informator gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje UST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT. 2 - LETO XV. - VELENJE, 27.1.1981 DESET LET TOZD MGA NAZARJE TOZD MGA NAZARJE V SREDNJEROČNEM PLANU 1981/85 Gorenje je v Nazarjih zgradilo v letu 1970 obrat za proizvodnjo matih aparatov za gospodinjstvo. V prvih šestih letih od ustanovitve je proizvodnja naraščala z zelo visoko stopnjo — letno poprečno 46 %. V začetku srednjeročnega obdobja 1976/1980je znašala proizvodnja 575 tisoč kosov, ob koncu obdobja (leta 1980) pa že 870 tisoč aparatov. Vrednost proizvodnje v obratu, ki se je v letu 1974 oblikoval kot TOZD, je še bolj strmo naraščata — od 20 milijonov din v letu 1971 do 280 milijonov din v letu 1980. S približno polovico svoje proizvodnje se TOZD MGA pojavlja na inozemskih trgih, v glavnem na zahodnoevropskih. Ker pa se v dobršni meri oskrbuje z reprodukcijskim materialom iz istih trgov, so se v zadnjem letu tudi v tej TOZD pojavljale občasne težave z oskrbo. Te težave terjajo še večjo izvozno usmerjenost in izbiro asortimenta z nižjim deležem uvoznih materialov. Področje nadomeščanja uvoznih materialov z domačimi (plastika) in obnovitev ter popestritev proizvodnega asortimenta bodo poglavitne naloge TOZD MGA v srednjeročnem razdobju 1981 — 1985. 'TK3 L m i 1 im FHiir TOZD MGA NAZARJE — Tovarna s tehnološko zaokroženim procesom in lastno tehnologijo ima tri surovinske oddelke (plastika, stiskalnica, avtomatnica), montažna oddelka za elektromotorje in končne izdelke ter skladišča polizdelkov, gotovih izdelkov in reprodukcijskega materiala. Pot razvoja delovne organizacije Gorenje, Tovarne gospodinjske opreme, je dokaj pestra in skokovita. Od samih začetkov v vasi Gorenje je minilo že dobro četrtletje in več. Tedaj je bilo Gorenje opečnata baraka z nekaj stroji, stiskalnico in montažno linijo. Danes pa je Tovarna gospodinjske opreme Gorenje velika delovna organizacija, ki ima na desetine sodobnih tovarniških objektov s svetlimi dvoranami, številnimi sodobnimi stroji in napravami, z urejenimi okolicami. Obrati Gorenja stojijo v Velenju, zgradili pa smo jih tudi v Nazaijih, vasi Gorenju, Rogatcu, Črnomlju, Ptuju, Šoštanju. Prvi ,,dislocirani” obrat Gorenja je pred nedavnim obeležil deset let obstoja in uspešnega dela. To je Temeljna organizacija združenega dela Mah gospodinjski aparati v Nazarjih. DESET USPEŠNIH LET „Sedmega decembra 1970. leta smo v Nazarjih odprli prostore tovarniške zgradbe s tisočsedem-sto kvadratnimi metri delovne površine. Tedaj smo izdelali prvih petnajstisoč zidnih tehtnic in začeli z etapnim razvojem in širitvijo naše tovarne. Ob dnevu žena leta 1974 smo pridobili novih tisoč petsto kvadratnih metrov, ob dnevu republike leta 1977 pa še nadaljnjih 1.700 kvadratnih metrov delovnih prostorov. Začeli smo s šestdesetimi sodelavci, danes nas je nad tristo. Sedaj dosegamo letno proizvodnjo že blizu milijon malih gospodinjskih aparatov in smo dosegli produktivnost visoke zahodnoevropske ravni. Doslej smo proizvedli že skupaj nad šest milijonov raznih malih aparatov, od tega smo jih izvozili na tuja tržišča nad dva milijona osemstotisoč." Vodja TOZD Jože Kuder, Gorenju zvest od 1. januarja 1958. Tako je v kratkem orisal uspešno desetletno pot razvoja temeljne organizacije MGA Nazaije Jože Kuder, vodja tozda. Takšne obletnice, ki jih sicer ne obeležujemo s slovesnostmi, so tudi priložnost, da p ob liže pogledamo v delo in življenje kolektiva. Jože Kuder, diplomirani inženir organizacije dela, je takole nadaljeval: "V drugo desetletje stopamo iz prepričanju, da smo dosegli znatne uspehe. Ne mislim samo na številke, temveč na dobro medsebojno sodelovanje in odnose v našem okolju. Če bi ne imeli tako pristnih in tovariških odnosov, tudi ne bi mogli tako uspešno delati in vzajemno premagovati vseh težav. Ob delu smo se spoznavati in tudi vzgajati. Pa nam ni bito lahko. Vzgojiti smo morali delavko in delavca, ki nista imela industrijskih navad. Zaposlili smo tovarišice in tovariše z najrazličnejšimi poklici ali pa tudi brez poklicne šole. Vendar smo dosegli visoko stopnjo organizacije dela, izreden red in disciplino. Tehnološki red, delovna disciplina in čisto okolje so tudi pogoji za uspešno delo!" Delo Jožeta Kudra je tesno povezano z nastankom in začetki dela v tovarni malih gospodinjskih aparatov v Nazarjih. Tako opisuje še nekaj dosežkov: "Že od vsega začetka smo uvedli študij dela in je bilo to izrednega pomena za urejevanje posameznih delovnih mest pri uvajanju naše proizvodnje. Z uvajanjem vvork—factor sistema merjenja dela smo dosegli vrh evropske produktivnosti, tako po časih izdelave kot tudi količinah. Glede kakovosti izdelkov pa se tudi lahko sami pohvalimo. Večina aparatov je visoke kakovosti tako po funkciji, zanesljivosti kot tudi estetskem izgledu." STABILIZACIJSKA PRIZADEVANJA V Gorenju govorimo o stabilizaciji že precej časa. Tudi v tozdu MGA Nazaije že vseskozi posvečajo temu vprašanju več pozornosti. "Predvsem želimo, da bi kar največ uvoženega materiala zamenjali z domačim. Dosedaj smo dosegli razmerje med uvozom in izvozom okrog šest deset odstotkov, moramo pa to še zmanjšati in izdelali smo načrte in postavili določene cilje. Vso skrb pa smo posvetili tudi varčni porabi reprodukcijskega materiala in zmanjševanju proizvodnega in tehnološkega izmeta, kar je iz upadanju. Svoj čas smo uvedli kontrolo nad vsemi sestavnica-mi in tehnološkimi postopki, s čimer je možno čimmanjše odstopanje pri planiranju in tudi pri realizaciji." Zvonka Gorenšek PRODAJA SE JE IZBOLJŠALA Vodja tozda MGA Nazarje Jože Kuder ocenjuje prodajo izdelkov takole: "Kar je iz zadnjem času najpomembnejše, je zmanjšanje zalog gotovih izdelkov, ker smo uspeli uskladiti prodajo naših malih aparatov. Pozitivno smo tudi rešili tržno ceno izdelkov, ki je dobila ustrezno vrednost in nam omogoča v naprej tudi še večjo zanesljivost poslovanja." O medsebojnem sodelovanju in dohodkovnem povezovanju je Jože Kuder povedal: "Delo in sodelovanje s strokovnimi službami delovne organizacije Gorenje TGO, Gorenje SOZD in z delovno organizacijo Gorenje Promet—Servis poteka zadovoljivo, še bolj pa bi bilo treba dograditi dohodkovne odnose, kakor tudi samo organiziranost, za kar že pripravljamo osnutke še boljših rešitev." DOBRO POČUTJE DELAVCEV V temeljni organizaciji združenega dela Gorenja v Nazarjih so poskrbeli resnično za dobro počutje delavcev. Čista, prostorna in svetla jedilnica jim omogoča dobro počutje tudi ob času malic. "S toplimi obroki smo zadovoljni, sedaj je mogoče dobiti še hladen obrok in dietno malico. Mislim, da se vsi dobro počutimo,da je zadovoljstvo veliko. Z redom in disciplino sami prispevamo k temu..." Ana Kreft SAMOUPRAVNI IN DELEGATSKI ODNOSI V pogovoru je sodeloval tudi od-delkovodja Stane Šmajs, ki je takole ocenil delovanje samoupravnih in delegatskih odnosov: "Samoupravna organiziranost po samoupravnih delovnih skupinah nam omogoča, da izmenjujemo izkušnje. Delegati so aktivni in se redno udeležujejo skupščin in drugih delegatskih teles. Naš sodelavec Marko Purnat, sicer planer obrata, opravlja tudi odgovorno funkcijo predsednika zbora združenega dela skupščine občine Mozirje. Aktivne so osnovne organizacije sindikata, zveze komunistov in socialistične mladine. Mladinci so še posebej marljivi na športnem področju. Ob tovarni so uredili igrišče za mah nogomet. Sicer pa kar tretjina sodelavcev sodeluje v samoupravnih in drugih delegatskih organih." Stane Šmajs Stane Šmajs je bil tudi eden izmed tridesetih delavcev Gorenja, ki so po prvo znanje odšli v tovarno Krups v Zahodno Nemčijo. Takole se spominja: "Ko smo uvozili prvo opremo, je bilo treba trdno prijeti za delo. Vse je bilo treba začeti znova, obnoviti stroje in naprave, izboljšati delovne postopke in spremeniti tehnološki red. Skrajšati poti in približati stroj delavcu. Če pogledamo nazaj, ko so bile naše sodelavke brez ustreznih kvalifikacij, je videti izreden napredek. Skoraj večino sodelavk smo usposobili za nadzor kakovosti, kar je izrednega pomena pri vzgoji delavcev. Niso pridobili le ročnih spretnosti, temveč tudi drugo razgledanost, predvsem na samoupravnem področju in gospodarnosti. Glasilo Informator prebirajo vsi in ga kar pogrešamo, čeprav je v njem naš tozd premalo prisoten s problemi. Sicer pa tudi sami premalo pišemo. Premalo tudi uveljavljamo predloge tehničnih izboljšav, inovacij, ki jih uvajamo na posameznih delovnih mestih. Še bo treba delati. . ." PROIZVODNJA 1970-1980 Izdelki Število Tehtnice 2,300.000 Mikserji 1,600.000 Kavni mlini 600.000 Stroj za varjenje folij 580.000 Rezaini stroj 190.000 Budilke 80.000 Stenske ure 350.000 Sušilne navbe 250.000 Ostali aparati 50.000 SKUPAJ 6,000.000 Marko Purnat RAST VREDNOSTI PROIZVODNJE TOZD MGA NAZARJE Leto v milijon din 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 Plan 1981 1985 PRODUKTIVNOST Letnja stopnja 5 — 6 % 20 35 57 82 92 108 152 163 260 290 378 597 ZAPOSLOVANJE Leto Število 1970 1980 1985 60 320 360 V oddelku elektromotorjev. PROGRAMSKA USMERJENOST Značilnost programske usmerjenosti TOZD MGA je v proizvodnji takšnega asortimenta malih aparatov, ki omogočajo inozemsko kooperacijo To pa pomeni, da mora biti proizvodnja veliko-serijska, visoko produktivna in pravilno konstrukcijsko zasnovana. Pri konstrukcijski obnovi in osvajanju novih aparatov bo potrebno upoštevati: večjo mehansko in električno varnost, enostavnejšo upravljanje in čiščenje, večje regulacijske sposobnosti in ekonomičnost izdelave. NAŠ POGOVOR ANICA KRISTAN "Ženska si mora svoje mesto v družbi izboriti sama. Bol/ mora biti prodorna. Res, da se je v teh povojnih letih spremenil odnos do nas in do naše vloge v družbi, še vedno pa smo prav me tiste, ki se moramo zavedati svojega pomena in vloge v graditvi našega sistema." To so bile besede naše sogovornice, Anice Kristan, delavke v vhodni kontroli hladilnikov, ki na kratko označujejo tudi njo samo in njeno delo, za katerega je bila nagrajena s plaketo ob tridesetletnici samoupravljanja. Anica, rojena v Libojah, mati treh otrok, komunistka od 1959. leta, delavka in samoupravljalka, je prav takšna. Ni imela možnosti za šolanje, po prvih dveh letih dela v tovarni keramičnih izdelkov v domačem kraju je po poroki ostala doma. Mlado družino je želja po boljšem, predvsem pa iskanje stanovanja, zanesla v Srbijo, kjer v rudarskem kraju za ženske ni bilo dela. Anica se je v Gorenju zaposlila šele leta 1963, ko so se spet vrnili v Slovenijo. Takrat se je tudi vključila v družbenopolitično delo, kiji kot brigadirki in članici zveze komunistov ni bilo tuje. V našem pogovoru ni naštevala svojih funkcij, daje članica velenjske Občinske konference in Medobčinskega sveta Zveze komunistov Slovenije smo izvedeli slučajno. Poudarjala je le, koliko se je v teh letih naučila, spoznavala probleme in ob iskanju njihovih rešitev pridobivala znanje, ki si ga z rednim šolanjem ne bi mogla. Ne, ni ji žal ur, prebitih na številnih sestankih, čeprav ni pozabila pristaviti, da ji je bilo mogoče lažje kot drugim ženskam. Varstvo je imela namreč urejeno, za otroke je skrbela, če je bilo potrebno, stara mama. Sedaj so otroci odrasli, dva sta že zaposlena v Gorenju. Hčerka končuje študij na filozofski fakulteti, sin je končal srednjo tehnično šolo, najmlajši je še srednješolec. Njim bo laže, upa. Ved- no si je želela, da bi se otroci šolali. Ne le zato, da bi imeli lažje, morda bolje plačano delo, ampak predvsem zato, da bi več vedeli, lahko bolje delali in tako tudi več prispevali za ta naš danes in jutri. "Mladi", pravi Anica, "so aktivni, sposobni. Žal pa dostikrat premalo prodorni, odločni in boji se, da tudi njeni otroci še niso čisto takšni, kot bi morali biti, dobri samoupravijaici. Pa saj šele začenjajo, se učijo. Mladim manjka vztrajnosti pa tudi starejši jim dostikrat premalo zaupamo. Ne bi jih smeli kritizirati, saj navsezadnje, če delajo narobe, so se tega verjetno naučili od nas, starejših. Mogoče bi le kazalo kaj popraviti tudi pri nas samih." Anica je to pripovedovala v prvi osebi, a se je ne moremo predstavljati kot nekoga, ki kritizira na splošno, tako “počez”. Sama pravi, da bi morali biti predvsem odkriti drug do drugega, pokazati na napake, če te so, in jih potem tudi pomagali odpravljati. "Tudi komunisti sami smo dostikrat premalo odločni, bojimo se kdo ve koga, povsem neupravičeno. Seveda pa si moramo prav vsi za naše dogovarjanje in odločanje bolje izobrazit, ne le preko seminarjev, ampak tudi s čitanjem knjig in časopisov. Le, če bomo imeli določeno znanje se bomo v reševanju problemov lahko enakopravno vključili." Takšna je naša sogovornica. Nikoli zadovoljna sama s seboj, živahna in vendar preudarna. Njeno delo je dostikrat monotono, čeprav odgovorno in zahtevno. Seveda so bile težave, takšne začetniške kot povsod, da se je navadila in vključila v delo. Naredila je tudi tečaj za kontrolorja termostatov za hladilno in zamrzovalno tehniko. Precej sedi in zato se ne brani, če jo povabijo na tekmovanje med tozdi, rada plava, hodi v planine in svojih 47 let uspešno, čeprav nenamerno, prikriva. O njej sami in o njenem življenju zvemo vse le mimogrede. Počasi se iz drobcev sestavlja podoba nje Anica Kristan same in njene družine, moža za katerega je vseh trideset let, ko je hodil v jamo, naskrivaj trepetala. Anica se veliko bolj razgovori o tovarni, o delu, o vsem, kar njeno življenje še dopolnjuje in bogati. Nič čudnega, da se naš pogovor ustavi tudi pri stabilizaciji, produktivnosti, nagrajevanju. Predvsem pa pri medsebojnih odnosih, takšnih kot pogosto so, neto-variški, pretogi in formalni, in takšnih, kot bi morali biti. Brez pravih, človeških odnosov, ne bo večje produktivnosti, ne stabilizacije, ne pravičnega nagrajevanja. Delavec s seboj na svoje delovno mesto nosi tudi svoje prob-bleme in skrbi in, če zanje ne vemo, ga ne moremo pravilno ocenjevati. Nekdo, ki iz dneva v dan išče zasilno streho nad glavo in prihaja v službo neprespan, nes-počit, prav gotovo ne more narediti toliko kot bi moral. Mati, ki je vseh osem ur v skrbeh za otroke brez varstva, ne more biti dobra samoupravljalka in delavka. In še in še je takšnih in podobnih težav, ki se jih človek, žal ne more otresti pred ograjo tovarne. Prav zato dober mojster, oddel-kovodja ni le tisti z znanjem, ampak s posluhom za človeka. Anici tega posluha prav gotovo ne manjka. B.G. KULTURNI UTRINKI ŠKLJOC ALI VABILO FOTOAMATERJEM Prav gotovo med vami ni nikogar, ki si ne bi ogledal razstavo fotografij naših delavcev. Komisija med temi fotografijami, vse so bile na temo "letni oddih", ni izbirala najboljših. Nikogar ni posebej nagrajevala, pač pa so se Franc BELCL, Anica BLAŽIČ, Slavko BRDNIK, Blaž JELEN, Hinko JERČIČ, Marjana KOREN, Jože MIKLAVC, Zvone PLANKO, Igor PUNGARTNIK, Zdenko PURNAT in Ivan VODOŠEK, zbrali ob koncu leta, za hip posedeli skupaj in prav vsi predlagali, da se podobna razstava še organizira, saj je med nami še mnogo takšnih in boljših fotografov, ki bi lahko na razstavi sodelovali. In tu je že razpis za naslednjo razstavo fotografij, ki bo ob mednarodnem dnevu žena na temo Žena—mati—delavka. Fotografije v črno—beli ali barvni tehniki, velike morajo biti vsaj 24x30 centimetrov, oddajte do 20. februarja v službi za rekreativno in kulturno dejavnost v prostorih Servisa in maloprodaje, I. nadstropje. RAZSTAVA V ČRNOMLJU Prejšnji mesec so v tozdu Kompresorji v Črnomlju v okviru praznovanja Dneva republike pripravili razstavo treh likovnih ustvarjalcev, sodelavcev Gorenja. V avli Kulturnega doma v Črnomlju sta se tako s svojimi oljnimi slikami predstavila Jože ADLEŠIČ, zaposlen v oddelku montaže kompresorjev, in Janez RAJMER, ki dela v oddelku kontrole. Tomaž MALER/Č pa je prvič razstavljal svoje izdelke iz malih koščkov lesa, v katerih je poleg vloženega truda tudi precejšnja likovno-ustvarjalna moč. Podobno razstavo bodo v Črnomlju prav gotovo še pripravili, saj so si sodelavci in ostali občani razstavljena dela z zanimanjem ogledali. Belizar D ujec LIZIKA, stosedmič V tozdu Orodjarna je prejšnji mesec, natančneje 23. decembra, gostovala Milena Muhičeva, igralka Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora, z Vučetičevo monodramo Lizika. V vlogi delavke, ki ima ob svojem odhodu v pokoj poslovilni govor, je s svojim tričetrturnim nastopom nasmejala delavce, da so zbrani v krogu okoli nje imeli včasih občutek, da se poslavlja njihova sodelavka. Smeh so spremljali tudi včasih otožni, spomini nekaterih na tiste dni, "ko smo gradili našo domovino." Kako že pravi Lizika? Nekako takole: "Spominjati se je lepo. Spomini na tisto, kar je bilo hudo, so lepi, ker je hudo prešlo. Spomini na lepo pa so pač lepi." Prav v teh preprostih besedah, njenemu spontanem pripovedovanju, vpletenem med "uradni govor", ko govori predvsem o drugih; tako kot je pač celo življenje mislila bolj na druge kot nase, nam postaja domača. V naš smeh pa se je mešal tudi kanček grenkobe. Lizika bi si namesto ure, slovesne pogostitve in dolgih govorov, najbolj želela, da bi ji nekdo rekel naj ostane, ker jo potrebujejo. Tako pa, pravi, ni nikomur več potrebna. Radi bi ji rekli naj ostane, zaradi njene odkritosrčnosti in človeške topline, ki veje iz nje. In pomislimo, koliko je takšnih Lizik med nami. Preproste, delavne, nikoli ničesar ne zahtevajo, živijo bolj tuje kot svoje življenje. Nismo jih niti opazili, ko so bile med nami. Pozabljamo nanje, tako kot smo pozabljali nanje ob nagradah, govorih in slovesnostih. Pa vendar, iz takšnih in podobnih Lizik rastemo mi in naša sreča. PREDSTAVA ZA GORENJE „PASJE SRCE” Člani amaterskega gledališča Velenje se bodo v satiri Bulgakova PASJE SRCE predstavili delavcem Gorenja, 28. januarja, v Domu kulture v Velenju. V tej zgodnji povesti se pisec, ki še danes vznemirja staliniste, naslanja na zgodbo A. P. Čehova "Kaštanka". Bulgakov tudi v tej svoji satiri, v kateri psiček potem, ko ga operira zloben kirurg, postane nevarno človeško bitje, izžareva poseben humor. Ta humor je obramba pred minljivostjo in banalnostjo in obenem, kot piše v gledališkem listu, eno najučinkovitejših orožij v borbi s človekovo neumnostjo. Predstava, v kateri igrajo med drugim Leon Čižmek, Franc Rogan, Karel Čretnik, Andi Šilc in Majda Gaberšek, je eno tistih odrskih del, ki jih lahko gledaš tudi večkrat pa te vedno znova privlačijo. O njegovem avtorju, ki je bil razglašen za "notranjega emigranta" in je umrl 1940. skoraj popolnoma slep in širšemu občinstvu neznan, je Miroslav Krleža dejal: "Če govorimo o ruski boljševiški KULTURNI UTRINKI revolucionarni literaturi, potem je Bulgakov tisti, ki je brez dvoma njen predstavnik v polnem sijaju slavne ruske proze. Bulgakov — to je ruska literatura!" Vstopnice za to predstavo lahko dobite pri kulturnih animatorjih od petka, 23. januarja 1981, dalje. Cena je 10 dinarjev. BRALNA AKCIJA SE IZTEKA V letošnji bralni akciji v Gorenju, ki jo bomo zaključili 28. februarja, ob obletnici smrti šaleškega partizana in pesnika Karla Destovnika Kajuha, nas je sodelovalo le trideset. Mogoče zimski čas, čeprav lenoben in včasih prav zapečkarski, le ni pravi čas za branje knjig. Dela, kot so Šumijo gozdovi domači, Pomladni dan, Sedmina in Čudoviti prah ter pesmi Ivana Minattija, pa so vendar s svojo človeškostjo problemov in človečnostjo primerne za vse čase, zato nam njihovi junaki niso ne tuji, ne nerazumljivi. Nekatere med vami ste jih mogoče že spoznali. Nič zato. Lahko jih preberete še enkrat, saj je v njih toliko lepih misli, iskanj in stisk, ki jih rojeva življenje, da niso nikoli dolgočasne ali utrujajoče. In, če neradi berete knjige večkrat, si izposodite vsaj tiste, kijih še niste brali. V Strokovni knjižnici jih izposojajo vsak torek in petek od 8.30 do 10. ure in od 13. do 14. ure. Malo vam bodo popestrile zimske popoldneve in razgibale misli. Seznam bralcev, ki so se že vključili v našo akcijo, pa objavljamo njim v priznanje in vam v spodbudo. Torej v akciji so sodelovali oziroma še sodelujejo naši sodelavci: Marjana LEMEŽ, Janez PINTARIČ, Štefan TEPEŠ, Darinka URTELJ, Dragica TRNOV-ŠEK, Inge ČAS, Nada KOLAR, Slavka MIJOČ, Jože MEH, Božena Gorjan, Denis RAJŠTER, Janez PUŠNIK, Jože ŠMIGOVEC, Manica STROPNIK, Franc VRTAČNIK, Marta PRELOG, Darinka GOSTENČNIK, Marjeta KOVAČ, Breda PRAVDIČ, Jana ZUPAN, Maijeta KRAPEŽ, Darja BRESKVAR, Stanislav NAPOTNIK, Lojzka MIHALINEC, Nena MIJOČ, Majda LOMŠEK, Rezka STROPNIK, Milena KOVAČIČ, Marjana TRATNIK, Vlado GRADIŠNIK, Herman KAČ, Sonja ŠČANČAR. PLESNI TEČAJ EN,DVA Vas ob dobri glasbi zamika plesanje, bi radi znali kaj več kot le prestopati z noge na nogo ali pa bi morda radi svoje plesne obrate in zasuke izpopolnili, izpilili, preprosto bolje obvladali? Če ste na vsa ta vprašanja odgovorili pritrdilno, potem se prijavite za plesni tečaj, ki bo za delavce Gorenja vsak petek ob 19.00 v prostorih velenjskega Plesnega kluba na E fen ko vi ulici. Cena 150 dinarjev. Prijavite se lahko do konca januarja v službi za rekreativno in kulturno dejavnost, telefon številka 132. Tisti, ki radi plešete, se boste lahko naplesali, ostale bodo plesanja učili člani plesnega kluba. Vsem pa bo petkov večer prijetno in hitro minil. LIKOVNA RAZSTAVA Ob 8. februarju, dnevu slovenske kulture, bo v Gorenju razstava likovnikov-amaterjev. V prepričanju, da je med vami, delavci Gorenja, veliko takšnih, ki v svojem prostem času slikate, oblikujete podobe v kamnu, lesu in ostalih materialih, vas vabimo, da sodelujete na tej rastavi. Dela bo ocenjevala komisija, ki jo sestavljajo Verica Svetina, Aristid Zornik in Lojze Zavolovšek, vas pa prosimo, da se za sodelovanje na tej razstavi prijavite v službi za rekreativno in kulturno dejavnost, telefonska številka 132. VJ VšV«- • .v* 'iL.:Vf Ob novem letu se nas je spomniI pisatelj Miško Kranjec. SMEH JE POL ZDRAVJA, V ZDRAVJU JE MOČ... Smeh je pol zdravja, v zdravju je moč ... In moči smo vsi še kako potrebni, kajti vse bolj in bolj se moramo spoprijemati s težavnimi delovnimi in drugimi nalogami. Da bi bili zdravi in močni, imamo rekreacijo. Povabili so naši organizatorji rekreacije in tudi kulturne dejavnosti slovenskega in štajerskega humorista, kabaretista Jaka Šraufcigerja, da bi ob zvokih Šaleškega instrumentalnega kvinteta ŠIK vodil zabavno in humoristično prireditev “V zdravju je moč”. In tako smo se v ponedeljek, 19. januarja 1981, pozno popoldne v Rdeči dvorani, lahko do solz nasmejali in zabavali in uživali ob navijanju za najboljše športnice in športnike Gorenja. Dvorano smo zasedli do zadnjega sedeža, vse je bilo pripravljeno za začetek šaljivih in resnih tekmovanj in vse je potem steklo in teklo kot namazano. Vinko Šimek — neposredni proizvajalec Jaka Šrauf-ciger je bil tudi piker in oster, pa saj zdrav humor lahko tudi pripomore ob dobri volji premagati še takšne težave. Za vse tiste, ki se niso mogli udeležiti prireditve, naj povemo, da so predstavniki osmih tozdov tekmovali v metanju pikada, štafetnem teku v vrečah, podajanju medicinke,kotaljenju zračnice med vratci in v vleki vrvi. Bila je to prava manifestacija razvedrila, športa, sposobnosti in spretnosti in nazadnje tudi moči. To so naši sodelavci res dokazali ob bučnem navijanju vseh prisotnih in res je šport in rekreacija našla nekakšno domovinsko pravico v Gorenju. Prva mesta v različnih igrah so si tozdi kar primerno razdelili, to pa priča o veliki izenačenosti ekip. Tako so v metanju pikada zmagali športniki tozda Štedilniki, v štafetnem teku v vrečah Kontrola DSSS, v podajanju medicinke Elektronika, v kotaljenju zračnice Galvana in v vleki vrvi Orodjarna. Končni vrstni red tekmovanja pa je takšen: 1. DSSS Kontrola 42 točk, 2. TOZD Orodjarna 35 TOZD GALVANA: "Osvojili smo pokal Gorenja za leto 1980; v ženski in moški konkurenci že drugo leto zapored!" točk, 3. Vzdrževanje 34 točk, 4. Štedilniki 28 točk, 5. Elektronika, 28 točk, 6. Galvana 26, 7. Hladilna tehnika 19, 8. Pralna tehnika 14 točk. Med prireditvijo so podelili kar precejšnje število pokalov za dosežene športne dosežke v letu 1980. Jaka Šraufciger je po prireditvi dejal: "Samo gledal sem, kako se polni dvorana! Neverjetno, koliko ljudi!" "Tako, televizija Velenje že snema!" se je obregni! Jaka Šraufciger ob fotoreporterja. Člani ŠIK so tudi dokazali svoje sposobnosti. Štafetni tek v vrečah je prineseI prve razburljive trenutke med tekmovalnimi ekipami. Tudi medicinka je dokaj razgibala vnete tekmovalke in tudi tekmovalce. V metanju pikada, so se odlikovali predstavniki tozda Štedilniki. Vaja dela mojstra. Orodjarna: "Imeli smo dirigenta in zmagali RAZPIS TEČAJEV TUJIH JEZIKOV Rudarski šolski center Velenje tudi v tej sezoni organizira naslednje tečaje tujih jezikov : ZAČETNI TEČAJ NEMŠČINE ZAČETNI TEČAJ ANGLEŠČINE ZAČETNI TEČAJ FRANCOŠČINE Vsak tečaj obsega 100 ur in bo potekal dvakrat po tri ure tedensko. Tečaji se pričnejo 11. februarja 1981 ob 17. uri na RŠC Velenje, Prežihova 3, in bodo trajali do konca meseca maja. Vabimo vse delavce Gorenja, ki jim je pri delu potrebno znanje tujega jezika, da se za navedene tečaje prijavijo v Izobraževalnem centru, pisarna št. 1, pri tovarišici Pesjakovi. Obenem bodo izpolnili tudi ustrezne obrazce. Prijave sprejemamo najkasneje do 6..februarja 1981. Izobraževalni center INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Kinegraf, TOZD Grafika, Prevalje, 1980. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421/1.