//
/,£
Poštnina plačana v gotovini.	'	Cena	2*50	Din.
DRAMA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA v UUDUAN11935/36
ali
Od krojačka do ministra
Premijera 17. oktobra 1935
IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO	UREDNIK: J. VIDMAR
fesm-gs
C-vj-
t- ~i{n&
•	-	"V'**'--'	■
§P|P pl
> -	-' ■■ /••-••	v-'-'-?;--.
’ * • ' ' v.	•
* ■	•	.IV	„■
'Sfx :>"$
SEZONA 1935/36______D	RAMA	ŠTEVILKA	5
G L E DA UŠ KI LIST
narodnega gledališča v ljubljani
Izhaja za vsako premijero	Premijera	17.	oktobra	1935
G. Dregely: „Frak ali Od krojačka do ministra
Politično in socijalno satirična komedija, ki ima svoj daljni izvor ' Beauniarchais-jevem Figaru, je navzlic Aristofanu produkt no-'ega časa. Evropski človek se je spričo silovitega razvoja sodobne javnosti zavedel pomembnosti teh socijalnih tvorb, a je hkratu u<ii jasno spoznal vso nevarnost, ki se taji v njih za človeško osebnost, nadalje njih tehnično nedostatnost, potem smisel in nesmisel vretja in gibanja v širših slojih, ki ga navadno imenujemo Politično življenje, in še prerivanje sposobnih in nesposobnih poli-ikov okrog žarišča, ki ga tvorita osrednja državna oblast in blatna. Iz teh spoznanj je v novejši evropski literaturi nastalo ve-)^° politično satiričnih del, ki se ločijo v več vrst. Ena vrsta obravnava tako zvano politično življenje na sploh, tako na primer Can-^arjeva komedija »Za narodov blagor«. Druga govori o notranjih ^edostatkih državnega aparata. V to vrsto spada Gogoljev »Revizor«.
re,tja govori o nevadnih pojavih, ki spremljajo in se vtihotapljajo ^ snovanje okrog državnih žarišč, o bolnih pojavih v stikališču države in družine. V to vrsto spada tudi Dregelyjeva veseloigra ^'ak ali od krojačka do ministra«.
Sujet, ki si ga je v tej igri izbral G. Dregely, je posebno pri-HuWjen na evropskem jugovzhodu. Zakaj ravno tu? Balkan in uznje ozemlje je domovina novih, mladih narodnih držav, majhnih držav, v katerih so politične karijere in strankarske mahinacije po-Sebno očitne in občutne. Svojevrstno politično početje madžarskih strank je bilo pred vojno poznano vsemu svetu. Podobno je bilo Politično življenje v sosednjih državicah. Zato je v vseh sosednjih ^teraturah možno najti satirične komedije s sujetom, ki je soroden regelyjevemu. Srbi imajo svojega Nušiča in »Gospo ministrico«, Bol-jj&ri Kostova in »Goljemanova«, Rumuni Saint Giorgia in »Junaka •leva«. Vse te komedije so si bližnje sorodnice, a obravnavajo svojo ov vsaka po svoje. Dočim se Nušič posmehuje ministrskemu par-ni]stvu ali še bolje zabavni gospodovalnosti gospe ministrice, se lit°bt0V ’^ra s častihlepnostjo in ambicioznostjo nesposobnega po-1Jta» ki hoče za vsako .ceno postati minister. Rumunski dramatik
29
in Dregely pa se norčujeta iz družbe, v kateri je možno, da prihajajo na vodilna državna mesta ljudje, ki za to nikakor niso poklicani, na primer v »Fraku« problematični plemenitaš, krojaček in pustolovec Anton pl. Melzer. Dregelyjev protest velja v prvi vrsti družbi, ki take pojave trpi in ki se slepo uklanja vsakomur, da le pride do oblasti, pa naj pride do nje po taki ali drugačni poti. Lahko ji odpreš oči in ji pokažeš, razkriješ vso pustolovščino, ki je tega ministra privedla na višek, njegova moč ji je važnejša, njegove usluge so ji ljubše kakor čast in ponos. Vendar Dregelyjev protest ni preresen. Govori ga s smehljajem in z željo, da bi zabaval. Ne bo te razburil, ogorčil,	marveč te	bo pripravil do smeha, ki	bo brez
žolča in grenkobe.	Josip Vidmar.
Ost:
G. Dregeley: Frak ali Od krojačka do ministra
Glavna vloga, začetek mnogoterih težav in neprilik v tej stari komediji, je — frak. Preprost, črn, moderen frak, s svilo podložen, last direktorja državnih železnic. — No, tako preprosto prav za prav spet ni s to zadevo. Poglavitno na stvari, njena notranja ideja je: bistvo igralstva. Bistvo tistega igralstva, ki nam vsem tiči v krvi, od mladih nog:	— igrati	vlogo, biti	nekdo, nekaj	več kot
smo v resnici, vsaj za	nekaj časa, za vsako	ceno. Da, tako	je ...
*
Pa naj bo! Ne, prosim, glavna vloga ni frak, kaj še, glavna vloga je tak tiček, ki hoče biti nekaj več, kot je v resnici. Življenje ga je vrglo med one, ki krojijo obleke in delajo modo in sučejo šivanko in so — prav res — sami vedno slabo oblečeni. Torej: krojaški pomočnik je glavna vloga. Pomočnik kot jih srečujemo v vseh poklicih. Ven hoče iz svojih poklicnih spon, iz sive vsakdanjosti, pobegniti hoče pred še bolj sivo bodočnostjo. Saj to ni baš duhovito, kdo pa noče pobegniti pred tem, kar je, v nekaj lepšega? Vsakdo bi hotel nekaj senzacijoualnegae, lepo življenje, brez truda, z malo dela, z veliko uspeha, poleg tega zavest, da je priznan, oboževan... Oj, oj, oj! Družba, ženske, denar, visok položaj!... Saj vemo kako je. — No in to je motiv in vsebina vse igre.
*
Ta krojaški pomočnik je živo nasprotje recimo današnjega krojaškega pomočnika. On lika frake za fino gospodo in želi zlasti sani v tak frak. On je gospod, on še ne ve, kako se bodo sukale nekoč zadeve. Vse to je bilo napisano pred vojno, v tistem čudnem, danes popolnoma neumljivem času, ko so bile stanovske organizacije pač stanovske organizacije, imele svoje zastave, pečat, seje in zborovanja. Tisti časi so pozabljeni — morajo biti, in zato je komedija zanimiva predvsem z vidikov dramaturga. — A vendar! Zanimiva je zato, ker so se časi izpremenili docela v bistvu in jedru in ker se niso izpremenili prav nič, ne v bistvu in ne v jedru, in velja
30
se danes prav tako kot anno Domini 1910 resnica:	Kdor	zna jezile
sukati bolje, kdor je večji falot, brezobziren, drzen — tisti bo dobro vozil. Ni res, da se časi izpreininjajo, »Frak« je ostal še vedno
»Frak«.
*
Potem je v tej komediji še nekaj, kar ni od muh. Ne rečem, da Je v njej večnostna poteza, kaj še, samo v pošteno zabavo naj služi. Vendar nekaj ima v sebi... To nekaj je večen motiv: gespod Dre-§ely, spreten možak, je dobro in natančno čital Gogolja in prav P°sebno se mu je	prikupil	»Revizor«. To	ni očitek, ne,	nasprotno,
zasluga je' Motiv	revizorja	je	večni motiv	in ne odpove nikoli.
Vso komedijo bi lahko imenovali tudi drugače. Recimo: »Kako Postanem minister«. To dandanašnji vedno odprto vprašanje, ima v tej komediji svoj točen odgovor in poda, ako zaključimo analizo, Naslednji recept: minister postaneš lahko, če:
a) imaš dober	jezik,
b) imaš dober	jezik in	če	si sposoben	ukrasti frak,
c) si dobro raščen in dovolj simpatičen, da ti frak pristoji,
č) znaš z ljudmi ravnati kot oni želijo,
d) ne kloniš z duhom, ko ti pretijo težave,
e) nisi maščevalen in je tvoje načelo, kot pravi Nemec: »Leben Und leben lassen«!
*
Tako nekako gre ta zadeva. Predvsem ugotovimo, da je avtor Poznal ljudi, njih vrline, njih slabosti. Znal je zaplesti dobro risane značaje v zabavne situacije, verjetne in nepretirane. Lahko bi na-P]sal burko — a napisal je dobro veseloigro, ki ima svoje korenine že tam, kjer pričenja nekaj, kar se imenuje — komedija.
Vasilij Vasiljevič Skvarkin
Vasilij Vasiljevič Škvarkin, avtor komedije »Tuje dete«, ki se s tolikšnim uspehom uprizarja na našem odru, je mlajši sovjetski pi-*®telj, o katerem imamo na razpolago želo malo podatkov. Dosegljivi nam gledališki listi in novinarska poročila ne nudijo informa-c»j o njegovem življenju in delu. Posrečilo se nam je dobiti !e Naslednje podatke o njem:
Rojen 4. maja 1894. Njegova dosedanja dela:
Za gluhega carjevanja« 1924. — obravnava zgodovino Degajev-jevega izdajstva.
»Škodljivi element« (vaudeville), tiskan v Moskvi 1927. Delo je Pr®vedeno v nemščino in japonščino.
»God-gorn«, tiskano v Moskvi 1926.
. Tuje dete«, tiskano v Moskvi 1934., prevedeno v veliko število Jezikov.
»Dr. Jegor Kuznecov.«
»Kdo prihaja.«
Prevarant«, preveden v nemščino in japonščino.
31
Na samem sebi okrog sveta.«
0 zadnjih štirih delih poroča naša informacija samo to, da so j izšla ter bila igrana.	J.	V.
Goethejeva dramaturgija v Eckermannu
Govorila sva o tem, kako težko je dobro voditi gledališče.
»Težko je na stvari to,« je rekel Goethe, »da je treba znati pre- ; nesti vse slučajno, ne da bi te to odvrnilo od tvojih višjih načel. Višja načela so: dober repertoar izvrstnih tragedij, oper in komedij, ki ga je treba imeti pred očmi in ga smatrati za trdno opredeljene- j ga. Slučajnosti pa so: nova dela, ki si jih želiš videti, gostovanja in druge podobne stvari. Te stvari te ne smejo zavesti, temveč se moraš od njih zmeraj vračati k svojemu repertoarju. Naš čas je j tako bogat na resnično dobrih stvareh, da poznavalcu ni nič lažjega, i kakor sestaviti dober repertoar. Toda nič ni težjega, kakor držati ' se tega repertoarja.« (26. VII. 1826.)
*
»Seveda ni nobenega dvoma, da se ne bi dalo z dobrimi angleškimi. francoskimi in španskimi igrami sestaviti tako dobrega re- i pertoarja. da bi lahko vsak večer igrali kako dobro stvar. Toda kje je v narodu potreba po samih dobrih delili? Čas, v katerem so pisali Ajshilos, Sofokles in Evripides, je bil kajpada docela drugačen: imel je duha na sv„oji strani in si je zmeraj želel le resnično največje in najboljše. Toda v našem slabem času? Kje je tu potreba po najboljšem? Kje so njegovi sprejemni organi?
In potem hočejo ljudje zmeraj kaj novega! V Berlinu prav tako kakor v Parizu. Publika je povsod enaka. V Parizu se vsak teden : producira in vprizori ogromno število novih iger, tako da je treba prestati pet, šest čisto slabih, preden te odškoduje ena dobra.« ' (20. XII. 1826.)
*
»V svoji dolgi praksi sem spoznal za poglavitno stvar, da ne smeš dati nikdar v študij igre in še manj opere, od katere se kolikor toliko zatrdno ne nadejaš dobrega uspeha za več let... Včasi me spreleti groza, če slišim, kako lahkomiselno odrejajo včasi, da je treba pričeti študirati kako opero, o katere uspehu prav za prav niS j ne vedo in o kateri imajo samo nekaj zelo nezanesljivih časopisnih | poročil... Pri poročilu o kaki novi, drugod uprizorjeni in hvaljeni operi bi poslal režiserja ali kakega drugega zanesljivega člana gledališča tja, da bi se pri resnični uprizoritvi na lastne oči preveril, ali je hvaljena nova opera dobra in vredna in ali naše moči zadostujejo zanjo ali ne. Stroški za tako potovanje so neznatni v primeri z ogromno koristjo, ki jo ima gledališče od tega, in v primeri & usodnimi pomotami, ki se jih s tem obvaruje. (27. III. 1825.)
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: : Oton Zupančič. Urednik: Josip Vidmar. Za upravo: Karel Mahkota. Ti- i skarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
Kje kupim nsjboljše in najcenejše moške in deške obleke domačega izdelka?
Pri tvrdki
OLUP JOSIP, Ljubljana
STARI TRG 2
Velika zaloga sukna, kamgarnov iz priznanih tuzemskih in inozemskih tovarn. Obleke se izvršujejo tudi po naročilu in konkurenčnih cenah. Velika zaloga moškega perila iz lastne tovarne Triglav
TELEFON 35-61
Smučarsko opremo
po najnižjih cenah in v kvalitetnem blagu Vas postreže
KOLB & PREDALIČ
Selenburgova ul. 6
KOLINSKA
CIKORIJA
je nas
pravi domači
FIK
OD KROJAČMO MINISTRA
Veseloigra v	Dregely.
Gospod minister.........................Lev8‘er JSchner, knjigarnar	....	Gregorin
Vitez .Jakob pl. Reirier, posestnik	rfarrUrna^s*........................Jerman
rudnikov .............................Ces* j,‘n Sonnberg....................Jan
Štefanija, njegova	žena..............Nabij . er> krojaški	mojster	.	.	.	Lipah
Ema, njiju hči..........................SevC Je,g0va hči............Mira Danilova
Profesor Aldorf, znanstvenik . . . Skril ®Jzer ,	.	.	(	Danes
Laura, njegova žena.....................GaWpQ avelka	J	krojaški	Bratina
Niko pl. Zimko..........................Drefj g.1*8®1,	■*	pomočniki	( yert}n
Jurij pl. Silberberg, podpredsednik nie trgovec z žitom . . . Plut
avtomobilskega kluba..................Krali ^0va hči................V. Juvanova
Božidar pl. Gahl, ravnatelj lokalnih	J ,uSa pri Reinerju.................Raztresen
železnic..............................SaO<t. pri poslancu Melzerju . Pianecki
Režiser: prof. 0. Šest.
%
Dejanje se gV' ^as: pred vojno.
ivcjaiijc oc b u	h'a	vvjiiu.
Prvo dejanje se odigrava v stanovanju krojača Huberfj Pri Reinerjevih, tretje pri poslancu Melzerju.
Med drugim in .nelca.i mesecev.
?	1110 za dame dala na razpolago tvrdka Roth.
Kostume ge. Severjeve je izdelal modni atelier
Blagajna se odpre ob pol 20.
	Partart Sedeži 1. vrsten . .	Din 28’—	Loia v
	„ II. - III. vrste .	. 26—	v
	„ IV.-VL „ .	. 24—	» 0
	VII.-IX. .. ■	. 22—	Dodatni
	, X.-X1. , .	. „ 20—	
	„ XII. -XIII. „ .	18—	
M 20.
V"
f1 ICO —
" 100-r 70-
i'	20	-
" 20 —
* 15--
Konec po pol 23.
Balkon t Sedeži 1. vrste
„ d-
Oalarlja i
1.
lii. „ •
Galerijsko stojišče Dijaško stojišče .
Din 20— 16—
..	14—
12— 10— 250 5—
D
VSTOPNICE h dobivala v pradprodall pri gladalllK*	■••daliiju	od lO.	do do pol 1. la od 3. do S. ura
Prad pisana taksa **	Vra<«"an* v	ca na h
Predno si nabavite radio aparat si oglejte
zalogo
PHILIPS
RADIO
aparatov, pri zastopstvu
J^^TNER
Ljubljana, Aleksandrova 6
TELEFON ŠTEV. 34-70
Ugodni plačilni pogoji Predvajanje brezobvezno in brezplačno
Prodaja na obroke
PHILIPS
*
NAJVEČJA RADIOINDUSTRIJA SVETA