GLAS NARODA lisirslofvenskih.delaTeevT Ameriki. Dri, fat United cxcgpt &inJiyt and lagal Holidays. 75,000 Readers. TKUSrON: CHelsea 3—3878 NO. 198. — STEY. 198. Enured — 8«cond Olm Matter September 21. 1008, at the Port Office at Hew York, N. Y., nnder Act of Oongrtflf of Much 8, 1070 NEW YORK, THURSDAY, AU OUST 24, 1933. — ČETRTEK, 24. AVGUSTA 1933 TELEFON: OHelsea 8—3871 VOLUME ILL — LETNIK XLL JOHNSON NE POZNA NITI "OPEN" NITI "CLOSED SHOP-A" NRA JE ODLOČNO NASTOPILA PROTI IZDELOVALCEM AVTOV IN PREMOGOVNIM BARONOM Pojma "zaprta" in "odprta delavnica" sta po mnenju voditelje v NRA precej nejasna.—Delodajalci ne smejo tolmačiti postave po svoji voji. — Po zatrcL'!u Williama Greena in Johna Lewisa je to stvar sodišča. — Noben delodajalec nima pravice siliti delavca, v katero organizacijo naj spada. WASHINGTON, D. C., 23. avgusta. — Danes je odločil administrator industrijalne postave general Johnson, da označbi "odprta delavnica in zaprta delavnica" nimata nobenega mesta v kartel-nih pogodbah. Zaradi te določbe, ki priznava oziroma odreka delavcem pravico kolektivnega barantanja, so se vršile dolgotrajne debate. Zdaj je zadeva rešena, že vsaj kolikor se tiče Johnsona, ki je za-trdno prepričan, da je s tem uglajena pot za spora- t X Vihar povzročil za milijone dolarjev škode MACHADO NA POTI V ZDR. DRŽAVE JAPONCI IZGANJAJO PACIFISTE Državni department je Amerikanec je bil izgnan, dovolil vstop. — N«w-yorska policija g a b o straž la. — Potoval bo v Kanado. Washington, D. C., 23. avgusta. — Državni dr-partanent je bil naprošen. da izrazi .svoje mnenje, ako bi bil nasproten teinu. da bi bil odstavljeni kubanski predsednik Gerardo Machado blizu York a vizot s parnika pod varstvom newyorske policije. Za zum med delodajalci in delavci v premogovni in av- .mnenje je (vprašafla neka pa.ro- tomobilski industriji. brod"a (lružba■ D™vni dePart" J jment je naznanil, da temu ni na- Sestava pravilnikov za veleindustrije je bila jako »proton, težavna, ker se je marsikatero resno prizadevanje razbilo bas ob tem navidezno nepremostljivem razrednem nasprotju. ker je obiskal komuniste. — Izgnana sta bila tudi Lord Martley in dr. Marteaux. General Machado je prebival v nok^Mii hotelu v Nassau na Bah am -.skein otoku. Hotel je v zvezi z Mpnson parobrodno družbo, ki je tudi prosila za pojasnilo državni Tokio, Japonska, 23. avgusta. Policija iv Tokio je Alexandru H. Buchfmanu, ki je star 22 let in ki je dokončal vseučilišče v Cleveland Ohio, naročila, -da takoj odpotuje iz Japonske, ali pa bo deportiran. ker je komunist. Buchman. ki je obiskal Japonsko na potu na protivojni kongres, ki se bo pričel v septembru v Šanghaju, je vprašal ameriški .konzulat .za svet in se je odločil, da prostovoljno odide. Takoj se AVSTRIJSKA STRAŽA OB ; BAVARSKI Dollfuss je poslal na bavarsko mejo 1000 najboljših strelcev. — Preprečiti- hoče nazijski vpad v Avstrijo. je odpelja Iv ftobe, kjer se bo j hodnji mesec v »velikem vkrcal na parnik Šanghaj Maru vdreti v Avstrijo. x Dunaj, Avstrija, 23. avgusta. Kancler Engelbent Dollfuss. kateremu je zagotovljena zavezniška pomoč, je mobiliziral 1000 boljših domobrancev z naročilom, da naj bodo pripravljeni, da odidejo na dano povelje na bavarsko mejo. Do tega koraka se je kancler odločil, varno. Načelnik \ NAZIJCI SE OPRAVIČUJEJO V 'Norfolk, Va., je o«eb. department. Munson družba, ki j landa. je rrrišel 8. jnnija na Ja-ima svoj urad ir New Yorku, je | porcsko. Stanoval je pri mladem tudi vprašala za mnenje newyor-! Japoncu Hanzo Tovarna, ki je po-ške.ga policijskega načelnika. Po-1 znan komunist, vsled eesar je policijski komisar Bolan je izjavil,1 licija postala nanj pozorna. Po- da je pripravljen dati Machadu policijsko stražo. Parobrodna družba izjavlja, da je general Maohado namenje.n potovati skazi New York nr Kanado. Mogoče se bo tudi vstavil v Philadelphiji, da se mu pridru- Slednjič je pa vlada oziroma administracija industrijalne postave prevzela vlogo posredovalca. Zastopniki tovarn, v katerih izdelujejo avtomobile, so vztrajali na stališču, da je treba ohraniti odprto delavnico. Proti temu so nastopili delavski voditelji, predvsem William Green, predsednik American Federation of Labor in John L. Lewis predsednik United Mine Workers. Po njunem mnenju je treba določbe industrijalne postave sprejeti tako kot jih je odobril kongres. Postavo ima pravico tolmačiti edinole sodišče, nikakor pa ne delodajalci. Niti uradniki urada za obnovo ameriškega gospodarstva niso bili v tej kočljivi zadevi na jasnem. — Slednjič je pa navzlic temu prišlo do sporazuma. Administrator Johnson in njegt>v pravdni zastopnik E-ichberg sta padala izjavo, v kateri pravita, da pojma "zaprta delavica" in "odprta delavnica" nista dovolj jasna ter da ju je treba črtati iz besednjaka NRA.. i Postava nikakor ne prepoveduje lokalnih delavskih organizacij, ki so znane pod imenom "kom-panijske" unije, odločno pa prepoveduje delodajalcu, da bi ne zaposlil delavca le zastrantega, kel pripada kaki gotovi uniji. S tem je položaj precej včiščen. Zaenkrat sicer še ni znano, če so izdelovalci avtomobilov opustili svoje trdovratno stališče in če bodo predložili revidirani pravilnik. Koliko časa bo še trajalo, predno bo dosežen splošen sporazum, še se ne ve. General Johnson ni hotel ničesar natančnejšega izjaviti, dočim ni bil pomožni administrator Kenneth M. Simpson tako molčeč. Simpson se namreč pogaja s premogovnimi baroni. Ko so ga vprašali, kdaj misli, da bo pravilnik podpisan, ni mogel navesti natančnega datuma, paČ je pa rekel, da se za- i i • it v • 'I'll.* • v 1 i ireč rekla: "Dokler ima Franklin deva hitreje bliža svojemu cilju kot je pričakoval. prav vedno 2anj; ako ^ Splošno zanimanje vlada za Henry ja Forda, ki M.ide .na Pot' ^ p<> ™jem mne- . tit i i. v . «i*i ni pra\a, tedaj bom prtva, ki ni poslal k nobenemu zaslisanju o pravnilniku avtomobilske industrije svojega zastopnika. Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da namerava Ford predložiti svoj lastni pravilnik, ki bo vseboval za delavce dosti boljše pogoje nego pravilnik, ki ga bodo sestavili ostali izdelovalci avtomobilov. in se bo odpeljal v Šanghaj. Buchman, ki je doma iz Cleve- ži njegova žena in dve hčeri, ki *o se po Machado ve m begu iz Ha-vane naselile /v Philadelphipi. Parobrodna družba se ne upa pripeljati Machada v New York, kjer je mnogo Kubancev, ki so sovražni proti odstavljenemu predsedniku. Zato bo Machado na kakem primernem kraju med Phila-delphijo in New Yonkom stopil s parnika na policijsko ladjo, ki ga bo tajno prepeljala na kako železniško postajo, s katere se bo odpeljal v Kanado. •Medtem pa kubansko vrhovno sodišče razpravlja o tem, ako bi naprosilo vlado Združenih držav za izročitev Machada. da bi »se zagovarjal zaradi zločinov, katerih je obdolžen, da jih je zakrivil kot predsedink. Ker Združene države ne zabra-njuje prihod Kubancev v deželo, ne prid>e tzaradi Machada Ivpo-štev na&elniška postava. klican je bil na policijo, kjer io ga oštro izpraševali. Po zaslišanju se je policija prepričala, da je Buchman komunist, vsled česar mu je *bilo svetovano, da odpotuje iz Japonske. Bivši angleški podtajnik v vojnem ministrstvu Lord Marlev in OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" •ŽENA BO POVEDALA PREDSEDNIKU Washington, D. C., 23. avgusta. — "Stojim za predsednikom, če ima prav ali ne", je geslo marsikaterega Amerikanca. Tod«1 s tem ge bo I>ol,fu^ prvi dni je objavila vzroke zakaj je bilo 8eptflmbra p^lai nemško mejo Lordu Marleyu m dr. Marteauxu čnQ gtražo Dasedanja fitraža je prepovedano bivanje na Japon-J jz Tirolcrv -m Solno. skem. - Proti Lordu Marleyy m ^anov. t()da so { vtifK>m, da dr. Marteauxu, — pravi ministr- , •• , , - 0 , J ne branijo samo TiroLske in Sol- nograškega. temveč, celo Avstrijo. S«vdaj pa je Dollfuss pričel nabirati tudi strelce iz južne in vzhodne Avstrije, da jih more porabi- . . .. ... . iti v'bodočih bojih, ki mogoče pri- tja mternacijonala in nna za cilj i dej0 nazore, ki se ne strinjajo z japon- Ogiromno škodo je povzročil 'vihar ob obali New Jersey. Keka Delaware je prestopila bregove, in na tisoče družin si je moralo poiskati zavetja na višje ležečih krajih. berlinskih na-utonilo pet; zijcev se je oprostil za napad na dr. Midvihilla. Tujci so oproščeni pozdrava. Berlin, Nemčija, 23. avgusta. Načelnik berlinskih na po ka. oseb več ali manj težko poškodovanih. IRSKA PROTI FAŠISTOM ska izjava, — nimamo osebno ni-kakega nasproestva. toda jima ne dovolimo potovati po Japonskem, ker proti vojno konferenco, katere se bosta udeležila, podpira Tre- skim narodom. RUSKI OTROCI KOT VOHUNI S tem namerava DolLfuss utrditi edinost in narodno zavest doma in obenem pokazati nazij-cem. da je njegova vlada pripravljena preprečiti vsak političen preobrat v Avstriji. I Kancler Dollfuss se je vrnil iz - Italije 'V prepričanju, da ima popolno pomoč Mxtfisolinija, ki je na- Biloxi, _Mis»., 22. avgusta. — Tisoč delavk v tovarni 7A konzerviranje rakeh deželah. Dalje pravi odredba, da ni mogoče zahtevati od tujcev rv Nemčiji, da bi se oprijeli kake navade. ki v njihovi deželi ni v navadi, kot je na pr. rimski pozdrav. Do sedaj ta odredba še ni bila -objavljena rv nobenem nemškem listu, da bi prebivalstvo vedelo. da se je vlada opravičila za napad na dr. Mulvihilla Rimski pozdrav je bil vpeljan v armadi, v šolah in vseh uradih Nemčije. Dr. Gustav Krupp von Bohlen je kot predsednik federacije nemške industrije odredil, da se vpelje fašistovski pozdrav v vseh industrijMkih podjetjih strije od Nejnčije. Po njegovem mnenju bi Avstrija z izedinjenjem z Nemčijo izgubila mnogo gospodarske, če ne mogoče tudi vso politično (samostojnost. li po polju klasje. Devet let stari Miša Sorokin je dobil zbirko knjig kot plačilo za to, da je "zatožil svojega očeta, katerega so zaprli na podlagi o-trokove ovadbe. Otrok je obdolžil svojega očeta, da je vzel več žita, kot pa nru je bilo določenega. srednji Evropi vzdržati &tatu<5 quo ter hočeta DoILfussu pomagati do rvečje veljave na zunaj in do večjega pogirma znotraj. Dokler se bo mogel Dollfuss u-braniti socijalističnega in nazij-skega pritiska, se "bo drial republikanske vlade. Kakorhitro pa bi postal nazijski pritisk premočan, bi razglasil "kraljestvo brez kralja" in t>i imenoval poveljnika do- Neka 12-Ietna "deklica je zasači-1 mobrancev, 24 &eit starega princa la tri taitove, ki so kradli žito najErneata Rudigerja von Stahrem-kolektivni kmetiji. Iberga za avstrijskega regenta. Sodišče more nad njrmi izreči vsako kazen, vključno smrtno kazen. Poveljnik narodne garde mo-drosnajčnikov general E. OTHif-fv, kn je nedavno izjavil, da se njegova garda ne bo razšla, in tudi n« bo dovolila, da bi bila raz-puščena, je rekel, ko je slišal o vladni odredbi: "Nimam ničrttar pripomniti, razun, da narodna garda čaka ma razsodbo naroda". Fašistovsko organizacijo je -vlada razpustila, ker se ni ozirala na fvladno odredbo, po tkateri je bi-Ma faalstovska parada prepovedana. Pravosodni minister P. J. Rut-ledge je rekel, da so tmodrosrajč-niki zelo oboroženi in so dobili od zunaj v državo veliko zalogo o-rožja. •Berlinska policija je prepovedala igrati fošistov.sko hinvno v gostilnah, hoteli in javnih za-hvah z utemeljevanjem, da "dost o janstvenost te- pesmi zahteva, da se igra ali poje samo ob priložnostih. ki odgovarjajo resnosti in važnosti". Za vsako igranje himne je treba prositi policijo za dovoljenje najmanj 24 ur poprej. GANDHI JEBU IZPUŠČEN Poona, Indija, 23. avgusta. — Mahatma M. K. Gandhi, ki je vsled enotedenskega posta zelo slab in bolan, je bil brezpogojno oproščen kazni enega let z. Iz bolnišnice, kamor je bil pred nekaj dnevi pripeljan iz kaznilnice, je bil z aroiralamco odpeljan IV Parmakutti. Še predno je odšel iz bolnišnice, je prenehal s postom ter je b svojimi privrženci molil. « ca w YoiR TwraiDA^ APongT h im L MGUs Naroda" ILAB N A S O D A " »wiy ^ ^ Sna^y M< ftnjjfcf* IkMhkli « H Mrt tote k« New m m* mo.....L% ftM Bt Pol lttt •••••••••••••••••••^ f&0O lift lioiwutTO ■ oalo Mo M..., |7JQ0 Sa pol leto.................... S8JSU TeoHy 98.00 •fUaa N»w«U- podplat ta o—tooatt m mm frloMoJoJo. Dentr ooj me bUcoroM po Money Order. Prl «pr—wnbl kroja naročnikov. proatMo, do m mam tadi projjpje bUalličo nasaanl, d« hI tretje najdemo naslovnika. »I W.lStkfitm*, N««Ll«fc. M. v Tfif#m; qworainu priliko videti Movadfeo naših vrlih Slovenskih Sokolov. Vsi na pikniki Preskrbi j eno bo z vsemi dobrotami. : - • ' Louis Paianl. n« LA8QMT blothct vmj „ g, a a Drsen roparski napad pri Domžalah. V Čemšeniku pri Dobu blizu Domžal so 10. avgusta trije neznanci napadli hišo starega Mihe Svetlina, jo oropali ter one-Častili (gospodarjevo hčer in vnukinjo. Hiša 81 let starega, toda še zdravega, in krepkega Mihe Svat. lina je oddaljena kakih 200 metrov od ostalih hiš v Čemšeniku ter stoji na robu gozda. V hiši bivata poleg gospodarja njegova hči, 46-letna Frančiška ter 14-let-na vnukinja Karolina Medvešč-čkova. Vsi trije so se opravili že k počitku, ko so se pred hišo o-krog pol 10. zvečer oglasili trije neznani moški, ki so pričeli s koli razbijati po vratih. Njihovi u-darci so ibili tako silni, da »o se vrata vdala. Medtem pa se je go-spodw Svetlin že pripravil na obnftjrfbo in je prišel v vežo, kjer je 'zgrabil vile, da bi naporil vlo^ milce. Ti pa so ga nenadoma pograbili. mu odvzeli vile, ga odgnali v »hišo in ga postavili h peči ter mu grozili, da ga ubijejo, če ne da miru in molči. V hiši so gospodarili poldrugo uro. Rreme-tali so pohištvo, odprli irse predale ter stikali za denarj«n in dragocenostmi. Staremu Svetlinu so odvzeli težko zlato verižico, Frančiški Med vešč-kovi zla sto za pekline po brazu, vratu in rokah. Nekoliko m&nj sta poškodovani Mtarija Koroščeva. is Oaberja pri Celju, ki je opečena na rokah in hrbtu, in Ana Gočičnikova, ki ima opekline na rokah in nogah. •Nesrečne zrtre so takoj prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so jim nndili potrefono pomoč. Qlede Bin-clove so zdravniki izgdbili vsako upanje. ■Delavec, ki mu je eksplodirala raketa, je bil poškodovan samo na desnici. Sam se je peljal v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, nato pa se je odpeljal domov- Strašna nesreča zaradi eksplozije mlatilnice. V vasi Gaj blizu 'Kovina se je pripetila, med ralačvo strašna nesreča. Na dvorišču posestnika Ke-sterja je bila v pogonu velika mlatilnica. v kateri pa je nenadoma esksplodiral kotel. Eksplozija je bila tako silna, da se je kotel razletel na kose. ki so odleteli po nekaj sto metrov na o-krog. takrog mlatilnice je bila gneA otrok, ki so se. kakor je že navada, zelo zanimali za stroj. Po eksploziji so vsi ti otroci ležali na tleh in med njimi tudi dva mlatilca.. Silna eksplozija se je slišala dva do tri kilometre naokrog. zdravnik je takoj pri- pestnico in zUt ^ročni prltan,'ki | hiteI na Pom°č- » njim pa je prispelo tudi osobje bolnišnice ~ VmroUte m m "OLAS NAHODA" Aiiitf dntvmk • ZdnUenih državoh. je imel na notranji strani napis: "Stefi, 9. VIII. 1909". Ker denarja niso našli in tudi ne drugih dragocenosti, so si pri-svojiil ves živež, kar ga je bilo pri hiši. 'Poforali so staro aktovko, v katero so spravili 50 jajc, vzeli pa so si Še 5 kg zaseke, pol hleba kruha, skledo smetane in 3 litre mleka, ki so ga kar v biši popili. Nato sta dva izmed njih napadla 14-letno Karolino Medveščko-vo. ki se je skrivala pod posteljo. Izvlekla sta jo izpod postelje, ji zamašila je hitro pokril delavkam glave, cfca se jim ne bi ^žgali lasje, nato pa je hitel po pomoč. S pomočjo drugih delavcev m« je kmahi uspelo pogasiti ogenj in rešiti objekt. (Delavke so vse hudo opečene. Najhujše po&kodbe je dobila 19-letna Justs Bincfova iz Vojnika, ki je opečena po rokah, nogcb, o-brarn in hrbtu in ae bori m smrtjo. Hudo ata opečeni Antonij« Vi-tančeva iz Gorifi* pri Galieiji ip Marija Galuoova, ki sta dobili o* IZ Bele cerkve, ki je poskrbelo, da so ranjence takoj odpremili v ta-mošnjo bolnišnico. ■Pri tej hudi eksploziji je bilo ranjenih 11 otrok in trije odrasli. V bolnišnico v Belo cerkev so odpremili 8 ranjenih otrok, med katerimi so trije, ki jim najbrž ne bo mogoče pomagati. Dva otroka sta namreč strahovito opečena po dveh tretjinah telesa. Strojnik nesrečne mlatilnice je obležal mrtev na mestu, dva druga mlada delavca pa sta podlegla poškodbam še pred prevozom v bolnišnico. Tekom noči sta umrla v bolnišnici strašno opečeni 41-letni Mita Gjula in njegov brat Živan-ko. Huda nesreča je tako že doslej zahiterala pet smrtnih žrtev. nr veliki nevarnosti pa je še življenje petih otrok- Smrtna nesreča na lovu. £rtev lovske strasti je postal 73 let stari upokojenec Lasnik Ferdinand. Zjtitraj se je podal na Šteharnikov vrh pri GuŠtajnu s svojim mladini prijateljem, češ. da mu bo pokazal, kje so najboljša mesta za. Čakanje zv°rjadi. Proti 7 zjutraj je bilo slišati v gozdu strel, nato pa vpitje in klice na pomoč. Sin posestnika &te-harnika se je, zaČuvši klice, podal takoj v gercd. kjer je po daljšem iskanju zagledal grozen pri-aor. Xa sredi gozdne poti je čepel La*nik in se zvijal v boleči-naili. Imel je prestreljena prsa. Sprva so domnevali, da ga je ustrelil kak divji lovec. Ko so pa zaslišali vsega zbeganega njegovega tovariša, se je izkaealo. da se je ponesreči bila sprožila puška. Zbegani tovariš je sicer izkra-ja izgubil prisotnost duha. .vendar je potem, ko si je malo opomogel od strahu, stekel yTJuk?> gimnazije. Za mater je nesreča tem Jbolj tragična. ker je lani izgubila Lstotako na nesrečen način svojega moža. Tri dni mrtva v kuhinji. Pravijo, da je na jprijetnejša smrt srona kap. ki lahko zadene Človeka vedno in povsod. Take smrti je umrla 43-letna hišnica Antonija Težak iz Puic. občina Suhor. pristojna v Črnomelj. iNjo je »zadela srčna kap v hir>u. ko je urejevala stanovanje. Pomivala je knhinjo. pa se je naenkrat zgrudila in izdihnila. Pokojna je stanovala do zadnjega v. Palmotiči ulici 28. te dni je pa dobila stanovanje .v Gajevi ulici. 28. julija je hotela novo stanovanje uredi-. „ A . t> , , t - - . I — Zato. fc?r ima v stanovanju ti. Pomivala je kuhinjo, pa jo je , . . .. JM „ .. , , j i . jS. i • dvanajst maek. sredi dela zadela smrt. Krtačo je, " - * , , . , - , - iii j i I — >»o mT — ga ,ie skusal poto- drzala se \ rokah, ko jo je zadela , ... e ' . .. K , ^ ri • " i t " i lafziti sodnik, -t- Pustite ji vese-srcna kap. \ Gajevi ulici Teza- Ai; ____^ ^^^ kove nihče ni poznal in nihče ni! slutil, da je v hiši mrlič. Težavno je življenje po toard-inghousih. Gospodinje »o precej odločne, dočim morajo biti gostj« precej potrpežljivi. Zadnjič jih je deset strahoma opazovalo, kako je gospodinja rezala mršavo kokoš. In ko jo je razrezal*. jih je vprašala, kateri kos bi radi. Vsak bi rad imeli bedro. — Kaj mislite, da je kokoš stonoga t — se je zadrla in zmetala bošč.ke po krožnikih. Vsi so molčali, 'le eden se je o-glasil rekoč: — So, stonoga ni. »koro bi pa rekel, da je žirafa. sodeč po vratu, ki ste mi ga dali. Posredovalec ves ^restrašen opavdl kraj škafa na tleh ležečo žensko. Stopil je bližje in spoznal v nji Antonijo Težak. Ves prestrašen je hitel obvestit stanovalce dotič-ne hiše in policijo. Mož pravi, da je že na prvi pogled spoznal, da je Težakova mrtva. lje. Ali lahko navedete še kak drugi vzrck? -r- 'Da. Ona ima pri sebi dvanajst mačk. jaz imam pri nji pa pasje življenje. Rojak se je pretegnil, za zehal in pričel modrovati: — O, moja žena ... take pa ni kot je moja žena. Najraje bi jo dvignil v deveta nebesa. . In nato je važno dostavil: — Seveda, če bi vedel, da bo gori ostala ... ZAHVALA Ob priliki priboUa mojega moža Kari /hjc-a iz Domžal v New York se jmd-picuna želim zubraliti tvrdki L«o ZnkrajSck v New Yorkn. ki > inwla i ki skrbi vse zadeve uabave iK>rrebnib l»ravir. kakor tudi letovanju samega. Ker je moj mož dobil vse jnitreune pravice v razmeroma jako kratkem času ter donpel v New York brez kUi ovir in neprilik. je to dokaz, da je tvrdka Leo ZakrajSek torti o in vestno i/.rrSila dano ji'nalogo iu zato zasluži > a hvalo in priznanje. Vmai Dcčano-Zajr. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO Dta 260 ............................$ 4 35 Din 30»............................$ • «-35 Din 400 -.........................$ M0 Dka 500 ..................... Din 1QP0 ..........................$ 20-75 Din 5000......................-.....UP! — Po^pccror je nanesel tudi na dobrote zakonskega življenja. Pogovarjala sta t>e gospod in _ go#»pa. ki sta se šele par ur pozna- Kmalu je prispela policijsko- la pH >sia bila že velika prijate-sodna komusija. ki je pa mogla u- jja gotoviti samo smrt kot posledico, je na vse pretege hvalil za- srčne kapi. Truplo so prepeljali stan, dočim je ona gleda- v mrtvašnico ter bo po obdukciji ja v t|a in ve-.jj ^ mol5aia. pokopano. Težakova je bila loče-j _j>g g^pg. _ jj je govoril — na od svojega moža. Bolehala > dokler nis?m bil poročen, sploh na .sreu. vendar je a lahko delala.1 Tedel. da živim. To se pra- vi. vedel sem. da živim cigansico življenje. Bog se usmili samea. Bog se usmili reveža peflarja! Siepr se pa človeka, ki ni poročen. ž?, na zunaj pozna. Poglejte to nesrečno bitje, ki nama prihaja nasproti... Ona je zauiišljena gledala v drugo smer. — Le poglejte ga — je navdušeno nadaljeval. — Na prvi pogled se nju vidi. da je revež samec. da nima ukrbne ženiee. Poglejte. kako zamajan ovratnik ima. kako zmečkane hlače. Nobenega gumba na suknji. In ka«ko je vsa njegova obleka za&pehana. Ce bi bil poročen in bi imel skrbno ženo. bi ga gotovo Be pustil* takega na cesto . .. Šele tedaj je dvignila ona po-gl-ed. In ko je uzrla ipoikega. ki Be jima- je bližal, je vsa prebjede-la. Poouknila je svojega spremljevalca za rokay in aiknila skozi zobe: — Za božjo voljo, molčite!'To je vendar mož mo£ ... ' ^ J" 'tm | ij ji » V ITALIJO lAr 100 ........................... $ 8.— Ur »00 ...........-..............2 $15^0 Ur 300 ............................ $23.— Ur 400 ................... $30.50 Ur 500 ..................13810 Ur 1000 ........................... $75.— • - --—T" K£R 8E CENE SEDAJ HITRG MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI £» izplačilo v^ih zue^koy l^ot asotaj nmtsfcno, bo4iM v dinwiih ali Urah dovoljujemo bolje pogoje. IZPLAČILA ▼ AMEflltalB DOUftJIfl Za lsplačilo $5.00 moraie poslati— $ ^.75 " »' $10.00 •• H___.$10.85 - « " $19.00 ". »__4li-r^. •» 14800 •• " JilJ» " " $00.00 '* - " J$5140 v ViHmm MM V Hifu krajo tstfaqiki ▼ MaiJ^L -»a)«a nakaaUa isvtfu|em9 90 CaM« Latter sa prtatojbteo IL- Buyvwmc publishing company "Gin. Naroda" 916 WMBT ffHir NBW 0, J. — Dandanes člov?k marsikaj sliši. In med drugim tudi taJte pOr govore: — Ti, slišala sem, da se bo soseda ločila od svoiega moža. — Seveda se bo ločila, eaj bi bila neumna, če bi se ne. — Kdo je pa vzrok t On, adi ona? — On je vzrok. K4© pa dru- gi — Čem« pa? — 5ekel je, da bo šel za tri dpi na počitnice, pa se je ie naslednjega dne vrnil in ni nič potrkal, predno je »topil v njeno spalno *obn. ss tifcSMi ODKOft JE DOBIL HITLER DENAR Pod naakHron t? Hitler kot Frankenstein" je izšla v Londonu zanimiv* knjiga, ki ka£e »veju, da ao Hitlerjev po k ret t Nemčiji financirali inozemski finančniki in da njemu in njegovi stranki plačani visoki zneski niso bili vedno a-rijskega- izvora. Knjigo je napisal bi vsi Hitlerjev pomočnik Johanu Steel, ki je inorsl z aeroplanom odleteli is Nemčije, da si je rešil življenje, ker je vedel preveč podrobnosti iz tajnih kotičkov hitlerjev-stva. Znaten del tega denarja je prišel tudi iz Anglije. Znano je, da Hitler ne štedi ne truda ne denarja, da pove svetu, kaj je njegov pokret storil in kaj namerava še storiti. Zato jc ustanovil posebno ministrstvi) za propagando, kar zo|»eit kaže popolno Leznanje tuje psihologije, ki sploh noče ničesar verjeti, kar diši po propagandi. Samo o nečem hitler-jevska propaganda sumljivo molči: tako je bil financiran Hitlerjev pokret. Niti vodja, niti noben njegov najzgovornejši pajdaš ni povedal, od kod so prišle ogromne vsote v hitlerje\>«ke blagajne — 350 milijonov mark v petih letih. Ta vsota ke zdi ogromna, v resnici pa ni, če pomislimo, koliko je moralo stati reJcrutiranje in vzdrževanje armade rjavosrajčnikov. Te denar ni mogel priti iz žepov obubožanih ►rednjih slojev, ki »o zdaj glavni iaktor stranke nemškega diktator-j«- Steel piše. da je cela armada pla- jc zopet splavil. pruski princ Ferdinand, sin bivšega prestolonaslednika, ki je delal v Fordovih tvornLah. Pred dobrim mesecem se je vrnil tja preko Londona, najbrž tudi z drugačnim ciljem, nego da bi si služil pri Fordu vsakdanji kruh. Med bivanjem v Londonu je povedal, da je bil Ford !»am zadnji, ki je nehal svojega princa-delavca titulirati "Vaša Visokost". Steel pravi, da je zbrat princ Ferdinand v Detroitu velike zneske za Hitlerjev vojni sklad, zlasti med Nemci m italijanskimi bootlegger j i. Denar je pošiljal v Nemčijo po princu Avgustu Viljemu. Toda večina denarja za Hitlerja je |>rišla od velikih tovarn o-rožja, ki so jim dišali izdatki za izvežbanje in opremo 4,000,000 podanikov, tajne policije, njegovih 35 vojaških aeroplanov, 4 letalskih šol in za propagando in širjenje mržnje proti vsem narodom iz-vzemši Nemce in Skandinavce-, to se pravi za pripravo bodoče vojne. Ogromne vyote sta baje dal Hitlerju Ivar Kreuger in neka velika švedska tvrdka, tesno zvezana s Kruppom. Prispevki iz Poljske baje niso izvirali samo od nemške manjšine, temveč tudi od {»oljskih oboroževalnih interesov. Steel opisuje da4je, kako deluje Hittlerjeva tajna policija. Prisluškuje telefonskim pogovorom, odpira pisma in vohuni za sumlji- * 0 košnji, žetvi, žegnanju in slabem zaslužku. čanih agentov skozi 10 let zbirala vini i ljudmi v zasebnem življenju denar po Nemčiji, Angliji, Sved- To je glavni vzrok samomorov, ki »ki, Zedinjenih državah in Fran- So bili leto« v Nemčiji na dnevnem ciji. Agentje niM» morali biti hit- redu. Kteei najvaja |>odrobnosti, lerjevci. Delovali so na čisto trgov- kako so bili umorjeni "čarovnik" iki podlagi proti plači in provizi- Herman Schneider in drugi, kako ji. To so bili v resnici trgovski pot- ( vtepajo podivjanost in mržnjo nem-niki, ki so prodajali hitlerizem, jfci mladini in brezposelnim, ki se kakor ko prodajali drugi milo in nimajo zateči kam rasen v hitler-i lektrične pometače. V tujih drža- J jevsko vojsko, vah so navezovali stike s "kontakt-J . . . .. . r.ilui" možmi, izbranimi za to, ker) Vojna, pravi Steel. Hitlerju nt jim je njihov trgovski in družab-.^mo vprašanje možnosti, temveč n, položaj omogočal dostop do vpliv vprašanje n^„.nmorne^3 m h in bogatih mož. |ca~ m rHzr"erza ,1Jt'n Nh' m j.-.- • i- ••«. _ i ! roti ni socialisti morajo dajati svo- Med tistimi, ki sem jih sam poznal,1.. . _ . , , . »e,., . i., i mm prr»tascm vsak dan kaj nove- piS-* Steel, so dr. Iljalmar Sehacht, - , - - » \ II n uu 1 « ga, da jih obdrze v navdušen \u. A Arnold Rechberg, Alfred Rosen- f \ ~ , . ... . ....... . kaj naj počne Hitler s 400.CMX) obo- l»rrg, ki je malo arijski in ki je v 1 z . . , .... .. , , ... ; roženimi udarniki in 2.>(),(MM) je- javnem agitacijskem poslanstvu v . , , • . .... .. _V , ;klenih čelad. ko je pa pometal iz Angliji klaverno pogorel, dalje pa , . . ' « « ii • XT ---- * i- uradov ze vse demokratske in re- George Bell, v Nemčiji natural i- 4 .. • j« * , • • i____... into1 publikanske uradnike ter jih na- zirani Skot, ki je bil v marcu 193.1 1 . r. . ,, , • * «, 'domestil z zvestimi udarniki, pa v M nenehen n umorjen za to, ker. " * a , , .... j * ♦ , • lw . . mu je se vendar ostal pol milijona le preveč vedel in ker se je hotel. . . 1 . . . i .... ! oboroženih moz, ki za nje ne bo izneveriti hitlerjevstvu ter končno, ' .... ^ «• i- nolienega plena. Preganjanje zi- Goering, cigar polje delovanja jc l A , , . .. , 1 jdov se ne da trajno obdržati, mark- 'sisti so v koncentracijskih tabori- bila zlasti Skandinavija Plačani agentje. ki so šli po sto- ^ tako Hlt|or nima kaj ti. Hitlerju ni pri jetrno, da se po- Poljane, Slovenija. Mislim, da ne bo odveč, če zopet tmalo napišem bralcem Glas Naroda, kako se svet suče v Poljanski dolini. Ravno sedaj smo s košnjo pri kraju. Bilo je mnogo sknbi in truda, kako se bo spravilo seno suho pod streho, ker deževno vreme nam jo ravno ob košnji nad vse nagajalo. Vse molitve, maše in celo procesije niso mnogo zalegle. Ko se je vse zlilo, šele potem smo bili ob nadlogo. 0 Sedaj smo pričeti i z žetvijo, ki pa pri nas ni nikdar prav obilna, posebno pa še letos, ko je deževje vse stlačilo k. tlom. Za žetvijo navadno pride mlatev, ki se pa danes opravi, da skoraj nihče ne ve. kdaj. to je pri tistih, ki imajo stroje ali mlatilnioe. Drugi pa bodo že morali malo dalj časa mečkati in se ukvarjati s tistimi par snopi žita. Danes gre vse s strojem (seveda kdor more). Pokose navadno s stroji, omlatijo s stroji. kar se vrši v dolini na električni pogon, v hribih se pa poslužujejo bencin-motorjev. Največ pa se živino uporablja pri mlatilnicah in slamoreznicah. S tem so zelo prizadeti tisti, ki čakajo na "tabrJie", ki se sedaj ob košnji in mlatvi plačujejo po 10 do 15 Din moškim, ženske pa dobe primeroma manj, seveda ob hrani. Ve as i so kosili celih štirinajst dni in mlatili cel mesec. To ti je bilo pokanje, posebno pri večjih kmetih, in se je tudi sekaj zasiu žilo. Ko bi ne bilo teh strojev, bi bili poljski delavci pri nas in tudi drugod, mnogo na boljšem. Še to, kar je zaslužka, odvzame stroj, t. j. tam. kjer jih morejo uporabljati, dasi bi mnogi opravili ceneje z ročnimi delavci, r predsoba od-Ijudnc pokrajine, kakor kraj groze in strahot. Že ob sami besedi "Sibirija" »trese Srednjeevropejca mraz. In čudi se. če mu skuša kdo dopovedati, da .so v Sibiriji tudi pinjah "kontraktnih** mož. so do- bivali denar <»d Goebbelsa, sedanje- zornost njegovih vojakov vedno ga ministra propagande Ameriški ^^oča na vlado, agentje, ki so delali pod nadzorstvom dr. Schachta. so imeli nalo- To je dalo Steelu povrni, da pra-go dopovedovati Američanom, ka- vi Hitlerju "Frankenstein" in se i " Ik> narodni «Tcializem vrnil Nem- vprašuje, ali se ne 1k> zmaj nacijo-tiji blagostanje in rešil denar, ki ralizma obrnil proti svojemu du-io ga Američani investirali v "Va- j hovnemu očetu in ali ne bo raztr- teriandu". Igal na »prej njega, potem pa kapi- Steel pravi, da so učinkovali ti.taliste, ki so ga vzredili. Knjiga argumenti do višine nekolikih mt- napravi vtis. da si Steel tega ne lijonov &>lar;ev. Morganova banka je dala 50 tisoč dolarjev prvič in 35.000 drugič. Največji posamezni prispevek iz Amerike je dala neka avtomobilska družba. Leta 1928. se je |>ogaja-la ta korporacja o nakupu avtomobilskega koncema v Nemčiji najbrž General Motors in Optpel). Ko je bila pogodba sklenjena. in sicer tako. da sta se stranki v veliki meri izognili obdavčenju. j* ameriška uprava prevzela podjetje. Američani so kmalu ipoznali, da »»rajo sprejeti v produkcijske stroške v Nemčji soci-jblno zakonodajo, ki so jo zagovarjali socialni demokrati na povelje strokovnih organizacij. Ob tem času je bil Hitler že na obzorju kot morebitni činitelj, ki bi mogel streti socialno demokracijo. Bilo je naravno, da ne je a-in*riška avtomobilska družba zanimala za Hitlerjev pokret. Njen pri spevHt je znašal 100,000 dolarjev. Steel trdi, da je bil najmočnejši Hitlerjev zaveznik v Amoriki Henry Ford. Njuno prvo srečanje datira i t časov, ko je Fordo»v list "Dearborn Independent", preveden v nemščino. I zreč no je dovolil rabiti v reklami za brošuro skupno imeni Ford in Hitler in sam je dal denar za to reklamo Hitlerjevi zaupniki so dobili ček za 40 milijonov dolarjev (!) za širjenje protižidovske propagande v Nemčiji, toda slaba prodaja brošure je razjesila avtomobilskega magnata iz Detroita, ki je za nekaj časa prekinil nt« ti nitlerjem. Skupaj ju žrli, temveč da se takih posledic ne boji in da nikakor ne spada ined "marksiste". ("Frankenstein" je naslov no-vele, ki jo je napisala Mary Woll-jstonecraft Shelley, soproga pesnika Shelleva. Novela je bila prvič objavljena I »'ta 1818. pod naslovom ^ Frankenstein — moderni Prometheus". To je zgodba moža. ki je ustvaril zmaja in mu vdahnil živ-ijen;e, j>otem je pa s|>oznal grozne posledice svojega dela, ki ni vedel, kani bi z njim.) sikdo drugi, ki nosi na prsih medalje za domovinske zasluge. Sedaj smo ob času cerkvenih žegnanj ali sejmov po dolini. Prično se pri sv. Križu in gredo naokrog. Končajo se jeseni z "sejmom' v Poljanah. Ob takih prilikah se je včasi navadno cvrlo. Jako so bili znani krofi aH kot pri nas pravimo "bob" in fant je. so radi hodili k drugim cerkvam "pq bob", posebno kjer so jim dekleta ugajala, in so ga tudi dobili, navadno po glavah od domaičih fantov, če jih niso pognali v bng. Ko je bilo cerkveno žegnanje končano, šli so navadno v bližnjo gostilno, kjer so se zalivali in vr-tili dekleta ob harmoniki do noči. da tudi čez noč. Običajno tvi-di ni bilo brez "boba", posebno kadar so se fantje stepli med seboj. Pustili pa so si drug drugemu trde rogove kot znak prevroče ljnberzni do deklet. Danes je tako žegnanje pri sv. Volbenku. nekdaj tako sloveči božji poti, kamor so dohajali pobožni romarji od daleč "naokrog. Vršile so se velike slovesnosti večkrat na leto. Ob teh prilikah so pridigovali in spovedova-li najbolj .goreči duhovniki, priporočali ljudjem spokorrnfst in delili odpustke. »Še danes povedo, stari ljudje, da je misijonar ob zaključku nekega misijona javno oznanil, da ho grehi vsem odpuščeni, razen onemu iz Žirovskega vrha, ki no-čei biti pri ženi. Vidite, tak greh je bilo to nekdaj. Kaj je pa danes, ko je ravno narobe? Da so bili tedaj okoliški oštir-ji na dobrem, se samobsebi razu-. me. Pa tnidi berači niso bili naj-zadnji. katerih je bilo polno ob poti v grmovju, da so nadlegovali romarje in se pri tnm seveda še celo grdo obnašali. •Pravijo, da po žegnanju pri Sv. Volbenku vedno pada dež, da romaske ostanke izpere. Dež (lanes še pada, ali za izpirati nima nič. Takih več ali manj stavnih spominov na "žegnanja" bi lahko veliko napisal. Pa naj to zadostuje. V glavnem so pa taka žegnanja vedno bila in so še d-anes »zato, da so se mogli nekateri ob okrawne in krasni jtidie umevno morala država večji del,- , - f A , . . .. . prispevati | da °aka t0 deZel°' kl ^ Uko n,>- Da je kriza vsepovsod. ,ni nič,™*™0 IfHka' da h} I>ostavn va' novega. Prignala je k nam celo T ec4<> Lvr°I>0 ,n " .At,ant" iz Spodnjih, krajev furmane s ^,^"8, zraven' gospodarska bodočnost kakor katerokoli drugo deželo na svetu. vVcliki raziskvaleč Frithjof Nan- sladko kapljico, to je vinske kroš-njare. Žal. da so tudi pri nas naleteli na krizo, četudi so prodajali svoje blago po 3.50 Din liter. ^ Je ,nM?nova| Sibirijo "deviško » n ovolr\ ' ' ' /Iatom^Iva i , • .1 ! If___ Smi^no nizka cena. pn ni, ni; kajti moka in kruh sta prva v današnjih časih; vse drugo mora o-stati odzadaj. Furali so z "barigl- aeželo". To dejansko tudi je. Vse je odvisno 'hI tega*, da se to ogromno ozemlje zveŽe z ostalim svetom po goste šem železniškem in kanal- cami" gori do Žirov. Ponujali na Kkcm omrežj» ter zračnem promo-lew in -desno, in mislimo, da so se tu- Potem sp bo neneir-i«« sibirl^ vrnili nazaj ne z dosti zmanjšanim tovorom. Umevno je. da teh .vozačev naši gostilničarji niso gledali z lepimi obrazi, saj kar ima kdo danes še celo severnejši so bo-moralo nekaj tudi v tem o- "tundro" v območje gospodarske-žiru za letovišča rje storiti. Sicer izkorščaira. Tu paso sedaj pašo napravili par kopalnih kabin Sirska domača plem-na svoje o-ob Sori. ki pa nimajo drugega gronine črede severnih jelenov, tu pomena kot iza hranjenje obleike. so imele tudi svoja nedostopna za-Kot kaže. bodo letoviščarji nov vetja "bele" in "rdeče" armade, vir dohodkov za našo dolino. Do- ko je divjala sibirska državljanska bili bodo od tega seveda največ vojna in so na obeli stran« h poče-gostilničarji. ki imajo več ali njali nezaslišana grozodejstva manj pripravljeno za take goste. r . ., , u , , .. . . t e se vozi potnik z ek-presom iz Pa tudi država bo dobila nekaj, ' ' ker 'vsi letbviščarji morajo biti Tran-sbajkalijo "Vrt Sibirije"; trt najdemo prostrano stepo in romantično srednje gorovje. A ne samo pokrajina, Inarveč tudi sibirsko prebivalstvo je bolje r.ego n;egov glas. Pomislimo, da so to po precejšnjem delu potomci političnih zločincev in izgnancev, ki so spadali večinoma med najboljši človeški material Rusije. Sibirec je šc danes redoma inteligenten, živahne narave in bistre pameti in je v njem malo tiste znane "š roke nature" poprečnega Rusa. Sibirska zima je seve huda; toda saj imaš tako prijetno tople klo-bučevinastrt škorn;e, sijajen kožuh, veselo trojko s kragulčki in blesteče jasno zimsko nebo, v sobi pa vedno toplo zakurjeno peč pa čaj *in vodko. Ob vsem tem se sibirske zime kmalu navadiš. Pomlad plane v Sibirijo kar čez noč. Včeraj še led in sneg in mraz, danes že klijejo na travniku prv* cvetlice. Poletje je kratko in vroče, jesen polna težke žlabtne zrelosti. Pozni »»ktober utegne prinesti še prelestne dneve. ^ ; Kazen Rusov so v SibiriM seveda še domača plemena. Ostjaki in Samojedi v tundri, tu je, kakor v vhodni Rusiji, p<> večjih me«t'h veliko Tatarov. ki so sc večinoma porušili, tu *o Jakuti. lovci na ko-žuharje in ribiči; dalje Tunguzi. roparsko pleme na severovzhodu. Največ je Burjetov, ki pa so deloma pa-tirji deloma poljedelci na stalnih domovih ali pa tudi trgovci, mongolski tip. budisti. Mimo t<*ga se je naselilo že izredno veliko Kitajcev. ki so se s svojo skromnostjo. svojo podjetnostjo m prebrisanostjo polastili domalega vse trgovine v vzhodni Sibiriji. Tudi japonsko prodiranje se vrši |»o preizkušenem tihem načinu rievtegoma dalje. Velikih mest z evropskim licem v Sibyoji ni mnogo, zato pa ie veliko manjših mest ruskega podeželskega tipa, kjer se da zelo prijetno živeti. Kdor jih je spoznal, .si poželi iz hrupne, neugnane evropske kulture marsikdaj nazaj v sibirsko zatišje. Tako opisuje Sibirijo dober poznavalec Rusije še iz predvo;ne -.ribe, pisatelj dr. Karl Fuss. prijavljeni v svrho obdačbe. ki si-oor ni velika, pri množici pa ven- Moskve v Vladivostok ob Tihem o-ceatiu — vožnja traja teden dni — se pokra :insko lice zelo menja. Za- ON JE VSEGA KRIV... dar nekaj nanese. padna Sibirija s svojimi jwirkoni podobnimi brezovimi logi. svojimi j Zadnjič sem omenjal, da Rdeči valoveči ni i žitnimi polji in sočnimi : križ kupuje Žganjarjevo poslop- travniki napravlja izrazito ljubek je na Dobravi, katero bi preure- vtis. Srednja in vzhodna Sibirija dil za letovanje revnim otrokom ie pa nasprotno gorateja in ob Bai-! i i ♦ u i-i-i i t\ i . . , . . . ' Na izttH*ni klopi je sedela n?- trboveljskih rudarjev. Do kupci- kalskcm jezeru se nam odp ra vi- . 1 - . ,, , , - - J ' navadno zgovorna ženska. |o>slu- Pred dnevi so imeli v Parim ločitveni proces z nevsakdanjim ozadjem. zadržkov. v Se veda pri nas Rdeči šek pokra:inskega veličastja. Str . šalcem se je zdelo, da si o- Ste namenjeni v Evropo ? _ • • i Kdorkoli želi potovati letos v domovino, za Btalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobno in hitro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno. Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, H. Y. kot pa tropa romarjev na daljnem pohodu. če zastopniki Rdečega krr/.a le lerjjC „b obali. Mogočno gorovje kolif-kaj mislijo na to, se bodo r;ati le i občine, t. j. Poljane. .Javorje. | smrekovih gozdov in ob fatoku s §vico. Po pravici naziva ljudstvo Trato in Oselico. I^eto« je pa bil nabor v Oorenji-vasi oziroma v šoli na Tratj. Potrdili so jih razmeroma malo, ne zato, ker mortla naši fantje za vojaško službo niso sposobni, ampak. ker jih veliko ne potrebujejo. Tako bo še dovolj fantov o-staio doma. da bodo čuvali drugim dekleta. Dandanes nabori po-tekayo mirno, ni več tistega grdega upitja in priduševanja in tudi dostikrat lažnjivo "tauglihanje" prihaja iz navade, ki je d-on-eslo dostikrat rz suhih in lačnih grl. Fantje se danes zadrže dostojno, kar ni le njim v čast in ponos, ampak tudi njih starišem in občini. Sedaj, kot se čuje, nameravajo sa Škofjeloško okrožje ustanoviti .sa-moiitojni okraj ali «rez. to je, okrajno glavarstvo. Lmamo že ekspozituro s tremi uradnimi dnevi v tednu. Ce ima kdo opraviti pri glavarstvu, mi tako ni treba v Kranj" hoditi. Koliko bo samostojno iglava-rstvo našemu prebivalstvu koristilo. t v tem ozi-ru gotove ne. Res. da nekateri pri tem rjekaj dobijo, so pa drugi lahko na to ponosni, da se tnjei zanimajo zh lepoto naše doline in da .s«-m prihajajo na oddih. Danes imamo skoraj povsod že šolo. Tudi .skoraj v nedostopnih krajih, kar je hvalevredno. Tako imajo šole na Malenskem vrhu. Trebiji in Gabrku in drugod. Grade se pa šole tudi drugod. Ne bo več vprihodnje vzroka za tarnanje. da ta ali oni ne tzna brati in pisati, ker ni mogel radi oddaljenosti t šolo. Grade se pa še druga poslopja kot carinarnice itd. tu ob meji. Seveda, ker je pa delavce v dovolj, na rede in sezidajo prej kot bi kdo mls'il. Tz toli vrstic vidita da naš u-bogi človek nima prilike do zaslužka in tudi ne ve tkam za njyn. Danes je še. a kaj bo. ko pride zima? Dosedaj so si inoški s "ta-brhi" ujeli kako dnino, ženske pa pri smukanju /borovnic in na- biranju gob. Kaj bo danes, ko za vsako dnino gledajo trije. 7.a vsako prgišče borovnic pet balb. za gobe pa kar vse tekmuje. Nevarno pa je. da ne bodo kmetje več pustili borovnic in gob drugim, marveč jih bodo obrali po i;vojih poslih sami. Kaj ibo potem ? Zabiti ust'* od spredaj in zadaj? T«u-di nam "ta bogatim", kot Ameri-kance "časte". se kot kaže kmalu ne -bo nič bolje godilo. Dosedaj smo še izvlekli tu in .tam kak sto-tak, da je bil za potrebo. Hranilnice omejujejo izp lačila vedno bolj. Saj ninva.jo kje dobiti novih ulog in obresti prav malo. Dolžniki počasi vračajo. Tudi mi bomo. kot kaže morali glediti. kako bomo v prihodnje naše konce stiskali. Pa to hi se že L zvesek 2. zvezek, 1—2 snopič KletsrStve (SkaOck?) _____ Kratka srbska fkaMatlka_______M «*» - - . « * ■ - n. "ii1** n»wvt;iut nioTriircT, nr* vktev la Wwrt ................,H državljan Ž. D. JU državljan .IS AJsffs beton ............................... Obrtna knjirovsdstvs .....................ZR l* Hudo Biusiai <11. «V.) Igralce ...................................15 Jagaje --------------------------------M Janka In Metka (aa otroke) -----------Jt9 Jeraai Zmagava«, Med plazovi______M Jutri (Strug) trdo ves_________________75 broA..................... .^..^..-..■^...JIO Jurčičevi spisi: Popoln« izdaja vseb 10 svekkov, lepo vezanih ...........................14.— S. zrezek: Dr. Zeber — Tugamtr broširano .............................71 iuan iMserija (Povesti ls Ipanskefca »vljenja................................R Raka se sem jas likal (Aleiovec) 1. zrezek ............_....•• Kaka sem »e jaz Hkal (AleSorec) I*, zr. _____________..4% Kako sem so las likal < AJe5ovec( III. avesek .......M Karejskb brata, povest te mlaijoaov v Koreji________________________M Krna oaveta ---------------------- Kmečki pont (Senoa) .....................44 Kuhinja pri kraljid gosji noilei .~54 Kaj se je M«rkaru sanjalo ............Jto Kazaki ..................................................44 Krifev pot patra Bnpljenlka _______74 Kaj ae je izmislil dr. Olts ..............It Levstikovi zbrani spisi ...................,J0 1. zv. Pesmi; Ode in elegije; fib-net je; Romance, balade hi legende; Tolmač (Levstik____7« 5. zv. Slika Levstiaa In njegove kritike in polemike _________________,74 Ljubljanske slike. Hlftnl lastnik. Trgovec. Kupčljskl stražnik. Uradnik, Jezični doktor. Gostil« nlčsr. Klepetulje. Nataksrcs, Dubnvnlk. Itd........—________ lxi v ha Žena (romanj ...____...........i Uelfer ....... ..................................... Slarjetlca !......................................... Slateriha Žrtev _______________________ Maje življenje __________________________ Mali Lord ................................... Miljenar bres denarja................. Maron, krtčanskl deček Is Liba- ..M ....75 ...JI ...,75 ...25 ....75 ...JI —41 ....35 ....71 ...25 IgraJfco, broHrano Mladih zanikerneŽor lastni žiro- topls __________________________ Mlinarjev Janez .......................... Mnsolino...................................... Mrtvi Goatač .... Mali Klatež _________________________ Mesija ............................................. Malenkosti (Ivan Albrecht) _____ Mladim srcem. Zbirka povesti za alifrenska mladino .......—•............JS5 Misterija, roman ........................L— Možje ..........................................1JI Na različnih potih ..........................41 Notarjev nos. humoreska ...................35 Narod, ki Izmira ..............................44 Ns&a vaš. ti. Bet, 9 povesti ..............JO Nova Rrotika, trdo ves----------....70 NaSa leta. trda vez -----------------— broširana ....................................Jt Na ladijskih otokih............___________.JI Na*! ljudje...................................41 Nekaj I* ruske zgodovina ______________.M Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote t bojnih pohodov bivfle- ga slovenskega jmlka....................1.50 Ob 54 letnici Dr. Janeza E. Kreka .~2S Onkraj pragozda _____.44 ____Mi ...is Odkritje Amerike, trdo rezano mehko vezalk------------- Praprečanove kgodbo----— Pasti ill zanki ---------------------- Paler Kajetan .........................— Ptngvfnski otok ......—............. Pa f^at o sedmih obešenih ...... Pravica kladiva _____________________ Pablrkl ii Reia (Albrecht) ^ PariSkl zlatar ......... Prthajač, povest »ožlgaloe_____ Povesti? pesmt v prokt (Baudelaire) trdo vezano -------—-------------L-— 54 Po, strani klobuk___ Plat zvona ................... Pri ■tHCU H...M. Prst božji ---------------------------M Patria, povest I« irske )ua«ike dobo .—.................. .< * lju Po gorah ta iaHaak D—| ni — - «----- ■ 01 utn TipWCB ...» Poslednji Me^ikanee Pravljice H. Majar Predtržanl, ProSorn In nlkl v gramofona Prigodbe čebelice Maje, trda ves L— Ptice selivke, trda ves...................... Pred DcrlbU ----------------------- g I srat- Prisega - Horonskega glavarja _____R Pravljice in pripet« L zveaek w 2. avesek _ (Kolu talk) ..41 Prvič med Indijanci-------- Preganjanja todljanaklh ■ jev___________________* Robinkan _____________________54 Robinzon Crusoe .............—.—....JM Revolucija na Portugalskem ---------31 Rdeča in bela rrtzrfea, poveat----34 Rdeča aaogla_______________________W Rdeča kokarda------------------------------1-25 Seržant Diarolo. ves. 1.SI Slovenski ftaljiyec -------------------------M Slovenski Robinzon, trd. vez.-----------75 Stric Tomova ko£k ........................JI Sueški Invalid ..................................J5 Skozi Širno Indijo _____________________M Sanjska knjiga, mala .........................II Sanjska klkjlga, velika -------------JI Sanjska kftjlga, (Arabska) -------1J4 Spomini Jugoslovanskega dobra- valjca. 1114—lili _________________1J5 Sredozimcl, trd. ves. —...............Ji 8tranote vojae ............................J4 Stlrl smrti. 4. zv.______________________J5 Smrt pred hlfto .........................J5 Stanley v Afriki ................................JI Spomin znanega potovalra ............1J4 Stritarjeva AuthalagSja. broi _______JI Siata Seats, povest ls AbruceV ______.JI Sin uMdvedjega »ovca. Potopisni roman................- -----------------.JI ____J5 .......JW ________JI _______J5 ........JI _____1.21 Student naj bo, V. sv. ____ Sveta Notburga ................ Spis je, ms le povesti ______......... Stezosledec...................... Šopek Samotarke ............. Sveta noč ........_____________ Svetlobe in sence --------------- Slike (MeSko) .................... Spake, humoreska, trda rez. SHAKBSPE.4RRVA DELA: Machbet, trdo vez.___________________JI • brotirsno ____________________7l Otbelo _______________ Sen Kresne noči .71 o 1 *. . »»v opiosna Knjižnica: fit. 1. (Iran Albrecht) Ranjena grad«, isvirna povest, 104 str., brisirano .................................JI St. 3. (Ivan Rozmsn) ..Testament ljudska drams V 4 dej., broi. 105 strani................................J5 Št 4. (Cvetko tiolar) ..Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 str., broSVrano_________________________________.Ji Št. I. (Novak) Ljuobsumnost ____R Št. 7. Anderseneve pripovedka. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani. broA................J5 St. 8. Akt Stev. 113 -----------.75 Štev. 9. (Univ. prof. dr. Krtač Weber.) Pkableml sodobne epfije, 347 strani, broi. ----------M Št. 10. =i 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč 6. zvežek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; IIvalite Gospoda; Obč\itki; Geslo ________________41 7. zvezek: Siavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica ; Prt avadbl; Pri mrtvaftkem sprevodu; Geslo JS 8. zvezek: TI osrečiti Jo botl (mešan zbor) ; Prijatelji ln senca (racšan zbor) ; Stoji, solnčlce stoj; Kmetskl hlSl ...........41 CERKVENE PESMI Domafl glasi. Cerkvene pesmi sa mešan zbor .......................-___L 12. Tan t um Ergo (Premrl) . Mašne pesmi za mešan zbor — (Sattner) ...................................JI 12 Pange il^tgua Tantum Ergo Go-nitori. (Foerster) ...................JI 12 Pange Lingua Tantum Ergo Gonit ori (Gerblč) ...........................JI Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom (Premrl) ................................4| 10 obbajilnih in 2 r častpresv. Srcu Jezusovemu (Grum) ________.... Ji Slissa in honorem St. Joseph! —i (Pogachnik) .............................41 KjriO ......................................^m.m^M K svetemu Kešujemu telesa ^ (Foe rs ter) ..................... Sv. Nikolaj -------------------------- NOTE ZA CITRE Koželj ski: Poduk v igranju na citrah. 4 zvezki .................. Bori pridete, koračnica .............. NOTE za TAMBURICE •js ...ji Slovenske narodne pesmi sa raški zbor in petje (Bajuk) ....ljf Bom šel na planince. Podpurl slov. narodnih pesmi (Bajuk) ...........1^-a Na Gorenjskem je fletno ................L-^ RAZGLEDNICE Newyor&ke, Različne, dučat ...........4S Velikonočne, božične in novoletne ducat ................................ Iz raznih slovenskih krajev, ducat AS Narodna noša, ducat .......................44 posamezne i»o ..........................Jf ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na mol nim papirja a platnenimi pregibi .................................. Pakrajni rožni zemljevidi; Dravska Banovina ........... Slovenske Gorico, drarske ptujsko polj« ---------------------------M Ljubljanske in mariborske oMaatf JI Pohorje, Koz Jak ..................J« Prekmurje in Meduanrje Združenih držav, veliki Mali _______________ Nova Evropa___ Zemljevidi: Alabama. Colorado. Kanaas. Keotuekf N Tennessee, Oklahoma, Indisms Montana, Mississippi. Washington, Wjomiug, vsaki po.............. Illinois, Pemisylvaala, Minnesota, Michigan, Wisconsin. West Virginia, Ohio. Near York —> Virginia, OkSe, Nev York čh m< ki i>o Naročilom Je praoMti denar, bo-dial v gotovini, Money Order afl poštne znamke po 1 ail 2 centa. 0« pošljete gotovino, rekom an dirajti piamo. Ne naročajte knjig, katkrin m i ceniku. Knjige poMUamo poltolnO proala »GVA3 NARODA" mw. ttUnK T« TOT * TAaaaom aao 7 BfAKSO 8NCDERL: NO Z Ko je bil imenovan, so mu po-} vitna polja, gori je kamen in su-verHi posel preiskovalnega sodni-'Sa." ka. Izvrševal je svoj poklic z vso mladostjo in z vsem pogonom njenih svežil sil. Ko je trudoma od vseh strani razsvetlil hudodelstvo. "Prevzetna bogatija tu. siromaštvo tam!" "Delo tu. nevošcljivost tam. Na-ši delajo, da imajo kaj. oni so pa s* je obrnil k Človeku. Govoril mu lenuhi, ki zato nič nimajo. Če je j*, prigovarjal, dopovedoval, ga kdo pri nas kaj ukradel, je* bil z prepričeval in pregovarjal, človvk je kradel. Zakaj »i. mož segel po tuji lae»t- Vrha doma. Naj le v registre pogledajo. gpod sodnik Preiskovalni sodnik se je na. rini, z eno samo kretnjo prisvaia- smehnil. Fant je zardel v obraz, joč svoji koristi to. kar je poštena' prepričanje, volja in moč so v vsem in žuljeva roka zgradili z muko sijaju žareli iz njega, znoja in odpovedi in obžarila s ' 44Pa »e to. V Selili bo lepa de-čarom veselega hrepenenja? Ali je kleta, na Vrhu so buae. Toliko so izbruhnil v tebi temni nagon oče- pa le oni z Vrha. da to vedo — ker tov-galeotov ali mater-prostitulk T Ali Kajnova dediščina nečiste krvi, hlepeče po zlobi in hudobiji t hodijo k našiiu vo.sovat!" 44Kaj xa to? Tako bi bilo vsaj sovraštva konec!" Ali si bil mar lačen ob zaprtih, | "Nikoli! Najboljše bi nam pre-gluhih vratih, zaman nudeč svojo motili. Mi pa ue damo! Če jim da-eilo v delovni dan? J mo danes dekleta, pridejo drug te- Človek je moril. jden in si vzamejo njivo! Nič!" je Od dejanja samega, veletoka. ki zasekal in čutil potrebo, da bi se je bregove pretopil, vodi struga iz dna srca pridušil in se zavrtel nazaj k izvirku. Veletoki ttrpinče-' na peti. nih duš. izmučenih možgan, do vseh tajen poglobljenih odpovedi. 44Kako si ga tedaj?" 'Nedelja je bila. Vedeli smo. da izbruhanih preko bregov; reke rs- bodo spet prišli skozi našo va<: Po-rc.earanj. prevaranj. spoznanj; po-'stavili smo se čez cesto in čakali, toki strahu, trepetanj. krikov, pro- Naj gredo koderkoli, tudi skozi šenj in rotenj na golih kolenih do našo vas, a tiho, brez petja, vriska, krvavih pen okrog ust; žuboreče vasovanja in izzivanja. Ko so pa struge molčečega pričakovanja,' prišli, so bili pijani, potegnili so nevere v zmoto, sive skrbi in lahne nož* in planili nad nas." bojazni; izvirek, kapljajoč v skal-j 4'Oni so torej napadli? Ubiti nata tla ko solza, ko prva. prva med niimi?" sHza.... O človek, ti si moril! Prva Milza je morila.... A- vse to je bil veter, ki še tako samotni smrečici niti vršička ne 44Oni. Ubiti pa je bil najhujši. Na mojo Katro se je bil dejal, zato me ni mogel. Vedel je. da sem močan in da čez pojem. On pa je zgane. Zločinec je skala ki je še^biI suh in ze,en in je hre5Cal ko jekbno omrežje.dosmrtne celice ne ! ** Trije 80 'Uc0Či,i nam°' °n 8redl »tre. Zato ne seže ne zakon ne'*1*1 '"i™ VedH sem me ^ pravda ne kazen ne vera ne ječar I »bodel, ce Ie Zato 146111 81 do njih. ki ko iz drug*« sveta -dejal: Ce mu ne bom mogel nož* . izviti ali izbiti. ga bom z nožem Tat, ki je osivel v zvestobi do j dregnil v roko. Če mu tam tudi wbe. je prestopal z ene noge na; malo krvi odteče, ne more biti drugo, se oziral skozi okno. pomi-: hudega. Ko sem videl, da suva pro- lovalno pogled val v kot in zehai Morilec je črno zrl predse, top, oe-občuten in enako pripravljen, Mo- ti mojim prsim, pijan in divji, sem »i s sunkom oprostil roko. na kateri mi je eden visel, in pomeril piti iz jetnišniee v svobodo kakor -v rjcgovo desnico. Dregnil sem ga. upogniti glavo pod rabljevo sekiro, <>n pa je zavpil in zbežal. Gospod! Prei.-kovalni sodnik pa je nemo- Laže bi ga bil »dregnil v trebuti ali ?-no vršil svoje |>oslanstvo. — ; v p^j, ,„i t,e bi bilo treba -neriti. V tistem ča«u okoli je bilo. ko je pa g8 ni*eiu hotel, le prestraši*! in pa rešiti sem — rešiti — umrl -»ein ga mislil se moral." "Prestrašiti je!" 44Je." je fant živahno prikimal mlad. krepak in zal fant — o lep kakor poletni dan sredi pojočih go ric! — v fantovskem prepiru na va«i smrtno zabodel tovariša. Ta je umrl, fanta pa so uklenili in privedli pred mladega preiskovalne- \ .Va;j je Domov je zbežal, od gu sodnika. strahu in pijanosti se skril v ske-"Gospod." je dejal fant in po- denj. drugi dan pa so ga našli mr. gledal sodnika kot je belo jutro tvpjra 2ila je bila prerezana, a na-avetlo in jasno. "Nisem ga hotel!" m^t«, ri, ne -fantje na dekleta, pa | "Kaj vsi drugi, vsi so dolžili u-tud» #naši očetje ne in ie dalje ! bitega." jc jPo^v^K ^/i^fta^Tfodo-, j „" Zoper — ubitega ?" je za jecljal SWWMtO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO ** New Tork in okolico, ink. Uw hmed rojakov ali rojakinj] is ai član tega «raitr« naj it«4c(> prijatelja aH prijateljico tU] pa» onega bmed - odbornikov srn ta*4na pojasnila. V nesreči os letel poena toi MVenJ biti član Mre«*] draftn, ♦ k » , *w » s To drnfttvo |o sico da najmočnejšo tail ali člsnatf, BnMpo Je v tem kana časn a»a#a®» obotanka Izplačalo fe ikoro H^aai tiMje In na« iest liso« iisilpi laipsrp ter Ima v »lagajsai afcOM DMtv ffcoruJt V|fk« S*trt9 fant in nemir mu je zatrepetal v očeh kakor ob nenadnem vetriču -plamenček. Malo je pobledel. nato *e pa spet srečno nasmehnil in smelo dvignil glavo. 44Nekaj kuhajo," je rekel. 44Oni z Vrha po krivem prisegajo, če .ie treba. Kadar resnico govore, imajo kaj drugega v mislih. Gadje so." "Saj je zanje tudi še prostora pri nas." se je posmejal mladi sodnik. "Toda z noži in pokolji pri vas mora biti konec! Rad bi le vedel, ali vas ne nženem. pobali-nov! Ti, fant, ti si nepokvarjen in mlad. Pamet rabi. ne pa noža! Za nevarnost so noge, kedar pa nevarnosti ni. pa ničesar ni treba. Kakorkoli se je bilo zgodilo, od tvojega noža je padel. Od tvoje roke mu je prišla smrt!" Fantu je bilo nerodno. Vrtel je klobuk v rokah in ni vedel, kaj bi. — "Saj mi je hudo in žal mi je. pa...." 44Nič — pa! Boš še plezal na na-lomljeno vejo, s katere si bil padel ? Bos spet prijemal za osi 'konec železa, na katerem si se "bil o-pskel?" Fant se je posmejal, kar zažvr-golelo je od veselja.4 4 Ne, gospod!" Mrk je bi! sodnikov obraz, ko- je izrekel besede: 44In nož? .. . Ko si smrt zadal ž njim. ali ga boš še jemal v roke. še vtikal v svoj žep?...." Preteče, prepričevalno, usodno je zvenelo. Fant se je rmračil. Roke so se mu povesile, nič več ni vrtel klobuka. Oči so mu ugasnile, nič več ni bilo v njih veselega smeha. Obraz mu je bil bled. nič več ni bilo vonja po sveži košnji v njem. Zaškrtal ,ie in stisnil pesi. 44Ne bom!" j«- odgovoril trdo in pogledal sodnika, v pogledu sta mu ležala strah in zvestoba. Obrnil se je iu sel V večnost gre veriga zla. Za roko se drže zla dejanja, iz minute v minuto, iz kraja v kraj, iz preteklosti v bodočnost. Zlo v človeku je večno, najvišji je gospodar zločin, p ra večna oblika spročenega ne-' skladja duha z materijo v človeku. V nii se krese stremljenje človeštvu po redu. po znosnem življenju mas z neukročeno elementarno silo poedinca po svobodnem izbruhu osebnosti. Zato je večen zločin. Gospod človeških bednih trum. — V mrtvašnico so pripeljali spet v fantovskem pretepu ubitega, zaklanega fanta. Prišla sta dva zdravnika. preiskovalni sodnik, zapisnikar in dva orožnika. Soduik ni rad gledal raztelese-iija. Sedel je na klop pred mrtvašnico in se oziral po prostranem polju, ki je ječalo pod težo poletja in že tlelo pod neznosno vročino in sušo. Zrak je trepetal kakor od nevidnega dima. molčali so ptiči, trava je dobivala rjavo, ožgano barvo. Zdravnika sta preklinjala muke, pušila debele smotke. da bi odganjala duh. ki je prihajal od mrliča. Do sodnika je prkthjal šum škrtanja žage. " Na glavi bi mu ne bil prišel do živa. Kost je posebno močna!" je pripomnil zdravnik, ki je žagal mrliču $vod lobanje. "Trdoglav je moral biti l" se je I posmejal drugi. Pa je bil mehak, premehak 1 O, da bi bM trdOglav! - - "Zdravje, samo zdravje!" je vzklikal zdravnik. 4 4 Možgani — vse v reda. pljuča, da bi jih midva i-mela. kaj.?" "Kakor kaže.od zunaj. j# sel sunek naravnost v srce. P^ejte, gospod tovariš, kako globoko gre rana. Dolg. izredno dolg nož je moral biti! "Dobro so merili.'Človek bi mislil. da so ga morali držati, sicer bi bili težko tako dobro zadeli!" Sodnik je poslušal. Nož, že zopet nož^! Nož ia harmonika, življenje mi smrt« Prokleti noil Vzemi mu vero .i^ srca, mater in dom, ipa n« bo huje, ko če bi mu vzel nož in. harmoniko! Nož, prokleti noži PrHfcopil je orožnik, ai obrisal znoju čelo. in se pravičn. "Ne morem več gledati, huda je." "Ali že imate poročilo?" vprašal mladi sodnik. "Vse imamo, poročilo in krivce, gospod sodnik. Hudo je. huje nego navaden pretep, se bojim- Fant je iz Sel, storilci z Vj^ia." 44Iz Sel, z Vrha!" je poskočil sodnik. "Že zopet!" 4 4 Maščevanje je. V mraku so ga napadli. Prijeli »o ga in ga — dobesedno — zverinsko zaklali, o-prostite. gospod. Suknjič so mu odpeli in na golo kožo pastavili nož." "Se ni branil?" 44Pa kako! Saj po tem smo zasledili storilce in jih prisilili do priznanja. Tepel jih je tako strahovito. da je čudež, kako so ga u-gnali. A bilo jih je preveč. Enemu je izbil zobe. enemu oko. poškodoval roko ali drugače. Nesreča je bila, ker se ni mogel prav braniti." 44 Prav —?...." 44 Da. Storilci so se bali noža. Fant pa noža imel ni. Da je imel r.c.ž, bi bilo več mrtvih, on pa najbrže ne med njimi. Ni ga bilo daleč naokoli fanta kakor on. Bil je neustrašen in pevec, da ga ni bilo nadenj v treh vaseh. Pa —; "je vzkliknil orožnik. 44 al i ga ne poznate? Saj je šele pred tednom dni prišel iz zaporov pri vas. Zaradi uboja iz silobrana je bil tam —" PRIPRAVA OtROK ZA ŽIVLJENJE Xa mesto stare vzgojne metode, I mu tujcu veselo, brezskrbno in pri-«o smo po večini skušali otroke c-l.iazno nasoroti. Klinb temn n« ie radi pripovedovali, kako je življenje hudo in na vso moč nevarno, je sedanja doba prišla v vzgojnem oziru do prepričanja, da je mnogo bolje, če otroke, pravočasno in na primeren način poučimo o življenju m jim pokažemo, od katere strani je treba življenje prijeti in kako ga živeti, da nas ne obvlada ono. ampak mi njega. Življenje je težavno, je nevtarno je polno težav, to je resnica in te resnice ne moremo izpremeniti. Vsi pa. ki imamo opravka z vzgojo o-1rok imamo sveto dolžnost, da pripravimo otroke na te težave, ki jih bodo srečavale v življenju, a ne tako. da bi jim skvarili srečo in o-troško preprostost detinske dobe in mladosti. Podeželski otrok, ki raste v prosti naravi ter je ves povezan z nastajanjem, bitjem in minevanjem v niej. je v tem oziru mnogo na boljem. Pa je mogoče vsa naravna življenjska razmerja tudi Sodnik je šinil po konci, streslo j mestnega otroka pravilno izra-ga je. kakor da ga je oblila elek- biti in usraeriti tako, da so mu v ko smo po večini skušali otroke c-jjazno nasproti. Kljub temu pa je plašiti pred življenjem in smo jim i prav primerno, da se otrokom po- ra^i — ~ _ • • t i « . . . _ . __ trična struja. Ne. to ni mogoče saj je obljubil, da se ne bo pretepal — pa — saj se ni pretepal! Napadli so ga. umorili in on. on se ni mogel braniti, ker — ker — ni imel — noža..-. Segel je z roko v lase in zataval v mrtvašnico. Mrliču je bila koža korist. Že mali otrok naj pride v primeren stik z živo naravo. Vse njegove igrače mu napravijo prepogosto napačen pojm o življenju in delu \ njem. Zlasti so to razne živali, ki jih otrok dobi za igračo, prav temu večkrat napravijo napačen pojm z lasiščem potegnjeua čez obras, i od živih živali ter ^ mu potem sved lobanje je bil odžagan. ! čudno zdi, ako mali psiček, ki se 44 V obraz bi ga rad videl. Za- i>?ra p^ njega. zacvili, če ga pri-grnite mu kožo nazai!" ^ ^ uho a|j rep ali nogo dočim Zdravnik je potegnil kožo z las- njeg0v narejeni psiček tega ni sto-mi čez možgane in z rjuho obrisal rjj mrliču krvavo lice. Mladi preisko- j t> - , , . . . -. ,, ... . . i vzgoji malega otroka je valm sodnik se je sklonil čezenj ml,. . .71+ , . -,., , . .. treba paziti tudi. da se odpravi tudi dovolj prilike za bivanje med zastrmel v njegovo voščeno lice. „„,. . , , » . ... J . . , . . gnus m strah pred žuželkami. Ni- svojimi sovrstniki, posebno tam. Oci so ugasnile, ustne umrle, zarja ... . . . ' ... . J . ^ . .... .. * a «»•»•# * . i j* Ko', llaJ bi se ne pozabilo otroku kjer doma za to ni prilike. Samo- hc zatonria. Bd je fant. oni mladi, ■ _. .. , * .. . , . .. , * ~ , , pokazati in povedati o živalih zla- stojen. za odgovornost pripravljen krepki, zali fant — o lep ko po- . , . ... . , ..... . . . . »»ti to, kar je značilno Anjo. Vse otrok stopi ves pogumen življenju letni dan sredi pojočih goric.... ___,__. , , ., 77 . . ... d • i i • JL-u -I__,v.„;i P0'110 b»pih d robih povestic imamo; naproti in mu življenje, ce je Preiskovalni sodnik je omahnil. , , . .. .. . , • ,- nikoli ne pozabili povedati, da čebela piči, da muha prenaša bolezenske kali itd. Čim bnlj pa so taka }>oročila ravnodušna in preprosta in dobro povedo, da je v življenju dobro'in slabo vedno prav blizu skupaj — temveč učin- jasni, kako so poleg dobrih in ljubeznivih stricev iu tet tudi drugačni. naravnost hudobni ljudje, ki nimajo otrok radi in jim večkrat tudi kaj hudega store. Ne z zgolj suho prepovedjo, ne samo zaradi odpora, ampak s pametnim poukom je treba otroke pripraviti d tega, da ne hodijo brez dovoljenja v tuje hiše. da ne sprejmejo ničesar, tudi sladkorčkov ne od tujih ljudi, da se od neznanih nikoli ne puste zavesti v stranske ulice daleč od domi. Ni treba misliti, da je to kakšno pohujšanje, otroci nagonsko in s svojim čuvstvom pogosto verkrat razumejo kakor pa moremo mi odrasli misliti. Da pa vse to delo pravočasno. praA'ilno in v primerni množini stori, je prav posebna naloga vzgo-jitelja. Vemo namreč, če otroku z«»-lo zgodaj preveč od življepja pokažemo. je to prav tako škodljivo, kakor če pravem času zanemarimo in premalo povemo. Predvsem je treba gledati na to. da v otroku vzbudimo samostojnost in čut od-govornsti. Zato naj se.'kakor"Uitro je to mogoče, sam obleče in sleče, sam odgovarja za škodo, ki jo je naredil, ali vsaj prosi odpuščanja. Zelo koristno je. da mati v gospodinjstvu otrokom odkaže male naloge pri delu. da jih prevzame za varstvo mlajših bratcev in sestric, da jih zgodaj pošilja po malih o-pravkih tudi izven doma, ker na ta način najhitreje posežejo sami v socialno življenje svoje okolice. — Otroci naj bi imeli dovolj časa za igranje, pozneje tudi za šport, pa ra. Ob stenalT ao bale razproatav- Ijene mizice za goste. Kdor pridft v taikšno restavracijo, se lahko naje, kakor mu prija in vzame kolikor hoče. celo po -dvakrat ali trikrat. In kdor pride prvič v takšen lokal, si gotovo privošči vsega, (kar vidi, tako je fse to vabljivo in mivno. Kadar se gost naje v prvi sobi. gre v drugo sobi in si natoči kave. lahko tudi po večkrat in čt se mu ljubi, lako sede k mizi ter lista v časopisu.^ VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d4 kdaj imate plačano naročnina. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnjs opomine in račune smo razposlali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za-Jo Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnavi Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremn izmed zastopnikov. kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj ttf-ših rojakov naseljenih. mammrnmmmmmmmmmMM ."1 No. no. to je mrtvaški vonj, ;e vzkliknil zdravnik. Mlademu sodniku pa ni bilo slabo od mrtvaškega vonja : mUdemu sodniku je bilo slahn iaradi noža. Ko je strmel mrliču v obraz, je začutil njegov trdi pogled. V njem >ta ležala strah in zvestoba. In je zaslišal njegov trdi CENA DR. KERKOVEM BERILA JE ZN1ZANA Angleško-slovensko Berili KNJIGARNI 'GLAS NARODA' tli West Wh tov* au 1 "\Te imele. Celo razmerje otro- ■ ka do vremena lahko postane važen vzgojni faktor. Morebiti se kdo smehljfe pri tem. Pa je le res. Dež jc moker, mraz boli. vročina žge, veler piha. vse to so resnice iz vsakdanjega življenja, mimo katerih otrok ne more. Nikoli ne snie^ biti otrok preveč izpostavljen njegovim slabim vplivom. Vselej paf naj se otroci pravočasno zavedo, da ima vsakokratno vreme svoje dobre in slabe strani, svoje prijetnosti, lepote, pa tudi neprijetnosti. Vse so pa tako združene med seboj, da si ene brez druge ne moremo misliti. Ko otrok nekoliko zraste, se nekako odmakne od živalskega in rastlinskega kroga v svoji okolici in vedno več ljudi stopi v njegov krog. Ako ni otrok že izza mlada zastrašen ali z raznim žuganjem slabo vzgojen, tedaj pride vsake- * } z ne bo moglo škodovati. OBLJUBLJENA DEŽELA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ■ ZABAVE I O G L A Š U J T E "GLAS NAKOPA" m »m iboatvo, pai pa val Slovenci v vaH CENE ZA OfiMSE SO ZMERNE Neki potnik, ki potuje po Sved-Mki in Finski h kolegom in si pomaga z esperantom. opisuje de! svojega popotovanja po Švedski takole: — Dolgo sem si ogledoval sve-tovnoznane nasade v gotaborškem parku. Občudoval sem vrbe. ki se stelanjajo nad bregom in zrcalijo v vodi. Potem me je odgnala lakota v gostišče. Prijazni stražuik je šel z menoj in mi pokazal restavracijo. V prvi sobi je sedela blagajničar-ka. ki je zahtevala od mene eno krono. Plačal.sem in stopil v naslednji prostor. To j? bila soba z mizo v sredi z najrazličnejšimi jedrni. Na mizi je bilo goveje meso in svinjina, najrazličnejše vrste klobasnih izdelkov, sveže in konzervirane ribe, in kislo mleko ter juha. / Na ekrugi mizi j? stala skladovnica krožnikov, podnowov. žlie. vilic in drugega naaniznega pribo- CAUFOHXIA : San Francisco, COLORADO: Pueblo. Peter Colig. A. SaftlC Walsenburg. M. J. Boy ok INDIANA: ? j Indianapolis. Luais Baoicb ILLINOIS: ) Aurora. Mary Butchar Chicago. J. BevCič, J. Luknnich Cicero, 4. Fabian (Clileago. Cicero in IUlnoia) Joliet. Mary Bambich. Joseph Hro Tat I-a Salle. J. Spellch Ma scoutab. Frank Angustia North Chicago, Jože Zelene 1 KANSAS: Oirartl. Agnes Motnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller, Fr. Vodoplvec ' Stoyer. J. ferine («a PennA-*". ' . W. Va. In Md.) i MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Chisholm. Frank Gouže Ely. J08. J. Peshel, Fr. Sekula » Eveleth. Io-zdravjlnjo. kakor tudi Tvojo družino. Prosim T°. da svoji družini izročiš moje pr^rčne pozdrave. In ravno tako Iskreno Te pozdravlja Ten j nečak Henrik. To pismo je odšlo s prihodnjim parn?kom. Prihodnji tedni so Valterju Kroneku in njegovi ženi potekli zelo naglo. Mnogo je bilo t>reba hvršiti in pripravljanje na potovanje je vzelo mnogo časa in dela. Vso svojo hišno opravo sta prodala liekemu mladonm paru. ki je tudi vzel njuno stanovanje. Bila «ta vesela, da sta poceni prišla do vsega potrebnega. Gospa Regina je spravila vse perilo in marsikaj drugega, od '•egars^ ni mogla ločiti in kar je mislila, da bo mogla rabiti v Tran.s-vaalu. Pri VNwn 'tem je bilo treba nekaj velikih kovčegov, da je mogla vtse spraviti vanje. Pri tem ji je Uršika pridno poanagala, toda vedno Ne je čudila. *kaj vse vzame mati s seboj na pot- Valter je preskrbel potno liste ter je opravil še druge poireb-ne zadeve. 7. Rrandom j" nato izbral parnik, ki je imel odpeljati 15. aprila iz Hamburga. Do tedaj je Henrik pričakoval brzojavko od svojega strica, ter je bil .prepričan, da bo do tedaj dobil Valter tudi denar za vožnjo. Ker je Valter s prodajo pohištva imel na roki nekaj denarja, je mogel vozne listke takoj plakati. Od svoiega prijatelja Valter ni hotel sprejeti nobenega denarja, zla.sti šp. ker jr mogel izhajati s evojim. Telo nekatere stvari si je še mogt*l nakupiti, kar je bilo potrebno za potovanje. Teden pred odhodom parnika je prišla brzojavka od Justusa Komerja. ki je na mah odstranila vse skrbi. Glasila se je: — Zadovoljen. Pričakujem, brzojava. kdaj pride Kronek in družina. Denar nakazan na državno banko. Po brzo.iavil poslani denar ni zad-^stoval samo za Valterj-evo. temveč za vožnjo cele njegov« družine. Tedaj mu je s-kupieek za pohištvo ostal za dr>t*ge potrebw-ine. Ostalo mu je še dva tico» mark. kar je zadostovalo za kake nepričakovane izdatke. Valter se je tudi posvetoval s svojo ženo. ako ne bi kazalo potovati v drugem razredu in bi si preostanek prihranila. Poslani denar je bil preračunan za vožnjo v prvem razredu. Ttegina ni hote-'a o tem odločevati in Valter se slednjič odloči, da potujejo v prvem razredu, ker bo na tem potu že zastopal tvrdko Vanderveld«. Korner Cn. — Slednjič pa tudi privoščim tebi in Uršiki, da imate na potovanju vso udobnost. Potem boš skozi deset let pogrešala v.se, kar t»e more imenovati udobnos-t. In tako je kupil vozne listke prvega razreda. 14. aprila je s svojo družino odpotoval v Hamburg. Henrik Brand je bil s svojo nevesto na železniški postaji, da se je poslovil od svojega prijatelja in fijegove družina. Za gospo Regino sta prinesla evetliee in časopise, za malo Uršiko pa nekaj peciva ii igrač. Slovo je bilo za vse zelo težko. Henrik in Valter sta s? dolgo držala za roke. ko je vlak že vozil. — Sreča .s teboj. Valter! Z Bogom, mu slepo rjoveti in pošiljati svoj glas v praznoto? Po vsem svetu si težaki položijo neproračunjeno svoje breme na rame ali na hrbet, in sicer toliko kolikor gre. Ni mogoče trditi, da opravljajo to delo z razumom. Kitajec je tivli iz te«ra- dela naredil preeizijsko delo. Ako mora na primer prenašati pohištvo. iw»tein si nadene'na ramo močan bambusov drog ter naloži polovico teže na sprednjo in polovico na zadnjo stran, tako da je dre;- *' popolnem ravnovesju. Kitajka ni rmena, temveč je bledolična. bleda. Mesec, kateremu rI kitajska žena tako podobna, ugajw Kitajcu. Njegova diskretna svetloba. njegov svetal obris sta mu prav sorodna. Soln-ce pa ga je zanima dosti. Bolj mu ugaja svetloba leščerbe in svetloba meseca. Kitajski obraz je poln J modrosti. Poleg njega kažejo evropski obrazi mnogo pomanjkljivosti in so nepopolni. Nikjer ne naletiš na izmozgane in tope tipe. Celo berači imajo nekaj du-j ho vitega in sodobnega na sobi. ! Telo kitajske žtme je v resnici krasno, ravno in upogljrvtf. kakor poganjek mlade rastline, nikdar nabrekla kakor pri Evropkah. Celo pri starkah in starcih je izraz nenavadno prijeten in niki-kor utrujen, temveč svež in čil in telo še popolnoma sposobno za delo. Med seboj in nasproti svo-iim otrokom so kitajske žene navadno nežne. Kitajska ljubezen ni podobna evropski. Kitajska žena te nikdar ne pusti, temveč živi s .teboj, kakor »bršljan. ki bi se t*» oprijel. iDopadljiva je in streže z vdanostjo, z razumom in taktom, ki ne odkriva kake podrejenosti. Ved no nastopi -trenutek, ko si človek želi miru in spanja. Ti si ga želiš, ona pa ne. Vedno je zaposlena kakor čebela in ako nima drugega dela. .potem se loti pospravljanja v tvojem koveegu. Nikar se m naveličaš poslušati Kitajke, ako govori o ljubezni. Mogoče govori o povsem drugih rečeh, toda njen iozik ostane jezik ljubezni. HITLERJEVA CELICA -MU7EJ ŽIVALI PRED SODNIKI SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU st« WEST Utta STREET NEW YORK, N. X, PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA* PO-TC VANJB _ I!»M!H5lsJ|?st"WlHT Pariško vzkliem sodišee je doživelo obravnavo, pri kateri jc bila zaslišana kot priča poleg l:udi tudi onica. Tvrdka. ki j" posnemala v Nizzi filmsko igro Brod >lom-Zdaj. ko deportirajo narodni niki*\ je tožila lastnika šimpanzi socijallsti v Nemčiji na desetti- "Pierrra". Okrajno srd'šče v Niz-soče žrtev v j če in taborišča, se Zl .i> j? priznalo 20.(KK1 frankov od-je Hitler spomnil, da je tudi sa-m :kodn:ne, ker je opica pokvarila nekoč sedel ?a ključem. I»il«» je jH»-netke. Morala bi ~ metati j>one-to leta .1^24. ko je moral delati v srečenim mornarjem kokosove ore-Lanflsergu pokoro za neuspeli vo* l.e in jih na ta na<"in rešiti 'smrti jaški puč, ki ga je bil vpriz«»ril v od lak "t-, a je popolnoma od|K»vc-Monakovem leta 1D23. dala. Lastnik opice je vložil pri- (Vli«M». v kateri je tedaj Hitler /IV. Name to obljubi:enega kokoso premišljeval o minljivosti ptiči- .. . _ • . , , ... . 1 t . J . vetra dre\*a je moral laziti ubojri stove slave, bodo z«laj opremili na . . . . .i i , • "rvrre i>o neki j«k-> boomarančami in orehi, je zlezla opica na drevo in pričela hlastno '.'hirati dobre reei. ne da bi se zmenila za gosjn»darje-\o povel'e. naj nieče orehe na tla. Tako je priča ovrgla vse odvetni-kove dokaze, in filmska tvrdka je dobila zahtevano odškodnino. — l'ri neki drugi izredni obravnavi je bila za glavno pričo papiga, last nekega upokojenega majorja afri-šKe vojske. Stari gosj>od mora imeti lad krepke vojaške ps"»\ke. Nje^r.v sosed, bojrat tovarnar, ima majhno hčerko. Zadn:ič je dobilo dekletce • ikor od angleške vzgojiteljice zaradi neke porednf,sti in odgovorila jc na očitk« z izbran:mi francoskimi kletvicanr. kakor >o v rahi p<- ženci. Nemci pa bodo romali v darjevo p >ve!je 4' Pozdravi!'' po. I^andsberg iu odhajali V mislili, da je tudi mučeništvo relniivna kteki.il ?»red preilsednikom sodišča stvar — kakor se pač vzame. in mu objel kolena. A. ko so pri- n s 25. avgusta: Ve«?i»U«m » ]^iul»ini 28. avgusta: Kotu* v (iNioa Ut i angaria v Cherbourg 29. avg.ista: Leviathan v Cherbourg 30. avqusta: t»e CraM« v Havr« Ma)enti( v Cherbourg vojašnicah. Obupana miss je utro- SZl^r. tovila. da se igra njena gojenka .. . t • • ; 'I. avqiista: S sosedovo papigo, ki je vajena Br«.,.en v Bremen sličnih izrazov. To\atnar je na pro-1 2. sept-r» tra sil ma:orja. da bi takoj odstranil I c-.me »ii s«vola v <;*r>o« papigo. Major ira je poslal k vrajru. ' 5. septembra: Tovarnar je zahteval pri sodišču "" Kranre v lUvre .... ' linr. .. Maiemlam v B.-uh gne deloziranje papise m J.».(K)() fran-1 kov moralne od'kodnine. Pan»iira j •ep'fmbra: . ., ... . : . I A«iull*nla v Cherbourg je h;la zaslisžina pri obravnavi, m ' .n>» y..rk v tumbuig izv *l«-ne: s<» ugotovili, da njen I*- •etlni /aklad nt primaren za dolu-« vajrojene tleklice. A sodišče je ob ^»di!o nnjorja samo na plačilo sod nih stroškov in en frank odšk»xl nine pod pogo:em. da bo napr«v preprečil j.olnijšanje. Papiga b< !>ni*-la kričati samo v zaorlem sta t.ovanjn. a ne sni" na od|>rto okiu a!i na vrt. Poziv! Iidajanje liata je ▼ gveii m velikimi stroški, Mno go jih Je, ki so radi tla-bih raimer tako pri» -deti, da so nas naprosili, da jib počakamo, sato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N." ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: french line: 'ILE DE FRANCE" preko Havre N. r. ZA TJA LJUBLJANA IN NAZAJ "PARIS'' preko ILavre "CHAMPLAIN" preko Havre i italian line: "VTJLCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa cunard line: "AQUTANIA" pr. Cherbourga '1BERENGARIA'' pr. Cherbourga 5. SEPTEMBRA.. $101.23 23. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA $ 99 23 20. SEPTEMBRA $ 91.73 9. SEPTEMBRA . $ 97.50 23. SEPTEMBRA 16. SEPTEMBRA . $109.50 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA 6. SEPTEMBRA . $102.34 26. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA > $182.00 $178.50 $171.50 $171.50 $185.50 $182.00 hamburg-american line: "DEUTSCHIiAND" pr. Hamburga 30. AVGUSTA____$ 91.73 27. SEPTEMBRA "ALBERT BALLIN" pr. Hamburga 13. SEPTEMBRA north german lloyd: "EUROPA" preko Cherbourga $171.50 'BREMEN" preko Cherbourga 9. SEPTEMBRA $104.84 26. SEPTEMBRA 31. AVGUSTA 16. SEPTEMBRA $185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. 7. j| I. septembra: Olympic v Cherbourg I. septembra: I'allK v Mavra Vili™nia v Tr»t Kurop«. v Rrtmeo '3. septembra: |j«fny. ttr v Httvr« Manhattan v Kxvre Hrifnifjirla v Cherlour* A11 «m t Itallln v Hamburi 15. i.ptcinbri: Roltririiim v Hoii|r>Kn« V Cherl.ourB 16. septembra: Ii»»* y (Jenua Brcni'-n v [:rein»n 18. septembra: n< e v llnniburt 20. septembra: Chaniplaln v Havr« 21. septembra: Aijiiitania v Cherbourg 23. septembra: sh t urn la v Trut lie ile France v Ilnvr* Vrendam tr lioulogne 26. septembra: Riiropa v Hr.mfn Sral« (idam v bouloffn* 27. septembra: WashliiK|.,n v Mavre MauiPi.-inta v Ch^rhoiirc I>eutBo sprejel zastopnik družbe ter Jh bo pravo&ixno opremit na hitre brxov ake, voxefe v Slovenijo Direktna aluiba do TRSTA VULCANIA .. 9. septembra SATURNIA .. 23. septembra Druga oriplutja: Rama 29. avgusta: Augustus 7. okt.; Augustus 18. nov. Krasni prostori — Izvrstna kuhinja. VpratoJ kateregakoli agei:tg ali pa v uradu italian line State St.. n y.r Naročite se na "OLAS NARODA" največji slovenski dnevnik • Združenih drzava"h.