Zmrznil na Mont Blanc-u. Iz Saint Gervaisa pod Mont Blancom na Francoskem javljajo o nesreči neke skupine nemških planincev, ki so se napotili brez vodnika proti vrhn. V gosti megli so izgubili markacijo in so morali prenočiti na prostem. Strahovitega mraza ni prestala 401etna Ivana Dunn iz KOlna, ki jo je rešilna ekspedicija prinesla mrtvo v dolino. Za avto prodal svojo ženo. Neki delavec v lichtenburških rudnikih na Angleškem je prišel v take denarne stiske, da je sklenil prodati svojo lastno ženo. Dogovoril se je z nekim prijateljem, ki mu je obljubil za ženo tovorni avto in 10 funtov, to je okoli 3000 Din. Kupčija je bila izvršena in žena se je preselila k novemu »soprogu«. Kmalu pa se ji je zahotelo po prvotnem življenj »kem drugu in je utekla k njemu. Prikrajšani kupce je seveda zahteval nazaj avto in denar, ki pa nm ga pravi mož noče dati, češ da ni imel nadzorstva nad svojo ženo, ko je bila pri drugem. Morilec na debelo v Berlinu. Včasih so se ljudje plašili raznih lekarnarjev, češ, da pobijajo rdečelase klijente in jih preparirajo za razna zdravila. Izza vojnega časa sem pa smo neredko slišali, da se človeško meso in kosti prav dobro uporabljajo pri izdelovanju mila. To hoče menda dokazati tudi tovarnar mila Pavel Gutowski v Berlinu. Nedavno so naš-li v njegovem stanovanju truplo tied-vige Oesterreicher. kmnlu nato sa mu dokazali, da je umoril tudi neko El ztf Arndt in sedaj je osumljen še, da je spravil s sveta služkinjo Frido Ah« rend in jo razsekal na kosce. Posamezne komade zadnjih dveh trupel so našli nedaleč stanovanja Gutow-skega in je bil vsak zavit v enak pa4 pir. ki ga uporablja njegova tovarna mila. Preiskavo nadaljujejo z vso vnemo. Ritmična gimnastika v Jugoslaviji. Gdč. Erna Kovačeva iz znane celjske rodbine se je vrnila iz inozemstva, kjer je absolvirala večletno šolo in posamezne tečaje ritmične gimnastike. Bila je v zavodu Jaques Deloroze na Dunaju ter pri plesalkah Ellen Felo in Elinor Tordis. Gdč. Kovačeva se je odložila, da tudi pri nas ustanovi tečaje za ritmično gimnastiko, T katerih bodo imele naše dame priliko, da se privadijo naj-elegantnejših in naj prikupi jivejšiJl kretenj. Da se seznani občinstvo z njeno namero, priredi gdč. Kovačeva po možnosti še v tej sezoni plesne večere v Rogaški Slatini, jeseni pa tudi vi ostalih večjih krajih Jugoslavije. — Borza LJUBLJANA, 17. avgusta. Devize! Berlin 1352.75, Curih 10.95, Dunaj 800.50, London 276.25. Ne\vyork 56.80 Pariz 223, Praga 168.80, Milan 309.30, — Efekti: Celjska 197—199, Ljubljanska mestna 142, Mcrkantilna 90, Prva hrvatska 850. Kreditni zavod 160, Vevče 135, Stavbna družba 56, Šešlr 104, Kraniska ind. družba 360. V dvorani pravice Huda teta Mica, novinarji in ne trpi na Gospodična Mica, ki nosi že pet polnih križev na svojih plečih, je huda teta. Toda bodi že vnaprej povedano, da 90 to le na zunaj tako vidi, oziroma točneje, sliši. Tam pa, kjer je mnogo gr-mljavine, navadno ni kaj prida dežja. Včeraj je bila menda Mica še zato bolj glasna, ker je nastopala v nadrejeni vlogi obtožitelja. Pa ji je gospod v talarju kljub temu pokazal, da se utegne tudi tožitelju pripetiti, da mu paznik zamaši usta ali ga celo postavi pred vrata na hladen hodnik, če človeku le preveč sika jezik. Toženi kavairaar iz Vetrinjske ulice ni prišel k razpravi, zavedajoč se, da hudi teti Mici ni mogoče priti do kraja, pa bil on nedolžen ali kriv. Obtožba pravi, da je ob nekem incidenčiču dregnil gospodično Mico z dežnikom ravno na čelo in. nos ter ji prizadejal s tem lahko telesno poškodbo. V izpovedbah prič, podanih že pred včerajšnjo razpravo, pa so zapisane tudi strašno zanimive stvari na račun tete Mice; to pa naj ostane za enkrat še v aktih, ker se sicer lahko pripeti, da se Mici razlije žolč, če bi videla to v. novinah, in sicer še predno se zaključi njena pravda. Glasna Mica ni bila včeraj prvič v *špeitirzalu«. To je človek lahko sklepal že iz tega, ker se je že dolgo pred razpravo na hodniku v družbi vernih poslušalcev. tako širokoustila, da jo je bilo razločno slišati v dvorano, ko je gosp. Trinkaus sodil doktorske klofute še iz neke druge zadeve. Ko pa je bila pozvana pred sodnika, ji je na prvi pogled padel v oči za svojo mizico čepeči novinar [n se zakadila proti njemu, predno je pogledala sodnika. »Ali ste vi gospod R. od »Marburger Zeitnng«?«, je ner-rviozno vprašala. »Jok, ne poznam ne gospoda R. niti ne čitam »Marburger Zeitunge«, je bil odgovor. Kakor prijetna žaviba je vplivalo to na malo zavaljeno ženščino s črnim slamnikom, belo bluzo in temnim krilom ter trikrat zavitimi koravdami okrog njenega vratu. Oddahnila se je... Novinar pa je šele kasneje zvedel, da je nekoč obljubila njegovemu tovarišu, da ga bo nabila, ker je nekaj njenih besed objavil iz sodne dvorane. Sodnik je pričel po izvršenih formalnostih zasliševati pričo, kavarnarjevo uslužbenko. Ne da bi kdo kaj pogledal ali celo pozval zadaj sedečo Mico k besedi, udari ta s svojim dežnikom po tleh in vsuje se ji preko plota njenih zob: »Priseči mora, priseči, ona je »folš«, ona j© že meni lagala!« — »Cisto tiho bodite, če vas nič ne vprašam, in sedite nazaj, 1tjcr ste bili; če ne, bom poklical paznika«, je miril in grozil sodnik Trinkaus. — »Priseže naj, ona je že večkrat meni v »gsiht« lagala!« jo drdrala Mica, ne da bi si vzela sodnikove besedo kaj resno k srcu. — »Bom poklical paznika, pa bo sedel zraven vas in vas bo krotil!« — »Ne morem pomagati!« se je odrezala jezikava teta. — »Bom pa jaz lahko pomagal, če vi ne! Saj si moram pomagati!« — Ženska je s/kakala od klopi do križa in nazaj, in pričela znova; »Kaj ne, da mora priseči?!« — »Sedaj pa že enkrat tiho bodite, to je moja stvar!« Ko je Mica vendarle nehala, ker ji je menda zmanjkalo sape, je prišla priča-natakarica do besede. Lepe stvari je pripovedovala o današnji tožiteljici; pred kavarno da hodi in obrekuje pred gositi, ki hočejo vi obtoženčevo kavarno, njenega gospodarja v Vetrinjski ulici. Najbolj vesela ie Mica, če lahko tako odvrne kakega gosta od poseta imenovane kavarne, ki leži 50|etni gospodični v želodcu. Tako je bilo tudi nekega večera, ko je povzročila Mica v hišnih (vratih silen »špektakl«. Prišla je lepo mirno po cestnem hodniku, ko se ji pred vhodom v kavarno v trga .iezik ■/. uzde in prične zmerjati natakarice in kavar-narja. »Udarila me je z dežnikom!«, pravi priča. — »Prosim, da priseže!« zapiska ona. Oči se ji zabliskajo in kot bi razneslo klop pod njo, jo vrže nevidna moč proti natakarici. —- »Pravi nam [vedno k —« nadaljuje priča. — »Kdaj sem rekla k —? Ja, ja, le priseže nnj!», ypada ona, še kaj — Kovač, ki v zaporu sebi obleke I V nadaljnem razvoju tega teatra (pred kavarno je dobila baje Mica oni u-darec z dežnikom po čelu, ki ji je glasom obtožnice dal kavarnar, prišedši na boj na divje A m on rte. Priča, ki je bila ves čas incidenčiča navzoča, je odločno trdila, da so gospodar tožiteljice niti dotaknil ni. — »Kajpade, sama se bom tolkla!« je skušala podkrepiti ona obtožbo. — Priča: »Vse uslužbence kavarne ima ona za k....« — Spet je ogenj v njeni strehi: »Zakaj pa me noben policaj ne prime, če res tako govorim! On je zato tu. Saj vedno »špacira« cd Zemljiča doli in nazaj! Pa me še nikoli ni!« — Zastopnik toženca; »Saj vas bo! Greste kmalu v luknjo!« — Naša Mica pa se nič ne ženira in se zadere na doktorja: »Vas bo, vas !« Sodnik: »Čujte, vaša stvar bo še enkrat! — Radi zaslišanja novih prič bomo 23. t. m. ob pol 12. zopet poslušali čudno pričevanje tete Mice, če ta čas kaj »vmes ne pride«. Žane z Iblane je izučen kovač. Ker je več dni brez posla kakor pa na delu, tudi ničesar pod palcem ne premore. Živi kakor filozof Diogenes, ki je bilo samo to njegovo, kar je nosil s seboj. Žanu pa je bilo še to preveč. Kako to? V petek zvečer jo je primahal iz Dravske doline, kjer je bil uslužben pri nekem kovaču natančno od 1. do 12. tm. in je obiskal predsednika kovaške zadruge. Žan ga je hotel prisiliti, da mu da podporo za brezposelne, radi česar so ga zaprli. »Kako si pa vi to predstavljate, da vam mora zadruga dati podporo?«, ja je vprašal sodnik. Žan je oblečen sicer v staro zakrpano in zmečkano vojaško monturo iz vojnih časov in stoji bos pred sodnikom, vendar odvrne samozavestno in odločno: »Mora dajati podporo, mora, to je predpis mojstrov!« — »Če hodite po svetu, da bi vam moral} dajati podporo, kako to mislite? To je za one, ki pridejo po nesreči v pomanjkanje«. Žana je v zaporu kmalu, ko so ga posadili vanj, prijelo nekaj nerazumljivega in je na drobne kosce raztrgal vse, kar je imel na sebi. »Vi ste raztrgali svojo obleko, kaj ne?« — »Da, sem jo!« — »Zakaj pa?« — »Nervozen sem bil. Terorizirali so me in ne vem, kaj mi je prišlo v glavo, pa sem vse raztrgal!« — »Kaj pa s to obleko, ki so vam jo dali?« »Ce me prime, jo bom tudi!« — »Pa, «)e vam jo vzamejo?« — »Saj mi je vseeno! Ce me hočejo terorizirati, naj me pa!« — »Kje imate pa srajco itd?« — »Vse sem razcefral, kar sem imel!« — »Pa klobuk?« — Tega nisem mogel, ker so mi ga vzeli. Sicer bi ga bil tudi!« »Pa kako je do tega prišlo?« — »Nič ne mislim, saj nič ne vem, kaj mi pride. Nisem kriv. Saj me hočejo tu imeti. Naj me pa imajo!« — »Sedaj imate to grdo obleko. Kako pojdete pa ven?« — »Bom pa v gatah šel, po afri-kausko šel, saj mi je vseeno!« — »Sem že imel takega gospoda, ki mi je prišel v gatah«, je dodal sodnik. — Sedaj pa seje naš Žane z Iblane izdal, češ: »Ne brigam so za jugoslovanske ljudi!« — »Za katere pa?« — tisto, ki nas živijo, ne pa za one. ki nas zatirajo. — »Kdo so to?« — »Brigam se za svojo sestro in druge sorodnike, ki so vi Avstriji«. — K.iko pa da ste potem tu?« — »Ker nisem avstrijski podanik«. — »Zakaj niste gbri optiraH?« _ »Da bi bil vedel, da se mi bo tako godilo, bi bil!« Potem, ko odsedi Žan teden dni strogega zapora, ga bo spremil stražnik v domačo občino. — »Zakaj si nepotrebne poti in stroške delate?«, je pripomnil obsojenec, ko je odšel iz dvorane. ________ Mislite priti še nazaj, kaj?« sc ie poslovil sodnik. Izžrebane srečke Izžrebane so bile sledeče v naši u-pravi kupljene srečko drž. razredne loterije: št 47725, ‘>1712 in 91714. Dobitki so v upravi na razpolago! Srečke se morajo do 3. septembra obnoviti, sieor bodo prodane drugitn naročnikm. — Uorava »Večejnika«- — Mariborski in dnevni drobi% Mezdni spor v lesni industriji in obrti Zadruga mizarjev sporoča, da so mizarski mojstri napram že znanim zahtevam lesnega delavstva storili vse, kar so mogli. Vsak nepremišljen povišek mezde bi bil tudi podraženje mizarskih izdelkov in bi se na ta način obremenilo kon-zumente. To ne bi bilo umestno pri sedanji krizi. Po vseh podjetjih in upravah, državnih kakor privatnih, krčijo število delavnih moči in mezd in tudi ni izključeno, da ne pride do tega pri mizarski stroki— Ne želimo, da bi bil kdo na svojih prijemkih prikrajšan; vendar bo pa treba misliti na znižanje mezd. Današnje mezde so bile urejene, ko so bili naši izdelki dražji, danes je pa drugače. Pomočniki so lahko prepričani, da bi se vse storilo, samo da vlada zadovoljstvo, če pa ne gre, se bomo pa morali prilagoditi sedanjim razmeram. — Tako pravi poročilo zadruge dosledno. Inšpekcija dela v Mariboru je povabila zadrugo mizarskih mojstrov v Mariboru dne 11. t m. k razpravi glede ureditve mezd. Zadruga je določila kot delegate k tej razpravi predsednika, tajnika in še dva mizarska mojstra, da razpravljajo s pomočniki o njih željah. Ker pa niso mogli odobriti pomočniških zahtev, se je razpravljanje preložilo za na poznejši dan. Ker mizarski zadrugi ni bilo mogoče v tem kratkem času obvestiti vseh mojstrov, je sklicala mizarske mojstre k posvetova-nju za jutri, 14. tm-, kar je tudi poročala Inšpekciji dela. — Mezdni spor v lesni industriji in obrti še ni končan. Nekatera večja lesna podjetja so sprejela delavske mezdne in dru ge zahteve z gotovimi pridržki. Širši srezki odbor SDS za Maribor. V četrtek, 18. avgusta, ob 20. uri, v mali dvorani Narodnega doma seja širšega srezkega odbora za Maribor mesto. Vabimo vse odbornike in zaupnike političnih društev in krajevnih organizacij, da se seje zanesljivo udeleže! Posebnih vabil ne bo. — Odbor. — Velika vlomna tatvina pri Sv. Ani v Sl. goricah. Pred dnevi je bil pri Sv. Ani v Slov. goricah v trgovino Maksa Kocbeka izvršen drzen vlom. V noči je skupina 8—10 mož vlomila v trgovino in pokradla raznega blaga v vrednosti 13.218 Din. Med drugim so neznani vlomilci odnesli 39 moških srajc, 25 m cefirja, 70 m belega blaga, 30 m sukna za moške obleke in drugega manufakturnega blaga. Pri odhodu so Jih presenetili sosedje, morali pa so nevarno zasledovanje opustiti, ker so vlomilci streljali na nje s samokresi. Odšli so v smeri proti Radgoni. Upati je, da bodo tatovom kmalu prišli na sled, ker so nekaj ukradenega blaga orožniki že izsledili na nekem semnju v Prekmurju. Domneva se, da so tatvino izvršili cigani. — Smrtna kosa. Včeraj popoldne je preminul v Mariboru g. Boštjan Kocbek, davčni nad-upravitelj v pok. Dosegel je visoko starost 83 let. Pogreb se bo vršil v četrtek, 18. tm. ob 17. uri, iz mrtvašnice mestnega pokopališča na pokopališče v Pobrežju. — Včeraj so umrli dalje: 31-letni Ivan Čope ti, zasebnik. Pogreb bo v petek ob 14.; 83 letni Sebastjan Kocbek, davčni nad upravitelj v pokoju. Pogreb bo jutri ob 17. iz mrtvašnice na Pobrežju; l71etni Stanko Česnik, sin železničarja, pogreb jutri ob pol 18. in 10 mesecev stara Ana Marija Klippstiitter, hčerka knjigovodje, pogreb jutri ob 15-iz Loške ulice 5. — Tatvina denarja. Minulo noč je bilo pekovskemu vajencu Danijelu Duparju ukradeno iz zaklenjenega kovčka 400 Din. Danijel je že prejšnji teden opazil, da mu manjkata dva bankovca d 10 Din, domneval pa je, da je denar nevede porabil. Uzmovič, kateremu je policija že na sledu, pa so /. malenkostno svoto ni zadovoljil, temveč je ponovno posegel po denarju in docela izpraznil slabo zavarovano blagajno ncpro.vjjdncsa D&odieU. —. Avstrijsko-ogrski predvojni dolgovi Leta 1921 je odvzela naša država — baje po nalogu reparacijske komisije — svojim državljanom proti priznanicajn obligacije avstro-ogrskih predvojnih dolgov. Od tedaj je preteklo šest let, a o ureditvi teh dolgov ni slišati skoraj nič. Mnogo jih je, ki so imeli v teh obligacijah vse premoženje, ki so si je prihif niti za starost. In te bi bilo treba pri fr reditvi teh dolgov v prva vrsti vpošte* vati. Toda, dočitn naša država inozemskim upnikom, ki so združeni v »Caiss« commune« s sedežem v Parizu, že odplačuje obresti, so naši državljani izročeni vladi na milost in nemilost. Oni, ki že leta 1921 niso imeli dovolj zaupanj* v vlado in niso oddali omenjenih obligacij, jih danes lahko po visoki ceni prodajajo inozemskim ali tuzemskim bankam. Drugi pa, ki imajo prdznanice za oddane obligacije, morajo čakati, čakati in zopet čakati. Bil bi že skrajni čas, da prične naša država z odplačili tudi proti lastnim državljanom - upnikom, ki so obligacije državi verno oddali. V interesu države same je namreč, da ima ?*i svojih podanikih zaupanje. Na vprašanja na generalno direkcijo državnih dolgov v Beogradu se dobijo le tolažilni odgovori. V bodoče si bo moral pač vsakdo temeljito premisliti, predno državi kaj odda. Ni več daleč do volitev. Volilci bi storili prav, da pozovejo poslance, r.aj stavijo tozadevna vprašanja v skupščini. Nikakor namreč ne gre, da odplačuje naša država dolg inozemskim imejiteljeni avstrijsko-ogrskih predvojnih posojili svojim državljanom pa nič. V drugih nasledstvenih državah, kakor na primer v Češkoslovaški, so stvar že vzorno uredili. Težka nesreča pri delu. Sinoči so pripeljali v mariborsko bolnišnico 18letno Zofijo Lilek, delavko tovarne za papir in lepenko ČeTšak — Sladki vrh, ker ji je stroj močno ranil roko. Nevarnost je. da postane mlado dekle — invalid dela. — 0 Prve češplje na trgu. Danes so bile na trgu prve češplje, prodajali so jih po 6 Din kg. — Vodstvo obrtno-nadaljevalne šole v M** riboru opozarja ponovno, da se je pričela dne 16. t. m. vpisovanje za šolsko 1. 1927-28. Vrši se vsak delavnik od 10—12. ure v mestni posvetovalnici na magistratu. Da bo moglo dobiti vodstvo za ureditev: razredov potrebne podatke čimprej, n*i vajenci in vajenke svojih prijav ne odlagajo na zadnje dneve pred pričetkom pouka. — Svojim prijateljem in znancem! Odhajam na novo službeno mesto v Ljubljano. Nad 4 leta sem bil v Mariboru, vzljubil sem ga nad vse, ponose*) sem bil nanj in spoznal sem ga kot vzorno jugoslovansko narodno trdnfa' vo na severni naši meji. V njem sel\ našel dobre in zveste prijatelje in ce, s katerimi sem preživel iepe ' ' smelo trdim, najlepše čase svojega zl ljenja. Težko Vas, dragi prijatelji. 1 ' puščam, ostane mi pa zavest, da ffle Tj hranite v dobrem spominu, kakor tu^ jaz Vas ne bom nikdar pozabil tet P°' vsod. kamor me bo zanesla služba, P°' vdaril, da so mi bili Maribor in v njet moji prijatelji in znanci nad vse drag • Ce mi bo le čas dopuščal, bom rabil, da se vsaj za par uric vr" med Vas. Zdravstvujte! — ^r‘ Paljaga, car. činovnik. — 78 Dr. Jože Sckula zopet ordinira na Korošici c. Na naše zadnje poročilo večjega filma prihodnje sC^'on:’0n«. sporoča uprava »Kina U n,!i}tl*!ia da je kljub ogromni ceni Že ^ .J ^ predmetni fiira »Šah čari c « ^ ga bo v kratkem predvajala ceim dem dni da bo vsakemu dana da » v resnici ogleda to nednlkl. ___ Izdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna S. d., predstav*#* Stanko Detelav Mariboru.