NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stomejčič ST.10- LETO 51 - CEUE,7.3.'96 - CENA220 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic Ples ne pozna meja Celjanka Ksenija Steblovnik je pred kratkim diplomirala na amsterdamski šoli sodobnega plesa. Reportaža na strani 21. Žlahtna Anica Intervju z žlalitno komedijantko Anico Kumer. Stran 20. Zdrava ali bolna, ; kakorzakoga t Zakaj je Barbara Velenšek morala v Slovenj Gradec, I ko pa ima bolnišnico pred nosom. Vroča tema na strani 7. DOGODKI Sejem sožitja človeka z naravo Pohvalne prve ocene sejma Flora — Razmislek o kasnejšem terminu Med 27. februarjem in 2. marcem je na razstavišču Celjskega sejma nekaj manj kot 18 tisoč obiskoval- cem predstavilo svojo ponudbo 74 razstavljavcev s področja cvetličar- stva in vrtnarstva. Prvi strokovni specializirani sejem je* izpolnil pri- čakovanja organizatorjev, znane pa so že tudi prve ocene razstav- ljavcev, j Sejemsko noviteto Flora so letos pripravili v Celjskem sejmu, Obrtni zbornici Slovenije in GUM Miinc- hen, prihodnja leta pa bo organiza- cijo prevzelo novo sejemsko podjet- je Cespo. Po skupni oceni vseh soor- ganizatorjev naj bi tako bilo v letu, 1997 med razstavljavci že več kot polovica tujcev. Letos se je na celj- skem sejmišču predstavilo 74 raz- stavljavcev, večina domačih, saj je bilo le 5 tujih iz Avstrije, Nemčije in Italije, nekaj pa tudi preko zastopa- nih podjetij iz Švice in Nizozemske. V pripravo sejma se je zelo delov- j no vključila tudi sekcija cvetličar-] jev in vrtnarjev Obrtne zbornice] Slovenije, ki je kljub temu, da jej bila ustanovljena šele pred slabim" letom, poskrbela za program obse- jemskih strokovnih prireditev. Strokovno delo in dvig kakovosti pri cvetličarjih in vrtnarjih pa sta po besedah predsednika izvršilnega odbora OZS Stanislava Kramber-| gerja tudi osrednji nalogi zbornične sekcijo. Ob lastnem izpopolnjeva- nju pa mislijo tudi na vzgojo in osveščanje potrošnikov, za kar je ob uveljavljenih cvetličarsko-vrtnar- skih prireditvah v Arboretumu Volčji potok in Savinjskem gaju najprimernejša priložnost prav se- jem Flora. Organizatorji so med razstavljav- ci izvedli anketo, iz katere je raz- vidno, da si v prihodnje želijo pred- vsem večji poudarek na poslovnosti. Tako predlagajo, da bi bila 2 sejem- ska dneva zaprta za javnost in na- menjena zgolj poslovnim stikom, sejem pa bi zaradi velike odmevno- sti v javnosti podaljšali do nedelje. Kar polovica anketirancev je tudi predlagala, da bi začetek Flore pre- maknili za štirinajst dni, saj je čas okoli 10. marca glede na vremenske pogoje in cvetličarsko-vrtnarski koledar ustreznejši kot konec fe- bruarja. Že ob zaključku prvega sejma Flora je tudi jasno, da bodo organi- zatorji prihodnje leto razširili raz- stavni program, saj je letos pri- manjkovalo predv.sem grmičevja, sadik sadnega drevja in vinske trte, razširiti pa nameravajo tudi pro- gram opreme za vrtnarje in cvetli- čarje. I. STAMEJČIČ PO DRŽAVI Večinski sistenTi na referendum? LJl BLJANA, 5. mar«, (Večer) - Predstavniki SDSS s« v državnem zbom vložili pobiji do volivcem za zbiranje 40 tisof podpisov za razpis ziikonodajne, ga referenduma o uvedbi večin, skega volilnega sistema. 86 po. slancev bi volili v 86 okrajih m podoben način, kot smo na lokal, nih volitvah volili župane. Razpis za uparjalnilce LJUBLJANA, 5. marc, (Delo) - V Jedrski elektrarni Kii ko so stekle priprave za nakup no. vih uparjalnikov. Sredi januarja so objavili mednarodni razpiszj izbiro najugodnejšega ponudni- ka sestavnih delov te naložbe, ki naj bi ji končali v petih letih, nje. na predračunska vrednost pa je 180 milijonov mark. Financirat naj bi jo iz cene električne ener. gije. Nagrade i(onservatorjem LJUBLJANA, 5. marci (Dnevnik) - Slovensko konser. vatorsko društvo je v Narodni ga leriji podelilo Steletovo nagrado in priznanja za dosežke v kon- servatorstvu v minulem letu. Ste- letovo nagrado za življenjsko dfr lo je prejel prof. dr. Marijan Slabe, priznanja pa Ivan Bo- govčič iz Restavratorskega cen- tra Slotenije, Marinka Dražu- merič iz Zavoda za varstvo na- ravne in kulturne dediščine No- vo mesto in Ljubljanski regional- ni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. j Dražja bencin in eiektrilca , LJIIBUANA, 29. februar^ ja (Delo) - Vlada je podražila naftne derivate in ceno električ- ne energije. S 1. marcem so deri- vati dražji za 0,8 do 6,9 odstot- ka Cena litra supra je po novem 82,20 tolarja, neosvinčenega 74,50, navadnega bencina pa 70,20 tolarja Električna energi- ja seje podražila za 8,6 odstotka, čeprav bo kratkoročni učinek za- radi spremembe tarifnega sistema za porabnike pozitiven in. sica 9,5-odstotna pocenitev. Cena elektrike pa se v prihodnje ne bo več spreminjala glede na sezona Dve tretjini delnic j za certifikate LJliBLJANA, 4. marci (Delo) - Pooblaščene investicij- ske družbe so razpisale skupaj za 330 milijard tolarjev osnovnegJ kapitala kar je polovica vsot( vseh izdanih lastninskih certift katov. Več kot dve tretjini izda nih delnic (za 250 milijard tolari jev) jim je že uspelo z^amenjati zi certifikate državljanov. Ocenjit jejo, daje za 130 milijard tolaf'^ jev premalo družbenega kapital^ in da bodo najbolj prizadeti ti^ državljani, ki so jim zaupali svceljska<. »V Phare program za regionalni razvoj Zasavja smo se vključili zato, ker menimo, da bomo imeli od tega precej koristi. Program namreč predvideva izgradnjo pomembnih infra- strukturnih objektov, za kate- re je tudi naša občina življenj- sko zainteresirana. Radeče se, na primer, zelo zanimajo za iz- gradnjo zasavske ceste, zani- miva sta tudi projekta telefo- nije, kjer so Radeče že zdaj ve- zane na Trbovlje, ter elektroo- skrbe, kjer sodimo k Trbov- ljam in k Ljubljani. Poleg tega smo ocenili, da bomo z vklju- čitvijo v program imeli koristi tudi na področju ekologije in turizma. Občina Radeče ima pač takšen geografski položaj, da je vezana kar na tri regije - celjsko, zasavsko in posavsko - in zato je povsem razumljivo, da se z vsemi tremi regijami povezujemo na tistih področ- jih, kjer smatramo, da bomo imeli koristi.« Ustanovitev zasavskega po- speševalnega centra podpira tudi vlada. Potrdila je že na- daljevanje programa Phare za leto 1996, ki občinam zagotav- lja 150 tisoč ekujev, preko re- publiškega pospeševalnega centra za malo gospodarstvo pa bo regionalni center podpr- la tudi finančno. V ustanov- nem kapitalu, regionalnega centra, ki znaša dva milijona tolarjev, bo vlada udeležena s 40 odstotki oziroma z 800 tisoč tolarji. Od ostalih 60 odstot- kov ustanovitvenega kapitala bo imela polovico Agencija za razvoj, preostanek pa so bo razdelilo pet občin ter gospo- darska in obrtne zbornice. J. INTIHAR Krajevne volitve v Vojniku Zaradi nejasnosti v volilni zakonodaji za izvedbo krajev- nih volitev so lani v nekaterih občinah našega območja usta- vili volilne postopke. V Vojni- ku je občinska volilna komisi- ja konec februarja sprejela Rokovnik za izvedbo volilnih opravil za redne volitve v or- gane krajevnih skupnosti, in krajevne volitve bodo 21. aprila. Volilna opravila so se z raz- pisom krajevnih volitev na ob- močju celotne vojniške občine začela 21. februarja, v ponede- ljek, 11. marca, pa bodo z raz- glasom razgrnjeni volilni ime- niki. V začetku aprila bodo določili vrstni red kandidatur in 6. aprila javno objavili sez- name potrjenih kandidatur. Tudi v primeru krajevnih voli- tev je predvideno glasovanje po pošti, zato morajo krajani vojniške občine, ki želijo izko- ristiti to možnost, do 14. aprila občinski volilni komisiji pred- ložiti ustrezno zahtevo. Komi- sijo, ki ima sedež v občinskih upravnih organih na Keršovi 1, vodi Miran Pritekel j, tajni- ška dela pa opravlja Mojca Bombek. Tri dni pred volitva- mi morajo posebno zahtevo za glasovanje vložiti tudi vsi tisti, ki želijo svojo volilno pravico izkoristiti na domu, predčasne krajevne volitve v vojniški ob- čini pa bodo izvedli na sedežu občinske volilne komisije v pe- tek, 19. aprila. Krajevne volitve novih čla- nov v svete vseh štirih vojni- ških krajevnih skupnosti bodo v nedeljo, 21. aprila, ko bodo do polnoči že znani tudi delni volilni izidi. Novoizvoljeni sveti krajevnih skupnosti pa se morajo po volilnem rokovniku prvič sestati do 11. maja. IS Razcepljena Vinska Gora Z Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij je bilo določeno, da se KS Vinska Gora izloči iz občine Žalec in poveže v Mestno občino Velenje. Od sprejetja tega zakona je minilo že krepko leto, ven- dar pa krajani vse bolj ugotavljajo, da je življenje v praksi povsem drugačno. Težava je v tem, ker še vedno niso usklajene meje Upravne enote Velenje z mejo Mestne občine Velenje. Tako krajani Vinske Gore del stvari opravljajo v Velenju, drugi del pa v Žalcu in iz tega izhaja nemalo težav. Že to, da vrednost točke za nadomestilo uporabe stavbnega zemljišča določajo v Velenju, odločbe pa pišejo v Žalcu, je malce čudno. Še bolj čudno pa je, da večina otrok obiskuje šolo ali vrtec v Velenju, tudi starši so večinoma zaposleni v tej občini, vendar pa je treba vse papirje urejati v Žalcu (osebna stanja, potni listi, promet, davčne odločbe, gradbena, lokacijska in uporabna dovo- ljenja). Zaradi vsega tega seveda prihaja do nemajhnih zmed in velikega negodovanja prebivalcev Vinske Gore, večina kritik pa je usmerjenih na velenjsko občino, češ zakaj stanja končno ne uredi. Žal prenos pristojnosti iz Žalca v Velenje ni v rokah posameznih županov ali občin, zato so pretekli teden v Mestni občini na pristojne organe poslali dopis, v katerem jim predlagajo, naj končno prenesejo naloge in pristojnosti v Mestno občino Velenje. US Minister Dular pokrovitelj župan občine Šentjur Jurij Malovrh je obiskal Ministra za, kulturo Janeza Dularja, z njim pa sta bila župnik na Ponikvi; Andrej Herman in predsednik Moškega pevskega zbora Bratovi Ipavec Janez Čoki. Ministra so seznanili z obnovo rojstne hiše Antona Martina Slomška na Ponikvi ter jubilejem - 50 letnico pevskega zbora Bratov Ipavec. Minister Janez Dular je prevzel pokroviteljstvo nad proslavo pevskega zbora, obstoja pa tudi možnost, da bo finančno podprl oba projekta, tako obnovo Slomškove hiše kot tudi jubilejni koncert. TV Projekti za podvoz pripravljeni Pripravljeni so projekti za ureditev podvoza na obvoznici v Šentjurju za naselje Hniše- vec. Z njim se naj bi razbreme- nil promet in povečala varnost pešcev. Po zadnji oceni je projekt podvoza ocenjen na 258 mili- jonov tolarjev, kar je mnogo manj, kot je bilo po prvi verziji (350 milijonov). Pocenitev ob- jekta gre na račun ostrejših naklonov in zmanjšanih gaba- ritov podvoza, upamo pa, da zaradi tega ne bo trpela var- nost. V četrtek, 7. marca, se bodo predstavniki občine Šentjur o podvozu pogovarjali tudi na upravi Slovenskih železnic, ki je že pokazala pripravljenost, da bo sodelovala z okoli 50 mi- lijoni tolarjev. Ostalo pa bo potrebno zbrati v občini. Veli- ko bo odvisno od referenduma, ki bo skupaj z volitvami v sve- te KS 31. marca ter od kasnej- še odločitve svetnikov Občin- skega sveta. Krajani Vrbna bodo zaprli cesto Na zadnji seji Občinskega sveta občine Šentjur je župan Jurij Malovrh svetnike seznanil s pismom krajanov Vrbna, ki zahte- vajo takojšnjo izboljšanje varnosti na cesti Štore-Šentjur. Zlasti v okolici Vrbna, kjer je cesta ravna, redno prihaja do hudih nesreč, ki se pogosto končajo tudi s smrtnimi žrtvami. Krajani Vrbna zahtevajo takojšnjo izgradnjo pločnika od Gaberca do bencinske črpalke v Šentjurju ter ureditev talne in vertikalne prometne signalizacije. Zahtevajo tudi še ostrejši nadzor policistov. Če ne bodo njihove želje izpolnjene bodo 22. marca za ves promet zaprli cesto in tako začeli opozarjati na nevzdržno stanje. TV Gorbačov napovedal kandidaturo Nekdanji predsednik Sov- jetske zveze Mihail Gorba- čov je napovedal, da namera- va kandidirati na junijskih predsedniških volitvah, svojo dokončno odločitev pa bo spo- ročil do konca marca. Seveda pa mora pred tem zbrati mili- jon podpisov podpore, kar pa mu ne bo lahko. Po sedanjih podatkih ga namreč podpira odstotek volilcev. Če bi bile volitve v tem trenutku, bi naj- več glasov, 39 odstotkov, do- bil komunist ZJuganov, seda- nji predsednik Jelcin pa 27 odstotkov. Vendar pa Gorba- čov upa, da mu bo uspelo zbra- ti demokratične sile, s pomoč- jo katerih bo premagal komu- nistični fundamentalizem in tudi sedanji režim. Težko mu bo tudi zaradi tega, ker ga do- ma podpira - v primerjavi z Za- hodom - le malo ljudi. Ko je namreč sestopil z oblasti leta 91 po razpadu Sovjetske zve- ze, je svojo pozornost posvetil zahodnim državam; mnogo jih je prepotoval in ob tem razla- gal, kako je končal hladno voj- no, kar je Zahodu seveda bilo všeč. Koliko ga cenijo v Rusi- ji pove tudi podatek, da so ga ob napovedi kandidature ob- legali le zahodni novinarji. Gorbačov je prepričan, da bo- do ruski volilci spremenili ne- gativno mnenje o njem in se ob krvavih dogodkih v Čečeniji ter ob spominu na krvav spo- pad vojske na parlament leta 93 spomnili, da 65-letni poli- tik tega ne bi dopustil. ZDA kaznovale Kubo ZDA so se ostro odzvale na kubansko sestrelitev dveh ameriških civilnih letal in so proti Havani napovedale vr- sto ukrepov. Tako bodo odš- kodnino družinam štirih umr- lih ob sestrelitvi izplačali iz za- mrznjenih kubanskih sredstev v ZDA. Kubanskim diploma- tom v Združenih državah bo- do omejili svobodo gibanja, odpravili pa bodo tudi vse čar- terske polete med Ameriko in Kubo. Ameriški predsednik je od kongresa tudi zahteval so- glasje za popestritev gospodar- skih ukrepov proti Castrovi dr- žavi. Varnostni svet OZN je sestrelitev letal ostro obsodil in zahteval mednarodno preiska- vo incidenta, v kar so na Kubi privolili. Vendar pa so ameriš- ke ukrepe ocenili kot nepravič- ne in preostre. Po mnenju Ha- vane letal niso sestrelili nad mednarodnimi, temveč nad kubanskimi ozemeljskimi vo- dami in so zaradi kršitve zrač- nega prostora torej ravnali pra- vilno. Menijo tudi, da lastnica letal, kubanska organizacija Bratje za rešitev, ni človeko- ljubna, temveč antikomuni- stična organizacija in daje na- črtovala napade na Kubo in verjetno tudi atentat na Fide- la Castra. Obtožili srbskega generala Mednarodno sodišče za voj- ne zločine na območju nekda- nje Jugoslavije v Haagu je ge- nerala vojske bosanskih Srbov Dorda Dukiča obtožilo voj- nih zločinov in zločinov proti človeštvu. Obtožnica ga bre- meni, daje kot vodja logistike pomagal vojski bosanskih Sr- bov pri njenih akcijah, vključ- no pri obstreljevanju civilnih ciljev med več kot triletnim ob- leganjem Sarajeva. Na sodiš- ču se je tudi začela razprava proti vodji kninskih Srbov Mi- lanu Martiču. Nekdanjemu predsedniku Srbske republike Krajine očitajo, daje maja la- ni z raketami napadel Zagreb. Martič, ki v Haagu ni prisoten, je dejal, da se bo branil tudi z orožjem, če ga bodo hoteli Iforjevi vojaki aretirali. Očit- no pa se ne bo potrebno brani- ti vodji bosanskih Srbov Ra- dovanu Karadiču, saj ga vo- jaki Iforja niso zajeli, kljub te- mu, da so za to imeli prilož- nost. Uradna razlaga seje gla- sila, da za to niso imeli potreb- nih vojaških sredstev in daje njihova prva naloga zagotovi- ti varnost svojih vojakov. Var- nostni svet pa je bosanske Sr- be celo nagradil. Za dobro so- delovanje pri uresničevanju daytonskega sporazuma, je proti njim odpravil gospodar- ske ukrepe, ki so veljali od le- ta 94. Sankcije proti Republi- ki srbski je odpravila tudi vla- da ZRJ. Hamas spet udaril Izrael pretresajo novi bom- bni napadi. Po napadih v Je- ruzalemu in Aškelonu prejšnjo nedeljo, ko je življenje izgu- bilo 25 ljudi, so palestinski skrajneži udarili še dvakrat. Najprej v napadu na avtobus v središču Jeruzalemu, ki je zahteval 19 žrtev, dan kasneje pa še v Tel Avivu, ko je umr- lo najmanj 20 ljudi. Vse napa- de so zagrešili pripadniki Ha- masa, skrajnega proiranskega gibanja, ki nasprotuje mirov- nemu sporazumu med PLO in Izraelom. Zaradi zadnjih dveh napadov je izraelska vjada Ha- masu odkrito napovedala voj- no. V večjih mestih je poostri- la varnostne ukrepe, palestin- ska mesta na Zahodnem bregu pa razglasila za zaprto vojaš- ko območje. Na razmejitve- nem območju med Jzraelom in palestinskimi enklavami je razporedila posebne policijske enote. Izrael je tudi odpovedal nadaljevanje pogajanj s Sirijo in prekinil vsa nadaljnja poga- janja v zvezi z mirovnim pro- cesom. Izraelski vojaki so prav tako izvedli več akcij, v kate- rih so priprli okoli 500 ljudi, ki naj bi sodelovali s skrajne- ži, vlada pa je napovedala ukrepe tudi proti družinam sa- momorilskih atentatorjev. v Španiji zmaga desničarjev V Španiji so bile parlamen- tarne volitve. Kot je bilo pri- čakovati in kot so kazale jav- nomnenjske raziskave, je zma- gala konservativna Ljudska stranka Joseja Maria Arzna- ja. Desničarji so dobili skoraj 39 odstotkov glasov, kar po- meni, da bodo v parlamentu zasedali 156 od 350 poslan- skih mest. Socialistično stran- ko Felipeja Gonzalesa, ki je bila na oblasti od leta 1982, bo v parlamentu zastopalo 141 poslancev. Programa obeh strank sta si v glavnem podob- na; na predvolilnem zborova- nju sta obe predstavljali načr- te za znižanje velike brezpo- selnosti, ki pesti Španijo, kije z 22-odstotno brezposelnostjo na prvem mestu med država- mi Evropske unije. Aznar bo, kot je napovedal, najprej sani- ral javne finance. Predvsem naj bi zmanjšal število visokih funkcionarjev (kar za 70 od- stotkov), njegova največja na- loga pa bo reforma socialne dr- žave. V zdravstvu naj bi ne- katere storitve začeli opravljati zasebniki, na področju pokoj- ninskega sistema pa večjih sprememb ne bo. Prihodnja španska politika pa bo odvisna tudi odAznarjevih koalicijskih partnerjev, saj mu je za veči- no v parlamentu zmanjkalo kar nekaj glasov. DAMJAN KOSEC, POPtv Št. 10.-7. marec 1996 GOSPODARSTVO Slovenci na miinchenskem selmu V organizaciji podjetja Step Obrtne zbornice Slove- nije bodo med 9. in 17. marcem na letošnjem Medna- rodnem obrtnem sejmu v Miinchenu sodelovali tudi slo- venski obrtniki in podjetja. Predstavili se bodo na skup- nem, dobrih 130 m^ velikem razstavnem prostoru v dvo- rani 14. V podjetju Step ocenjujejo, da je letos v pripravah na največji evropski mednarodni sejem IHM prvič doseženo, daje skupni razstavni prostor popolnoma zaseden, na vse- binsko zaokroženem razstavišču, ki je namenjeno progra- mu eiektrokovinske ter predelovalne obrti in industrije, pa se bodo predstavili" resnično kakovostni razstavljavci. V Ste- pu tudi ocenjujejo, da je slovenski razstavni prostor na iz- jemno dobri lokaciji, v pripravah pa so dosegli za 40 od- stotkov popusta pri ceni m- razstavnega prostora. Na muchenskem sejmu bo sodelovalo 28 slovenskih obrt- nikov, podjetij ter ustanov, ob predstavitvi strojev, orodij, naprav in opreme za kovinsko predelovalno, procesno in elektro industrijo pa gre hkrati tudi za organizirano promo- cijo države Slovenije. Ig O agroživilskih standardih Celjsko podjetje Fit-media je včeraj v sodelovanju z dr- žavnim uradom za standardizacijo in meroslovje za vsa slo- venska agroživilska podjetja pripravilo seminar o standar- dih in tehničnih predpisih na področju agroživilstva. Seminar sodi v program strokovnega izobraževanja in izpo- polnjevanja, ki ga vodi Vanesa Čanji, na njem pa so ob dr- žavni sekretarki iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano Alenki lirbančič sodelovali ugledni predavatelji Urada za standardizacijo in meroslovje ter Inštituta za varovanje zdrav- ja Republike Slovenije. IS Več v razvoj kot za dividende Anketa med delničarji Pivovarne Laško Agencija za odnose z jav- nostmi, raziskave in marke- ting PR plus RIM je opravila anketo med 1500 delničarji Pivovarne Laško - vseh del- ničarjev je 14.000 - in jih povprašala o naložbenih na- merah, povezanih z delnica- mi podjetja, o razporejanju dobička podjetja, o informi- ranosti, o njihovih pričako- vanjih in o tem, kaj jih kot delničarje moti. "Z našimi delničarji želimo korektno sodelovati ter z nji- mi vzpostaviti dobre dolgoroč- ne odnose. Za to potrebujemo podatke o njihovih pričakova- njih in mnenjih," utemeljuje odločitev za anketo direktor Pivovarne Laško Tone Turn- šek. Na oktobrski skupščini so delničarji med drugim odloča- li o delitvi dobička iz leta 1993 in 1994. Del dobička so raz- poredili v rezerve, del pa na- menili dividendam, ki so do- segle desetino nominalne vrednosti delnice. Tretjina an- ketiranih je ocenila, daje vred- nost izplačanih dividend pre- segla njihova pričakovanja, polovica je menila, da so di- vidende v skladu z njihovimi pričakovanji, le 6,4 odstotka vprašanih pa je pričakovalo več. Več kot polovica anketi- ranih je zagovarjala usmeritev, naj se razvoju podjetja name- nja večji, izplačilu dividend pa manjši del dobička, 36,5 od- stotka vprašanih pa bi imelo ob koncu leta raje višje divi- dende. Dobra polovica anketiranih je zatrdila, da delnic Pivovar- ne Laško zagotovo ne bo pro- dala vsaj še nekaj let, skoraj petina pa, da bi jih prodala le v primeru, če bi nujno potre- bovala denar. Več kot četrtina vprašanih je kot zelo verjetno ocenila možnost, da bi v bliž- nji prihodnosti kupila še več delnic pivovarne, tretjina je to možnost ocenila kot verjetno, le trije odstotki vprašanih pa so odgovorili, da bodo delni- ce prodali takoj ko bo možno, ker potrebujejo denar. Velika večina anketiranih delničarjev pričakuje, da bo pivovarna uspešno poslovala, 18 odstotkov vprašanih priča- kuje rast, tehnološki razvoj in širitev podjetja, 14 odstotkov pričakuje čim večje dividende in dobiček, 7 odstotkov vpra- šanih pa si želi, da bi jih pivo- varna o vsem redno obveščala in imela z njimi korekten od- nos. Dve tretjini vprašanih sta kakovost komuniciranja pivo- varne z delničarji ocenili z naj- višjo oceno. Več kot polovica si želi, da bi jih podjetje red- no obveščalo o poslovnih re- zultatih, več kot 40 odstotkov vprašanih pa si želi, da bi jih podjetje poučilo o pravicah delničarjev. Od 1.500 vprašanih delničar- jev jih je kar 86,4 odstotka po- vedalo, da so tudi potrošniki laškega piva. JI Oddana še zadnja dela v prostorih hotela Dravi nja so včeraj podpisali izva jalske pogodbe za dogradi tev dveh voznih pasov m odseku avtoceste lloče-Ar ja vas za pododsek Sloven. ska Bistrica-Slovenske K(W njice. Predstavniki Darsa s( pogodbo podpisali s sloven- skima gradbenima podjetje, ma SCT Ljubljana in Gl^ Gradiš Ljubljana. Podpis^ pogodbe, s katero so odda- na še zadnja dela za dogra. ditev štiripasovne avtocest« med Hočami in Arjo vasjo, je sledil podpis usklajenega terminskega plana vseh iz- vajalcev del na tem odseku, tako da bo celotni odsek pre dan prometu do konca leta Dobiček za povečanje rezerv v LB Splošni banki Ve lenje so zadovoljni z lan- skim poslovanjem. Bilanč- no vsoto so s 15,5 milijarde tolarjev povečali na 20,8 mi- lijard, tržni delež na sloven- skem bančnem trgu so po- večali z 1,24 na 1,33 odstott kov, donos kapitala pa je bil lani približno desetodstoten. Lansko poslovno leto so za- ključili s 380 milijoni tolar- jev dobička, ki ga bodo na- menili povečanju rezerv- banke. Letos nameravajo v; velenjski banki urediti od-; nos z Novo LjubljanskOj banko, ki je še vedno lastni-S ca precejšnjega paketa pred- nostnih delnic. Poleg tega nameravajo izboljšati kako-i vost storitev, ohraniti tržni delež, ustvariti približno 300 milijonov tolarjev do- bička, za leto 1996 pa načr- tujejo tudi izplačilo divi- dend. Vpisaniti za 33,3 milijarde tolarjev certifikatom Iz Nacionalne Tmančne družbe sporočajo, da so us- pešno zaključili tudi vpis druge izdaje delnic njihovih investicijskih družb. NFD je tako edina družba za uprav- ljanje, ki je uspela v celoti realizirati vpis in vplačilo vseh delnic, ponujenih v javni ponudbi. S preko 33,3 milijarde tolarjev zbranih sredstev, ki jih je vpisalo 133 tisoč državljanov, je NFD najuspešnejša družba za upravljanje. Skupščine vseh petih skladov so v fe- bruarju sprejele tudi sklep o tretji izdaji delnic vseh skla- dov, z javno ponudbo del- nic tretje izdaje pa bodo za- čeli predvidoma v začetku aprila. Ureditev obrtne cone Golič ' v konjiški občinski upra- vi načrtujejo razvoj obrtne cone Golič. Sklad stavbnih zemljišč bo začel prodajati prosta zemljišča, skupaj z obrtniki in podjetniki, ki so že na Goliču, pa bo občina pripravila projekt posodobi- tve. Proučili bodo predvsem problem oskrbe z vodo in možnosti za pridobitev do- datnega vodnega vira, poleg tega pa bodo pripravili inve- sticijski načrt za gradnjo či- stilne naprave. Novi trgi in novi izdelki TJIVI Laško pričakuje uspešno posJovno leto - PrJJiotJnU mesec na UžJšču nov JzdeJeKLL termopJiJJkovnJk v Tovarni izolacijskega materiala napovedujejo za _'etos nekatere kadrovske in organizacijske spremembe, s katerimi naj bi se podjetje še bolj prilagodilo razmeram na trgu. Že z izločitvijo obra- ta v Gračnici se je število za- poslenih zmanjšalo za dobro petino, letos pa bodo v tovar- ni z dokupom let in s pred- časnim upokojevanjem zmanjšali število zaposlenih tudi v režiji. Novim razmeram na trgu se bodo v TIM-u prilagodili tudi z združevanjem nekaterih pro- gramov, takšni ukrepi pa so, pravijo v vodstvu podjetja, nujni tudi zato, ker je tovarna lansko poslovno leto zaključi- la slabše kot prejšnja. Poslo- vali so sicer pozitivno, vendar brez dobička, kar pa za pod- jetje, ki ga do dokončnega preoblikovanja v delniško družbo loči le še registracija na sodišču, ne more biti ravno obetavno. Prav zato želijo v TIM-u povečati letos obseg fi- zične proizvodnje in prodajo za 22,5 odstotka, kar pomeni, da bi se proizvodnja povečala pravzaprav za 32,5 odstotka v primerjavi z letom 1995, ko je v okviru tovarne še bil obrat v Gračnici, ki je bil v celotnem obsegu proizvodnje zastopan z desetimi odstotki. Vodstvo podjetja meni, da bodo ob predvidenih ukrepih lahko uresničili letošnje načrte tudi zato, ker so v preteklih letih in zlasti lani vložili veliko de- narja v tehnološki razvoj in v pripravo novih izdelkov. Leta 1994 so imeli precejš- nje naložbe v programu ter- moizolacij ter v programu ve- ziv in malt, lanske naložbe pa so bile vredne kar štiri milijo- ne nemških mark. Največ de- narja, preko tri milijone mark, so vložili v novo linijo za proi- zvodnjo težkih varilnih trakov, na novo pa so postavili še skla- dišče za hidroizolacijske ma- teriale in linijo dozirnih na- prav za proizvodnjo demit malte, kupili pa so tudi tri več- je stroje v proizvodnji investi- cijske opreme. V tovarni me- nijo, da razen v programu em- balaže v prihodnjih letih ne bodo potrebne nobene nove naložbe, zato bodo letos več denarja vložili v trg, zlasti v pridobivanje novih tujih trgov. TIM izvaža zdaj v Avstrijo in Nemčijo ter občasno tudi v Rusijo, Makedonijo, Bosno in na Hrvaško, želi pa se uvelja- viti še na Češkem in Madžar- skem. Letos želijo zopet prodreti tudi na srbsko tržišče, kamor so pred leti prodajali zlasti in- dustrijsko opremo - hladilni- ce in hladilne stolpe - vendar si v začetku kakšnih velikih uspehov še ne obetajo. Če bo TIM dosledno izve- del svoje načrte za racionali- zacijo poslovanja, v prihod- njih letih ne bi smel pričako- vati večjih težav. Tudi zato, ker so njeni izdelki zaradi vse večje zavesti o nujnosti varče- vanja z energijo in ohranjanja okolja vse bolj zanimivi do- mačemu in tujemu tržišču. Po- leg tega je kakovost blizu 80 izdelkov tovarne pod stalnim nadzorom domačih in tujih in- štitutov, TIM pa je kakovost svojih izdelkov že pred časom naravnal na zahteve nemških standardov. Žal imajo veliko konkurenco v nekakovostnih tujih izdelkih po enakih ali nižjih cenah, zaradi česar so lani velikokrat apelirali na dr- žavo, naj vendarle ustvari ena- ke pogoje na trgu in tudi za uvožene izdelke predpiše stan- darde. Tovarna bo prihodnji mesec poslala na tržišče nov izdelek iz stiropora, tako imenovane termooblikovnike, ki bodo pri nas pomenili veliko novost pri gradnji hiš. Ne gre pravzaprav za nov izdelek, saj ga na za- hodu poznajo že nekaj časa, bo pa prvič izdelan in proda- jan tudi pri nas. Termoobli- kovniki so narejeni po siste- mu lego. So različnih oblik, vanje se vliva beton, omogo- čajo pa izredno hitro in poce- ni gradnjo. Poleg tega imajo objekti, zgrajeni iz termoobli- kovnikov, zelo visoko stopnjo izolativnosti in v TlM-u so prepričani, da se bo njihov no- vi izdelek, ki je že nekaj časa prisoten na avstrijskem in nemškem trgu, kmalu uvelja- vil tudi doma. Že v tem pol- letju bodo iz termooblikovni- kov v Ljubljani zgradil šest hiš, ki bodo nekakšni demon- stratorski objekti. TIM je za le- tos z avstrijskim kupcem že podpisal pogodbo za 350 ton termooblikovnikov, ki pa jih ne bodo tržili le v Avstriji, am- pak tudi drugod po Evropi. Proizvodnja novega izdelka naj bi se v naslednjih letih še povečala, saj naj bi že v letu 1997 poskočila na 600 ton. TIM napoveduje za letos no- vosti tudi na področju hidroi- zolacij. Začeli bodo izdelova- ti polimerbitumne, ki se upo- rabljajo za zaključne vrhne sloje asfalta in so v Sloveniji že prepisani kot obvezni. JANJA INTIHAR Podpisana pogodba za Cespo v petek so predstavniki Munchenskega sejma. Celj- skega sejma in Obrtne zbornice Slovenije podpisali po- godbo o ustanovitvi skupnega podjetja v mešani lasti Ces- po, ki bo imelo sedež v Celju. S tem je stekel tudi postopek za registracijo novega pod- jetja, ki naj bi bil zaključen najkasneje v dveh mesecih. Ces- po je podjetje za organizacijo sejemskih prireditev v mestu ob Savinji, ki bo v večinski, 51-odstotni lasti GHM Miinchen, ustanovljeno pa je z namenom, da okrepi mednarodni zna- čaj sejmov ter v Celje pripelje nekaj novih sejemskih pro- gramov. Po besedah direktorja Celjskega sejma mag. Franca Pan- gerla, bo sedež podjetja v pritličju Celjanke, za začetek pa bo v novoustanovljenem podjetju zaposlen poslovni sekre- tar. V treh letih naj bi novo podjetje zaposlovalo do 6 ljudi, nove sejemske programe pa naj bi Cespo uvajal postopoma. Tako je v letu 1997 ob letošnji sejemski noviteti s področja cvetličarstva in vrtnarstva Flora, pričakovati še en nov se- jemski program. Leta 1998 pa naj bi Cespo organiziral že tri sejme, na katerih se bodo predstavljali zvečine tuji razstav- ljavci. IS NOVO NA BORZI Ponovno trgovanje z delnicami IVIK Založbe Piše: Bogdan Vunjak V torek, 5. marca, seje na ljubljanski borzi začelo spet trgovati z delnicami MK Založbe (Mladinska knji- ga). Do zaustavitve trgovanja je prišlo posredno zaradi tega, ker je Agencija Republike Slovenije za plačilni promet in nadziranje in informiranje izdala odločbo, v kateri nala- ga MK Založbi uskladitev lastninskih razmerij na dan 31. december 92. Struktura kapitala je bila konec leta 95 bistveno drugačna. Družbe- nega kapitala naj bi bilo sa- mo še 3,8 odstotkov, prej 66,7odstotkov, delniškega kapitala pa 95,8 odstotkov, prej 33%. Založba je vložila tožbo pri okrožnem sodišču v Ljubljani zaradi razveljavi- tve odločbe Agencije Repub- like Slovenije za plačilni pro- met. Prvi dan trgovanja z ome- njeno delnico je tečaj padel za 24 odstotkov, ob prometu 6,7 miljonov. Za toliko je lah- ko padel tečaj tudi zaradi te- ga, ker je borza sprostila 10- odstotno dnevno omejitev. Po 10-odstotni nižji ceni ni bilo kupcev. Poudariti moram, da so na borzi v konkretnem pri- meru odreagirali zelo hitro in po mojem pravilno. Upam, da se bodo tako odločali tudi v prihodnje. Najslabše je na- mreč to, da se z delnicami, ki že kotirajo na borzi, ne trgu- je dalj časa. Mislim, da bi bil mesec dni netrgovanja z del- nico najdaljši rok. Donosi vzajemnih skladov - največ Herman Celjski O vzajemnih skladih smo v naših člankih že pisali. Tokrat bi omenil donose vzajemnih skladov v letošnjem letu. Vsi donosi skladov so dnevno ob- javljeni tudi v dveh največjih dnevnikih v Sloveniji ( Delo in Večer). Primerjava dono- sov naložb je pri nas vedno bolj "popularna". Donosi, ki so izračunani za nazaj, še po sebej za delnice, ne povedo veliko o tem, kaj se bo zgo- dilo v prihodnje. Seveda pa se tudi z donosi za nazaj in z drugimi podatki da načrtova- ti, kaj se bo zgodilo v prihod- nje. Vsi donosi za nazaj so točno izračunani in na njihovi podlagi si investitor lahko izračuna, koliko je izgubil, če ni investiral v določen VP oziroma koliko bi zaslužil. Če bi naložil sredstva v VP, ka- terega tečaj je v primerjalnem obdobju padel. Pri donosih vzajemnih skladov in po vrednosti zbra- nega kapitala še naprej krep- ko presegajo vse ostale skla- de skladi, kijih upravlja druž- ba za upravljanje Proficija Dadas iz Maribora. V vza- jemnih skladih Proficije Da- das je več kot 5 milijard to- larjev zbranega kapitala. Naj- večje donose v letošnjem le- tu so realizirali Herman Celj- ski 12,9 odstotkov, Neli 8 od- stotkov ter Rastko in Diver s 7,7 odstotki. Enote vseh ome- njenih vzajemnih skladov, ki jih upravlja Proficija Dadas, je mogoče kupiti tudi v Celj- ski borzno posredniški hiši CBH, Prešernova 18, Celje. Št. 10.-7. marM 1996 's" GOSPODARSTVO preskočili dve stopnici i največji regijski banki zadovoljni z lanskim poslovnim letom_ Banka Celje je bila lani us- ^$na na vseh področjih svo- poslovanja, v prihodnje ,9 se želi s celotno ponudbo jnančnih storitev razviti v ipoderno finančno instituci- 0, so med drugim povedali rodilni na torkovi novinar- ,|d konferenci. last posiovanja Bilančna vsota banke se je ^letu 1995 povečala za 34 od- stotkov in je ob koncu leta do- legla 69,4 milijarde SIT. Ban- caje povečala tržni delež, med Ivonec leta 1995 je Banka Celje za izplačane devizne hranilne vloge, deponirane pri NBJ in izplačane vlaga- ^teljem do konca leta 1992 pridobila pravico do obvez- nic Republike Slovenije v vi- Jini 64 milijonov DEM. S prevzemom državnega jamstva je bila po dolgotraj- nih pogajanjih razrešena problematika odprtih terja- tevdo NBJ._ 31 slovenskimi bankami se je 'po kriteriju bilančne vsote v zadnjem letu povzpela za dve mesti oziroma na peto mesto v slovenskem prostoru. Nad pričakovanji so v preteklem le- tu naraščala posojila prebi- valstvu, saj so odobrili preko 18.300 posojil v vrednosti 9,8 milijarde SIT, kar je tri in pol krat več kot leta 1994. Število posojilojemalcev narašča tudi pri pravnih osebah iz celotne- ga slovenskega prostora. Uveljavitev banke na med- narodnem trgu kažejo podatki o vzpostavljenih neposrednih kontokorentnih odnosih s 33 tujimi bankami in korespon- denčno mrežo s preko 850 bankami iz vsega sveta. Pla- čilni promet s tujino narašča in je lani dosegel 1,2 milijar- de DEM. Delež direktnih pri- livov v banko seje od začetka samostojnega poslovanja v le- tu 1994 povečal s 50 rfa 90 od- stotkov. Ustvarjen dobiček Kljub zniževanju obrestnih mer in nižji obrestni marži Je Banka Celje v letu 1995 dose- gla neto dobiček v višini 799 milijonov SIT, kar je za 72 od- stotkov več kot leto prej. Do revizije bo dobiček ostal ne- razporejen, delitev dividend je predvidena po letni skupščini konec maja. Povprečne aktivne obrestne mere Je banka znižala za 2,1 poen, povprečne pasivne obrestne mere pa za 1,1 poen. Skupna obrestna marža Je zna- šala 6 odstotkov, pokritje stroškov poslovanja z neto pri- hodki od bančnih storitev pa Je banka povečala od 56 na 67 odstotkov. Ureditev lastniške strukture z uspešno realizirano pro- dajo odkupljenih delnic od Nove Ljubljanske banke se Je banka v letu 1995 dokončno kapitalsko osamosvojila. Šte- vilo delničarjev se Je poveča- lo iz 305 na 945, pri čemer Je 85 odstotkov kapitala v lasti večinoma olastninjenih prav- nih oseb, ostali lastniki so fi- zične osebe. Največji delničar razpolaga z 11,8 odstotki del- nic, 6 delničarjev pa ima de- leže večje od 3 odstotke kapi- tala. V letošnjem letu prihaja do nadaljnjih sprememb med delničarji banke, saj so bile na Javni dražbi prodane zastavlje- ne delnice večjih delničarjev za poplačilo dolga. Širitev poslovne mreže v letu 1995 Je Banka Celje odprla štiri nove poslovne enote in s tem razširila svojo poslovno mrežo na skupno 31 enot. Odprti sta bili ekspozi- turi v Krškem in Velenju ter agenciji v Mozirju in celjskem Centru Interspar. Dodatno Je banka namestila 6 bankoma- tov, tako da Je uporabnikom trenutno na voljo 20 bankoma- tov. Vodstvo banke je zadovolj- no tudi z boniteto banke in po- sojilojemalcev. Lani Je med- narodna agencija za ocenjeva- nje bank Thomson Bank- Watch izdelal rating banke, pri čemer se Je Banka Celje uvr- stila takoj za Novo LB in SKB Marca lani je bila uspešno zaključena tudi javna pro- daja dolgoročnih obveznic, ki jih Je Banka Celje izdala zato, da bi pridobila dolgo- ročne vire sredstev v višini 10 milijonov DEM. Obvez- nice so že lani začele kotira- ti v borzni Rotaciji A._ banko. Po zadnjih ocenah se je rating banke še nekoliko iz- boljšal. Zmanjšuje se tudi de- lež slabih posojil, trenutno jih je za približno 10 odstotkov celotnega portfelja, zanje pa ima banka oblikovane rezerva- cije. Poleg tega daje banka vedno večji poudarek prever- janju bonitete posojilojemal- cev in ustreznemu zavarova- nju posojil. Novosti Banka Celje je s prvim fe- bruarjem znižala obrestne me- re za posojila. Znižanje obrest- nih mer Je od 0,6 do 1,0 apoe- na, nanaša pa se na posojila za fizične in pravne osebe. Poleg tega Je banka pripravila novo in zanimivo ponudbo namenskih posojil za občane.Vsem imetnikom te- kočega računa v Banki Celje pa po novem pri gotovinskih dvigih ni potrebno izpolnjeva- ti čekov, za dvig zadostuje le podpis in dogovor o višini dvi- ga med stranko ter bančnim delavcem. IB Banke podprle sanacijo Vodstvo Zlatarne Je prepričano, da so se v podjetju Izognili stečaju - V Banki Celje odgovarjajo na očitke sindikata z izplačilom januarskih plač se je konec minulega tedna končala dvodnevna stavka približno dvesto proi- zvodnih delavcev Zlatarne Celje. Za nadaljnjo usodo podjetja pa je bila najbrž od- ločilna seja upravnega odbo- ra, na kateri so podprli na- daljevanje sanacije tega celj- skega podjetja. Predstavniki bank so na- mreč sklenili, da soglašajo z nadaljevanjem sanacije Zlatar- ne Celje, ta sanacija pa naj bi se odvijala po sanacijskem programu, sprejetem že na no- vembrski seji upravnega od- bora. Upravni odbor Je nada- lje zadolžil vodstvo Zlatarne, da takoj pristopi k sklenitvi pogodb o reprogramu terjatev bank pod pogoji, ki so bili do- govorjeni s sanacijskim pro- gramom. Spremembe so pred- videne edino pri kapitalizaci- ji, kjer Je možen tudi odpis in kjer se sprejemajo predlogi bank glede višine med 10 in 20 odstotki. Možni sta dve va- rianti: ali najmanj 20 odstot- na kapitalizacija ali najmanj 10 odstoten odpis. Pogodbe o reprogramu morajo biti skle- njene v roku enega tedna, naj- kasneje do 6. marca, veljale pa bodo od prvega marca dalje. V času do sklenitve pogodb o reprogramu dolgov nobena banka kot tudi ostali upniki ne bodo izvrševali svojih terjatev do Zlatarne. Vodstvo podjetja je uprav- ni odbor tokrat zadolžil, da pospeši postopek dezinvestira- nja oziroma odprodajo vseh osnovnih sredstev, pri čemer Je treba upoštevati sanacijski program. Poleg tega pa naj vodstvo podjetja v skladu s sa- nacijskim programom in pri- poročili tako imenovanega Turn Around Management projekta takoj prične z reali- zacijo programa. Direktor Zlatarne Boris Marolt ocenjuje, da so se v podjetju z zadnjim dogovo- rom bank upnic izognili steča- ju in da bo kljub trimesečni za- mudi še mogoče izpeljati sa- nacijo Zlatarne, prav tako ne pričakuje zapletov s strani bank upnic. Za danes Je pred- viden ponoven sestanek vseh podpisnikov dogovora, kjer bodo podrobneje govorili o sa- naciji in zadnjih ukrepih, so- delovali pa naj bi tudi pred- stavniki mestne občine Celje ter ministrstva za gospodarske dejavnosti. Nismo dežurni krivci In kaj v zvezi s sanacijo Zla- tarne pravijo v Banki Celje, največji upnici in tisti banki, na račun katere Je bilo pred- vsem s strani sindikata Zlatar- ne slišati največ očitkov. Vodstvo Banke Celje zatrju- je, da soglaša z nadaljnjo sa- nacijo podjetja in podpira sa- nacijski program. Zastavno pravico na upravno proizvod- ne prostore v Celju je Banka Celje vpisala kot tretja upnica marca 1995, potem ko je ugo- tovila, da imata hipoteko nad premoženjem že država Slove- nija iz leta 1991 in SKB iz de- cembra 1994. Pred tem je ime- la banka v zastavi samo stav- bo Aurodenta v Ljubljani in zaloge surovin. Med bankami upnicami in Zlatarno sta bila podpisana dva dogovora in si- cer Julija ter oktobra 1995. Pr- vi Je predvideval oblikovanje osem članskega upravnega od- bora in nove uprave, zagoto- vitev ustreznih zavarovanj kot so zaloge in ostalo prosto pre- moženje tudi ostalim bankam upnicam, moratorij na odpla- čilo glavnice do sprejema sa- nacijskega programa, s tem da se obresti plačujejo sproti ter sodelovanje bank pri financi- ranju tekočega poslovanja Zla- tarne na osnovi poroštev drža- ve in drugih zavarovanj. Do- govor Je bil po trditvah vods- tva Banke Celje v celoti ure- sničen, financiranje tekočega poslovanja pa do višine 120 milijonov SIT. Banka Celje je pri tem sodelovala z 22,2 mi- lijonoma SIT, obveznosti pa nista izpolnili dve banki. Drugi dogovor Je zajemal moratorij na odplačevanje vseh kreditnih in drugih ob- veznosti do bank do konca le- ta 1995, deblokado žiro raču- na in ustavitev tožb, takojšen pričetek dezinvestiranja ter pristop ostalih upnikov k deb- lokadi žiro računa in morato- riju. Tudi ta dogovor Je bil ure- sničen, moratorij pa podaljšan do 29. februarja 1996. No- vembra sprejeti sanacijski pro- gram Je predvideval pokritje izgub vključno za leto 1995 iz virov v Zlatarni in v roku 5 let, kapitalizacijo 20 odstotkov bančnih terjatev, reprogrami- ranje kratkoročnih posojil za dobo 6 let ter dezinvestiranje, torej odprodajo poslovno ne- potrebnega premoženja. Tret- jina kupnine naj bi se porabi- la za tekoče financiranje pod- jetja, dve tretjini pa za popla- čilo vseh bank v razmerju vi- šine terjatev. V Banki Celje tr- dijo, da so takšen način sana- cije podprli. Niso pa mogli sprejeti predloga kapitalizaci- je terjatev zaradi zakonskih zadržkov in predloga načina uporabe kupnine, ki bi imel za posledico dejstvo, da ostane Banki Celje za 150 milijonov SIT nezavarovanih terjatev. V tej banki pa podpirajo zadnje, februarske sklepe upravnega odbora Zlatarne, s tem da bo Banka Celje predlog reprogra- ma pripravila na stanje banč- nih naložb 29. februarja 1996 in soglašala z 10 odstotnim od- pisom. Reprogram predvideva enoletni moratorij za plačilo glavnice in 6-letno odplačeva- nje. V Banki Celje konkretno pomeni 10 odstotni odpis glavnice 50,4 milijone SIT. IRENA BAŠA Prvi podjetnišifi center v Obsotelju Lokalni podjetniški center bo v Rogaški Sla- tini, ustanovljen pa bo do konca tega leta Prejšnji petek je bil v Ro- gaški Slatini sestanek Skla- da za razvoj obrti in podjet- ništva Šmarje pri Jelšah, na katerem so govorili o usta- novitvi lokalnega podjetniš- kega centra, ki naj bi za ob- močje bivše šmarske občine začel delovati do konca tega leta. Na sestanku so govorili predvsem o lokaciji centra, o interesih v zvezi s podjetniš- kim centrom in pa o vsebini delovanja le-tega. V Celju Je regijski podjetniški center že ustanovljen, lokalnih pa, je povedala Zinka Berk iz šmar- skega Sklada za razvoj obrti in podjetništva, na območju celj- ske regije zaenkrat še ni. In ci- lji novega podjetniškega cen- tra? Nadaljevali bodo s petlet- nimi aktivnostmi Sklada za razvoj obrti in podjetništva, pospeševali podjetništvo, nu- dili svetovanje, organizirali izobraževanje podjetnikov, skrbeli za financiranje, obliko- vali informacijsko bazo, v pro- gramu pa Je tudi ustanovitev tehnološkega in promocijske- ga centra ter centra za aktivi- ranje kadrovskih potencialov. Lokalni podjetniški center bo imel izpostave v petih obči- nah, glavna pa bo v Šmarju, kjer je tudi sedež upravne eno- te. Sicer pa se lahko na območ- ju bivše šmarske občine poh- valijo z največjim številom podjetniških delavnic na Celj- skem, ki Jih v šmarski občin- sko-upravni stavbi pripravlja šmarski Sklad za razvoj obrti in podjetništva. Načrtujejo, da Jih bodo letos pripravili štiri ali pet, v lanskem letu pa so bile organizirane štiri delavni- ce. Vsake se udeleži po prib- ližno dvajset podjetnikov, za delavnice pa je precej zanima- nja tudi med zaposlenimi pod- jetniki in ne le med tistimi, ki so prijavljeni na Zavodu za za- poslovanje. Slednjim izobra- ževanje v celoti plačuje Za- vod, kar, glede na to, da gre večinoma za brezposelne pod- jetnike, možnost izobraževa- nja v podjetniških delavnicah marsikomu omogoči ali vsaj olajša. N-M. SEDLAR Št. 10.-7. marec 1996 AKTUALNO Obtoženi: »Nič nismo prodaii« člani občinskega sveta Nazarje proti graHnjI radarja na lifieninl Tema >radarii na Menini planini< še ni dorečena. To- krat so o radarjih razprav- ljali v občinskem svetu Na- zarje, kamor naj bi sodil vo- jaški radar na Ščavnici. Tudi člani nazarskega sveta so se v ponedeljek zvečer soglasno izrekli proti gradnji radarja. Seja sveta se je pričela z manjšim zapletom, saj so že- leli prisostvovati tudi orga- nizatorji druge javne tribu- ne, predstavniki nazarskih strank pomladi in Zelenih Slovenije. Gostje so šele z glasovanjem dobili dovolje- nje, da smejo prisostvovati seji sveta. O radarjih je naj- prej spregovoril predsednik nazarskega sveta Pavel Bi- tenc, ki je še enkrat obnovil lanski in letošnji scenarij vseh dogodkov, ki se tičejo gradnje radarja. Bitenc je med drugim omenjal tudi nekdanje posege na Menini, ko so na planini gradili ce- ste, kar je prav tako pomeni- lo svojevrsten poseg v pro- stor, kljub temu pa je prepri- čan, da bi pomenil radar na Menini hudo grožnjo za lju- di. »Torkova javna tribuna, ki so jo pripravile stranke, je bila zelo provokativna za našega župana in naš občin- ski svet. Ne bi rekel, da smo tako slabi, doslej smo delali v redu. Ti gospodje niso rav- nali prav, ker so uporabljali razburjene ljudi in nekaj zrevoltiranih prijemov,« je bil prepričan Bitenc. Dežurni krivci v nadaljevanju seje je vsak izmed prisotnih svetnikov povedal svoje stališče. Proti načrtovani gradnji je bil svetnik Marjan Golob z obrazložitvijo, da gre za po- seg v krajinski park, izposta- vil je problem pitne vode in omenjal študijo z oznako strogo zaupno. Marjan Peč- nik, ki je prav tako proti gradnji, je omenjal še propa- del turizem ter dodal, da ne smejo verjeti vsem obljubam glede protiuslug. »Dokler obstaja sum o kakršnem koli elektromagnetnem valova- nju, ne morem biti za. Glede na odziv v regiji pa se tako ne moremo igrati s spreje- manjem nekih protiskle- pov,« je zaključil Pečnik. Boris Šporin je poudaril, da so svetnike izvolili ljudje, ne država in da bi verjetno v Sloveniji našli boljšo lokaci- jo za radar kot je Menina. Sporin je omenjal prisotnost psihološkega faktorja, ker se ljudje bojijo vojne nevarno- sti, po drugi strani pa je iz- postavil težave kmetov, ki bi se ukvarjali s pridelavo hra- ne v neposredni bližini ra- darja. »Kdor me grdo gleda zaradi obiska radarja na Ljubljanskem vrhu, mu po- vem, da tudi mi nismo dosti izvedeli. To je bil najprej šok, šele potem smo začeli razmišljati. Bojim se, da nas je država izbrala za dežurne- ga krivca. Če so se tako odlo- čili, bi lahko nas preprosto pustili pri miru, ne pa da so s tem, ko niso obvestili javno- sti, kot smo se dogovorili, vzbudili v ljudeh sum, da smo prodali Menino plani- no,« je menil Šporin. O neiz- polnjeni oziroma prepozno izpolnjeni obljubi Ministr- stva za obrambo, češ da to prevzame obveščanje javno- sti, je govorila tudi Tatjana Blekač. »Ministrstvo za obrambo sploh ni iskalo do- datne lokacije. Menina jim je ostala v spominu še iz časov JLA in ministrstvo sedaj verjetno poskuša ali bomo sploh proti,« je dodala Ble- kačeva in dodala, da v pro- storskih ureditvenih aktih točno piše, da je Menina kra- jinski park in da ne sme biti posegov v prostor. Roman Krajner je povedal, da se pridružuje krajanom in njihovi zahtevi, da na Meni- ni ne sme biti radarja, še po- sebej pa je opozoril pred- stavnike strank, da si s poni- ževanjem ne bodo nabirali političnih točk. Proti gradnji se je izrekel tudi Milan Za- volovšek, vendar hkrati izra- zil razočaranje, ker razprave ne bodo pripeljale do želenih rezultatov. Edini, ki se o gradnji radarjev vsaj med razpravo ni hotel točno izre- či, je bil Toni Borštnak, ki pa je poudaril, da bo delal pred- vsem v prid ljudi in doline. Borštnak je še obudil spomi- ne na načrtovano gradnjo odlagališča radioaktivnih snovi v Solčavi ter menil, da so na prvi javni tribuni na- pravili napako, ker niso do- volili strokovnjakom pove- dati svoje. »Pred leti je na tem prostoru narava uničila naravo, premoženje, na srečo pa ne človeških življenj. Do- sti bencina je bilo potrošene- ga in izrečenih dosti obljub, vendar od teh obljub ni bilo nič. Če hočemo pomagati do- lini in ljudem, bi morali sto- piti skupaj in napraviti re- volt. Od drugih ne moremo pričakovati pomoči,« je po- udaril Borštnak. Tudi kasneje v razpravi so svetniki govorili o tem, da jih je obrambno ministrstvo speljalo na led, ker pač ni pravočasno obvestilo javno- sti. Slišati ie bilo tudi zahte- ■ vo, da bi se morali na mini- strstvu opravičiti ljudem in svetnikom. O radarjih je spregovoril še nazarski žu- pan Ivan Purnat, ki je pove- dal, da je o nameravanem posegu vedel toliko kot drugi svetniki. Purnat je izrazil nmenje, da če bi uspeli pri- praviti obe javni tribuni na- ' enkrat, bi to vsekakor imelo večji učinek, hkrati pa zani- kal, da bi bila gradnja šole v Nazarjah nekakšna protiu- sluga za gradnjo radarja. »Nič se nismo prodajali« je poudaril Purnat. Kje so možnosti? Za besedo je prosil tudi eden izmed gostov, predsed- nik Zelenih Slovenije Vane Gošnik, vendar mu predsed.- nik sveta Bitenc ni dovolil razprave, češ da so od strank že dovolj slišali. Tako so svetniki sprejeli nekaj ugotovitev glede ne- varnosti objekta in njegove- ga delovanja na Menini, ne- razvoju turizma ter strahu, ki je prisoten med ljudmi. Hkrati so pooblastili župana Purnata za sklic županov in predsednikov svetov Nazar- je, Gornji Grad, Kamnik in Mozirje. Na tem sestanku naj bi se dogovorili o sk nem stališču in skupnem j stopu. Poleg tega so se čili, da se bodo začeli pri varjati z Ministrstvom okolje in prostor, kjer soj stojni za izdajo lokacijs|{( dovoljenja, na zakonodaj komisijo pri državnem pa naslovili vprašanja možnostih, ki jih imajo, preprečijo graditev radaj koliko je obvezujoče refen dumsko izražena volja Ij ter preveriti, če so bili postopki pri pripravi za] četek gradnje radarja nalj nini legalni. URŠKA SELIŠIj Dežurni Icrivci na udaru Proti radarjem so se izre- kli tudi nazarski svetniki. To je dejstvo, ki bo verjetno vsaj malo pomirilo razburjene občane, ki so svojim izvolje- nim svetnikom marsikaj oči- tali, od tega da so prodali Menino do tega, da se pustijo poniževati strankam. Vendar pa se tu odpira še en problem. Zdi se, da je Mi- nistrstvo za obrambo preme- teno in premišljeno ravnalo: nazarske svetnike (in še ne- kaj drugih) so povabili na ogled radarja na Ljubljan- skem vrhu, tam izsilili oblju- bo, da svetniki o ogledu in predvsem načrtovani gradnji na Menini ne bodo govorili ter da bodo v ministrstvu prevzeli vse okrog obvešča- nja javnosti. To je bilo lani oktobra, od takrat pa do konca januarja pa z ministr- stva nič. Tako se vriva obču- tek, da so v ministrstvu izra- bili, žal ne moremo reči dru- gače, politično nevednost svetnikov in tudi drugih, ki so prisostvovali ogledu. Dejstvo je, da v novih manjših občinah (ne le v na- zarski) v svetu sedijo svetni- ki, ki so jih izvolili ljudje. O izvolitvi ni odločala stran- karska pripadnost, temveč predvsem to, da so volivci poznali nekoga kot pravega človeka. In verjamemo, da so izvoljeni tudi res pravi lju- dje, ki znajo razmišljati in ki želijo delati predvsem v do- bro svojih volivcev in svoje- ga kraja. Toda, ti ljudje so pozabili, da je (oprostite, to- da že dostikrat slišano) poli- tika kurba. In ti ljudje se ne znajo iti zvodnikov. Sedaj pa so krivi vsega in poslušajo silne očitke, ki lahko povzro- čijo pravo zmedo in veliko nezaupanje v nadaljnje delo. Po drugi strani pa bi člo- vek od svetnikov pričakoval, če so že v politiki, da se bodo vsaj malo politiko tudi šli. Če pogledamo dejstva: na prvi javni tribuni so se ljudje v prepolni nazarski dvorani glasno izrekli proti gradnji radarjev, od te tribune pa je minilo že deset dni, oziroma vsaj en delovni teden. Torej bi lahko pričakovali, da | do znani vsaj nekateri odj vori oziroma da se bodi Nazarjah potrudili, da bi seje občinskega sveta tei\ govore pridobili, tako gk referenduma kot vsaj m nje z ministrstev, kakšen položaj po tako glasnem pi ti. To delo nazarske svetm še čaka, in upamo le, da bodo uspešno opravili. O roma, rečeno tako, kot n misija že kar preveč ljud Zgornji Savinjski dolini tudi drugod: da bodo za h nino, ne glede na vse kan in ne glede na politiko, 12 žili čim več. . , UR$KASELIŠli Cuk v Veleniii Jutri, v petek 8. marc; bo na delovnem obisku \ Velenju predsednik Gospo darske zbornice Sloveniji mag. Jožko Čuk. S pred stavniki Savinjsko-šaleški gospodarske zbornice se b( pogovarjal o gospodarsk situaciji in aktivnosti! GZS, predvsem pa naj b[ govorili o gospodarskih gii banjih, ki bi jih lahko reše vali preko delovanja ii vplivanja GZS. Nič o Iculturnih in zgodovinsiciii spomenikili Na ponedeljkovi seji Obči skega sveta v Šentjurju naj svetniki govorili tudi o predi gu odloka o razglasitvi kulti nih in zgodovinskih spomei kov v občini Šentjur pri Cel O osnutku so razpravljali! na prejšnji seji, zajema pa i dem spomenikov historične! urbanizma in ruralna naseli tri arheološke spomenike, umetnostnimi in arhitektui* mi spomeniki je 42 objek' ter med etnološkimi sporne' ki 54. Tokrat pa je presen^ predsednik odbora za kulti! Anton Kolar, ki ni bil zado^' Ijen z razpravo in pripomba) od sprejetja osnutka pa do p' prave odloka. Predlagal je,' se ponovno opozori vse kraj« ne skupnosti in ostale na P men tega odloka, da o nj' razpravljajo in dajo svoje p' pombe. Ker bodo koncem i" seca volitve v svete KS, so svetniki strinjali, da seda) sveti ne bi uspešno opra^' svoje naloge, zato bodo to p' ložili na naslednje svete, s' občinski svet pa naj bi o od ku ponovno razpravljal na' prihodnjih sej. Sodobna pečica z nerjavno fronto na tekočem traku v montaži Kuhalnilt aparatov Gorenja v Velenju. Gorenleve pečice v Nemčiji Nemški izdelovalec kuhinj Leicht je v svoj katalog prodaje vključil pečice, ki jih izdelujejo v programu Kuhalni aparati v velenjskem Gorenju. Leicht je nemško podjetje v višjem cenovnem razredu in predstavniki Gorenja so vložili precej truda za pridobitev uglethiega izdelovalca kuhinjske opreme. S prvimi pogovori so pričeli že septembra lani, kmalu nato prevzeli delo v razvoju kuhalnih aparatov in v dveh mesecih razvili vgradno pečico z nerjavno fronto. S poskusno proizvodnjo so pričeli decembra lani, od prejšnjega ponedeljka dalje pa so pečice v redni proizvodnji programa Kuhalni aparati. hINKO JERCIČ Na osnovi 6. člena Pravilnika o pridobivanju in porabi sredstev Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje objavlja Sklad za razvoj obrti in podjetništva Celje Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje razpis za subvencioniranje obrestne mere za l litve bodo v eni od sedmj' nedelj med 27. oktobrom i' 8. novembrom. V mnogjl strankah tako že končuje) postopke evidentiranja morf bitnih kandidatov in se pri pravljajo na volitve. Po štf vilu doslej evidentiranih kai* didatov vodi Združena listi - na prvih seznamih, ki soji' pripravili v občinskih p^ družnicah in centrali, imaj' približno 500 potencialni! kandidatov. V LDS imaj' 300 kandidatov, slišati pa j« da dr. Peter Tancig in Ig"' Omerza ne bosta več kandi dirala. V SKD se kandidat^ ri menda odrekata .lana Pri; možic in Ivan Oman. v SDS- pa dr. Jože Pučnik. _ Napoved v vijoličastih odtenkih letos znaša enajstodstotna olajšava 147,835 tolarjev, z računi Je možno uveljaviti še tri odstotno olajšavo Do konca marca bo podob- no kot prejšnja leta spet tre- ba oddati obrazce za napo- ved odmere dohodnine. Obrazci so praktično enaki kot prejšnja leta, edina raz- lika je v tem, da so letos dav- karji tiskali obrazce v vijoli- časti barvi, za njih pa boste odšteli 18 tolarjev. Zavezanci za dohodnino so vse osebe s stalnim prebivališ- čem v Republiki Sloveniji, ose- be, ki so v letu 1995 bivale na območju Republike Slovenije najmanj šest mesecev in so v obdobju od 1 .januarja 1995 do 31. decembra 1995 prejele do- hodek, kije obdavčen z dohod- nino. Tistim, ki lani niso pre- jeli nobenega obdavčljivega dohodka, obrazca ni potrebno oddajati. Prav tako napovedi za odmero dohodnine ni treba od- dati vsem tistim, ki so v letu 1995 sicer prejeli obdavčljiv dohodek, vendar nj ihova osno- va za dohodnino, torej bruto znesek obdavčljivega dohod- ka, zmanjšan za prispevke za socialno varnost in normirane oziroma dejanske stroške, ne presega 147.835 SIT. Če ste takšni davkoplačevalci med le- tom vseeno od teh dohodkov plačali davek kot akontacijo dohodnine, je treba obrazce iz- polniti, saj bodo davkarji po- vrnili plačano akontacijo. Prav tako ni treba oddati napovedi učencem in študentom, ki so z delom zaslužili manj kot 537.581 SIT. Podobno kot lani napovedi ni treba pisati vsem tistim, ki so v letu 1995 dobivali le sta- rostno, družinsko ali invalid- sko pokojnino in jim nikoli ni bil obračunan odtegljaj. V vsa- kem primeru pa je obrazec tre- ba izpolniti, če so poleg pokoj- nine imeli še kakšen dohodek ali če jim je bil tudi samo en- krat obračunan tako imenova- ni odtegljaj 57. Znesek neobdavčij ivega de- la znaša letos 147.835 tolarjev, poleg tega je možno uveljaviti še dodatno 3-odstotno olajša- vo, ki jo je treba dokazati z ra- čuni. Katere so te olajšave, je natančno navedeno na obraz- cu, med olajšave novejšega da- tuma, ki davkoplačevalcem morda niso toliko znane, pa so- dijo sredstva za nakup delnic, potem denar, vložen v nakup gospodarskih družb ter deležev zadrug. Prav tako lahko olaj- šavo zahtevate za sredstva, vlo- žena v nakup proizvodov, s ka- terimi je mogoče zmanjšati po- rabo pitne vode ali električne energije. Vsem zavezancem pa velja nasvet, da v napoved za odme- ro dohodnine vpisujete točne podatke in vse obdavčljive do- hodke. Pa ne zaradi tega, da bi zagovarjali davkarijo, temveč zato, da vas zaradi netočnih po- datkov ne doleti kazen v višini 400 tisoč tolarjev, kar sicer predvideva 127. člen zakona o dohodnini. Lestvica za odmero dohodnine Na podlagi podatkov Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v Republiki Sloveniji za leto 1995, ki so podlaga za izračun lestvice za odmero dohodnine za leto 1995, in zneskov olajšav, ki znižujejo osnovo za dohodnino, objavlja- mo izračun lestvice za odmero dohodnine za leto 1995 ter zneske posameznih olajšav, ki jih bodo upoštevali pri odmeri dohodnine za leto 1995 ter jih je pripravilo ministrstvo za finance. Zneski, določeni v 12. členu zakona o dohodnini se za od- mero dohodnine za leto 1995 valorizirajo tako, da znašajo: Zneski olajšav, ki zmanjšujejo osnovo za dohodnino za leto 1995, ugotovljeni na podlagi podatka o povprečno letni plači za- poslenih v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu PP), ki znaša 1,343.952 SIT, so naslednji': l.znesek neobdavčljivega dela v višini 11% PP po 7. členu zakona o dohodnini 147.835 SIT. 2.zneski olajšav po 8. členu zakona o dohodni ni, priznani: -invalidom s 100% telesno okvaro v višini 100% PP 1,343.952 SIT -učencem in študentom za prejemke, dosežene z opravljanjem del prek študentskih in mladinskih organizacij v višini 40% PP 537.581 SIT -starejšim od 65 let v višini 8% PP 107.516 SIT 3.znesek posebne olajšave za vzdrževane družinske člane po 10. členu zakona o dohodnini znaša za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 10% PP, za vsakega nadaljnjega otroka pa se olajšava poveča za 5% navedene plače: -za enega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana v višini 10%PP 134395 SIT -za dva otroka v višini 25% PP (10% + 15%) 335.988 SIT -za tri otroke v višini 45% PP (10% + 15% + 20%) 604.778 SIT -za štiri otroke v višini 70% PP (10% + 15% + 20% + 25%) 940.766 SIT -za pet otrok v višini 100% PP (10% + 15% + 20% + 25% + 30%) 1.343.952 SIT -za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveča na enak način kot v zgoraj navedenih primerih -za motenega otroka v višini 50% PP 671.976 SIT IRENA BAŠA it. 10.-7. more« 1996 9_ TEMA TEDNA Danes majhen lump, lutri veliki lopov Ifeifno več Je kaznivih delani, ki lih storilo otroci In mladoletniki - Jim res nihče nič ne ffiore? Oškodovanci In žrtve brez zaščite_ število prekrškov in kazni- yih dejanj, ki jih storijo mla- di ljudje, se veča z izrazito na- glico. Način njihovega delova- nja postaja vse bolj grob, sko- raj praviloma se svojih žrtev lotevajo z nasiljem, ki ga ra- zumejo kot normalno obliko liomuniciranja in delovanja. V postopkih z organi prego- na so popolnoma nekritični do svojih dejanj; v razgovo- rih s policisti so ponavadi pre- drzni in prav nič zaskrbljeni nad svojo usodo. Sicer pa se temu ni čuditi. Mnogi med njimi so stari znanci policije, kise jim, razen nadležnega iz- praševanja vesti in zasliševa- nja po prijetju, ni še nič hu- dega zgodilo. Zato tudi ni čudno, če se med policijskimi postopki predrzno šopirijo, rekoč: 'Kaj nam pa kdo more!' Ob tem ponavadi zažu- gajo še s svojo mladoletnostjo in s pravicami, ki da jih'iz tega naslova po zakonu imajo. In svoje pravice nekateri kar do- bro poznajo, predvsem pa vsak- danjo prakso, ko mnogim več- kratnim kršiteljem 2:ares ni nih- če pošteno stopil na prste. Del- no jim to omogoča naša kazen- ska zakonodaja, v glavnem pa slaba organiziranost v smislu povezave med posameznimi družbenimi institucijami, ki naj bi poskrbele za to, da sleheme- ,ga mladega nepridiprava doleti ustrezen in učinkovit ukrep. Najslabše je, če nihče nič ne ukrene. Mračke v soiski torbici Med storilci kaznivih dejanj, ki so jih v letu \995 obravna- vali na Policijski postaji v Ce- lju, je bilo tudi .^6 otrok, torej oseb, ki še niso stare štirinajst let. To je 17 otrok več, kot v le- tu poprej, samo v letošnjem ja- nuarju pa so obravnavali že 6 otroic, ki so skupaj izvršili 25 različnih kaznivih dejanj: 18 vlomov v vozila, I tatvino ko- lesa, 3 tatvine mopedov in 3 druge tatvine. Pred kratkim so celjski poli- cisti obravnavali večjo skupino otrok, starih okoli 12 let, ki so sredi belega nedeljskega dne vlamljali v vozila na parkirišču Glazija v Celju, iz vozil so krad- li avtoradijske sprejemnike, zvočnike, torbice, čekovne knji- žice ipd. Če jim ni uspelo dru- gače, so s kamni razbijali ste- kla in tako prišli v notranjost vo- zil. Večino predmetov, ki so jih ukradli, so potem nekje v bliži- ni odvrgli v grmovje, čeke pa zažgali. V pogovoru s policisti so se sicer zavedali, da so stori- li nekaj, kar ni v skladu z druž- benimi normami, obenem pa so jim dali jasno vedeti, da se jim ne bo nič zgodilo. "Pa kaj, če sem kradel!" se je pred polici- sti šopiril droban dvanajstletnik, visok komajda nekaj več kot nieter, ki je imel pri sebi šolsko torbico, v njej pa same igračke namesto knjig in zvezkov. Se- veda nihče od teh otrok ni kra- del zato, ker bi ga k temu sililo gmotno stanje ali celo lakota. Vlamljali in kradli so zato, da so se iahko postavljali pred po- dobnimi vrstniki, skupinami. Ko so policisti o tem obvestili njihove starše, jih je bila veči- na ravnodušna do dejanj svojih otrok, v glavnem jih to ni zani- malo. V zadnjem času je tudi 'v mo- di', da otroci kradejo v raznih garderobah, najraje v času športnih tekem. Na hitro obra- čajo žepe oblačil in zbežijo, oš- kodovanci pa takšne tatvine red- kokdaj prijavijo, saj gre večino- ma za manjše vsote denarja. Posebne vrste simbioza ob- staja med otroci in trgovci ozi- roma gostinci. Ni naključje, da je nenormalno veliko vlomov v vozila prav v bližini lokalov, kjer jim dobršen del zaslužka prinašajo igralni avtomati. Tam je tudi največ mladine, večino- ma osnovnošolskih otrok. Ko jim zmanjka denarja za žetone, stopijo na cesto in na hitro vlo- mijo v kakšen avtomobil ali pa stopijo v bližnjo trgovino ter na- to enako hitro ukradeni predmet prodajo po smešno nizki ceni kar na ulici. In potem, na vese- lje lastnika lokala oziroma igral- nih avtomatov, spet kupijo ne- kaj žetonov..,in igrajo dalje. Do- gaja se celo, da tatic, v zameno za žetone, prodajalcu kar direkt- no izroči pravkar ukradeni pred- met: zavitek cigaret, avtoradio, steklenico viskija ipd. Značilen je tudi primer, ko je otrok za- menjal ukradeno uro, vredno najmanj tisoč nemških mark, z^ pest žetonov. Seveda se kupcu zlate ure (gostincu) in njemu po- dobnim ni zdelo vredno vpra- šati otroka, od kod mu predmet, ki ga prodaja. Zakaj le! Podob- no se obnašajo v raznih komi- sijskih prodajalnah, kjer se jim prav tako ne zdi čudno, da jim kratkohlačnik ponuja zlatnino, razne tehnične predmete, aku- stiko itd. Da je kriminaliteta med otro- ki vredna resnejšega premisle- ka, govorijo podatki, ki so jih za celjsko upravno enoto zbrali v PP Celje. Od že omenjenih 56 otrok, lanskih storilcev kaznivih dejanj, so to večinoma takšni, ki imajo na vesti tatvine in veli- ke tatvine. Nihče pa ne.ve šte- vila tistih otrok, ki so kradli in še kar naprej kradejo, ker jim doslej ni še nihče izprašal vesti. Sicer pa otroci niso storilci kaz- nivih dejanj, ker niso kazensko odgovorni. Veljavna terminolo- gija jih obravnava kot osebe, ki so storile negativna dejanja. Kdo koga varuje? Premisleka vreden primer je iz lanskega poletja, ko je dva- najstletni otrok kradel denarni- ce na celjskem letnem kopališ- ču. Vsak dan jih je kopalcem smuknil več kot 30. V Centru za socialno delo v Celju so zanj izvedeli zgolj po naključju, no- bene uradne prijave ni bilo. Hi- tro so stopili v stik z otrokovi- mi starši in šolo ter prišli do spoznanja, da je ta otrok že ze- lo vedenjsko moten, ter dose- gli, da so ga oddali v vzgojni zavod. Ko policija zazna negativno dejanje, ki ga stori otrok, ne sme in ne more ukrepati. Pred leti so imeli policisti vsaj to možnost, da so o takšnem dejanju otroka obvestili center za socialno de- lo, po novem pa morajo biti ti- ho. Otrokovo integriteto namreč ščiti zakon o varovanju osebnih podatkov! Nekaj podobnega se dogaja, ko hoče policija ukre- pati vsaj preko osnovne šole, ki jo takšen otrok obiskuje. A kaj, ko je na šoli do otroka pravilo- ma nemogoče priti in se z njim pogovoriti. Tu ga ščiti šolska "oblast', četudi po zakonu o ka- zenskem postopku policija tak- šno pristojnost ima. Tudi tatvin, ki se dogajajo znotraj šolskega poslopja, šole ponavadi ne pri- javljajo policiji. Takšen kvazi ugled res ni nikomur v čast, še manj v korist. Na šolah pa se zganejo šele potem, ko nepridi- prav, njihov učenec, postane preveč moteč za šolsko okolje. Takrat se ponavadi obrnejo na center za socialno delo in zač- nejo pritiskati na socialne delav- ce: "Tega učence morate čim- prej spraviti v vzgojni zavod!" Branko But, direktor Centra za socialno delo v Celju, pravi: "Za nas je najpomembneje, da za problematičnega otroka čimprej izvemo. Če z^nj vemo, tudi lah- ko ukrepamo. Dokler smo pre- jemali obvestila policije, smo lahko hitro ukrepali, izvedeli smo za vsak tak primer. To je bil za nas signal, daje v otroko- vi družini nekaj narobe in smo začeli sodelovati z družino in s šolsko svetovalno službo, pa se- veda z otrokom. Policija o ne- gativnem dejanju otroka sicer obvesti okrožno državno tožils- tvo, tam pa gre obvestilo v pre- dal, ker to ni njihov primer. Z otroki se tožilstvo ne ukvarja, ta populacija, ki ni kazensko od- govorna, je v izključni pristoj- nosti centrov za socialno delo." Zvone Kozjak, pomočnik ko- mandirja PP Celje, pa je v zve- zi s to problematiko povedal: "Ko otrok enkrat začne s kazni- vimi dejanji, se po naših izkuš- njah to samo nadaljuje in stop- njuje. Zato ni čudno, da se uk- varjamo z enimi in istimi ose- bami. Namesto, da bi dejavnost mladostnika v kali zatrli, stvari prepuščamo usodi, naključjem. Zato imamo opravka s special- nimi povratniki, zdaj že odra- slimi osebami in mladoletniki. ki smo jih obravnavali še kot otroke. Odstotek povratništva je pri nas izredno visok, torej je učinkovitost institucij najbrž ze- lo šibka. Na najslabšem pa so občani, oškodovanci, ki jih je vse več in ki so vse bolj ogro- ženi in nemočni." Na sodišču le polovica Na Policijski postaji Celje, torej le na območju upravne enote Celje, so policisti lani obravnavali 293 mladoletnih oseb (starih od 14 do 18 let), ki so bile udeležene v 198 kazni- vih dejanjih, leto dni poprej pa 294 oseb. Največje bilo lani takšnih, ki so bili ovadeni za kaznivo de- janje velike tatvine (116), tatvi- ne (57), ponarejanja listin (44), izsiljevanja (10), poškodovanja tuje stvari (8), odvzema motor- nega vozila (26), goljufije (8), ropa (5), povzročitve hude te- lesne poškodbe (4) itd. Mlado- letnik je že kazensko odgovo- ren, naš zakon o kazenskem po- stopku, ki je po evropskih me- rilih in primerjavah med najbolj demokratičnimi tovrstnimi pravnimi akti, pa je do mlado- letnih storilcev kaznivih dejanj sploh zelo 'uvideven'. Takšen je na primer 466. člen, ki pravi: Kadar gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora do treh let ali denarna kazen, lahko državni tožilec od- loči, da ne bo zahteval uvedbe kazenskega postopka, čeprav so dokazi, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje, če glede na na- ravo kaznivega dejanja in oko- liščine, v katerih je bilo storje- no, ter glede na mladostnikovo prejšnje življenje in njegove osebne lastnosti spozna, da po- stopek proti njemu ne bi bil smotrn... Odgovornost tožilca je torej izjemno velika in presoja vse- kakor zelo zahtevna. Se pa to- žilec ponavadi oprime tudi ti- stega dela istega člena zakona, kjer je zapisano, da "lahko dr- žavni tožilec zahteva mnenje o smotrnosti postopka proti mla- doletniku tudi od organa social- nega varstva." V Centru za socialno delo v Celju imajo z mladoletnimi pre- stopniki iz leta v leto več dela. Leta 1985 so jih obravnavali 170, v letu 1990 okoli 200, leta 1994 239 in lani že 280. Pri de- lu s temi mladostniki je naloga centrov za socialno delo tudi ta, da posredno sodelujejo v pri- pravljalnih postopkih pri okrož- nem sodišču, če tak postopek zahteva državni tožilec preden se odloči za uvedbo kazenske- ga postopka, in v kasnejših sod- nih obravnavah v senatu za mla- doletnike. Ta senat praviloma od centra za socialno delo zah- teva strokovno mnenje glede kazni, ki bi bila za določenega mladoletnika najprimernejša, najbolj vzgojna. Teh kazni ozi- roma vzgojnih ukrepov pa je ce- la vrsta: od ukora in nadzorstva organa socialnega skrbstva do oddaje v vzgojni zavod, v prevzgojni dom ali v zavod za usposabljanje, v mladoletniški zapor pa smejo le mladoletne osebe, stare od 16 do 18 let. Če imamo v mislih policijsko številko, to je 293 lani (294 predlani) osumljenih mladolet- nih storilcev kaznivih dejanj na območju upravne enote Celje in okvirno številko 120, ki pome- ni letno število pripravljalnih postopkov za sodno obravnavo pred senatom za mladoletnike, pridemo do približnega izraču- na, da se pred sodiščem znajde manj kot polovica tistih, ki jih je za storjeno kaznivo dejanje ovadila policija. Večina se jih torej nekje 'izgubi', število kaz- nivih dejanj, ki jih storijo mla- di ljudje, pa medlem strmo na- rašča. V Nemčiji, kjer mladoletniš- ka kriminaliteta dosega nepri- merno večje in hujše razsežno- sti, kot pri nas, so že pred leti prišli do spoznanja, da delo v rokavicah s to populacijo ne pri- naša rezultatov. V neki priljub- ljeni nemški kontaktni televizij- ski oddaji na temo mladoletniš- kega kriminala in tolp, ki delu- jejo v mestih sirom Nemčije, je voditelj to oddajo sklenil z raz- mišljanjem: "Upanje, da bo ob- našanje teh skupin postalo bolj civilizirano, če bomo z njimi bolj razumevajoči in prijazni, se, žal, ni uresničilo. Policijska represija zaleže še manj. Zato se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da imamo opraviti z novo, dostikrat brutalno in ved- no godmjajočo interesno sku- pino, ki se spopada z dolgča- som, išče načine za sproščanje nakopičenih čustev in želi po- tešiti slo po nasilju. Gre za pra- vi, zelo razviti produkt naše družbe, ki mu ne moremo do ži- vega ne z ideologijo, ne s senti- mentalnostjo, temveč le z nor- mami, ki veljajo za vse intere- sne skupine enako." Gre torej za širši družbeni problem, ki ga policija s svoji- mi možnostmi in pristojnostmi ne more in ne sme reševati. V prvi vrsti so tu poklicani politi- ki, da povedo, kam naj bi šla pot v prihodnje. V naši državi pa je s politiki in politiko tako, da še vedno nimamo nacionalnega socialnovarstvenega programa, ki bi ga državni zbor moral spre- jeti pol leta po sprejetju Zako- na o socialnem varstvu, ta pa je začel veljati novembra leta 1992. Več kot leto dni je mini- lo od sprejetja slovenskega ka- zenskega zakonika, pa še do da- nes niso izdelana in sprejeta na- vodila za izvajanje vzgojnih ukrepov, ki jih opredeljuje 74. oziroma 77. člen tega zakoni- ka. Da še do^anes ni bilo niti enega samega strokovnega pos- veta (na državni ravni) na to te- mo, pa sili v razmišljanje, da pri nas manjka tudi prave politične volje. MARJELA AGREŽ Nova šola se predstavi Informativna dneva 8. In 9. marca — Vsaka InformacUa pred Izbiro srednje oziroma visokošolskega študijskega programa le dragocena V vseh srednjih šolah, prav tako pa tudi na fakultetah in drugih visokošolskih zavodih pripravljajo v petek, 8. marca, ob 9. in 15. uri in v soboto, 9. marca, ob 9. uri informativna dneva pred vpisom novincev v šolsko oziroma študijsko leto 1996/97. Priložnost za spozna- vanje nove šole, še posebej pa učnih programov, ki se je do- dobra uveljavila že v preteklih letih, velja izkoristiti tudi letos. Na informativnih dnevih bodo bodoči srednješolci in študenti izvedeli splošne po- datke o šolah in programih, v katere se želijo vpisati, hkrati pa bodo lahko tudi sami vpra- šali vse tisto, kar jih še zanima in na kar pri svojih šolskih svetovalnih delavcih ne dobijo ustreznega odgovora. Študent naj bo že v torek dopoldne se je v celjskem Narodnem domu po- drobno predstavila Univerza v Mariboru. Na predstavitvi, ki je bila namenjena srednješol- skim ravnateljem, šolskim svetovalnim delavcem in ob- činskim vodstvom, pa je uni- verzitetno vodstvo ob splošni predstavitvi Univerze v Mari- boru spregovorilo še o razpis- nih pogojih za vpis v študijsko leto 1996/97, svojih visokošol- skih strokovnih in univerzitet- nih študijskih programih, možnostih štipendiranja in nastanitve v študentske domo- ve ter znanstveno-raziskoval- ni dejavnosti na Univerzi v Mariboru. Srednješolcem bo pri izbiri ustreznega študijskega pro- grama pomagala tudi brošura >Pred izbiro študija v študij- skem letu 1996/97<, ki jo je iz- dalo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, še enkrat pa velja opozoriti na pozornost in natančnost pri iz- polnjevanju vpisnih prijavnic, saj je lani pri tem prihajalo do številnih napak. Svojo bodočo učno sredino pa bodo* učenci zaključnih letnikov srednjih šol lahko podrobneje spoznali v petek in soboto na organizi- ranih informativnih dnevih, pri čemer velja opozoriti, da je sobotni termin rezerviran za izredne študente. In še nekaj - zadnji rok za oddajo prve prijavnice (>Prva prijava za vpis v 1. letnik v študijskem letu 1996/97<) je prihodnji četrtek, 14. marec. Sicer pa tudi letos velja, da so srednje šole praviloma poskr- bele za skupno oddajanje pri- javnic. V katero srednjo šolo? Za izbiro srednješolskega učnega programa ima letošnja generacija učencev, ki zaklju- čujejo osnovnošolsko šolanje, nekoliko več časa. Srednje šole bodo prve pri- jave (posameznik lahko odda le eno!) za vpis v 1. letnik sprejemale do 20. marca, ne- koliko bolj se mudi le tistim, ki se želijo vpisati v Srednjo poli- cijsko šolo, saj morajo prijavo oddati na najbližji policijski postaji ali oddelku najkasneje do torka, 12. marca. Vse srednje šole pripravljajo informativna dneva za svoje bodoče učence v petek, 8. mar- ca, ob 9. in 15. uri in v soboto, 9. marca, ob 9. uri. Sobotni termin je namenjen tudi kan- didatom, ki želijo s srednješol- skim izobraževanjem nadalje- vati ob delu. V vseh slovenskih osnovnih šolah bo petek, 8. marec, za osmošolce pouka prost dan, saj bodo le-ti obi- skali svoje bodoče šole. Tako bo tudi na Celjskem, kjer pa so v nekaterih srednjih šolah vseeno poskrbeli za ne- koliko drugačno organizacijo informativnih dnevov. I. gim- nazija v Celju bo tako v petek, 8. marca, ob 9. uri pripravila informativni dan v veliki dvo- rani Narodnega doma, po- poldne ob 15. uri in v soboto ob 9. uri pa bodo svojo šolo bodočim učencem predstavili kar v šolskih prostorih. Poseben program informa- tivnega dne so pripravili tudi v Srednji frizerski, tekstilni, strojni in prometni šoli Celje, kjer bodo informacije za bodo- če pomožne tekstilce, tekstilce in tekstilne tehnike predstavili ob 8. uri, za frizerje ob 9,30. uri, za program strojništva in prometne tehnike pa ob 11. uri. Popoldanski in sobotni in- formativni dan pa bosta skup- na za vse programe. Nekoliko prilagojen urnik informativnih dnevov imajo tudi v Centru srednjih šol Ve- lenje, kjer bodo bodoči gimna- zijci informacije dobili v petek ob 9. uri v dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjske- ga, kandidati za programe monter električnih omrežij in instalacij, elektrikar in elek- tronik v dvorani Kulturnega doma in za programe rudar, rudarski tehnik in gospodinj- ske storitve v dvorani Mestne občine Velenje. Prav tako v petek, le da ob 11. uri, pa bo informativni dan za programe pridobivanje, predelava in ob- delava kovin, strojništvo, strojni tehnik in trgovec v dvorani Mestne občine Vele- nje. V petkovem popoldan- skem terminu ob 15. uri in so- botnem ob 9. uri pa bosta skupna informativna dneva za vse programe v dvorani Glas- bene šole. IVANA STAMEJČIČ Št. 10.-7. mar*c 1996 KULTURA 3 Ukradli Petrovičevega Kristusa Ti> dni razstavlja v avli huti>la Dobrna na Dobrni slikar Stane Petrovič svo- ja najnovejša olja in ak- varele. Tokrat je prvič razstavil tudi cikel razpel s Kristusom v akvarelni tehniki. V ponedeljek je opazil, da na razstavnem panoju manjka akvarel s Kristu- som v formatu 50x35 cm. Tudi v recepciji hotela ni- so opazili da kaj manjka. Ljudje radi rečejo, da je za umetnika najboljša re- klama, če mu kdo na raz- stavi sliko ukrade, res pa je tudi, da taka reklama ne trga žepov. Ta dogo- dek v hotelu Dobrna pa tudi opozarja na neurejen status takšnih razstavnih prostorov, v katerih varo- vanje in zavarovanje ni- koli ni bilo urejeno. D.M. Tudi računalniifi znajo biti prijazni Osrednja knjižnica Celje avtomatizira svoje poslova- nje predvsem z namenom, da bi njeni bralci v čimkrajšem času prišli do čim popolnejše informacije. Osrednja knjižnica Celje je že od leta 1991 polnopravna članica slovenskega koope- rativnega knjižničnega in- formacijskega sistema CO- BISS. Od takrat v knjižnici teče široko in ambiciozno zastavljen projekt postopne avtomatizacije poslovanja v vseh njenih oddelkih. Osred- nji del projekta predstavlja izgradnja podatkovne zbirke - elektronskega kataloga o gradivih, ki jih hrani in daje na razpolago Osrednja knjižnica Celje. Podatkovna zbirka je zasnovana tako, da služi predvsem potrebam posredovanja informacij, hkrati pa je tudi osnova za prihodnjega leta. Takoj za- tem bo na vrsti oddelek za otroke. vodenje inventamih in izpo- sojnih evidenc ter statistič- nih analiz. Pri načrtovanju poteka projekta ni bilo mogoče mi- mo dejstev, da je Osrednja knjižnica Celje s preko 350.000 enotami zaloge knjižničnih gradiv tretja največja slovenska knjižnica ter da v Sloveniji ni pro- gramske podpore, ki bi omo- gočala hitro preslikavo list- kovnih katalogov v računal- niško čitljivo obliko - podat- ke je potrebno vnesti ročno - od knjige do knjige. Knjižnica se je zato odlo- čila, da bo avtomatizacijo v svoje poslovanje uvajala po- stopno - od oddelka do od- delka. Začela je z oddelkoma za nabavo in obdelavo, da je tako v računalniško bazo prestregla tekoči dotok lite- rature, nato pa prešla na vnos podatkov o starejšem gradivu - najprej za študijski oddelek. Vnos je potekal selektivno - prednost je imelo gradivo z večjo frekvenco izposoje. Ta- ko je bilo mogoče začeti z računalniško izposojo, še preden je bil vnesen celotni fond oddelka (približno 250.000 enot). Marca 1995 je oddelek prešel na računalniško vode- nje izposojnih evidenc. Ker je vse vneseno gradivo opremljeno s črtnimi koda- mi, prav tako pa tudi vse članske izkaznice, lahko knjižnica zagotavlja res gla- dek potek dela. Gradivo, ki še ni zabeleženo v računalni- ku, se v primeru povpraševa- nja vnese sproti. Trenutno je težišče projek- ta v oddelku za odrasle na Gledališkem trgu 6. Vzpo- stavljena je komunikacijska povezava z računalnikom na Muzejskem trgu, v oddelku pa pospešeno teče vnos po- datkov. Ob obstoječi inten- zivnosti dela je mogoče pri- čakovati prehod na avtoma- tizirano izposojo v začetku Ko bo projekt zaključen, bo knjižnica zagotovo še pri- jaznejša tako za bralce kot za njene delavce, pokazale pa se bodo tudi možnosti za racionalnejšo razporeditev kadrov. Že sedaj pa lahko rečemo, da je v preteklih nekaj letih knjižnica napravila velik razvojni korak - predvsem z vidika informacijske ponud- be. Elektronski katalog OPAC omogoča bralcem in knjižničnim informatorjem veliko bolj učinkovito iska- nje kot listkovni katalogi. Ker so vse večje in pomemb- nejše slovenske knjižnice med seboj komunikacijsko povezane, je možno poizve- dovanje ne le po katalogih Osrednje knjižnice Celje temveč tudi po katalogih ka- terekoli knjižnice, članice COBISS in celo po skupnem katalogu vseh včlanjenih knjižnic. Knjižnica lahko gradiva, ki jih nima v svojih fondih, v razmeroma kratkem času priskrbi svojim bralcem pre- ko sistema medknjižnične izposoje. Na elektronski katalog OPAC se lahko uporabniki, ki imajo potrebno komuni- kacijsko opremo, priključijo s svojim osebnim računalni- kom tudi od doma. Knjižnica je vključena v omrežje internet in omogoča svojim članom tudi samo- stojno iskanje preko ja\Tio dostopne šifre WWW. Bralcem, ki negodujejo za- radi listkovnih kartotek v oddelku za odrasle, knjižni- čarji obljubljajo, da bo tudi tam prav kmalu drugače, vse pa vabijo, naj ne oklevajo pri izražanju svojih želja in po- treb, saj je danes možno marsikaj, kar pred leti še ni bilo. MARTINA ROZMAN SALOBIR ZAPISOVANJA Nesposobnost kaznovana ali EiVIK, drugič Piše: Tadej Čd\ Zgodilo se Je listo, kar hi se že zdavnaj moralo. Dimitrij Ru- pel, ljubljanski župan. Je izko- ristil oziroma uporabil svoja pooblastila in programski svet, kije deloval pri mestu LJublja- na kot organizatorju največje- ga kulturnega projekta v Slove- niji v prihodnjem letu, prepro- sto razpustil. Ceš, naj se kultur- niki kregajo kje drugje in ne na ravni mesta. No Ja, po svoje ima župan kar prav. V štirih letih se pri organizaciji Evropskega meseca kulture ni storilo dobe- sedno ničesar. Nekateri bi for- sirali neodvisno, nekateri pa in- stitucionalno kulturo. In neka- terim, predvsem tistim slednjim, ni popolnoma nič Jasno. Pava- rotti Je resda mega zvezda in sploh, toda kaj lahko Pavarotti iz LJubljane sploh pove Evro- pi? Še posebej po tistem kon- certu, ki ga Je odpel skupaj z Bo- nom Voxom, pevcem irske ročk skupine U2? Ja, točno to. Evropski mesec naj ne bi bil zgolj predstavitve- na manifestacija, promocijsko sredstvo slovenske države, pač pa bi Slovenija morala nujno iz- koristiti priložnost in Evropi po- nuditi nekaj novega. Nekaj ta- kega, po čemer bi se Je za ved- no spominjali. Po Pavarottiju se Je nikakor ne bi. Nastopil Je do- mala že povsod, le v Sloveniji ne. In zato res ne gre. da bi ga uvrščali v program ob Evrop- skem mesecu kulture. Prav ta- ko v ta koncept ne sodijo gle- dališke predstave, ki so nareje- ne v okviru abonmajev, pač pa natančno koncipirani projekti, ki bi bili edinole v službi Evrop- skega meseca kulture. Ja. dragi moji, to pa marsi- komu ni Jasno. Tudi nekaterim takim, ki sedijo v programskem odboru. In tistim, ki ta projekt vodijo. Morda slednjim še naj- manj. Jasno, ko pa so od vrhun- skih projektov videli zgolj tisi kar je tako ali drugače zašlo naše kraje. Pa še to ne vsega Ja. nekaterim pa tudi ni j,^ sno, da Je Evropski mesec h, sna priložnost za uveljavitev i kla. ki ga je ob neki pritožna izdahnil režiser in konstrukh Dragan Živadinov: "Zakaj mi hodili v Evropo, naj ona pi de k nam. " In ravno to bi se /o ko udejanilo v okviru Evropsk ga meseca kulture. Zgodba žal še ni končana. Ji tudi ni videti konca. Žal. f vsem skupaj bo pa najslak odnesla ravno Ljubljana. I kultura, ta se bo že znašla, ta, je že tako in tako vse do sedaj svet prebijala sama, brez pom či države. Pač pa Ljubljana., Slovenija. Največ bo izgubi država, ki ne bo znala izkorisi ti ponujene priložnosti. Kiji b, do še dolgo očitali njeno ne. posobnost. In potem se bo ka šen politik spomnil in za sva opravičilo k lastni nesposobn sti izkoristil kulturo. Češ, h turniki so vse zašuštrali in zi radi tega nas grdo gledajo. Z radi tega se nam odmika vst( v Evropsko unijo. Hja, toda, k je bila politika, ko Je bilo trel organizirati Evropski mes\\ kulture. Tako tega, ki bi se n zgodil prihodnje leto, kot tistt ga. ki bi se moral zgoditi že I0 sko pomlad. Mar ni bila raw politika tista, ki se je odloči in Bruselj prosila za dvolem prestavitev projekta? In, mar i ravno politika bila tista, ki sej, nenehno vmešavala v progrd Evropskega meseca kulture? I svojimi interesi in svojimi želji mi? Tudi predvolilnimi?! Paniske končnice v IViozirJu V Galeriji Mozirje je do 21. marca na ogled razstava panjskih končnic, čebelar- skega orodja in strokovne li- terature. Razstavo so pripra- vili ob pomoči zbiralca Zvo- neta Čebula in Pokrajinske- ga muzeja Celje, slovesno pa so jo odprli pretekli petek, ko so pripravili tudi prijeten čebelarski večer, na katerem so čebelarji ponudili svoje izdelke. Kakor je v uvodni besedi ob odprtju razstave povedal višji kustos celjskega Pokra- jinskega muzeja Vladimir Slibar, se je poslikavanje panjskih končnic uveljavilo le na prostoru, kjer živijo Slovenci. Poslikava je bila odvisna od načina izdelave panjev, socialnega statusa' kmetij in razvitosti podežel- skega slikanja.V muzeju hranijo že preko 300 panj- skih končnic, največ jih je iz Zadrečke doline, kjer jih je ustvarjal potujoči slikar Fe- renc Gril s svojimi pomočni- ki. Posebnost poslikal panjskih končnic v Zgon Savinjski dolini pa so goton končnice, na katerih je up« dobljen brutalen umor v Li čah. Tudi te končnice so i ogled v Galeriji Mozirje. Prijeten petkov večer, 1 so v mozirski Galeriji odpi razstavo, so poleg pokušn; medice, medenjakov in dn gega medenega peciva pop< strili še člani okteta Rožn« rin in Kugovnikovi godci. US, Foto: CIRIL SEl 35 iet Moškega pevskega zbora Petrovče Letos praznuje Moški pevski zbor iz Petrove 35 letnico delovanja in za to priložnost je v soboto zvečer pripravil bogat samostojni koncert. Pred pričetkom koncerta je vse pozdravil predsednik kulturnega društva Petrovče Ivan Arzenšek, slavnostni govornik je bil Ivan Slanmik, predsednik KS Petrovče, ki je poudaril pomen pevske tradicije in zborovskega petja za kulturno življenje kraja. V imenu ZTKO 2alec pa je govorila Jožica Ocvirk in izročila Galusove značke. Dobitniki bronastih značk so Marko Reber- šak, Gregor Kosec, Andrej Degen, Franc Reberšak, Aleš Dovžan, in Meta Degen-Berk; srebrne pa so prejeli Vladimir Cocej, Marko Koprivnik, Ivan Degen in Zlatko Kerčmar. Zadnjih šest let vodi pevski zbor Meta Degen-Berk, pred tem pa je bil vodja celih trideset let Ivan Gostečnik. Od ustanovitve pa do danes v zboru pojejo Stanko Kline, ter Rado in Martin Lipovšek. Zbor je v času svojega delovanja prejel več priznanj in plaket. TONE TAVČAR Št. 10.-7. marec 1996 11 KULTURA Herman vabi h kolažu Otroški muzej Herma- pov brlog, ki od lanskega marca deluje kot oddelek (Muzeja novejše zgodovine Celje, si je do konca decem- t)ra ogledalo preko 13 tisoč obiskovalcev. Veliko jih je prišlo zaradi razstave Her- man Lisjak spoznava de- nar, precejšen delež pa od- pade tudi na 53 muzejskih likovnih delavnic. Zaradi vehkega zanima- nja v otroškem muzeju do konca junija podaljšujejo svojo prvo občasno razsta- vo, nadaljevali pa bodo tu- di z večino lani zastavljene programske ponudbe. V okviru muzejskih likovnih delavnic, ki jih bo še naprej vodila Mihela Jezernik, bo- do v marcu otroci ustvarja- li v tehniki kolaža, osnovna tema njihovih izdelkov pa bodo živali s slovenskih kovancev. Šest muzejskih delavnic se bo zvrstilo ob petkih in torkih ob 10. uri, prvo iz niza pa v muzeju napovedujejo za petek, 8. marca. Lani je Herman Lisjak v svojem gledališču gostil tu- di 43 lutkovnih predstav, za vzgojiteljice in osnovno- šolske učiteljice pa so pri- pravili dva seniinarja o iz- delavi lutk. Tudi s slednjim bodo v otroškem muzeju letos nadaljevali. Pi-vi iz niza seminarjev za vzgoji- teljice in osnovnošolske učiteljice bo v ponedeljek, 1. aprila, ko bo Genija Li- par Kadunc predstavila ši- roke, skorajda neomejene možnosti, kako lahko iz materialov, ki nič ne stane- jo, ustvarimo lepe, zanimi- ve in uporabne predmete. Predavateljico poznamo tudi kot avtorico dveh za- nimivih knjig Učimo se rt)čnih ustvarjalnosti in To zmorem tudi jaz, otrokom in staršem pa se je priljubi- la predvsem kot avtorica 53 televizijskih oddaj Uči- mo se ročnih ustvarjal- nosti. IS Obnova parka napreduje Prejšnji četrtek in petek so v graščinskem parku Šenek na Polzeli pod strokovnim nadzorstvom Zavoda za var- stvo naravne in kulturne de- diščine .Celje vrtnarji iz Ar- boretuma Volčji potok teme- ljito obrezali in znižali moč- no prerasle in podivjane gr- movnice v vrtu južno od graščine. Po načrtu prenove parka, ki ga je pred nekaj leti opravil omenjeni zavod, je ta poseg prva faza, s kate- ro se bo v nekaj sezonah šti- rideset let neobrezovani in opuščeni vrt postopoma vr- nil v nekdanje zgledno nego- vano stanje. Poleg tis in visokoraslega pušpana, ki potrebujejo ne- kaj let, da se bodo znova spremenili v takšne strižne oblike kot nekoč, pa bodo v vrtu že letos obnovili tudi kamnita stopnišča, usposo- bili vodni bazen in dokončali vrtno ograjo. Če bo dovolj denarja, bodo restavratorji v bližnji prihodnosti obnovili tudi dva kanmita kipa levov, ki sta se zahvaljujoč hitri ak- ciji policije in medijski po- zornosti po lanski kraji zno- va srečno vrnila tja, kamor spadata - v lepi šeneški vrt. Strokovni del prenove bo tako v nekaj sezonah kon- čan. Potem bodo na potezi občina Žalec, krajevna skupnost Polzela in Dom upokojencev, ki je imetnik parka, da bodo ta redko ohranjeni in obnovljeni spo- menik spravili v življenje in v uporabo javnosti ter zago- tovili njegovo redno nego. ALENKA KOLSEK PRIREDITVE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes ob 16.30 za Abonma 1. Gimna- zija 2 v Celju, v petek ob 11.30 za Abonma Srednje šole za go- stinstvo in turizem Celje in ob 19.30 za izven, v soboto ob 10. uri pa za Tehnično šolo in Gim- nazijo Lava Celje ter ob 19.30 ponovno za izven, uprizorili predstavo Nevidna roka. V po- nedeljek ob 16.30, za Abonma I. Gimnazije 3 Celje in v torek ob 10. uri, za Abonma Rudar- ske šole Velenje, bodo uprizo- rili predstavo Skušnja ali kaz- novana ljubezen, v sredo ob 10.30, pa za Abonma Ekonom- ske srednje šole Celje, še pred- stavo Nevidna roka. V Kulturnem domu Tmov- Ije pri Celju bo v okviru No- vačanovih dnevov, jutri, v pe- tek ob 19.30, gostovalo Gleda- lišče Scena 11, Slovenske pros- vetne zveze iz Celovca, z musi- calom Georgea Feydeauja, Po- kojna gospejina mama. V sobo- to ob 19.30 pa bo gostovala gle- dališka skupina Kulturnega društva iz Ponikve pri Žalcu, s predstavo Marjana Marinca, Poročil se bom s svojo ženo. V Domu kulture v Velenju bo jutri, v petek ob 19.30, za beli gledališki abonma in v soboto ob 19.30, za rumeni gledališki abonma, gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Go- rice, s predstavo Sama Shepar- da Misel lažjiivka. V torek ob 18. uri, pa bo za mladinski abonma in izven, večer sodob- nega plesa s Plesnim teatrom IN iz Velenja z naslovom Mesto brez hiš. V Kulturnem domu v Žal- cu bo jutri, v petek ob 17. uri, gledališka predstava z naslo- vom Deseti brat, ki jo Sklad za izobraževanje delavcev na po- dročju samostojnega osebnega dela s sedežem v Žalcu, priprav- lja za vse delavke in obrtnice za- poslene pri s.p. na območju Ve- lenja, Mozirja, Žalca, Šentjurja in Šmarja pri Jelšah. v dvorani Glasbene šole v Velenju bo danes ob 19.30, koncert, na katerem bo nastopil Komorni zbor Ave, pod vods- tvom dirigenta Andraža Haupt- mana. V Kulturnem centru Laško bo danes ob 19.30, koncert Ko- mornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. V Narodnem domu v Celju bo jutri, v petek ob 19.30, kon- cert mlade obetajoče celjske ko- morne za.sedbe Every East. V soboto ob 20.30 bo jubilejni - srebrni 25. "Valčkov večer", v torek ob 19.30, pa tretji abon- majski koncert Celjskega godal- nega orkestra, ki ga vodi Mar- ko Letonja. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v pe- tek ob 19.30, koncert Moškega pevskega zbora iz Dobrne. v muzeju novejše zgodovi- ne si lahko do konca junija, še ogledate razstavo Herman Lis- jak spoznava denar. Do sobote, 30. marca pa v Galeriji Keleia razstavljajo dela iz 8. celjskih mednarodnih slikarskih tednov. V Likovnem salonu v Celju je do sobote, 16. marca na ogled razstava slikarskih del Milana Butine. V Optiki RR na Gledališ- kem trgu je do 15. marca odpr- ta razstava likovnih del Zdrana Brileja-Čorija. V Galeriji sodobne umetno- sti Celje si lahko do 31. marca ogledate razstavo, ki prikazuje nastanek in razvoj Slovenskega stripa in njegove avtorje. V Pop teatru razstavlja do 29. marca Vojko Volavšek. V Osrednji knjižnici v Ce- lju bo do 15. marca še na ogled razstava Reichertova suita, od 15. marca do konca aprila, pa razstava Ex-librisov, ki jo je knjižnica pripravila skupaj z Društvom exlibristov Slovenije. V knjižnici v Šentjurju do 15. marca razstavlja likovna de- la Dušan Naglic iz Celja. V avli hotela Dobrna bo do jutri, 8. marca še razstavljal sli- kar Stane Petrovič, v soboto ob 18. uri, pa bodo odprli novo raz- stavo slik, kijih bo razstavil aka- demski slikar Franc Košec-Ka- ras. Na velenjskem gradu bo do ponedeljka še razstavljala slikar- ska dela Veronika Svetina. V Pokrajinskem muzeju si lahko do 30. marca ogledate raz- stavo Gotika na Štajerskem. Na ogled je vsak dan, razen pone- deljka od 10. do 18., ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 12. ure. V hotelu lVIerx si lahko do 31. marca ogledate razstavo" li- kovnih del Petre Žmajde. V Zdravstvenem domu v Celju razstavlja likovna dela Vlado Geršak. V tovarni Etol v Škofji vasi razstavlja Vesna Kajtna. V avli Razvojnega centra Celje razstavlja olja Toni Mo- har. Union od 7. do 13.3. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški film Ne- varna srca; Mali Union od 7. do 13.3. ob 20. uri angleški film An- glež, ki je odšel na hrib in se vr- nil z gore; Metropol od 7. do 13.3. ob 16. in 18. uri ameriški film Zmeda na poštnem vlaku in ob 20. uri ameriški film Vroči- na.(Kinopodjelje Celje si pridr- žuje pravico do spremembe pro- grama.) Kino Dobrna 9. ob 19. uri in 10. 3. ob 17. uri ameriški film Dredd. Kino Žalec 7.3. ob 20. uri ameriški film Nebeška bitja, 8. ob 20. uri in 9.3. ob 18. in 20.15 ter 10.30. ob 18. uri ameriški film Sedem, 9.3. ob 22.30 in 10.3. ob 20.15 pa ameriški film Desperado. Kino Rogaška Slatina 9. in 10.3. ob 17. in 19.30 ameriški film Profesionalec. Kino Polzela 8. 3. ob 19. uri ameriški film Sodnik Dredd, 10.3. ob 17. uri ameriški film Ni- maš pojma. Kino Vojnik 10.3. ob 18. uri ameriški film Casper. v prostorih knjižnice Šent- jur bo danes ob 19. uri, preda- vanje Simona Kravanje, o pote- panjih "po Turčiji, Pakistanu, Ira- nu in Indiji. V Razstavnem salonu v Ro- gaški Slatini bo v soboto ob 20. uri, večer plesov, pesmi in obi- čajev izpod Boča, s folklorno skupino Janka Živka iz Poljčan. V dvorani Plesnega Foruma v Celju bo jutri, v petek ob 20. uri, orientalski večer - večer glas- be, pesmi in plesov daljnega Egipta. Plesala bo Jasna Knez iz Ljubljane. V Občinski matični knjižni- ci v Žalcu bo v torek ob 18. uri, gostja slikarka, mati in gospodi- nja Huiqin Wang, po rodu Ki- tajka, ki pa že 12 let živi in us- tvarja v Sloveniji. Z njo se bo pogovarjala Anka Krčmar. V dvorani župnijskega cen- tra Sv. duh v Celju, bo danes ob 18.30, predavanje prof An- tona Ciglarja o Ljubezni kot vzgojnem dejavniku. Novačanovi dnevi Na odru kulturnega doma v Trnovljah v Celju so se prejšnjo soboto pričeli letoš- nji Novačanovi gledališki dnevi, v spomin na pisatelja, dramatika in predvojnega politika Antona Novačana, ki je bil po rodu iz Zadobro- ve pri Škofji vasi. Kot prvi so se predstavili člani gledališča Tone Čuf ar z Jesenic s slovensko krstno izvedbo komedije Carla Gol- donija Impresarij iz Smime, v režijski postavitvi Petra Militarova, ki so jo pripravili ob svoji jubilejni, 50. gleda- liški sezoni. Skoraj polna dvorana občinstva je navdu- šeno sprejela odlično igro gostov. Letošnji Novačano\'i gle- dališki dnevi se bodo nada- ljevali jutri, v petek, 8. mar- ca 1996, ob 19,30. uri, prav tako na odru tmoveljske Zarje, ko bodo v goste prišli člani gledališča Scena 11 Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, pr|?dstavili pa bodo musical Gebrgesa Feydea- uja: Pokojna gospejina ma- ma, v režiji Vinka Modem- dorferja. George Feydeau, znameni- ti francoski komediograf, bo brez dvoma tudi s to kome- dijo nasmejal občinstvo. Glasbo za musical je napisal Gabriel Lipuš, libreto Ervin Fritz, delo je prevedel Aleš Berger, scenografija in ko- stumografija sta bila delo Štefana Marflaka, lektorica pa je bila Ana Mlakar. In ker je predstava ravno na 8. ma- rec so se organizatorji odlo- čili da bo ob dnevu žena in bližajočem se materinskem dnevu za vse ženske vstop prost, po predstavi pa jim bodo pripravili še kakšno urico družabnega srečanja ob glasbi in kozarčku. Naslednji dan, v soboto, 9. marca pa bodo v Tmovljah, prav tako ob pol osmih zve- čer gostovali še člani Gleda- liške skupine Kulturnega društva Ponikva pri Žalcu, ki so pod režijskim vodstvom Jožice Ocvirk in Mire Zu- pane naštudirali komedijo Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo, delo, ki je že z marsikaterih slovenskih odrov dodobra nasmejalo občinstvo. ŽIVKO BEŠKOVNIK lNina.JlKffl PLATNiH (Tročina, ZDA Scenarij in režija: Michael Marm. Vloge: Al Pacino, Robert de Niro, Val Kilmer in drugi. Vročina je kriminalka, dinamični akcijski thriller, kate- rega zgodba se odvija na ulicah Los Angelesa. Neil McCa- uley (R. de Niro) je trdoživ in izkušen profesionalni vlomi- lec, ki se je specializiral za velike podvige z bogatim plenom. Leta, ki jih je prebil za rešetkami, so ga spreme- nila v zagrizenega samotarja, ki v življenju ne premore nič takega, česar ne bi mogel zapustiti v 30 sekundah, če bi mu šlo za nohte. Njegovo visoko izurjeno vlomilsko sku- pino, ki ima za sabo že lepo število mojstrsko in brezhibno načrtovanih ropov v okolici Los Angelesa, pa sestavljajo še Chris Shiherlis (V. Kilmer), Mjchael Cheritto (T. Size- more) in Nate (Jon Voight). Na drugi, torej pravi strani zakona je Vincent Hanna (A. Pacino). Hanna je narednik pri detektivskem oddelku losangeleške policije, specializiranem za razkrivanje ropov in umorov, še posebej pa slovi po tem, da zna na osnovi stanja na prizorišču zločina izvleči prave zak- ljučke, ki ga nezgrešljivo pripeljejo do pravega storilca. Hanna je v svojem poklicu izkušen, organiziran do zad- njih podrobnosti, metodičen, a njegovo zasebno življenje je še najbolj podobno popolnemu razsulu. Neil McCauley je ravnokar oropal blindirano vozilo, ki je prevažalo velike vsote v obliki obveznic. V akciji so izgubili življenje trije varnostniki, zato primer prevzame Hanna, ki pa na prizorišču zločina tokrat ne najde nobe- nih oprijemljivih iztočnic. A zanesljiva mreža informator- jev in brskanje po zasebnosti, ki sestavljajo življenje vsa- kega človeka — od žene in njenih ljubimcev, od uspehov in padcev pa vse do izdaj in maščevanj - Hanno in njegove sodelavce kmalu pripeljeta do soočenja in odkritega spo- pada z McCauleyjevo skupino, ki ga bodo le redki preži- veli. Čeprav je Vročina film, ki od daleč spominja na portret osrednjih dveh likov, se ob zbranem pogledu pred nami zvrsti bogata zbirka značajev in njihovih usod, ki se na koncu sestavijo v nedeljivo celoto. Št. 10.-7. mare« 1996 NASI KRAJI IN LJUDJE Ko je leto prekratko... Društvo upokojencev Ka- rel Destovnik Kajuh iz Celja je eno najštevilčnejših dru- štev v občini, saj kljub temu, da letos beleži šele šesto obletnico ustanovitve, šteje preko 700 članov. Hkrati pa se lahko pohvali s tako pe- stro in bogato dejavnostjo, da bo kar držalo reklo pre- nekaterega aktivnega upo- kojenca, ki mu preprosto zmanjka časa za vse, kar bi še rad postoril. Delo v preteklem letu je približno polovica društve- nih članov ocenila na obč- nem zboru v preteklem ted- nu, ki ga je s svojim nasto- pom popestril tudi mešani pevski zbor Zveze društev upokojencev. Dvorana celj-* sicega Narodnega doma je bila skorajda pretesna za kakšnih 350 upokojencev iz celjske krajevne skupnosti Karel Destovnik Kajuh, ki so se po občnem zboru zadržali še ob prigrizku in kozarčku vina v stranski dvorani. Predsednik društva Milan Batistič ocenjuje, da si tako široko zastavljenega delov- nega programa in pestrega družabnega življenja upoko- jenci brez pomoči številnih sponzorjev ne bi mogli pri- voščiti, res pa je, da je tudi sponzorje bilo treba poiskati in pridobiti za podporo. Upokojenci v KS Karel Destovnik Kajuh zelo dobro sodelujejo s krajevno bor- čevsko organizacijo in Rde- čim križem, njihovo delo pa v veliki meri temelji na hu- manitarni dejavnosti. Tako so lani ob tednu starejših ob- čanov in za konec leta obi- skali preko 150 svojih čla- nov, odvisno od njihovega gmotnega položaja pa so vsakega razveselili s šopkom ali darilnim paketom. V dru- štvu za rojstni dan obiščejo tudi vse svoje člane, starejše od 80 let, in po besedah predsednika Batističa ljudje takšno pozornost znajo ceni- ti, saj se je samo lani v dru- štveni pisarni nabralo preko sto zahvalnih in pohvalnih pisem. Društvena pisarna v pro- storih krajevne skupnosti pa postaja počasi že premajhna tudi za vse pokale, priznanja in plakete, ki so jih športni- ki-upokojenci v preteklih le- tih osvojili na različnih tek- movanjih. V okviru društva namreč delujejo balinarska, kegljaška, strelska, šahovska in rekreacijska sekcija, pol- tretja desetina upokojenk pa se redno, enkrat tedensko re- kreira v telovadnici III. OŠ Celje. Iz pestrega družabnega življenja društva upokojen- cev velja za lani omeniti 9 izletov in srečanj, ki se jih je udeležilo okoli 500 članov. Tradicionalni prireditvi sta zdaj že postali poletni piknik na Gričku in >kostanjada<. Že v drugi polovici marca pa pripravljajo v zimskem vrtu hotela Celeia družabno sre- čanje ob dnevu žena in mate- rinskem dnevu, ki se ga bo udeležilo predvidoma kakš- nih 100 članic. IS Polzelani prvi Kmetijska svetovalna služba Žalec in Društvo podežel- ske mladine Spodnje Savinjske doline sta v soboto zvečer v dvorani gasilskega doma v Prekopi pripravili 25. občin- ski kviz Mladi in kmetijstvo. Nastopilo je sedem ekip, ki so se pomerile v znanju na temo trženje na kmetiji, celosten razvoj podeželja, pride- lava ajde in prireje prašičev. Največ znanja je pokazala ekipa Polzele, drugi so bili s Ponikve in tretji iz Šempetra. Polzelani bodo 16. marca svoje znanje dokazovali na regijskem kvizu v Laškem. TONE TAVČAR PLANINSKI KOTIČiK Na Boiior in Ajdovsici grad Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v soboto, 16. marca na pohod na Bohor in Ajdovski grad. Odhod bo ob 6.10, z rednim avtobusom z nove avtobusne postaje v Celju. Naslednjo soboto, 23. marca ob 6. uri, pa se bodo s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji, odpravili na-zimski pohod na Porezen. Prijavite se lahko po telefonu na številko 31-711, int. 355 ali 452-927. Letna Iconferenca PO Zabulcovica Jutri, v petek 8. marca ob 18. uri, bo imelo v dvorani Društva upokojencev Griže, Planinsko društvo Zabukovica svojo redno letno konferenco. Obravnavali bodo poročilo o delu društva, razrešili bodo stare in imenovali nove organe društva ter sprejeli nov načrt dela. Ob koncu letne konference se jim bo predstavila še folklorna skupina iz Celja. ...................................._________ ...MM Doicončati mriišico vežo Med glavnimi nalogami, ki bi jih radi letos opravili v KS Andraž nad Polzelo je, dokončanje mrliške veže in ureditev njene okolice. Del sredstev bodo namenili posodabljanju cest, v pripravi za asfaltiranje pa že imajo 1 km krajevnih cest. Skrb bodo namenili tudi lokalnim cestam, saj jih je že načel zob časa, nadaljevali bodo z izgradnjo vodovodnega omrežja v zaselkih Sevčnik-Dobrič v povezavi s Podvinom. Pričeli pa so tudi z akcijo izgradnje nove šole. Svetniki občine Žalec so na zadnji seji dali zeleno luč pri odobritvi sredstev za pridobivanje doku- mentacije. TONE TAVČAR Egipt po Egiptu v dvorani Plesnega foruma v Celju bo jutri, v petek ob dvajsetih družabno srečanje »Egipt po Egiptu«, na katerega organizatorji vabijo vse tiste, ki so bili v času od 26. januarja do 2. februarja letos na križarjenju po Nilu z ladjama Florence in Royal. Na srečanju, katerega namen je obujanje spominov na izlet po deželi faraonov, templjev in piramid, bo s trebušnim plesom nastopila tudi plesalka orientalskih plesov Jasna Knez iz Ljubljane. Na srečanje prinesite albume s fotografijami in vtise s potovanja, lahko pa pridete tudi v galabijah. N.-M. S. Celjani na brdsidli stežali Pohod Brdske stezke in maratonski pohod Celje Logarska dolina že peto le- to povezujeta in združujeta ljubitelje teka in pohodni- štva iz Slovenije in Češke, zato je tudi letos je Društvo maratoncev in pohodnikov Celje organiziralo za svoje člane in ostale ljubitelje te- ka in pohodništva udeležbo na 29. pohodu Brdska stež- ka, ki je bil 1. in 2. marca v Mnišeku pod Brdyu na Če- škem. Pohod je organiziran ta- ko, da lahko pohodniki prosto izbirajo med dalja- vami od najdaljše 100 km pa do najkrajše 12 km. Za najdaljšo daljavo so se od- ločili Anica Gašparuš, Ivan Kregar, Srečko Gorišek in Leopold Drame, na 50 km se je preizkusilo 7 pohodni- kov, na 35 km 6 pohodni- kov in na 25 km 7 pohodni- kov, kljub snegu in ledu, ki je pohodnike spremljal na pohodu, so vsi izbrane da- ljave tudi uspešno opravili. Društvo pa že čaka na- slednja obveznost, organi- zacija udeležbe na marato- nu Biel 100 km v Švici, ki bo 7. in 8. junija. Organiza- tor tega maratona je že sporočil društvu, da priča- kuje tako številčno udelež- bo na maratonu kot je bila v letu 1995. I.Ž. Ljubezen je ena sama pesem Ljubezen je ena sama pesem..., najbolj znani slovenski pevci in pesniki za ženske in matere pa se bodo na priredi- tvi s tem naslovom poklonili ženskam, ženam, materam in dekletom s širšega celjskega območja v sredo, 27. marca, ob 19,30. uri v dvorani Golovec. Prireditev, ki je zamišljena kot topel in prijazen večer ob 8. marcu in materinskem dnevu, pripravljajo Lions klub Celje, Klub podjetnikov Zlatorog in podjetje Fit- media, med soorganizatorji pa je tudi NT&RC. Celoten izkupiček bodo organizatorji namenili otroškemu oddelku celjske bolnišnice za nakup ultrazvočnega aparata. Vstop- nice za prireditev (po 1.000 tolarjev) so že v predprodaji v turistično-informacijski pisarni v Muzeju novejše zgodo- vine Celje, v prodajalnah Fit-media na Bežigrajski 9 in Fit-medico v Centru Interspar ter pri blagajni bazena Golovec, organizatorji pa jih ponujajo tudi kot možnost za obdaritev ženskega dela delovnih kolektivov. Ljubezen, ki je ena sama pesem, bodo v sredo, 27. marca, zvečer v glasbi, besedi in gibu predstavili Vlado Kreslin, Oto Pestner, Andrej Šifrer, Ciril Zlobec, Ervin Fritz, Tone Pavček, Plesni orkester Žabe in Plesni teater Igen, organizatorji pa napovedujejo, da bo prireditev v Celju postala v času med 8. in 25. marcem tradicionalna. IS Gril 4 Slovenci v alpinizmu po« nimo v svetu zelo veliko. ] čudnega torej ni, če imamo | leg Planinskega vestnika še vijo Alpinistični razgledi. Li je začela izhajati še tretja re ja z naslovom Grif. Re\ izhaja v velikem formatu in umetniškem papirju. V prvem članku četrte j vilke revije Grif njen ured Tadej Golob opisuje plezanj smeri Lucifer. Smer je pod< no mokra kot severno oste Grand Jorrassova v centrali Alpah. Vzdihuje še nad mu| sto zimo, a ne obupuje nad i povedmi za prihodnja leta., nez Jeglič poroča o svoj uspešnem tekmovanju v trostnem (1. mesto) in teži nostnem (4. mesto) ledn plezanju na mednarodnem venstvu Francije. Temu sled spomini Tadeja Goloba, Pa Kozjeka, Vikija Grošlja in R nike Kambič na pred kratk ponesrečena Jasno Bratanič Staneta Belaka-Šraufa. f slednji dve strani sta zapoln ni z barvnim posterjem in H jo Čonč v navpičnih stenah ] te celine. Marjetka Keršič-Svetel, i diteljica priljubljenih tele zijskih oddaj Gore in ljudje, pripravila pogovor z znanii avstrijskima alpinistoma, bi toma Petrom in Paulom A henbrenner, ki sta preplez številne prvenstvene sm( nekatere tudi pri nas, ter j devetdesetih letih še vedno I dita v hribe. Matej Mejovšd sodelavci predstavlja v bes( in sliki svoj način treninga umetnih stenah. Po takem i činu treninga je v lanskem k postal državni prvak. Ves se, ker je na teh stenah omoj čeno celoletno delo tudi slabem vremenu. Tadej Gol in Matjaž VViegele na^ sezn njata z načrti Komisije za i pinizem in Komisije za odpr vo v tuja gorstva, torej z nač dveh »konkurenčnih« orgai zacij pri PZS za promocijo ^ venskega alpinizma v tujii Urednik revije še enkrat pof suje priprave Davorja Kan carja za vzpon in za smučal z Everesta ter naniza vse dos danje osvojitve tega najvišje vrha sveta. Bor Sotlar je p pravil opis alpinistične opi me, ki jo ponujajo naše sp« alizirane trgovine, Dorol Verša pa je pripravila nel zanimivih alpinističnih nov V tej številki revije Grif \i ko najdemo tudi rezultate nekaterih vrhunskih alpil stičnih tekmovanj. V nadal vanju sta predstavljeni Martina Čufar in Maja Šušt najboljši slovenski plezalki l umetnih stenah. Objavljen »izposojen« pogovor Alexai dra Adlerja, ki je prvi preple zal Action Directe, ki še vedi velja za najtežjo smer na sv( tu, z Alexandrom Huberjei ki je opravil njeno prvo pon( vitev. Za ljubitelje trekinga s opisana tri popotovanja. V p vem Andrej Črček vabi na k| lesarjenje po Irskem, kjer sol ta šport neizmerne možnosti? drugem se Srečo Rehbergt odpravlja v Južno Afriko, kje je poleg drugih zanimivosti ti» di veliko primernih plezališi v tretjem pa Marko Simčič p pisuje poti, kjer je pred oseiJ desetimi leti bila znamenit Soška fronta. Dejan Ogrim nas seznanja s tehniko in zgodovino smučarskega zav« ja telemark, ki je posebno pri meren v visokem snegu. Za kc nec pa še Matej Mejovšet urednik za fotografijo, vat navdušene fotografe, naj p( šljejo svoje najboljše posnetk za objavo v tej reviji. i CIRIL VELKOVl it. 10.-7. marec 1996 13 NASI KRAJI IN LJUDJE Delčki Z mozaika tudi v Mozaiku ftinogostranost interesov tir. Želika Vrankiča se začne in konča pri umetnosti_' Najprej je bil Zagrebčan v takratni naši skupni domo- vini, ki je kot obetaven gim- nazijec razmišljal o vsem, le Q kakšnem zobozdravstve- nem poklicu ne. V družini, kjer sta bila oče in mati pedagoga, oba profe- sorja hrvaškega jezika, je bi- la knjiga vedno v ospredju, pa umetnost nasploh. Ko se je bližala matura na mate- matični gimnaziji v Zagrebu in čas vpisa na visokošolski študij, pa se je Željko Vran- kič 7.V videl v poklicu arhi- tekta. Na materino željo se je potem vse skupaj zasukalo tako, da se je vpisal na študij stomatologije in to odločitev potem kar nekaj časa obža- loval. Ob študiju je v štu- dentski organizaciji še mar- sikaj počel, bil njen predsed- nik na svoji fakulteti, najbolj pa ga je privlačilo znanstve- no raziskovalno delo. Zato ni čudno, da je kmalu po opravljeni diplomi vpisal podiplomski študij. Vmes si je iskal službo, iz- vedel za prosto delovno me- sto v Vojniku in se preselil v Slovenijo, skupaj s svojo že- no Vesno, tudi stomatologi- njo, in triletno hčerko Ana- marijo. Magisterij je opravil leta 1984, v magistrski nalo- gi pa obdelal prolematiko stanja zobovja pri otrocih v odvisnosti od načina prehra- njevanja. Zdaj, po šestnaj- stih letih poklicnega dela, je tik pred tem, da postane doktor znanosti. V svoji di- sertaciji je raziskal odvis- nost med časom dojenja otroka in kasnejšo odpor- nostjo na karies. Dlje ko ma- ti doji, več je v zobeh kalcija \n fosforja, najpomembnej- ah elementov v zobni struk- turi, je v nalogi opozoril. Kot neprestani raziskovalec, v svoji stroki je do zdaj objavil že deset znanstvenih stro- kovTiih del, z referati sodelo- val na mnogih kongresih, la- ni na svetovnem konkresu stomatologov v Zagrebu. Septembra predlani je v pro-* štorih zdravstvenega doma v Vojniku pričel z zasebno zo- bozdravstveno prakso, kjer mu ob strani stoji asitentka Marjana Biasiol. Sicer pa je Željko Vrankič človek, ki ga v življenju ve- seli in navdušuje »vse živo«, kot pravi. Tu je kraljevska igra, ki ga je pritegnila še kot študenta, ko je tekmoval v vseh univerzitetnih šahov- skih ligah, kasneje pa je po- stal redni obiskovalec in li- gaš celjskega šahovskega kluba. Rad ima tudi glasbo, predvsem klasično, z vese- ljem pa prisluhne tudi do- bremu rocku. Ob posebnih priložnostih vzame v roke kitaro in zabrenka po stru- nah, pa dobra knjiga mu tudi ne uide. Kot ljubitelj umet- nosti si rad ogleda tudi zani- mive gledališke predstave, tiste v Zagrebu in one v celj- ski gledališki hiši. Od vseh umetnosti pa mu je najbolj pri srcu likovna, zato je tudi redni obiskovalec najrazlič- nejših razstav in dober poz- navalec v tej zvrsti. Zato je tudi redni gost celjske gale- rije Mozaik, kjer preživi do- bršen del svojega prostega časa. Tam se srečuje z mno- gimi ustvarjalci in poznaval- ci likovne umetniške tvorno- sti in ti pogovori z njimi mu veliko pomenijo. »To so sami zanimivi, po- duhovljeni ljudje in vsak po- govor z njimi je zame prava osvežitev, duhovna obogati- tev,« pravi Željko Vrankič, ki ima v sebi tudi odlične organizatorske sposobnosti. Te je leta 1992 odlično zdru- žil s poznavanjem likovne umetnosti in številnimi znanstvi ter v galeriji Moza- ik, kot pobudnik in član or- ganizacijskega odbora, pri- pravil ogromen projekt, pro- dajno razstavo za humani- tarno pomoč Hrvaški, točne- je beguncem iz Vukovarja. Odziv umetnikov je bil ta- krat izjemno velik, saj so s svojimi deli sodelovali šte- vilni jimetniki, tako rekoč vsa slikarska elita iz Slove- nije in Hrvaške, med raz- stavi j alci pa so bili tudi trije umetniki iz Avstrije. Na avkciji, ki jo je vodil Oliver Mlakar, je bilo naprodaj de- vetdeset umetniških del. In tu je še družina, ki da- nes šteje že pet članov. Tu je žena Vesna, s katero se lepo dopolnjujeta tako na poklic- nem kot na interesnem po- dročju, pa najstarejša hčerka Anamarija, zdaj študentka prvega letnika slavistike, in sin An te, ki letos končuje osemletko ter najmlajši Fi- lip, ki je v četrtem razredu. Lani so se iz utesnjenega bloka preselil v starejšo hišo, takšno z velikim vrtom, na katerem bodo spomladi po- sejali travo in zasadili cvetje, veliko cvetja. Čeravno je z obnavljanjem hiše veliko de- la, je prav to tisto, o čemer Željko Vrankič ta čas najraje govori in snuje načrte, da bi bilo družinsko življenje še lepše in še bolj prijetno. MARJELA AGREŽ Sevniška Salamijada v nedeljo Društvo salamarjev Sev- nica prireja v nedeljo pe- tintrideseto Salamijado, ki je najstarejša tovrstna pri- reditev v Sloveniji, pohvali pa se lahko tudi z največ- jim številom razstavljalcev, saj petčlanska komisija vsako leto ocenjuje okoli osemdeset sodelujočih salam. Posebnost sevniške Sa- lamijade je v tem, da žen- ske nimajo vstopa na prire- ditev, razen če vsaka na mizo prinese »Štefan« vina. Letos se bo ocenjevanje salam pričelo v soboto, 9. marca popoldne, sama pri- reditev pa bo na štirideset mučenikov dan, v nedeljo. Pričela se bo ob enajstih, podelitev nagrad in diplom najboljšim pa bo ob petnaj- sti uri. Vstopnina na prireditev bo v vrednosti litra vina, poizkušnja salam in doma- čega kruha pa bo brezplač- na. Vsi, ki bi se radi udele- žili Salamijade, lahko svoje izdelke dostavite v gostilno Vrtovšek (pri sevniški cerkvi) do jutri, 8. marca, zvečer. N.-M. S. Julijana Brusnjak, 90-letna slavljenka s hčerko Milko in sinom Francem. V košu do hiše Visoko na Lom nad Šošta- njem v zimskem času cesta zaratii snega ni prevozna ali pa je tako ozka, da se dva avtomobila ne moreta sreča- ti. Tam na svoji domačiji že 90 let kraljuje Julijana Brus- njak. Slavljenka sedaj živi pri sinu in gospodarju FVancu, hčerka Milka je nedaleč stran, druga hčerka Vida pa živi v Lokovici pri Šoštanju. Ko se doma zberejo vsi otro- ci, pripeljejo s sabo še 7 vnu- kov in 9 pra\'nukov. »V Lo- mu je Bog mlatil s praznim >žaklom,<« pravijo pri Brus- njakovih. Slaba zemlja, po- manjkanje vode in slabe cestne povezave so bile nji- hov vsakdan. Še tisti pesek, ki ga posipajo po cestišču, voda ob deževnih nalivih iz- pere. Vse, kar so nekoč po- trebovali v hiši, je bilo po- trebno prinesti v košu. Tudi otroka Franc in Milka pripo- vedujeta, da so vedno živeli v pomanjkanju. Mama je do- ma gospodinjila "in za kakšen priboljšek še kaj zašila, oče pa je bil zaposlen kot gozdar in se je domov zelo poredko vračal. Še posebej hudo je bilo v teh krajih med vojno. Podnevi so prihajali Nemci, ponoči pa lačni partizani. Tudi oče je odšel v partizane, po vojni pa so mamo Julijano zaprli še zaradi Križarjev. Kljub vsem težavam je bi- la Julijana vedno dobre vo- lje. Sedaj jo malce tarejo leta in bolezen, slabo vidi in sliši, pa še diete se mora držati. Pri sinu in snahi lepo živi, redno pa jo obiskuje tudi dr. Bogdan Menih, ki je sedaj šoštanjski župan. Kljub svo- jemu županovanju je dr. Me- nih obdržal najstarejše stranke, med njimi tudi 90- letno Julijano Brusnjak, ki svojemu zdravniku neizmer- no zaupa. LOJZE OJSTERŠEK Full cool na Radiu Celje Nova oUHaia za full cool otroke Full Cool je oddaja name- njena Full Cool otrokom do 15. leta starosti. Na sporedu je vsako sredo od 18. do 19. ure. V oddaji se bodo lahko predstavili mladi glasbeniki, športniki, plesalci, otroška društva, predstavljali bomo aktivnosti, s katerimi se uk- varjajo otroci v vrtcih in šo- lah, v oddaji pa bodo otroci sami, po pošti, lahko izbirali, kaj želijo v njim namenjeni oddaji slišati. Seveda bomo v vsaki oddaji zastavili tudi kakšno nagradno vprašanje. Vsako zadnjo sredo v me- secu pa bomo predstavili tri poskusno-predstavitvene posnetke otrok na lestvici Demotop. Če ste stari do 15. let in bi tudi vi radi posneli demo posnetek, nam pišite na naslov Novi tednik in Ra- dio Celje, za oddajo Full co- ol, Prešernova 19, Celje. Prošnje, v katerih morate navesti vašo starost, izo- brazbo (to velja za tiste, ki hodite v glasbeno šolo), s kakšno glasbo se ukvarjate (pop, ročk... ali pa ste instu- mentalisti), pošljite najkas- neje do 14. marca. Nato vas bomo pisno povabili na av- dicijo in vas v glasbenem studiu Coda v Celju posneli. Zadnjo sredo v mesecu bomo te posnetke predvajali, s ku- pončki, ki bodo objavljeni v Novem tedniku pa boste lah- ko glasovali. Sicer pa bomo imeli tudi strokovno ocenje- valno žirijo. Na koncu akcije bomo ver- jetno pripravili tudi javno oddajo in dali zmagovalcu možnost, da posname pravi posnetek, ki se bo vrtel na naši in tudi drugih radijskih postajah. Vabljeni torej k so- delovanju in poslušanju od- daje Full Cool vsako sredo na Radiu Celje. SIMONA BRGLEZ Hitrost v Izložbi Smo v časih, ko je potrebno kupca pritegniti z resnično dobro in ugodno ponudbo. Za popestritev je včasih potrebno storiti še kaj več. Atraktivna domislica se jim je porodila v podjetju Modetex iz Laškega, kjer kreirajo in šivajo modeme hlače in jakne iz raznobarvnega jeansa. V izložbo svoje pestro založene trgovine v prvem nastropju Lene v Levcu so postavili motorno kolo Honda CBR, ki je prava paša za oči. Vozilo bržkone ne bo v izložbi dlje kot do prvih pomladanskih dni, ko se začne prava motociklistična sezona, zagotovo pa ga bo videlo dovolj radovednih oči. Tako tistih, ki ljubijo hitrost, kot tudi mnogih ostalih. Last- nik jeklenega konjička pravi, da motor ni naprodaj, razen... V prodajalni Melanie v Levški Leni imajo bogato izbiro raznovrstnih in raznobarvnih oblačil za otroke in odrasle. Do naslednjega četrtka so pripravili še posebno prodajno akcijo z nekaterimi res izjemnimi cenami: Otroške jeans hlače v različnih barvah in modelih imajo le za 1990, otroške jeans komplete (jakna in hlače) za 4990 in ženske puloverje le za 2390 tolarjev. Pohitite, kajti časa imate le sedem dni. Št. 10.-7. marec 1996 NASI KRAJI IN LJUDJE 5 Saviniski vinogradniki so zborovali Društvo štele že 90 članov, z delom zadovoljni v dvorani zadružnega do- ma KZ Petrovče so se na drugem občnem zboru sesta- li člani društva Savinjskih vinogradnikov in gostje. Ob ustanovitvi, pred dve- ma letoma, je društvo štelo 30 članov, danes pa jih je 90. O delu je poročal predsednik društva Ivan Poteko. Pove- dal je, da so načrte uresniči- li. Sodelujejo s strokovnimi službami Kmetijsko sveto- valne službe občine Žalec, Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo. Kmetijskega zavoda Maribor in drugimi. Pri organiziranju predavanj niso nikoli imeli težav s pre- davatelji, ki so marsikdaj tu- di nazorno prikazali, kaj je treba storiti za vzgojo in var- stvo vinske trte. Lani so imeli dve predava- nji o čiščenju vinske trte in negi vina, letos pa že eno in sicer o založenosti tal z ele- menti. Februarja so ocenili 32 belih in 11 rdečih vzorcev vin letnika 95. Organizirali so obisk vinskega sejma v Ljubljani, strokovno potova- nje na Gradiščansko, kjer so bili gostje vinogradnikov in vinskih trgovcev v Burgen- landu, nato pa si v Bratislavi ogledali še firmo Kvizda, ek- skurzijo pa zaključili na Du- naju. Več o rezultatih ocenjeva- nja vin je povedal Stane Jak- še. Dejal je, da je bila kvali- teta zaradi preobilnih pada- vin nekoliko slabša. Za ka- kovostno belo vino z geo- grafskim poreklom je prvo nagrado za beli pinot prejel Edi Peternel iz Prebolda, za mešano belo vino Franc Žu- žej iz Arje vasi in za rdeče vino - modro frankinjo Ivan Poteko s Polzele. Po podeli- tvi priznanj in nagrad je bila pokušina vin letnika 95, ki so bila na ocenjevanju. Za letos imajo podoben program dela, več pozornosti pa bodo namenili kletarje- nju. Za častnega člana dru- štva Savinjskih vinogradni- kov so imenovali Francka Satlerja, znanega strokov- njaka na področju varstva rastlin, ki je že doslej izdat- no pomagal s svojimi nasve- ti. Na sliki: Z leve proti desni Ivan Poteko, Edi Peternel in Franc Žužej. TONE TAVČAR Visok iubiiej V Krajevni skupnosti Pesje še vedno negujejo lepo navado, da vsako leto predstavniki različnih organizacij obiščejo najstarejše krajane. Tako je bilo tudi pretekli teden, ko je slavil 90-letnico tesarski mojster Karel Petkovnik. Ob visokem jubileju so ga obiskali predstavniki KS, Društva upokojencev in Rdečega križa ter seveda sorodniki in sosedje. Slavljenec zelo uspešno prikriva svoja leta, saj še vedno opravlja vsa potrebna dela. LOJZE OJSTERŠEK Prodaja in servis za vozila Hvundai na Polzeli Minuli petek so na Polzeli slovesno odprli trgovino - prodajo ter servis za vozila Hyundai. Družba za zunanjo in notranjo trgovino z avtomobili, d.o.o. Hyundai avto trade iz Ljubljane je to zaupala Avto centru Kralj-Cast d.o.o. v središču Polzele. Na slovesni otvoritvi je spregovoril v imenu družbe Hvundai avto trade, ki je generalni uvoznik korejskih avtomobilov že šesto leto vodja marketinga in stikov z javnostjo Iztok Vrčon. Poudaril je, da istočasno odpiramo prodajni salon in servis, ki zagotavlja kupcem Hyundaijevih avtomobi- lov strokovno vzdrževanje. Ob koncu (na sliki) je izročil certifikat za prodajo in servisiranje Alešu Kralju. TONE TAVČAR V spomin Olga Skoberne Pred kratkim smo se v Dobju poslovili od Olge Škobeme, gostilničarke iz Trat. Rodila se je pred še- stinšestdesetimi leti in izhaja iz znane Salobirjeve družine iz Dobja. Na praz- nik vseh svetih smo izvede- li za njen nenadni odhod v bolnišnico. Novice od tam so bile zaskrbljujoče, njeno zdravstveno stanje se je močno slabšalo. Ljudje, ki smo poznali to potrpežlji- vo, dobrodušno in prijazno gospo, smo resnost njenega zdravstvenega stanja težko dojeli, a vseeno upali, vse do žalostnega radijskega obvestila, da je umrla. Z možem sta si ustvarila družino, lep dom in vodila prijetno vaško gostilno, znano daleč naokrog po prijaznosti in vsem osta- lem. Tudi sam sem se tam rad ustavljal, na vmesni postaji proti rojstnemu kraju. »Plavega ti bom pi- sala, če boš drvel mimo in se ne boš oglasil,« se je rada pošalila. Dolgi sprevod ljudi na njeni zadnji poti, od blizu in daleč, je bil pravi izraz hvaležnosti za njeno do- broto, optimizem, vzpod- bude, ki jih je delila mimo- idočim, revnim, svojemu možu in trem otrokom. Tu- di drugim je hotela biti mati. Težko urejam svoje misli ob pisanju tega slovesa za gospo Olgo, ki sem jo dobro poznal. Vsem, ki jo najbolj pogrešate, iskreno sožalje. ) MARJAN MANČEK Nepoklicani raziskovalci na delu Načrti za zaščito Potočke zijalke, ki bi io radi zavarovali pred vsiljivci Minuli teden je med solčav- skimi planinci za\'ršalo, češ da nameravajo zapreti Potočko zijalko. Govoric in ugibanj je vse več, zato smo za informa- cijo prosili dr. Ivana Turka z Inštituta za arheologijo pri SAZU. Dr. Turk je povedal, da to- vrstna razmišljanja res obsta- jajo, vendar gre predvsem za- to, da bi zaščitili Potočko zi- jalko in vse zgodovinske ostanke v njej pred raznimi nepoklicanimi >raziskovalci<. »Na najdišču se dela velika škoda, posamezniki hodijo po jami, kopljejo, iščejo in odna- šajo razne najdbe. Obiskovalci zijalke so opazili celo Avstrij- ce, ki so se v jamo podali s popolno opremo. Dejstvo je, da jama še ni povsem raziska- na, notri je ogromno kosti in drugih ostankov, ki bi jih bilo potrebno na nek način zaščiti- ti,« je povedal dr. Turk. Zaenkrat razmišljanje o za- prtju Potočke zijalke res osta- ja le še razmišljanje, saj za iz- vedbo ni sredstev. Po teh načr- tih naj bi Potočko zijalko z ne- kakšno železno mrežo zaprli v globini 10-15 metrov, tako da bi bil sam vhodni del še vedno dostopen za vse obiskovalce. Vsekakor ne bo nihče ničesar napravil brez ustreznih dovo- ljenj in privoljenja raznih c ganizacij. Tovrstnim razn šljanjem o zaprtju Potočke 2 jalke zaenkrat najbolj naspr tujejo solčavski planinci, skrbijo za stezo do zijalke 1 žig in knjigo v njej. Lastnik Potočke zijalke Pokrajinski muzej Celje k pravni naslednik Muzejske društva, ki je leta 1929 i kmeta Rogarja odkupilo pa celo v izmeri enega orala takratnih 5 tisoč dinarjev. T ko lastništvo ni sporno, vend pa bo brez ustreznih sredsj| dobronameren načrt te^ uresničljiv. URŠKA SELIŠN REČENO (nelSTORJENO Slovenci smo varčen narod Piše: Zoran Pevec Da, res je - Slovenci smo narod. Vsa dejstva govorijo temu v prid in mislim, da jih ni potrebno posebej oprede- ljevati. Dodaten opis, da smo varčni, pač pove, da si priza- devamo porabiti čiiA manj denarja, dobrin sploh in po- dobno. Varčni smo, bi rekel, pri vseh izdatkih. Seveda je razlika med varčnostjo in skopuštvom, saj ima skopu- štvo predvsem negativen prizvok, medtem ko velja varčnost prej za pozitivno vrednoto kot kaj drugega. Tokratni naslov sem si spo- sodil iz sestavka o nakupo- vanju avtomobilov. Pisec teksta namreč trdi, da smo Slovenci varčen narod, ker da večinoma kupujemo avto- mobile nižjega razreda. Zelo pametna ugotovitev in vsekakor resnična, a na žalost tudi cinična. Zakaj? Skupaj z avtorjem teksta ugotavljamo, da se Slovenci v resnici vozimo z avtomobi- li slabše vrste. To nam potrdi že bežen pogled po naših ce- stah. Navsezadnje to ugotav- ljajo tudi neštete statistike prodajalcev avtomobilov ipd. Toda dejali smo, da je dejstvo, da smo Slovenci varčni in se zato vozimo v cenenih avtomobilih. To pa je seveda že kar pretirano posmehljivo. Tudi za ugoto- vitev tega dejstva ne potre- bujemo ne vem kakšnih izra- čunov. Dovolj je, da se spom- nimo kakšna je slovenska povprečna plača, koliko za- služijo ne samo ljudje z reci- mo nižjo izobrazbo, tudi pla- če srednje, višje in visoko izobraženih ljudi so takore- koč mizerne, če se seveda ka- korkoli ne prigrebejo do po- membnejšega položaja. Toda takšnih je malo. Govoriti o slovenski varčnosti danes, je zato seveda cinično in ab- surdno. Kajti večina Sloven- cev si ob dohodkih, ki jih imamo, ne moremo privošči- ti drugega, kot da smo varč- ni. To, jasno, ni naša nekakš- na podedovana, niti privzgo- jena lastnost, temveč čis človeška nujnost izvirajoi iz objektivnih okoliščin. C tem je sicer lahko zanimi\ prispodoba znanega pesnik (Menarta), ki se glasi nekai takole: »Gospod se v lične avtu pelje, a trebuh melje k slo zelje«. Pesem je bila ni pisana že pred leti in je vt Ijala za takratne čase. Dani celo ta misel ne more vt zdržati malo treznejšeg razmišljanja, saj ne le, da i povprečni Slovenec ne mat kupiti boljšega avtomobila, tem da se na primer ome, pri drugih stvareh. Ne! VeČ na Slovencev si boljšega a\ tomohila sploh ne more pt voščiti - omejenost pri drugi stvareh je namreč že brez U ga prignana do skrajne mej Pisec teksta o nakupovi njih avtomobilov pri'nas, S cer lahko še naprej razpra\ Ija osvoji temi - avtomobili varčnost Slovencev, s tem zvezi, pa bi bilo bolje obiti kakšno primernejšo prispt dobo, it. 10.-7. marec 1996 15 NASI KRAJI IN LJUDJE kmečka stotnija je izbrana Tudi nenadni snežni me- iež, ki i« ponovno prekril ^inljo, ni mogel odvrniti ^nogih obiskovalcev, ki so prišli na kmečki turizem pri p-aturjevih v Slatini pri Po- nikvi (gospa Martina Fatur s Itevilno ekipo je bila odlična rostitcljica!), kjer smo opra- ^|i javno žrebanje za sode- lovanje na 24. izletu 100 lunečkih žensk na morje. Dva sorazmerno velika prostora sta bila polna obi- jlcovalcev, med katerimi so jeveda prevladovale kmečke ^ene zlasti iz šentjurske, jnarske in celjske občine. )rišle so si ogledat, kako to rebanje poteka in istočasno o upale, da bo morda le iz- lečena tudi njihova prijav- lica. V prijetnem programu sta pdelovala vokalna skupina flrs iz Socke (Branko Flis, )arko Korenak, Toni Sen- očnik in Viki Lužnik) in [Duo Gold (Bogdan Trupej in Jani Pirš), oba pa sta se predstavila s pesmimi z nju- nih najnovejših kaset in CD. Zbrane je pozdravil župan občine Šentjur Jurij Malo- vrh, ki je bil tudi pokrovitelj žrebanja, samo žrebanje pa so opravili župan, pa glavni pokrovitelj celotnega izleta Stanko Zakelšek, direktor Hudournik gradbeništvo La- ška vas Štore, član vokalne skupine Trs Toni Sentočnik, pobudnica za izlet 100 kmečkih žensk Anica Pevec iz Slatine ter udeleženka iz občinstva. Tudi pregledovanje izžre- bank in primerjanje s spiski potnic na prejšnjih izletih je potekalo ob prisotnosti zu- nanjega člana, to je predsed- nice aktiva kmečkih žena Šentjur Brede Trbovc, sicer pa sta to delo opravili Mojca Marot in Vera Gmajner. Izločenih je bilo več kandi- datk, ki so na izletu že bile. Letos smo dobili 1761 pri- javnic, največ iz šentjurske občine 521 (dobile so 25 se- dežev), šmarske 281 (18), žalske 245 (11), iaške 228 (13), celjske 347 (15), konji- ške 52 (6), velenjske 42 (4) in mozirske 33 (5), medtem ko je bilo iz ostalih občin 12 prijavnic (3). 100 srečnih potnic zdaj lahko pričakuje poštarja z obvestilom organizatorja. Potovali bomo 29. in 30. marca v Lucijo pri Portoro- žu, dovolj pa bo časa tudi za ogled Postojnske jame in Pi- rana. Najtežje delo je tako opravljeno, najlepše pa še pred nami. Ko bi štiriindvaj- seti šopek kmečkih žena vsaj spremljalo tudi lepo vreme! TONE VRABL Pokrovitelj javnega žrebanja, šentjurski župan Jurij Malovrh, v pogovoru z »dušo izleta* Tonetom Vrablpm. Da je žreb potekal res po pravilih in pošteno, so poskrbeli tako tisti, ki so žrebali, kot oni, ki so žreb nadzirali. Javno žrebanje pri Faturjevih si je »v živo* ogledalo veliko kmetic, in ne le iz domače občine. Pomoč družini Fajdiga Ob lanskem slabem vremenu je plaz močno poškodoval stanovanjsko hišo štiri članske družine Fajdiga v Lažišah pri Dobjem. Na seji sredi februarja je slovenska vlada obravnavala priporočilo Ministrstva za okolje, da iz državne blagajne zaradi plazu nameni šest milijonov 707 tisoč tolarjev za nadomestno gradnjo stanovanjske hiše. Občina Šentjur je prispevala sredstva za projektno do- kumentacijo in geološke izvide za lokacijo, vključila pa se bo tudi v iskanje najboljšega izvajalca, Id bo izbran preko javnega razpisa. Vodila bo tudi celoten nadzor, da bodo odobrena sredstva res porabljena za tisto, za kar so name- njena. TV Aictivne počitnice v Koralpaii V znamenitem smučarskem centruLv Koralpah v Avstriji je preživelo minule zimske počit- nice več kot 70 učencev in di- jakov iz vseh krajev Slovenije, nekaj tudi s področja celjske regije. V organizaciji podjetja Ars Lingue iz Ljubljane so učenci m dijaki med zimskimi počit- nicami veliko pozornosti na- menili učenju nemškega jezi- ka. Ob učenju v različnih zah- tevnostnih skupinah so jim znanje nudili učitelji nemšči- ne, ki aktivno delajo v Avstriji. V prostem času so se učenci lahko naučili smučanja, po- svetili pa so se tudi drugim aktivnostim na snežnih pla- njavah. JOŽE MIKLAVC Foto: MARIJA MIKLAVC Izžrebanke za izlet 100 kmečkih žensk na morje Prijavljene za izlet 100 kmečkih žensk na morje smo žrebali po starem ključu, izdelanem za nekdanje občine, in izžre- bali: OBMOČJE CELJE: Marija Čater, Za- dobrova 100, Celje; Milica Golob, Socka 17, Nova Cerkev; Jožica Hribemik, Pepelno 12, imartno v Rožni dolini, Zofija Knez, Prvo- majska ul. 37, Celje; Jožefa Operčkal, Male Dole 50, Vojnik; Štefanija Petelinšek, Tr- novlje pri Socki 15, Nova Cerkev; Ana Pli- beršek, Lokrovec 3, Celje; Jožica Podergajs, Ložnica pri Celju 11, Celje; Dragica Pušnik, f^rožinska vas 67, Štore, Marija Strenčan, Je- zerce 9, Šmartno v Rožni dolini; Anica Se- legačnik, Rove 1 la, Frankolovo^ Ida Špes, Poljska pot 2, Ljubečna; Terezija Stravš, Br- ce 17, Dobrna; Veronika Zakelšek, Lisce 6, Celje in Panika Žužek, Šentjungert 27, Šmartno v Rožni dolini. OBMOČJE LAŠKO: Alojzija Gobec, Sentrupert 26, Šentrupert; Vincencija Lipov- ^ek, Škofce 1, Rimske Toplice; Zofija Mirč, Velike Grahovše 27, Laško; Anica Plahuta, Šentrupert 18, Šentrupert; Jožica Palčnik, l^olana 7, Jurklošter; Anica Padežnik, Trno- vo 5, Laško; Milka Razboršek, Brstnik 3/a, Laško; Olga Salobir, Trobni dol 39, Šentru- pert; Ana Šanca, Rifengozd 9, Laško; Dra- gica Šuster, Tevče 4, Laško; Štefanija Zu- pane, Rifengozd 1, Laško; Cvetka Zdovc, Trobni dol 21, Šentrupert in Frančiška Za- lokar, Brstnik 16, Laško. OBMOČJE MOZIRJE: Marjetka Caj- ner, Pusto polje 18, Nazarje; Iva Koren, Trg Rečica 26, Rečica ob Savinji; Zofka Kukov- nik, Čreta4, Mozirje; Panika Podvratnik, Ce- sta na Vrhe 32, Mozirje in Marija Visočnik, Brezje 22, Mozirje. OBMOČJE SLOVENSKE KONJICE: Minka Črešnar, Ostrožno 46, Loče pri Polj- čanah; Ljudmila Furman, Konjiška vas 15, Slovenske Konjice; Ljudmila Ločnikar, Vi- tanje 1, Vitanje; Ana Podgrajšek, Bezina 32, Slovenske Konjice; Alojzija Potočnik, Sko- marje 15, Zreče in Terezija Rožanc, Tolsti vrh 3, Loče. OBMOČJE ŠENTJUR PRI CELJU: Marija Arzenšek. Turno 1, Gorica pri Sliv- nici; Erika Arzenšek, Tmo 18, Kalobje; Aloj- zija Bezgovšek, Tmo 17, Kalobje; Ana Cen- trih, Rakitovec 11, Gorica pri Slivnici; Ma- rija Dimec, Ostrožno 4, Ponikva; Marija Do- beršek. Planina 50, Planina pri Sevnjci; Te- rezija Drame, Dobrina 18, Loka pri Žusmu; Marija Gajšek, Šentvid pri Grobelnem 41; Stanka Gajšek, Ravno 8, Dobje pri Planini; Olga Gradič, Gorica 53, Gorica pri Slivnici; Zdenka Grajžl, Dolga gora, Ponikva; Dra- gica Jelen, Krajnčica 20, Šentjur pri Celju; Stanka Javomik, Dolga gora 46, Ponikva; Jožica Kadenšek, Dolga gora 50a, Ponikva; Rozalija Kolar, Lokarje 13 a, Šentjur pri Ce- lju; Ti lika Krč, Botričnica 16, Šentjur pri Ce- lju; Ljudmila Kolar, Zgornje Selce 17, Po- nikva pri Grobelnem; Neža Lekič, Vodice 10, Kalobje; Karolina Mlakar, Zlateče 10, Šentjur pri Celju, Urška Oroš, Vrbno 17, Šentjur; Hilda Prešiček, Loka 48, L9ka pri Žusmu; Anica Plahuta, Čmolica 37, Šentjur pri Celju; Ljudmila Počej, Šibenik 31, Šent- jur; Silva Vengust, Osredek 1, Šentjur in Ma- rija Žolek, Grobelno 7, Grobelno. OBMOČJE ŠMARJE PRI JELŠAH: Marija Ban, Gubno 19, Lesično; Tonka Doš- ler, Bobovo 4a, Šmarje pri Jelšah; Frančiš- ka Filipančič, Brezovec 30, Buče; Jožefa Gajser, Gubno 27, Lesično: Darja Gracar, Kozje 70, Kozje; Milka Jazbec, Kozje 119, Kozje; Ivanka Johan, Bukovje 19, Sveti Šte- fan; Anica Jost, Strtenica 8, Sv. Štefan; An- gelca Klakočar, Polje 18, Bistrica ob Sotli; Minka Klakočar, Bukovje 1, Sv. Štefan; Ma- rija Leskovšek, Sela I, Podčetrtek; Jožica Ratajc, Grobelce 16, Sv. Štefan; Regina Smole, Škofija 31, Šmarje pri Jelšah; Ange- la Sivka, Lastnic 64, Buče; Panika Šket, Jaz- bina 3, Šmarje pri Jelšah; Marija Valenčak, Vrenska gorca 46, Buče; Jožica Vahen, Vr- šna vas 6, Pristava pri Mestinju in Elizabeta Žlof, Gubno 37, Lesično. OBMOČJE VELENJE: Marjana Jelen, Amače 23a, Velenje; Ljudmila Rosenstein, Letuš 63, Šmartno ob Paki; Štefka Zagožen, Sp. Kraše 3, Šmartno ob Dreti in Anica Zu- pane, Tomšičeva 27, Velenje. OBMOČJE ŽALEC: Marija Cokan, Studence 48, Žalec; Ana Četina Podlog 25, Šempeter v Sav. dolini. Angela Cvan, Tešo- va 14, Vransko; Štefka Demulovec, Zahom- ce 2, Vransko; Draga Florjan, Prapreče 16, Vransko; Marija Mežnar, Parižlje 66, Bra- slovče; Irena Natek, Sv. Lovrenc 18, Pre- bold; Angela Ograjšek, Galicija št. I, Žalec; Ivana Rovšnik, Podvrh 34, Braslovče; Štef- ka Vaši, Andraž 63, Polzela in Marija Vrb- njak. Zalog 6, Šempeter v Sav. dolini. OBMOČJE OSTALIH OBČIN: Hele- na Čelan, Šmartno na Pohorju 4, Šmartno na Pohorju; Angela Habjanič, Jurovci 2, Vi- dem pri Ptuju in Panika Žagar, Brdce 42, Dol pri Hrastniku. Sf. 10.-7. marec 1996 NASI KRAJI IN LJUDJE 1« Medijske zvezde Odmevna prireditev te bila minulo soboto - l\ned slavijenci tudi Radio Celle v dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu so v soboto podelili prve Medijske zvez- de Slovenskih novic za pre- teklo leto. Komisija, ki ji je predse- doval Tomaž Teger je letos podelila sedem nagrad, na- menjene pa so bile ljudem in ustanovam, ki so tesno pove- zani z razvojem in uspeš- nostjo slovenskih medijev. Komisija je prvo medijsko zvezdo za naj medijsko oseb- nost podelila Marjanu Me- gliču za prizadevanja pri razvoju Kabelskih, zasebnih in komercialnih televizij. Naj televizija je postala POPtv, ki je po nmenju ko- misije s peščico zaposlenih in brez državne pomoči ustvarila zanimiv program. Kljub temu, da se je pojavila šele sredi decembra je bila takoj v središču pozornosti. Naj radio je postal Radio Ce- lje, ki je od leta 1991 samo- stojna in nedotirana postaja, ki se vzdržuje izključno s svojim marketingom. Naj TV-oddaja 95 je oddaja Po- glej in zadeni, ki jo ustvarja- jo v mariborskem studiu. Oddaja je postala zaradi atraktivnosti najbolj gleda- na televizijska oddaja. Na- slov naj radijske oddaje si je priboril Moped show, ki ga, po raziskavah javnega mne- nja, vsako soboto posluša več kot milijon poslušalcev. Medijsko zvezdo za naj časo- pis je komisija dodelila Slo- venskim novicam, ki so z no- Naj radijska oddaja - Moped show v živo, na odru v Žalcu. vimi prijemi, uspešno ured- niško politiko in tehnično atraktivno urejenim časopi- som v konkurenci šestih dnevnikov postale prava uspešnica. Naslov naj tednik pa je pripadel Nedeljskemu dnevniku, ki se lahko pohva- li s tem, da je že večkrat pre- segel naklado 200.000 izvo- dov, s svojo razvejanostjo po vsej Sloveniji pa je postal pra,va uspešnica. Slovesne podelitve so se udeležili vsi nagrajenci. Do- bitnik medijske zvezde za naj TV-oddajo Stojan Auer ni bil presenečen: »Po mno- gih raziskavah javnega mne- nja sem bil visoko uvrščen, tako da me nagrada ni prese- netila. Sem pa še posebej ve- sel, ker so mi jo podelile Slo- venske novice, s katerimi sem še vedno v sporu,« je še dodal. Presenečena pa je bila naj medijska osebnost Marjan Meglic: »Kljub temu, da sem bil proglašen za naj medij- sko osebnost, nisem vajen nastopov in sem malce v za- dregi, nagrade pa nisem niti najmanj pričakoval. Sem je pa vesel,« je povedal. Simo- na Vodopivec in Tone For- nezzi-Tof sta na prireditvi samozavestno ugotovila, da si je ekipa Moped showa na- grado zaslužila. Na vpraša- nje, kakšna je napoved za prihodnje leto, pa sta pove- dala: »Ja, spet bomo med zmagovalci!« Izjav, napovedi in priča- kovanj je bilo preteklo sobo- to veliko. Ali se bodo uresni- čile, pa bomo videli prihod- nje leto, ko se bo sedmim medijskim zvezdam pridru- žila še kakšna. VESNA LEJIČ Tomaž Teger podeljuje medijsko zvezdo za naj radio odgovornemu uredniku Radia Celje Mitji Umniku. Nova pomlad življenja Od 1. do 8. marca je v Slo- veniji teden boja proti raku in v tem času so pripravili vrsto aktivnosti, ki so bile predvsem izpeljane preko enajstih sekcij žena po ope- raciji dojke zaradi raka. Rak dojke je bolezen, ki najbolj ogroža življenje žensk v Evropi in tudi pri nas, saj jih vsako leto zboli že okoli 700. Zato so se slo- venske žene že leta 1993 pri- družile evropskemu gibanju žensk proti raku dojke. Gi- banje si prizadeva za čim večjo osveščenost vseh žensk in zdravstvenih služb, s tem bi bilo omogočeno zgodnejše odkrivanje bolezni, ženske pa bi bile deležne najsodob- nejšega zdravljenja in reha- bilitacije. Z vključitvijo v medna- rodno združenje so tudi v Sloveniji začeli s praznova- njem Dneva nove pomladi življenja, ki bo letos že četr- tič 23. marca ob 10. dopold- ne v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljub- ljani. Pokrovitelj je Ministr- stvo za zdravstvo Republike Slovenije, slavnostna govor- nica pa bo državna sekretar- ka v omenjenem ministrstvu prim. dr. Dunja Piškur-Ko- smač. Letos pa mineva tudi deset let, kar so v Sloveniji usta- novili prve sekcije, ki zdru- žujejo žene po operaciji dojk zaradi raka. Trenutno je v Sloveniji enajst sekcij, od t( ga dve na CeljsTtem, v Velt, nju in od decembra 1994 tucl v Celju. Predsedica celjsk; sekcije je Anka Seles: »V Ce. lju imamo najmlajšo sloves, sko sekcijo, srečujemo pa s« vsako drugo sredo v mesecu v sejni sobi kirurškega od. delka Splošne bolnišnice Celju. Sestanki so ob trel popoldne. S pristopno izjav^ se je včlanilo 52 žena, redn« pa jih sestanke in akcije obi. skuje okoli 30. Smo srečn; družina in si prizadevamo za novo upanje in kvaliteto živ. Ijenja po bolezni oziroma j boleznijo. Individualno po. moč bolnicam takoj po ope. raciji nudi naša prostovoljka Iva Božič, ki je posebej uspo- sobljena za program >Pot k okrevanju<, ki je usklajen mednarodnim gibanjem p UICC, to je mednaroii združenje v okviru Svetovi zdravstvene organizacij Pridružila pa se nam je tu( višja medicinska sestra Ma- rija Travner, ki nas s svojim vedrim in strokovnim nasto- pom vsestransko podpira.« Tako kot lani se bodo čla- nice celjske sekcije tudi letos udeležile srečanja v Ljublja- ni, kamor jih bo popeljal nji hov ^prometni< sponzor Zve za šoferjev in avtomehani- kov Celje, za kar so jim čla niče posebej hvaležne. T.VRABI Rekorden obisk Belega zajca Smuka za »Belega zajca« se je minulo nedeljo na Gol- teh udeležilo kar 115 rekre- ativnih smučarjev, ki so na odlično pripravljeni progi dosegli tudi zelo dobre re- zultate. Kar 37 udeležencev je prejelo zlate medalje, 45 jih je osvojilo srebrne kolaj- ne in 33 bronaste. Tudi letos sta najboljši čas v moški in ženski konkuren- ci dosegla brat in sestra Bo- jan in Saša Silovšek iz Vele- nja (1,04,88 ter 1,08,00). Si- cer pa se je letošnjega tek- movanja udeležilo tudi pre- cej tekmovalcev s snovvboar- di, ki so imeli posebno kate- gorijo, katere pokrovitelj je bila prodajalna Factory sto- re iz Celja in tekmovalce v tej disciplini tudi nagradila. Letošnji smuk za »Belega zajca« so organizirali NT&RC d.o.o. Celje, Smu- čarski klub Gozdnik Žalec ter RTC Golte. Rezultati-deklice do 14 let: 1. Irena Zaje, 2. Tina Ža- gef, 3. Tinca Klep; dečki do 14 let: 1. Jernej Hudoklin, 2, Gorazd Zaje, 3. Nejc Loved ženske od 15 do 30 let: I Saša Silovšek, 2.- Ida Biten in 3. Paloma Palma; mošH od 15 do 30 let: 1. Bojan Sfl lovšek, 2. Simon Koražija, 3 Lenart Šolar; ženske od 31 do 45 let: 1. Fanika Cecelijaj 2. Mateja Lovec, 3. Vladka Žager; moški od 31 do 45 let 1. Marjan Laznik, 2. Robei Klakočer, 3. Andrej Verdnil ženske nad 45 let: Anica R( beršak; moški nad 45 let: : Teobald Zorko, 2. Iva Grajžl, 3. Drago Tamš^ snowboard: 1. Matej Kos, I Boštjan Verdnik in 3. S« bastjan Podbregar. j Na sliki: predstavni NT&RC Boris Rosina pod( ljuje medaljo Jožetu Simlei ju, ki tokrat ni imel sreče, SJ je zavozil s proge, a kiju temu osvojil srebrno k< lajno. Če Ste se odločili za Novi tednik in redno plačujte naročnino, vas bo pri trenutni ceni Novi tednik stal 9.000 tolarjev letno, če ga bi ^ kupovali v prosti pro-' daji pa 11.440 tolarjev letno. Če boste izkori- stili še pravico do brez- plačne objave malih oglasov in čestitke na Radiu Celje, boste pri- hranili še 3.200 tolar- jev. Skupni prihranek, ki si ga zagotovite z naročilom na Novi ted- nik je tako 5640 tolar- jev letno. it. 10. - 7. marec 1990 ŠPORT Če zadeneta zalet... 0 petka do net/ei/e ¥ Stockholmu itvoransko evropsko prvens- ^0 ¥ atletiki - Gregor Cankar v čaljavh Anja Vala nt ¥ troskoku Dvoranska sezona atiet- iltih tekmovanj se bo kon- ijla z evropskim prvens- |yom, ki bi bo od petka do gedelje v Stockholmu in p,ed udeleženci bosta - ta- ^0 kot lani na SP v Barce- - tudi Gregor Cankar nAnja Valant. Oba bosta Izstopila že v petek in z pgzličnimi izhodišči: Can- je nemara favorit za (olajno, Valantova pa bi ,j|a zadovoljna že z uvr- ititvijo v sobotni flnale. Gregor Cankar je na Jvedsko odpotoval že v to- -ek in na prizorišču prvcns- ;va opravil nekaj treningov. 'Zaletišče je položeno na jeske, odboj je večji, in za- ifl so koraki daljši. Z zale- tom bodo verjetno težave, toda taktiko sem že določil. Za stopalo daljši zalet in skok okrog 780 cm, kar bo dovolj za finale. Kvalifika- cije bodo opoldne, finale zvečer ob 20.40 in zato bo potrebno hraniti moči," pra- vi Cankar. Zdvoranskih EP ima celj- ska atletika štiri kolajne. Vse so iz tekov štafet: tri je osvojila Marjana Lubej in četrto Olga Sikovec. "Veliko bi mi pomenilo. Je bi bil uspešen že prvi skok. Motiv bo ogromen, treme ravno prav in lahko me nese zelo daleč. Na zad- njih treningih nisem imel najboljšega občutka, čeprav so bili skoki dolgi okrog 765 ;m. Daljave so O.K., toda )bčutek je slab. Morda za- adi pomanjkanja medna- iodnih tekem, saj sem bil sa- I ^0 na šesteroboju na Duna- jii,toda s trenerjem Djordje- W(!em sva prvi vrhunec for- me načrtovala prav za dvo- ransko evropsko prvens- tvo." Gregor Cankar ima z 824 cm drugi rezultat v Evropi, toda vloge favorita za kolaj- no še noče sprejeti. "Rezul- tat nič ne pomeni. Za odlič- je bo tudi v Stockholmu po- trebno skočiti prek osmih Anja Valant, na sliki tokrat za spremembo v bleščeči opravi, v Stockholmu pričakuje rezultat okrog olimpijske norme. metrov, toda še prej opraviti s kvalifikacijami. Upam, da bodo trije skoki dovolj," seje pošalil celjski atlet in oporo pred jutriš- njo tekmo vseeno poiskal v le- tošnjih rezultatih. "Dva imava rezultat čez 820 cm, potem pa je velika praznina in le še nekaj atletov je zmoglo osemmetrsko razdaljo. Letos imam dobro se- rijo rezultatov - 824, 796, 795, 795, 794, 793 cm - in to je naj- več vredno. Finale? Zalet na ■fuir, v vsaki seriji do deske in če zadanem..." Na državnem prvenstvu v krosu je med ekipami zmaga- lo zastopstvo Kladivarja Ce- tisa pred Trgohladom iz Šent- jurja. Na zimskem DP v me- tih za mladinke pa je bila v metu kopja najboljša Elizabe- ta Randželovič (KI) s 52,32 m, kar je dlje od norme za MSP. Anja Valant bo kot mladin- ka drugič na velikem tekmova- nju in njena pričakovanja so umirjena. "S trenerjem Fižule- tom sva dvoransko prvenstvo načrtovala kot najpomembnej- šo zimsko tekmo. Zato bi mo- rala skočiti blizu osebnega re- korda, pravzaprav preko 13,63 m. Pravijo, da imam trenutno deseti rezultat na svetu, toda najbrž je še nekaj atletinj bolj- ših in zato bom s finalorn zelo zadovoljna," pravi naša rekor- derka v troskoku. Lani so bile prve serije dalj- še, zdaj pa je razmerje bolj ize- načeno. Oba rekorda je sicer do- segla v prvi polovici tekmova- nja, kar je dober obet za kvali- fikacije (v petek ob 15.30, fina- le v soboto ob 14.30), toda v mi- nulih mesecih je več kot očitno pridobila na moči. "Zalet imam dobro izmerjen, zato so presto- pi redki in tudi uri obeh tekmo- vanj na Švedskem mi ustrezata, saj v skoraj enakih terminih opravim večino treningov," ocenjuje Valantova, ki pričaku- je kvalifikacijsko normo 13,60 m. Njen glavni cilj sezone je vse- kakor mladinsko svetovno pr- venstvo v Sydneyu, toda velike možnosti so tudi za Atlanto. Mar lahko v obdobju enega me- seca simbolično poveže obe na- slednji olimpijski prizorišči? "Z, normo za Sydney (12,75 m) ne bo težav, zaAtlanto pa mi manj- ka dvanajst centimetrov. Če me uvrstijo, bom seveda odšla v ZDA, toda še prej moram sko- čiti dovolj daleč," pravi Valan- tova, ki je na lanskem največ- jem dvoranskem tekmovanju s 13,20 m zasedla 20. mesto. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Jubilejni naslov z reifordom Uesetič zapored so celjske kegljavke državne prvakinje, ki so slovensko prvenstvo že tretjič osvojile brez poraza. V letošnji sezoni z rekordnim razmerjem v dvobojih (127:17), v zadnjih šestih le- tih In pol so izgubile le dva- krat (obakrat z Gradisom), Marika Kardinar pa le enkrat v 18. krogih ni bila v šesterki kroga, ki se sestavlja na pod- lagi števila podrtih kegljev. ' Kardinarjeva in Tkalčičeva ?ta letos dobili vseh 18 dvobo- jev, Petakova ima bilanco 15:1, Grobelnikova 15:2, Šeškova l4:4, Zupančeva 10:5, Lesjako- 1:3 ter Ledinekova in Špo- Ijarjeva po 0:1. Celjanke bodo tako oktobra v Budimpešti bra- "»ile naslov zmagovalk svetov- nega pokala, večino igralk pa že ■•laja čaka svetovno prvenstvo v Pragi. Moška ekipa CP Celje je s 7. mestom izpolnila priča- l^ovania, posamična bilanca ^niag in porazov pa )e Vodeb 12-6. Lešnik 10-8, Čenc 9-8, Salobir 6-9. Mileč 4-5, Sivka 4- K Klinar2-8. Topič 1-2 in Br- glez 0-6. Na sliki: svetovne in držav- ne prvakinje - stojijo: Gracer (predsednik), Tkalčič, Petak, Zupane, Kardinar, Gobec (tre- ner), čepijo: Ledinek, Šeško, Lesjak, Grobelnik (z leve, manj- ka Spoljar). PANORAMA Košarka A-1 liga Moški - 4. krog: Litostroj- Rogaška 60:61 (36:31); Lerič 19, Novakovič 15, Jurkovič 10, Kosovec 6, Mesič 5, Mičuno- vič 4, Petrovič 2; KS Polzela- Olimpija 83:94 (43:35); Tiller 27, Petranovič, Jagodnik 12, Ri- tuper 11, Stavrov 10, Kobale 9, Zaletel 2; Satex-lnterier 86:101, ldrija-BWC 93:88. Vrstni red: Olimpija 30, Interier, Idrija 29, Satex, "Rogaška 27, KS Polzela 26, Litostroj, BWC 24. Za uvrstitev v A-1 ligo - 4. krog: Pivovarna Laško-Helios 91:86 (46:46); Vujovič 28, To- vornik 26, Gole 16, Jeras 8, Govc, Blagotinšek, Šoštarič 4, Starovasnik I; Triglav-Comet 87:72 (44:34); Šporar 17, Plev- nik l3^Lušenc 11, Benič, Ne- rat 9, Železnikar 6, Temnik 5, Sivka 2; K. zidar-Litija 70:69, Krka-Republika 86:88. Vrstni red: Pivovarna Laško, K. zidar. Republika 7, Litija, Helios, Tri- glav 6, Krka 5, Comet 4. Ženske - 6. krog: Celje- Unior Atras 74:68 (37:34); Po- lutnik 20, Jurše, Potočnik 18, Obrovnik 14, Bekič, Vasic 2 za domače, Račič 22, Temnik 17, Šporar 14, Groleger 9, Ribič 6 za gostje; Ilirija-Odeja 89:63, Maribor-Ježica 76:69; 7. krog: Maribor-Celje 83:69 (37:31); Obrovnik 23, Potočnik 16, Jur- še 14, Polutnik 13, Vasic 3; Odeja-Unior Atras 74:46 (36:21); Račič 17, Temnik 15, Slatenšek, Groleger 4, Ribič 4, Brglez2, Šporar I; Ježica-lliri- ja 74:54. Vrstni red: Jezica 32, Celje 30, Maribor 25, Odeja 24, Iliri- ja 23, Unior Atras 19. A-2 liga Moški - 4. krog: Celje-Ko- per 94:79 (48:38); Grahovec 28, Jesenek20, Jurak 12, Ribezi 11, Strašek 10, Kitek 7, Hochkraut 5, Gregi 1; Zagorje-Ježica 77:99, Loka-Olimpija ml. 76:68, Slivnica-Ilirija 92:101. Vrstni red: Ilirija 31, Jezica, Loka 30, Zagorje, Slivnica 29, Koper, Celje 23, Olimpija ml. 20. Bliga Moški - 4. krog: Radovljica- Kemoplast 51:61 (25:32); Ma- džarac 27, Urbanija 18, Vego 8, Šoster4, Gajšek 3, Knez 1; Bo- rovnica-Plima 70:89 (34:47); Cencelj 22, Karlovčec 21, P. Goltnik, Gradin 13, Ivačič, Štahl 10, Snežnik-Janče 80:93, Radio 94-Maribor 78:100, Go- rica-Brežice 77:90. Vrstni red: Radovljica 22, Brežice, Plima, Kemoplast 21, Borovnica 19, Janče 18, Snežnik, Radio Po- stojna 15, Gorica, Maribor 14. Za uvrstitev od IL do 20. mesta: Elektra-Vrhnika 80:56 (44:35), Kamnik-Tolmin 60:50, Hrastnik-Portorož 82:73, Bistri- ca-Medvode 7^:62. Vrstni red: Bistrica 21, Hrastnik, Portorož, Elektra 19, Kamnik 18, Vrhni- ka, Medvode, Tolmin 17, Par- klji 16, Branik 14. C liga Moški - 11. krog: Rogla- Šenčur 88:71 (58:26); Temnik 21,Šmid 19, T. Pučnik 12, Šrot 11, M. Pučnik 8, Marguč, Le- skovar 5, Orož4, Gosaic3; Vič- Cerknica 75:84, Lenart-Jeseni- ce 80:67, Radenci-Črnomelj 89:71. Vrstni red: Radenci, Rogla 20, Cerknica, Jesenice 18, Lenart 17, Vič 14, Črno- melj, Šenčur 12. Rokomet l.liga Moški - 19. krog: Celje Pi- vovarna Laško-Akripol 28:15 (15:3); Vugrinec, Stefanovič, Puc 5, Šafarič, Tomšič 4, Pun- gartnik 3, Jeršič 2; Jadran-Go- renje 19:18 (10:9); llič 7, Se- merdijev 3, Plaskan, Tome 2, Krejan, Ocvirk, Ojsteršek, Cvet- ko 1; Slovan-Kodeljevo 29:20, Gructal-Litija 25:20, Krško-Do- bova 26:26, Prevent-Rudar 24:24. Vrstni red: Celje Pivo- varna Laško 35, Dobova 24, Gorenje 22, Slovan 21, Jadran 20, Prevent 17, Krško, Akripol, Rudar, Fructal 16, Kodeljevo 15^ Litija 10. Ženske - 18. krog: Vegrad- Piran 31:21 (16:8); Bižiene 10, Oder, Ibralič 6, Vujovič 4, Se- merdijeva 3, Kranjc 2; Olimpi- ja-Žalec 24:16(10:9); Zidar 6, Randl, Kline 3, Derčar, Popo- vič 2; Kočevje-Burja 25:26, Po- Ije-Branik 17:25, Mlinotest- Krim 24:32 (12:14), Izola prost. Vrstni red: Krim (+) 32, Ve- grad 26, Olimpija (+) 24, Burja 17, Piran (+) 15, Žalec 14, Bra- nik 13, Mlinotest 12, Izola 11, Kočevje 4, Polje (+) 2. Il.llga - vzhod Moški - 17. krog: Celje Pi- vovarna Laško B-Brežice 40:23 (21:10); Pečovnik 11, ŠantI 9, Bon 7, Pajovič 5, Ivančič 4, Bu- hanec 2, Pintar, Lesjak 1; Go- renje B-Pomurka 25:24, Or- mož-Drava 22:17, V. Nedelja- Radeče 27:30, Polte-Dol 25:28, Krog-Sevnica 25:33. Vrstni red: Radeče 28, Gorenje B 22, Pomurka, Sevnica 21, Drava, Dol 19, Ormož 18, Celje Pivo- varna Laško B 16, V. Nedelja 13, Polet 12, Brežice 8, Krog 7. Pokal Slovenije Četrtfinale: moški - povrat- ne tekme: Celje Pivovarna Laš- ko-Šešir 36:17 (19:6); Puc 9, Stefanovič 8, Vugrinec 6, Pun- gartnik, Tomšič 4, Šafarič 3, Ivandija 2; Slovan-Gorenje 22:16 (12:8); Plaskan 8, Tome 3, llič 2, Čater, German, Semer- dijev 1: Prevent-Fructal 28:19, Krško-Jadran 23:17. Naprej Celje Pivovarna Laš- ko s 63:31, Slovan s 43:43 (več golov v gosteh), Prevent s 46:45 in Jadran s 43:41. Nogomet I. liga 20. krog! Publikum-Korotan 5:0 (2:0); Kamberovič (45, 56), Tosič (44). Sešlar (52), Sivko (86); Rudar-Uzola 5:0 (3:0); Pranjič(.52,65),Cvikl(11), Ek- mečič (28), Žurman (37),; Olim- pija-Gorica U:U, Primorje-bei- tinci 0:0, Mura-Maribor 1:0. Vrstni red: Gorica 39, Mura 35, Olimpija, Rudar, Publikum 29, Primorje, Beltinci 26, Ma- ribor 25, Korotan 24, Izola 7. Il.llga 16. krog: Vevče-Šentjur 1:2 (0:1), Drobne (45), Radič (89); Era Smartno-Koper 1:0 (0:0); Žlak (85); Železničar (Lj)-Piran 4:0, Nafta-Rudar (T) 2:0, Črnu- če-Naklo 0:0, Zagorje-Drava 0:2. Domžale-Železničar (Mb) preloženo, Mengeš prost. Vrstni red: Železničar (Lj) 36, Nafta 35, Črnuče 30, Šent- jur 29, Rudar (T) 26, Piran 24, Drava 22, Koper, Era Šmartno, Železničar (Mb) 21. Naklo, Domžale 20, Mengeš 15, Vev- če 12, Zagorje 9, Radeče 8. Kegljanje l.liga Moški - 18. krog: Hidro-CP Celje 1:7 (5056:5291; zmagali: Lešnik 866, Sivka 902, Salobir 901, Vodeb 880, Cene 882; iz- gubil: Mileč 860), Rudar-Iskra 2:6, Konstruktor-Gradis 6:2, Fužinar-Proteus 3:5, Tekstina- Brest7:l. Končni vrstni red: Iskra 33, Konstruktor 28, Proteus 23, Ru- dar 22, Gradiš 18, Tekstina 17, CP Celje 13, Hidro, Brest 9, Fu- žinar 8. Ženske - 18. krog: Korotan- Miroteks 2:6 (2460:2584; zma- gale: Tkalčič 444, Grobelnik 416, Kardinar 468, Petak 453, Šeško 423, Špoljar 380), Kon- struktor-Gradis 5:3, Izola-Adria 4:4, Rudar-Triglav 6:2, Gorica- Sl. Gradec 4:4. Končni vrstni red: Miroteks 36, Adria23, Gradiš, Konstruk- tor 21, Rudar 17, Gorica 16, Tri- glav, Gorica 15, SI. Gradec 12, Izola 10, Korotan 9. II. liga Moški - 16. krog: Litija-Ža- lec 7:1, Ljubelj-Kamnik 6:2, Kočevje-Adria 6:2, Hrastnik- Slovan 7:1. Vrstni red: Litija 25, Hrast- nik 23, Ljubelj 20, Kočevje, Slovan 16, Kamnik 15, Raden- ska 13,Adria 12,Žalec 11,Gra- diš II 9. Ženske - 16. krog: Miroteks II-Krško 6:2 (2396:2319; zma- gale: Verdnik 407, Košir 388, Koštomaj 418, Lesjak 418, iz- gubili: Ratajc 378, Spoljar 387), MTT-Slovan 6:2, Miklavž- Kamnik 6:2, Kočevje-Proteus 6:2, Brest-Gradis II 5:3. Vrstni red: Proteus 21, MTT, Kočevje 19, Miklavž, Brest 18, Kamnik, Miroteks II 16, Gradiš II 1.5, Slovan II 11, Krško 7. III. Ilga-vzhod Moški - 16. krog: Konjice- K. kolo 8:0, Miklavž-Dravograd 2:6, Konstruktor ll-Šoštanj 2:6, MTT-Črnomelj 4:4, Rudar II- Korotan 6:2. Vrstni red: Dravograd 26, Rudar 24, Šoštanj 22, Konjice 21, Črnomelj 15, Korotan 14, Miklavž, MtT 13, Kostruktor II 10, K. kolo 2. Ženske - 12. krog: Miroteks Ill-Šoštanj 6:2 (2314:2285; Sta- jič-Podbreznik410:383, Ratajc- Hojan 404:402, Krneta-Drev 384:364, Gluvič-Lešnik 336: 384, Košir-Prelog 396:363, Ko- štomaj-Lazič 384:389) - pritož- ba Šoštanja, Impol-Komcel 6:2 (2242:2184; zmagali: Ramšak 373, Cilenšek 370, izgubile: Oblak 368, Vengust 350, Jurše 341, Filipčič 382), Nafta-Treb- nje 6:2, K. kolo prosto. Vrstni red: Miroteks III (+) 16, Šoštanj, Trebnje, Impol 12, Komcel (+) 9, K. kolo 6, Nafta 5. Št. 10. - 7. marec 199Č ŠPORT Marsikaj se je dogajalo Skromne možnosti celjskih odliojkarlc pred povratno llnalno tekmo pokala - Tanja KIPI reva: "Končnica za obstanek Je neuspeh!" Prvo finalno tekmo pokal- nega prvenstva v odbojki so Celjanke z Branikom v gosteh izgubile z 0:3 (-10, -4, -6) in tako imajo pred sredino po- vratno tekmo v Laškem prak- tično le še teoretične možno- sti za ponovitev lanskega us- peha. "Začele smo dobro in poved- le z 10:4, potem pa je bilo vse- ga konec. Mariborčanke so igra- le odlično, pravzaprav smo ve- čino točk dosegle po njihovih napakah in končni rezultat je kar realno razmerje moči. V letoš- nji sezoni smo tudi obe prvens- tveni tekmi gladko izgubile z 0:3 in vse je že odločeno," pra- vi Tanja Kibireva, ki je bila v uvodnih minutah mariborskega finala najboljša igralka. Mar res ni nobene možno- sti za presenečenje? Če bi osvojile niz, bi mogoče lahko upale. Ne morem verjeti, da Branik v povratni tekmi ne bo zbral niti 20 točk. Tudi v Laš- kem bo favorit za zmago, Mari- borčanke imajo odličen blok na mreži in dobro izdelane napa- de, toda vseeno se bomo borile. Vsaj močnejši odpor moramo nuditi, uspeh bi bil že niz, za kaj več pa verjetno nismo sposob- ne. Finale pokala je vseeno us- peh, prvenstvo pa veliko ra- zočaranje. Zakaj je Celje v končnici za obstanek? Prvenstvo s 5. mestom v red- nem delu lige ni samo veliko ra- zočaranje, marveč tudi neuspeh. Morale bi igrati v končnici za naslov prvaka, toda usodna sta bila domači poraz z Bledom in nato še v Novem mestu. Blejke smo izločile iz pokala, v prvens- tvu pa v Laškem gladko izgubi- le z 0:3. Zakaj takšne razlike? Marsikaj se je dogajalo, toda končnico najboljše četverice smo zapravile v Novem mestu. Predlani ste bile državne prvakinje, laoi pokalne, toda klub še naprej životari. Med dekleti je zanimanje za odbojko veliko, toda očitno je nekaj narobe z morebitnimi po- krovitelji. Naši rezultati so pre- pričljivi in ne morem razumeti, zakaj ni nobenega odziva. Z uvrstitvijo v finale pokala smo rešile sezono, saj bi Branik mo- ral osvojiti obe lovoriki in s tem bi si zagotovile nastopanje v po- kalu pokalnih zmagovalk. Sezono ste začele v dvorani STŠ, nadaljevale v Golovcu, zdaj ste v Treh lilijah. Zakaj toliko selitev? Na STŠ so bile težave s ter- mini, v Golovcu so razmere ka- tastrofalne, v Laškem pa je su- per. Golovec nam niti garderob ni zagotovil, kar naprej smo is- kale nadomestne rešitve in po- šteno smo si oddahnile ob seli- tvi v Laško. Dvoranaje prostor- na, treniramo lahko vsak dan in razmere so zares vrhunske. Lansko sezono ste Evropo odpovedale zaradi pomanjka- nja denarja, v letošnji ste bile kaznovane, kaj pa bo z nasled- njo? V vsakem primeru se mora- mo okrepiti. Nujno potrebuje- mo dobro obrambno igralko in podajalko. MoJa vrnitev v Ru- sijo ije pride več v poštev, rada bi živela v Celju in že pred ča- som sem oddala prošnjo za pri- dobitev državljanstva, toda od- govora še nisem dobila. ŽELJKO ZULE, Foto: EDI MASNEC V pokalu Jadran Uvrstitev v polflnale pokala je bila dosežena zlahka,] sinoči pa so Celjani v prvi tekmi - povratna bo naslednj sredo - gostili Jadran, s katerim so v pokalu odigrali naj več tekem. Leta 1993 in 1995 že v četrtflnalu, v obeh sezi nah pa sta bila kluba tudi finalista končnice državnega pi venstva. Z žrebom se v celjskem taboru niso posebej obremenjevat kajti cilj Je osvojitev pete pokalne lovorike in uprava Je že n povedala kandidaturo za organizacijo finala, ki bo 6. april Zaradi zasedenosti Golovca pride v poštev le Laško, še prej | bo seveda potrebno izločiti Jadran, ki v zadnjih tednih z vrni tvijo Likavca stopnjuje formo. V prvenstvu so rumeno-zeleni odigrali rekorden polčas slu venskih državnih.prvenstev. Proti Akripolu so dobili le tri go| (klubski rekord sta dva gola v pokalu prvakov z Redbergslij som). Peric Je bil v prvem polčasu pri obrambah 79-odstote (11:14), napad pa manj kot polovično uspešen (14:30). S serijo odličnih iger nadaljuje tudi mlado moštvo, ki zarai slabšega starta še lovi stik s sredino lestvice. Za obstankoi med drugoligaši zaostaja za tri točke, za bodoče ase pa Je i bolj pomembno nabiranje izkušenj in tako se bodo tudi let« udeležili velikih mednarodnih turnirjev v Pragi, na Dunaju i Goteborgu. KOŠARKA Premet za zmago žarko Vujovič je odlično igro (met 11:13 in 16 skokov) proti Heliosu in tretjo zma- go Pivovarne Laško v konč- nici za uvrstitev v A-1 ligo kronal s premetom na sredi- ni igrišča, Sašo Govc je v bo- ju za žogo tako nesrečno pri- letel na parket, da si je pre- bil arkado in je moral na ši- vanje, medtem ko je Tovor- nik (met 5:16) prvič zadel še- le v 14. minuti in večino ko- šev iz prostih metov (15:16) dosegel v zadnjih štirih mi- nutah. V končnici je Comet še na- prej brez zmage in ima skupaj s Krko minus zaradi domače- ga poraza z Republiko, ki je doslej edina naredila "break". Ne enega, marveč ima na go- stovanjih že dve zmagi. V li| za prvaka seje Rogaška z na tesnejšo zmago na Kodelji vem vrnila med kandidate 2 končnico in je praktično že Koračevem pokalu. Slatinč ni so obranili zadnji napa manj uspešna pa je bila K Polzela, ki je proti prvakt doživela prvi poraz v končni ci. Petranovič je za dve toii metal katastrofalnih 1:10, Z letel skupaj 1:9 in za uspeh) bil premalo Tiller (12:14),! je imel pred nadaljevanjem s( zone že povratno vozovnico! ZDA. Celje si je s pomembn zmago proti Kopru ohranil možnosti, da v končnico I obstanek v A-2 ligi starta prednostjo domačega igrišči v B ligi pa seje začel udaru vodilno Radovljico. Kem( plast Je kot prvi letos zmag na Gorenjskem in serijo zap( rednih uspehov povečal na I Šentjurski trener Jerič je pi stavil odlično obrambo - di mači ostrostrelec Stojnšek i dosegel niti točke - in z dolgi mi napadi povsem razoroŽ vodilno moštvo, ki v nedelj mora v Prebold. Plima je zd edina v B ligi, ki doma ni d živela poraza, v Borovnici | je imela 60 odstoten met in i začetku drugega polčasa vo; Celje: Celje-Olimpija ml. (6. krogA-2 moške lige, 17); Celje-Odeja, Slovenske Konji- ce: Unior AtrasjJežica (8. krog I. ženske lige); Šentjur: Kemo- plast-Snežnik (vse 19), Lucija: Portorož-Elektra (.5. krog B moške lige, 19.30); Črnomelj: Črnomelj-Rogla (12. krog C moške lige, 16.30), Odbojka Polzela: Zg.Savinjska-Krim (15), Nova Gorica: Gorica-Ce- Ije (2. krog lige za onstanek v 1. ženski ligi, 16). Rokomet Dobova: Dobova-Celje Pivo- varna Laško, Velenje: Gorenje- Fructal (20. krog I.moške lige), Ptuj: Drava-Celje Pivovarna Laško B (vse 19), Brežice: Bre- žice-Gorenje B (18. krog II. moške lige, 20). Nedelja, 10.3. Kegljanje Celje: Komcel-Krilato kolo (13. krog III. ženske lige, 10). Košarka Prebold: Plima-Radovljica (5. krog B moške lige, 18). Nogomet Nova Gorica: Gorica-Rudar, Izola: lzola-Publikum(2I.krog I. lige); Šentjur: Šentjur-Želez- ničar (Lj), Piran: Piran-Era Šmartno (17. krog II. lige, vse 15). Torek, 12,3, Košarka Maribor: Maribor-Unior Atras (9. krog I. ženske lige, 18.30). Sreda. 13,3. Košarka Maribor: BWC-Rogaška (18.30), Krško: Interier-KS Polzela (7. krog A-1 moške li- ge, 20); Slovenske Konjice: Comet-Helios, Postojna: Re- publika-Pivovarna Laško (7. krog lige za A-1, obe 19), Ma- ribor: Slivnica-Celje (7. krog A-2 moške lige, 16.30); Ljub- ljana: Ilirija-Celje (9. krog I. ženske lige, 20); Postojna: Ra- dio 94-Kemoplast (16), Kočev- je: Snežnik-Plima (19), Šo- štanj: Elektra-Medvode (6. krog. B lige, 19). Odbojka Laško: Celje-Branik (povrat- na finalna tekma pokala za žen- ske, 16.30). Rokomet Hrpelje: Jadran-Celje Pivo- varna Laško (povratna polfinal- na tekma pokala za moške, 19). Posejdon brez play-outa z rednim delom seje za celjske vaterpoliste državno prvenstvo tudi končalo, saj Posejdon (v svetlih kapicah) ne bo nastopil v končnici za obstanek. Pomlajeno moštvo drugo sezono zapo- red ni osvojilo nobene točke in je po izstopu Kranja zasedlo 7. mesto. Katastrofalni rezultati (rekord je 1:49 s Triglavom) so bili večinoma pričakovani. Moštvo je v povprečju najmlajše in neizkušeno, dva kroga pred koncem prvenstva pa je prišlo do zamenjave trenerja Podpečana s tandemom Glavan-Jeranko. Celjane je zdaj okrepil Lebič iz Maribora in na- slednje tedne se bodo pripravljali za nastope v pokalu, poletni ligi in mladinskem DP. V začetku junija pričakujejo prihod trenerja Baldermana, ki bo zaradi reprezentančnih obveznosti sestavil pro- gram dela za tekoče obdobje in Posejdon že vodil na nekaterih prijateljskih tekmah z lažjimi nas- protniki: Tivolijem, Kamnikom, Kranjem in Portorožem. Posejdonovi strelci v DP: Glavan 15, Adamič, T. in N. Matešič po 4, Mutec 3, Pur 2 te Košar, Jurak, Jeranko in Romih po 1. St. 10.-7. marec 1996 INTERVJU Žlahtna Anica, ko je In ko nI Mlcl o njeni prvi In ostalih ljubeznih smo se pogovarjali z Igralko Anico Kumer, žlahtno komeiJIJantko z letoš- njih Dnevov komerJIJe v Celju Na festivalu Dnevi kome- dije v Celju je naziv "žlaht- nega komedijanta leta'''' v ženski konkurenci prejela Anica Kumer, igralka Slo- venskega ljudskega gleda- lišča Celje. Strokovna žiri- ja jo je za komedijantko le- ta izbrala, ko je nastopila v vlogi Mici v ljudski veseloi- gri Smejči domačega avtor- ja Zorana Hočevarja in v re- žijski postavitvi Francija Križaja. Njeni soigralci v tej komediji so bili Miro Pod- jed, Jana Šmid, Stane Po- tisk, Dario Varga in Vesna Jevnikar. Brez njih, pa se- veda vseh drugih, ki so so- delovali pri oblikovanju te predstave, bi tudi nagrade ne bilo, je prepričana Anica Kumer, ki smo jo povabili na pogovor. S krstno uprizoritvijo vese- loigre Smejči se je pred le- tom dni na odru Slovenskega ljudskega gledališča v Celju rodila prava uspešnica, ki je kot takšna doživela potrditev tudi na letošnjih Dnevih ko- medije. Navdušeno ji je za- ploskalo občinstvo, strokov- na žirija je v tej predstavi iz- brala naj igralko v žanru, ki že vrsto let festivalsko in tek- movalno prijetno vznemirja ter čisla to sp)ecifično tvornost slovenskih gledaliških hiš. Kako je nastajala Smejči; ste jo igralci že na samem začetku začutili kot uspešni- co? Najprej moram povedati, da smo se vsi sodelujoči že od samega začetka med sabo izjemno dobro razumeli. Edi- no, kar smo že takoj vedeli, je bilo to, da predstava ne bo zgrešena. Ker pa je bila dela- na za mali oder, to je za Oder- pododrom, smo imeli pomi- sleke edinole glede števila predstav, torej gledanosti. Po- tem smo s predstavo veliko gostovali, in povsod, kamor smo prišli, smo doživeli ve- lik uspeh. Zaradi velikega povpraševanja po njej, smo Smejči potem prestavili na veliki oder. O tem, da bi bila lahko to uspešnica, med štu- dijem nismo mogli vedeti. Se je že zgodilo, da smo se pri vajah za neko predstavo ime- nitno zabavali in se smejali, pa potem pri publiki ni doži- vela takšnega odziva, ali pa se je zgodilo obratno, ko je predstava vžgala in seje pub- lika imenitno zabavala, mi pa smo bili samo prijetno prese- nečeni. Ko si sredi dela, iz- gubiš občutek, kaj je zares smešno. Več občutka za to ima režiser in ostala ekipa. In zakaj je Smejči posta- la uspešnica? Mislim da zaradi spleta okoliščin. Prvič je to domač tekst s temo, ki je med ljud- mi dovolj razpoznavna, dia- logi so duhoviti, pa bili smo ekipa, ki se je z režiserjem krasno ujela. To je predsta- va, iz katere veje neka člo- veškost, preprostost, optimi- zem, pa je kljub temu kome- dija in je smešna. Kaže, da je nastopil čas komedije, ali pa vsaj čas, ko ta zvrst ni več zapostavlje- na, kot je bila pred leti. Kot izrazito komedijantko vas mora to dejstvo navduševa- ti, ne glede na to, kje ima svoj izvor. Res je nastopil čas, ko se komedija na nek način reha- bilitira. Bilo je obdobje, kije smatralo komedijo kot drugo- razredno produkcijo v gleda- liški umetnosti. Mogoče so bile za to krive predstave sa- me, s tem, ko so stregle naj- nižjim, najpreprostejšim mo- tivom, želji po smehu in zgolj smehu. In zato je prevlado- valo mnenje, da se komedija dela mimogrede ter daje po- trebnih le nekaj fint, ki spra- vijo ljudi v smeh in je pred- stava že narejena. Jaz imam do komedije nek poseben od- nos in smatram, daje to zelo zahtevno in težko delo, če ho- češ poseči na neko višjo ra- ven, kar sicer velja za vsako predstavo. Bi lahko rekli, da je nek igralec ustvarjen za kome- dijo ali pa mu komedija sploh ne leži? Tuje težko postaviti mejo, kdo je in kdo ni ustvarjen za to zvrst. So igralci, ki so kra- sni v komediji, in oni, ki jim pravimo, da so rojeni trage- di, mislim pa, da če ima igra- lec od vsega začetka možno- sti, da se kali in preverja v eni in drugi zvrsti, lahko postane odličen v kateri koli vlogi. To se da naučiti, privzgojiti. Dru- gače je, če ima igralec od vse- ga začetka v sebi negativne občutke, zadržke, in smatra, da ni za to ali ono zvrst, to pa je zanj težko. Jaz sem imela to srečo, da sem od vsega za- četka igrala različne vloge: v komedijah in v tragedijah ter ostalih zvrsteh in sem zaradi tega lahko srečen človek. Ves ta čas pa so vaše delo ocenjevali gledališki kritiki. So te ocene za vas pomem- bne, obremenjujoče? So pomembne. To, kar nek kritik napiše o predstavi, je dokument, to je pravzaprav vse, kar od predstave ostane, ko gre z odra, pa morda še kakšna fotografija. Glede vsebine kritik pa tole: lahko razumem, daje neka uradna kritika lahko drugačne od ocene publike, me pa iritira, kadar je ocena neke predsta- ve znotraj strokovne kritike povsem diametralna; da isto- časno berem kritiko, ki je predstavi in igralcem naklo- njena, in ono drugo, v kateri ne najdem dobre in spodbud- ne ocene. To bi lahko bila moja zamera naši kritiki. Kri- tike za predstavo Smejči so bile v glavnem dobre, zago- tovo pa je bila Smejči veliko bolje sprejeta pri publiki. V dvajsetletnem delu kot dramska igralka ste imeli priložnost sodelovati z mno- gimi režiserji. Bi katerega izmed njih posebej izposta- vili v dobrem in slabem smi- slu? Če si dolgo v teatru, zago- tovo naletiš tudi na sodelav- ce, ki niso ravno po tvojem okusu, po tvoji meri. Takšen odnos se je potem gotovo poznal na vlogi, ki sem jo igrala, ali pa kar na celi pred- stavi, če je bil razkorak širši. Študij takšne predstave spremlja neka napetost, čas in energija pa se izgubljata tam, kjer se ne bi smela. Raje bom govorila o režiserjih, s kate- rimi sem doslej najraje dela- la. To je v prvi vrsti naš hišni režiser Franci Križaj, s kate- rim sem v tem našem teatru doživela vse hudo in vse le- po, seveda pa tu nikakor ne morem tudi mimo Mileta Ko- runa, ta ima v mojem gleda- liškem življenju poseben pre- dalček. Najbrž veste, da imam v mislih predvsem nje- gov Cankarjev opus, do Can- karja kot pisatelja pa tudi sa- ma čutim posebno in nikoli minljivo ljubezen. Je ljubezen do gledališča oziroma igralski talent v va- ših genih? Ste se že rodili kot igralka? Ne, nihče od mojih sorod- nikov ni bil za to posebej na- darjen. Moram pa povedati, daje bila v naši družini že od ranega otroštva dalje knjiga v ospredju. V zelo skromnih razmerah, v času takoj po vojni, je bil to moj prvi in edi- ni neposredni stik z umetnost- jo. Potem je bil radio, ko smo vsi v družini požirali radijske igre, to so bili za nas pravi družinski praznični večeri, pa nedeljski dopoldnevi. Pozne- je je prišlo na vrsto gledališ- če, pa kino. Otroci smo skrb- no spravljali skupaj tiste di- narje, se odrekali malici, da smo si lahko kupili vstopni- co za gledališko ali filmsko predstavo. Ves čas so me vo- dile le želje, zdrave ambici- je, da se ob prvi priložnosti odmaknem s tega nivoja in stopim po poti, ki me zani- ma, veseli in da ne obstanem le nekje na obrobju. S temi željami in voljo ter trdim de- lom je šlo počasi, uspeh pa le ni izostal. Zato jaz ne dajem nič na usodo. Je vloga, ki si jo srčno že- lite igrati, pa je doslej še ni bilo? Ne, takšne želje nimam, s tem nisem obremenjena, mo- goče zato, ker sem veliko igrala, veliko različnih vlog. Nekdo mi je nekoč rekel, da sem srečen otrok gledališča, ker sem veliko igrala, in to v uspešnih predstavah v obdob- ju, ko je bilo celjsko gleda- lišče v takratnem prostoru v samem zenitu. Moja edina želja je samo igrati, delati za- nimive stvari. So bile vloge, ki jih raje ne bi igrali, pa ste jih mora- li? Tega problema prav ek- stremno nisem nikoli začuti- la, sem pa v praksi res nale- tela na vloge, ki nikakor niso bile po moji meri, pa ne toli- ko vloge same, kot predsta- ve, ki so bile v razkoraku z mojim miselnim vzrocem. Ste si v svoji dolgi karieri kdaj privoščili "luksus", da ste ponujeno vlogo, ki se ni skladala z vašim miselnim vzorcem ali kako drugače, zavrnili? Nikoli nisem bila v polo- žaju, ko bi vlogo odklonila. Sem pa to doživela pri svojih kolegih in moram reči, da so to zelo zapletene stvari, glo- boke stiske, ko igralec goto- vo doživlja težke čase. Pra- viloma si igralec želi čim več igrati, čim več vlog. V kateri fazi ustvarjalne- ga procesa pri študiju neke predstave najbolj uživate? Je to zadnji del, ko se spusti zastor na premieri in ko si rečete: rojena je še ena predstava? Ne, jaz najbolj uživam na samem začetku, na vajah, ko še tuhtamo, iščemo, brskamo po življenju pisatelja in ob- dobju, v katerem se stvar do- gaja. To so zame zelo zani- mive stvari, v katerih se ime- nitno počutim, če je le na va- jah neko normalno vzdu.šje in ni nekega časovnega ali ka- kega drugačnega pritiska na igralce, režiserja in vse osta- j le ustvarjalce. Premiera pa jc zame velika obremenitev, preizkušnja, odgovornost. Po premieri sem praviloma sreč- na in zadovoljna, ne glede na to, kakšna je bila njena ka- snejša pot. Ce si bil pošten pri delu in si naredil vse, kar je v tvoji moči, si pri sebi zado- voljen. Sem pa nezadovoljna, če spoznam, da predstava, za- radi objektivnih ali kakšnih . drugih okoliščin, nima bo- dočnosti. So bile imenitne igre, ko smo odkrili nekaj no- ' vega, ko so bile vloge dobro i narejene, predstava pa je do- ' živela le abonmajske uprizo- ritve, tu in tam še kakšno go- stovanje, potem pa šla z odra t iri v pozabo. Kaj je najhujše, kar se igralcu lahko zgodi na nje- ' govi poklicni poti? Ta hip imam v mislih igral- | ca, ki v nekem svojem ob- dobju naredi imenitno stvar in je deležen odličnih ocen, zaradi katerih si veliko obe- ta, pa se mu potem zgodi - j razlogi za to so lahko sila raz- lični - daje postal pozabljen, vržen na stranski tir. To je po mojem mnenju najhujše, kar se igralcu lahko pripeti. Veliko ste delali tudi izven gledališča, kjer ste zaposle- ni... Prideš v položaj, ko si, ■ kljub nenehnemu pomanjka- nju časa, zaželiš delati še ka- ko drugače in kje drugje, ven- i dar v isti smeri. To je bilo ču- dovito obdobje dela v Grupi j poetici; bili so mnogi projek- vi ti, nastopi, ko smo sodelova- li pri raznih proslavah, po- \ membnejših dogodkih in ob različnih drugih priložnostih, ko so nas povabili. V zad- 1 njem obdobju je na mojo po- | hudo nastalo Gledališče Dva obraza. Tu smo ustvarjalci vseh starosti in izkušenj; ima- mo tudi študenta akademije, pa mlade igralce, sveže moči in obraze. Tako je koncem lanskega leta nastala predsta- va, komedija Maček v žaklu, ki jo je zrežiral Miha Aluje- vič, študent 3. letnika režije na zagrebški akademiji, pred- stava, ki jo je publika krasno ObrazJ žlahtne komedijantke Anice Kumer. Št. 10.-7. marec 1996 REPORTAŽA 20,21 ^,žitkom poseben p institu- priprav- icije? J predsta- i igra treh reh igral- lekst, v lo- jem zelo da bo to 00 z ve- ^ navdu- li kar ne- iznanj za , so vam m nagra- j bi izdvo- ^rado, iz- ido Steri- j nagrada K)leta, za- ev, da sem jasem bi- anja na le- ^edije. Si- n sleherne tiska roke. agodejno zasebnem imenjuje? Inifim, ki liščem? ta sem se lato dvoje le da. Če [ gledališ- velja - po- tora, da se iiješ. Člo- m od ene- iljanja, is- se zgodi, o, potreb- Aogo. Za- ;nju živim loma, po- ide Io v gle- tno ter fi- likrat sem |i^,spro§če- kavbojke in vojvrt med 0 pokosim som mah- isem v hri- 1 Pohorju. )di po goz- ileti. Skrat- in znam v !Či vso kra- a poklicno ali spomi- gotovo ne a včasih v a bom na- 'fi o preob- lehni pezi službo, se 'O prideš v oblečeš za preoblačiš po možno- garderobi preoblečeš 'Pet potem. To stal- ■za igralko ko spite? dobro, so ili zelo mo- Življenjem Sanjam, na "a oder, pa Ustavo ho- da se pred- li mene in ■loč pa sem ^dstava za- ^im deja- <^kamenela ■^ega deja- Jtudirali in l^atero vlo- ^odru poč- ^je so del A AGREŽ Ples ne pozna meja avilIcUl sojo spreleti ¥ plesno skupino Ikarus, trenutno najoilmevnejšo ¥ Avstriji_ Celjanki Kseniji Steblovnik uspeva marsikaj, o čemer drugi le sanjajo. Pred nekaj tedni je diplomirala v amsterdamski šoli za razvoj novega plesa (School for new dance development), kjer je končala tudi specializa- cijo za koreograflranje pred- stav, v začetku februarja pa je v Avstriji opravila uspešno av- dicijo pri plesni skupini Ikarus, trenutno najodmevnejši pri se- vernih sosedih. Pred dnevi je že začela s ple- snim delom, s predstavo za tisoč letnico Avstrije, premiera pa bo v okviru svetovno znanih Wiener Festvvochen, Dunajskih praznič- nih tednov. "Ko sem odhajala v Amster- dam, nisem pričakovala da se bom toliko naučila," mi je povedala pred dnevi, v družinskem stano- vanju v Cankarjevi ulici. "Tam poudarjajo kombinacijo plesa, ra- zuma ter anatomije, odlično poz- navanje lastnega telesa. Velik po- men pripisujejo glasbi, ritmu. Vsakemu študentu se posvetijo posebej, da uspe najti lastno pot." Plesalka Ksenija Steblovnik jo je našla, zato vzpodbudni rezultati. V nizozemsko metropolo je odš- la s solidno pred izobrazbo. S plesanjem je začela kmalu po Šestem rojstnem dnevu, v Celju. Spodbujali sojo starši, začela pa je pri Damirju Zlatarju-Freyu, ki seje po letu dni preselil v Ljub- ljano. Sledila je petletka pri kla- sični balerini Sonji Gorjanc, saj je klasični ples osnova sodobne- ga. Izobraževala seje v celjskem Plesnem Forumu ter na plesnih se- minarjih v Sloveniji, Zagrebu, v Avstriji in Budimpešti. Svoje ple- sno obzorje je širila s temeljitim poznavanjem tehnik, z različnimi prijemi, slogi ter med srečanji z ljudmi različnih plesnih pogledov. Pri nas od plesanja ni mogoče živeti, zato seje najprej odločila za študij na ljubljanski Pedagoš- ki fakulteti. V velikem svetuje se- veda veliko več možnosti, imajo celo plesne fakultete. Ob koncu ljubljanskega študija, v prvi po- lovici leta 1993, seje odločila za izziv iz Amsterdama, kjer je šola- za razvoj novega plesa. Najprej je šla na zahtevno, tridnevno avdi- cijo, kjer so kandidati pokazali vse, kar znajo. Komisija svetov- no znane šole, iz okvira amster- damske Visoke šole za umetnost, je med osemdesetimi kandidati z vseh koncev sveta izbrala dvanajst bodočih plesnih študentov. Med njimi je bila Slovenka Ksenija Steblovnik. V Amsterdamu sta v tistem času začela s plesnim štu- dijem še dva Celjana, ki pa sta ga, iz različnih razlogov, prekinila. Ples kot del življenja "V Amsterdam sem odšla z^to, ker sem si vselej želela, da bi ples postal del mojega življenja. Ho- tela sem se naučiti kar največ." Ni- zozemska metropola je bila ugod- na, cenejša priložnost. Bogata ni- zozemska državaje na kulturnem področju velikodušnejša od evropskih sosed, zato je šolnina za študente izven držav Evropske unije tam cenejša. V mednarodni šoli so zbrani študenti iz vseh mogočih držav. Med Evropejci prevladujejo Bri- tanci, Finci, Nemci in Italijani, iz vzhodnejšega dela Evrope pa sta zaenkrat le dve hrvaški študentki. Največ profesorjev je iz ZDA, Velike Britanije in Italije, doma- čini, Nizozemci, pa so med pro- fesorji ter študenti v manjšini. "V šoli so me v začetku prese- netila drugačna razmerja med štu- denti in profesorji, glede plesa pa neštete različne možnosti. Profe- sorje v bistvu tvoj prijatelj, zato tudi večji uspehi." Med predmet- nikom poudarjajo plesne tehnike, eksploracijo in improvizacijo, ple- sno kompozijo, teorijo plesne zgodovine, kritiko različnih pred- stav ter pripravljanje lastnih ko- reografij. V popoldanskem času so triurne, različne plesne delav- nice, kjer se študenti srečujejo z različnimi izzivi sodobne plesne umetnosti. Zvečer pa so v šoli va- je za posebne plesne predstave, ki jih predstavljajo tudi v gledališ- čih, po Amsterdamu ter v drugih mestih. Predavanja so v angleš- kem jeziku, kije naNizozemskem drugi jezik. Ksenija Steblovnik je zato nizozemščino manj potrebo- vala. Nizozemske jezikovne osno- ve se je naučila v posebnem teča- ju, v šoli pa seje ves čas sporazu- mevala v angleščini. Celjanka na naslovnici "V šoli skušajo plesno poveza- ti ustavarjalce iz različnih držav, so vez med med ustvarjalci sodob- nega plesa." Lani poleti se je, v okviru nizozemsko-fmsko-šved- sko-britanske plesne mreže Era- smus, udeležila polmesečne ple- sne delavnice v Veliki Britaniji, v CHichestru. Iz vsake države, iz ene od plesnih šol, je sodelovalo po pet študentov, ki so izmenjali najrazličnejše zamisli, nato pa us- tvarili skupno plesno predstavo. Ksenija Steblovnik je precej plesala na nizozemskem odru, že prvo leto tudi v Belgiji^ Lani je sodelovala v predstavi Če nosim tvoje čevlje, na mednarodnem gle- dališkem festivalu v Amsterdamu. Nato je v trafiki opazila na naslov- nici nizozemske plesne revije Dans svojo fotografijo, posnetek s festivalske plesne predstave. Bi- laje presenečena, v šoli so bili po- nosni. V Fonteinzaalu pa je no- vembra plesala v triu, v predstavi Med obvladovanjem telesa, v ko- reografiji Angležinje Mie Peza- ro. Lani je bila po plesnih oprav- kih še v domačem Celju, z med- narodnim video plesnim projek- tom Hoja na meji. S prijatelji iz tujine so vključili v projekt naše mesto, plesali pa so pri rimskih izkopaninah, pred arkadami stare grofije ter na kapucinskih stopni- cah. V Amsterdamu, v svetovnem plesnem žarišču, je veliko prido- bila. Pridobilaje s profesorji, je v stiku s profesorji iz ZDA, iz drža- ve, ki v sodobnem plesu prednja- či, ter iz Nemčije in Velike Brita- nije, vodilnima na stari celini. V prostem času si je v mestu ogle- dovala najrazličnejše predstave, saj je za umetnost veliko možno- sti. "Vsak dan jih je toliko, da se včasih težko odločiš." Tudi med petimi plesnimi predstavami na dan lahko izbiraš. Na živahno, svetovljansko me- tropolo seje navezala. "Ni obi- čajno velemesto, v njem se poču- tiš domače. Ljudje so odprti, vse- lej pripravljeni pomagati. Gotovo se bom vrnila, če ne drugače, bom v šoli poučevala v okviru katere izmed plesnih delavnic." V Am- sterdamu je stanovala v najetem stanovanju, v šolo pa seje vozila v vsakem letnem času, kot vsak pravi Nizozemec, z biciklom. Se- verne Benetke, s starinskimi hi- šami ob vodnih kanalih, imajo po- seben čar že za povprečnega turi- sta. Njihove senčne plati niti ni spoznala, občutila. S prijatelji, ki so prišli na obisk iz Slovenije, je spoznavala še dru- ge kraje lepe in privlačne dežele. Slovencem je Nizozemska všeč, Nizozemcem pa Slovenija, dru- gačni svet. Zato Slovenijo razme- roma dobro poznajo. Odlično priporočilo Domov, v Celje, seje vrnila z veliko novega znanja, s prijetni- mi spomini. Študij je trajal dve leti in pol, končala je v rednem roku. V šoli so bili pozorni na njen ko- reografski talent, zato je opravila specializacijo za koreografiranje predstav. "Ksenija Steblovnik je zelo na- darjena, v zadnjih dveh letih seje med svojim delom močno, izra- zito razvila. Že na samem začet- ku študija, leta 1993, je pokazala upoštevanja vredno tehnično zna- nje," piše v priporočilu Rie Hi- gler, direktorice amsterdamske šole za razvoj novega plesa. "Ker je izjemna, strastna ter izrazno močnai plesalka, je razvila tudi lastni občutek za ustvarjalnost. Poglobila je svoj občutek za ko- reografiranje na profesionalni stopnji." Ksenija Steblovnik, ple- sno najbolj izobražena Celjanka, je po značaju skromna, ne hvali se rada, zato veliko izveš iz tak- šnega priporočila. Iz priporočila, ki ga zagotovo ne napišejo vsa- kemu študentu. Diplomirala je tik pred novim letom, nato pa je prišla domov. 7 u živi s starši, ki imajo znano mod- no trgovino Red boogie, v Gos- poski ulici. Kmalu po vrnitvi iz Amsterdama je odšla na avdicijo v Avstrijo, k trenutno najbolj upo- števani plesni skupini Ikarus. Na avdiciji ji je uspelo, dobilaje red- no zaposlitev v Celovcu. Osem- člansko skupino, s plesalci iz raz- ličnih evropskih držav ter plesal- cem iz Venezuele, vodi Zdravko Haderlap, koroški Slovenec. Po premieri, na Dunaju, v okviru Du- najskih prazničnih tednov, sklo- pa mednarodno znanih prireditev ter poznejši turneji, bomo o njej zagotovo precej slišali. "Zelo sem vesela. V tem trenut- ku sem si najbolj želela plesati v plesni skupini ter se tam Še veliko naučiti. V domovino se želim vr- niti z bogatimi izkušnjami." BRANK JERANKO Celjanka na naslovnici nizozemske revije Dans. \ Šf. 10.-7. marec 1996 PISMA BRALCEV Zlati grb za uničeno olcoije? Cinkarna Celje je bila znova tarča zlonamernih in togotnih napadov g. Janeza Črneja, ki se mu je tokrat pridružil tudi g. Ivan Jakop. Zaradi kopice ne- točnosti in insinuacij menimo, da moramo z nasprotnim prika- zom dejstev nastopiti proti za- vajanju javnosti. V letu 1995 je Cinkarna Ce- lje dosegla celo 76 odstotkov višji dobiček kot leto prej, viš- jega pa načrtuje tudi za letošnje leto. Po zaključnem računu je v letu 1995 dosegla 12,3 milijar- de tolarjev prihodkov, kar je za 10 odstotkov več kot leto prej. Proizvodnja titanovega diok- sida (Ti02) ni ekološko sporna, je pa s stališča varovanja okolja zelo zahtevna dejavnost. Žal se je treba strinjati z očitkom, da je v (prvih) letih po zagonu te tovarne zaradi neustrezne po- sadke zagrešila marsikateri eko- loški prekršek, pa tudi ekonom- sko do leta 1979 ni dosegala po- zitivnih efektov. Kasneje je Cin- karni Celje proizvodnjo Ti02 uspelo urediti tako, daje uskla- jena z evropskimi ekološkimi standardi in da ustvarja tudi do- biček. Naravnost groteskno je raz- mišljanje takoimenovane civil- ne družbe o blagodejnih učin- kih združitve obeh Nemčij. Pa- dec berlinskega zidu in razpad Jugoslavije bi namreč lahko bi- la tudi za Cinkarno Celje usod- na, če ne bi že pet let prej priče- la z izredno zahtevnim proce- som racionalizacije, ki gaje za- stavil in spretno vodil ravno g. Marjan Prelec, njen generalni direktor. V ta namen je Cinkar- na Celje kljub recesiji letno vla- gala 8 do 10 milijonov mark, od tega pa 20 do 25 odstotkov v ukrepe za zaščito okolja. V podrobnostih so bili ti ukrepi in učinki naslednji: 1. z ukinitvijo proizvodenj barijevega sulfida in litopona ter prenehanjem praženja piritov in zelene galice so se občutno zmanjšale emisije prahu in S02, hkrati pa nastaja manj trdnih od- padkov; 2. z izgradnjo in obratova- njem čistilne naprave ob proi- zvodnji tiskarskih plošč je pad- la emisija hlapov organskih to- pil daleč pod dopustno vred- nost; 3. s čistilno napravo "Sulfa- cid" je zmanjšana emisija S02 iz kalcinacije titanovega diok- sida za preko 90 %, v celoti pa odstranjuje iz dimnih plinov prah; 4. s postavitvijo tretjega elek- trofiltra seje povečala zaneslji- vost izločanja S03 iz dimnih plinov kalcinacije; 5. uvedba dvostopenjske nev- tralizacije je pocenila proizvod- njo titanovega dioksida, hkrati pa Cinkarna Celje prestreza na- stajajoči C02 in ga utekočinje- nega prodaja; 6. na področju varovzmja vo- da je Cinkarna Celje uredila skladiščenje svežih in odpadnih topil ter olj, uvedla čiščenje od- plak iz proizvodnje grafičnih preparatov in izcednih vod iz odlagališča trdnih odpadkov v Bukovžiak ter zgradila blokad- ni sistem na S-kanalu kot pufer v primeru onesnaženja interne kanalizacijske mreže; 7. v okviru modemizacije pri- prave vode je bil zgrajen nov hladilni stolp ter obnovljena fil- tracija in demineralizacija. V vseh teh letih se ni zgodi- lo, da bi zaposleni 15. v mese- cu ostali brez plač ali da bi bil račun Cinkarne Celje blokiran. Cinkarnarji to poslovno stabil- nost visoiio cenijo in so zato ogorčeni nad neverjetno igno- ranco dela javnosti, ki se ime- nuje civilna družba! Glede trditve, da Cinkarna Celje prikriva ugotovitve medi- cinskih raziskav, je naše vede- nje in odgovor naslednji: v na- šem podjetju imamo invalide, vendar invalidnosti niso posle- dica poklicnih obolenj, ker jih pri nas ni, število bolnikov in bolniški stalež pa ne odstopa od republiških povprečij. Pa še to: pravica do uporabe starega dela Cinkame, kije pre- nesen v lastništvo celjske obči- ne, je omejena na pet let, ne pa na sedemdeset. Za Cinkarno Celje VILIBALD RAZNOŽNIK Kdo je bil prvi predsednik vlade? v nekaterih pismih bralcev našega dnevnega tiska zasledi- mo v zadnjem času zgodovin- sko netočne trditve, daje bil Bo- ris Kidrič predsednik prve slo- venske narodne vlade. To seve- da ne drži. Zakaj? Po razpadu habsburške mo- narhije konec oktobra 1918 je Slovenija dobila svojo narodno vlado, katere predsednik je po- stal Josip vitez Pogačnik. To je bila prva slovenska narodna vla- da. Žal seje obdržala le do sre- dine januarja 1919, ko sojo uki- nili beograjski politični krogi (predsednik vlade Nikola Pašič in njegovi svetovalci). Zgodovina slovenskega naro- da se vendar ni začela šele leta 1941 ali 1945. Treba je le pogledati v zgo- dovinski učbenik za srednje šo- le, kjer dobimo ustrezne podat- ke. Seveda, ne samo v učbeni- ku! Tako poskus nekaterih tova- rišev, da bi z netočnimi zgodo- vinskimi podatki prispevali k ohranitvi Kidričevega spomeni- ka pred Cankarjevim domom v Ljubljani, nima nobene teže. Kidričev spomenik je v da- našnjem času predvsem ideološ- ko sporen, saj je znano, daje bil Boris Kidrič skupaj z Edvardom Kardeljem glavni organizator revolucije na Slovenskem. Večinski del slovenskega na- roda si krvave revolucije ni že- lel, zato danes ne podpira teženj, da bi oba sporna spomenika še naprej ostala na javnem mestu v Ljubljani. Kot dokument nekega obdob- ja v zgodovini slovenskega na- roda naj se prestavita v muzej ali pa v umetnostno galerijo. DANE HRIBERŠEK, Celje Cerkev ločena od televizije Gornji naslov se mi zdi naj- primernejši po gledanju oddaje Parlamentarna križpotja. Odda- ja bi najbolje zamenjala oddajo Pro in icontra, kjer bi lahko bili seznanjeni tudi z mnenjem dru- ge skupine vernikov. V oddaji smo lahko slišali v glavnem mnenja ateistov, ne pa mnenja predstavnikov vere ali ver. Meni se dozdeva, da bi bilo najbolje, da bi kot sogovornik v oddaji najbolj ustrezal pred- stavnik vere ali ločine, katerih člani se sprehajajo po žerjavici in so vajeni ognja. Saj gaje bi- lo čutiti v vsej oddaji Glavni argument proti pouče- vanju o verstvih naj bi bila pre- velika mladost, ko pa so pio- nirčke v predšolski dobi vzga- jali za ateizem, se pa od prisot- nih ni nobeden oglasil in nas- protoval. Zelo sem bi razočaran, ker nisem imel priložnosti sli- šati tudi odgovore vere, ki za- stopa najmanj 91 % prebivalcev RS, da o muslimanih in pravo- slavnih ne govorimo. Cerkev mladine ne podcenju- je, saj podeljuje zakrament Sve- te birme že od 11. leta naprej in jih tudi ustrezno poduči. Gospoda poslanca iz vrst SKD nista bila ustrezna sogo- vornika, lahko pa služita za obrekovanje o prebujanje kleri- kalizma. CIRIL KNEZ, Laško Trinajsta plača na celjski način Mestna občina Celje je za bo- žič razveselila svoje uslužben- ce z nekakšno trinajsto plačo v znesku 50.000,00 tolarjev. Do tod je bilo vse lepo in prav, saj denarja nikoli ne ostaja in bo- žič je vendar eden največjih slo- venskih praznikov. Ta božična pozornost pa je imela dve hudi napaki. Izplača- na je bila namreč v bonih. Te bone pa je bilo mogoče unovči- ti le v Intersparu. S tem se je Mestna občina Celje po eni stra- ni izognila plačilu davkov in prispevkov, po drugi strani pa je očitno neupravičeno dala prednost le najmlajšemu trgov- skemu podjetju v Celju. Celjski mestni trgovci, ki so bili vsesko- zi s potrošniki v dobrem in sla- bem, pa so se obrisali pod no- som. Konec koncev je šlo ven- darle za kakšnih deset milijonov tolarjev, kar ni mačji kašelj. Le kam bomo prišli, če bodo še občine dajale slab vzgled osi- romašenim podjetjem in davko- plačevalcem, če bodo goljufale državo za prispevke ter davke in če bodo favorizirale le neka- tera priviligirana podjetja? Kaj delajo Agencija za plačilni pro- met, nadziranje in informiranje in vsi drugi, ki so zadolženi za preganjanje nezakonitosti ter nelojalne konkurence, da se ne zganejo? Morda so pa enaki gre- šniki, saj vrana vrani oči ne iz- kljuje. MARJAN LAKNER, Celje Varujmo se nenačelnih politikov! Na letnem občnem zboru us- pešnega in aktivnega gasilske-. ga društva na celjskem področ- ju sem bil kot predstavnik Ga- silske zveze presenečen in hkra- ti razočaran nad pripravljenost- jo nekega strankarskega velja- ka, ki je hkrati tudi svetnik ob- činskega sveta, kako pomagati krajevnemu prostovoljnemu ga- silskemu društvu. V svojem pozdravnem nago- voru je namreč dal vse prizna- nje za delo društva in hkrati v nasprotju s tem izrazil misel, da bo slej ko prej potrebno druš- tvo delno profesionalizirati. S to izjavo je z eno potezo izničil vso vrednost prostovoljnega dela članov društva, ki je bilo pove- dano v poročilu in hkrati opor- tunistično nakazal, da se s hi- trimi koraki bliža čas volitev, kar kaže, pa čeprav na račun ne- načelnega zavajanja, s pridom izkoristiti. Takoj mi je postalo jasno, da gre za demagoga, iz plejade tistih politikov, "svetni- kov", ki s figo v žepu podpirajo prostovoljno delo gasilcev v ob- činskih svetih. Ljudje božji, vprašam vas? Na osnovi kakšnih argumentov nam takšen strankarski veljak kar z levo roko soli pamet, la- že, pardon, se spreneveda in nas zavaja, ko namesto podpore in priznanja prostovoljnemu delu članom gasilske organizacije ponuja profesionalizacijo lokal- nega gasilstva, to je tisto zvrst opravljanja lokalne gasilske službe, ki jo finančno ne zmo- rejo mnogo bogatejše države in mesta, da o trgih (v tem prime- ru je šlo za trg) niti ne govori- mo. V takšnih primerih se upra- vičeno vprašamo, ali sc takšni nenačelni veljaki sploh zaveda- jo, koliko stane profesionalno gasilstvo. Ali sploh poznajo kri- terije, ki pogojujejo profesiona- lizacijo gasilstva za določen kraj? Ali se tak politik zaveda, da s takim demagoškim nasto- pom niti malo ne pomaga pro- stovoljnemu gasilstvu? Nas- protno, kot občan, posebno pa "svetnik", izničuje delo in us- pehe prostovoljnih gasilcev v svojem kraju in zavestno ali podzavestno rafinirano in opor- tunistično nabira volilne točke za svoje stranke. Prepričan sem, da je k sreči gasilska organizacija toliko zre- la in nestrankarsko usmerjena, da takšnim demagogom ne bo nasedla. Zato še enkrat opozar- jam! Gasilci, ne nasedajte tak- šnim in podobnim nenačelnim politikom in še naprej spoštujte načelo humanosti, pomagati krajanu v nesreči, ne glede na njegovo strankarsko pripadnost. Zavedajmo se, da smo potrebni krajanom v okolju, v katerem delamo in živimo, ne pa stran- kam, najmanj pa ne posamezni- kom pri tlakovanju njihove po- litične kariere. IVAN PASERO, Celje Oh, te pokojnine! Bolj, ko poslušamo razprav- ljanje o pokojninah, bolj smo upokojenci razočarani. Bil sem rudar v rudniku Tr- bovlje in sicer na odgovornem mestu. V začetku sem imel naj- nižje težko delo, potem pa sem moral delati tečaje za pomočni- kakopača, po enem letu dela za kopača. Po treh letih težkega de- la sem opravil izpit za strelca in vodjo oddelka, zelo odgovorno delo. Delovni pogoji so bili obupni. Delali smo v vodi, ob nevarnosti plinov, rušenju s stropa. In koliko železja je bilo treba preložiti vsak delovni dan! Ko sem začel delati leta 1963, ni bilo nobene malice. Od do- ma smo si nosili kruh in jabolč- nik (če je bil). Do prevoza iz Lo- kavca v Rimske Toplice sem pe- šačil celi 2 uri, ob vsakem vre- menu, še večkrat ob nedeljah. Plača pa je bila slaba. Delal sem 27 polnih let in moja pokojnina je zdaj 86.000 SIT. Od tega je še davek od dohodka in zavaro- vanje. Moj dom je na zelo hri- bovitem terenu, imam 1 ha zem- lje, da sem preživel eno kravo, sem še košnjo moral najeti in vse odslužiti z delom pri kme- tih, tako, da večkrat ni bilo časa za spanje. Ponoči pa v službo. Marsikdo mi je že takrat za- vidal mojo plačo, sedaj pa še bolj pokojnino. Zato sem komu rekel: "Pa pu- sti delo v tovarni in pojdi v ja- mo delat." Odgovor pa je bil: "O, to pa nc. Živ v jamo pa ne, v takšno ncvarno.st." Mladina pa je kar norela iz kmetij v mesta, starše so pustili same, ko bi marsikateri lahko ostal doma na zemlji in še v službo hodil, danes bi mu pa prav prišlo, če bi si kaj živeža doma pripravil, ko so majhne pokojnine. Domačije so propad- le in nima po kaj priti domov, da bi kaj dobil za preživetje. Jaz sem pa ohranil svoj dom in mi ni žal. Najnižja rudarska pokojnina bi morala biti vsaj še enkrat viš- ja. Najnižja delavska pokojnina za polna leta pa bi morala zna- šati vsaj 70 do 80 tisoč tolarjev. Pa naj poslancem vzamejo! JAKOB KNEZ, Rimske Toplice Sivi panterji še živijo Sivi panterji (brezzobi po ne- katerih, razpadli po drugih) smo še vedno na slovenskem prizo- rišču. Tu smo in trudimo se po svojih močeh odgovoriti na vprašanja, ki tarejo upokojen- sko populacijo. Daleč od tega smo, da bi se delali pomembne. Toda smo tu- di daleč od tega, da bi bili ne- pomembni. Slovenske združba ima tu babice in dedke, ki so pri- jazni, razumevajoči in tudi sit- ni. In prav to, sitni, znamo po- stati tudi Sivi panterji. - Prostovoljci smo in radi bi ponesli umirjenost vsem, ki so •ostareli, ki so potrebni pomoči. Ni pomembno, kam nas huma- nisti uvrščajo, pomembno pa je, kaj zmoremo in znamo naredi- ti. To niso velike javne izjave, to niso pomembna dogajanja, to so drobne stvari in tu smo mi. Sivi panterji. In te drobne stva- ri potrebuje starostnik. BORIS BERCE, Ljubljana Krvodajalska akcija Puščobno in mrzlo zimsko ju- tro seje v četrtek, 22. februar- ja, prevesilo v krasen sončen zimski dan. Kulturni dom v Gorici pri Slivnici je ponovno odprl vrata krvodajalski akciji, ki je bila v petih letih sedma zapovrstjo. Lani smo to humano dejanje po- pestrili še z zakusko na samem kraju dogajanja. Mnogo nam pomeni, da te ljudi pobliže spoznamo in verjetno tudi njim urice druženja niso odveč, saj kar radi posede in kakšno reče- jo. Letos smo imeli kar nekaj te- žav s prostorom - kulturni dom je namreč skoraj prazen in kar prevelik, da bi se našli primerni prostori. Rešitev smo našli z gospodom predsednikom KS še pravočasno, zdaj lahko upamo samo, da uslužbenke transfuzio- loške službe niso pri nas stak- nile prehlada, saj jih je mrzel piš ob vsakokratnem odpiranju vrat spomnil, da letos le ni tako, kot je bilo v prejšnjih letih. Vrata pa so se tokrat odprla večkrat kot kdajkoli doslej. Čez devet- deset krvodajalcev je prišlo in petinosemdeset od teh jih je kri tudi darovalo. Še posebej smo bili veseli, ko smo med prvimi udeleženci akcije ponovno za- gledali g. Franca Romiha, kije tokrat daroval kri že stoosmič. Res dober zgled. Nekaj daroval- cev je prišlo tudi izven KS, če- sar smo še posebej veseli. Akcija, kot je bila ta, izbriše vse skrbi in porabljene ure in nam da novih moči. Kulturni dom pa je ob druženju pleme- nitih ljudi, kar krvodajalci p gotovo so, mnogo prijetnejS toplejši. Iskrena hvala vsem, ki str akcije udeležili, kakorkoli magali pri organizaciji, iskr hvala pa tudi g. Leskovšku dar. I 001^ Gorica pri Slivnj ¥ftiTOžiij Šentjurčani smo užaljeni v tretjem TV dnevniku meddržavni košarkarski teki med Slovenijo in Madžarsko novinar športnega uredništi naš kraj Šentjur prekrstil v Sej jugert. Motiti seje človeško, toda| daje do te napake prišlo in j zanjo nihče ni opravičil, karp meni, da na TV še niso sliši za naš kraj, mnoge krajane Šeii jurja resnično žali. IVAN RAV Šent^ Je osebno obvestilo prekršek? želim opisati dogodek, kij mi je zgodil 21. februarja. Bi tvo tega dogodka pa je nel rektno delo žalske policije. Tega dne ob 22.30 uri, smo že spali, sem zaslišal mol no pokanje po radiatorjih. H tro sem šel pogledat v kotlarn Elektrike ni bilo, uhajal pa gost črn dim, zato se ni mog točno ugotoviti, kaj sploh j Ker vodi telefonska napeljal skozi kotlarno, je bil telefon pfi kinjen. Sin jesedel v avto in sci peljal v Žalec obvestiti gasih Gasilci so ga napotili na po cijsko postajo, da prijavi pož Dežurni žalske policije ga najprej vprašal, zakaj nismo o vestili oziroma prijavili telefo sko, nakar mu je razložil, dal lefon ne dela. Zakaj nismo šli sosedu, zakaj nismo šli k Min< vi Zabukovica, zakaj nismo p klicali domačih gasilcev, spraševal. Odgovo[il mu je, i porabiš več časa za iskanje J lefona, kot da se zapelješ v Ž lec, za kar porabiš dobrih 5 r nut. Dežurni policist je sprašev če se splača poklicati gasilce prižgati sireno. Sin mu je odg voril, da to mora vedeti sam. kar naprej je spraševal, kaj g( in zakaj se kadi. Sinu je bilo ga dovolj, saj je vse skupaj ti jalo kar precej časa in mu je c jal, da kjer je dim je tudi og( in če misli pomagati, naj pon ga. Tako je zapustil policijo odšel nazaj h gasilcem, kjer bilo že pripravljeno vozilo za I tro reševanje in so se takoj o peljali na kraj požara. Za tem prišla tudi policija in se začu( la, da so gasilci že na kraju p žara. Sam sem že pred prihode gasilcev s svojimi aparati ogc delno pogasil. Policija je še vedno sprašev la, zakaj nismo poklicali tel fonsko, zakaj smo jih obvesi osebno. Zanima me in sprašujem ! če je to prekršek, da obvestiš g silce oziroma policijo osebn Zanima me tudi, koliko lahi zgori in se naredi škode v čai ko se prerekaš in dogovarjai policijo? Obenem pa se Gasi Isker društvu Žalec zahvaljujemo takojšnjo pomoč, posebno gospodu Francu Naraksu. MIHAEL ZAPUŠE Gri Pojasnilo v Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih av- torjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslo- vom. Če je mogoče, pripišite tu- di telefonsko številko, kamor vas lahko po potrebi pokli- čemo. Pismo ne sme prese- gati 45 tipkanih vrstic. Dalj- ša pisma bomo v uredništvu krajšali tako, da ne bo priza- det smisel sporočila. Po zakonu o javnih glasi- lih so uredništva dolžna ob- javiti le odgovor na objav- ljeno informacijo ter popra- vek objavljene informacije, s katero sta prizadeta pravi- ca ali interes pisca, o ostalih pismih pa se odloča v skla- du z uredniško politiko. it. 10. - 7. mar— 1990 ?3 VRTILJAK EIN60SPIL SPOROČA... jobro jutro! Recimo, da se prvi zvončki že trudijo na plan in da seje ^mlad odločila, da bo pričela opozarjati nase. Pomlad pa g... saj veste. Pomlad je predvsem čas zaljubljenih, kar po- ceni, daje sedaj Čas. in nikar ne Čakajte na maj! Skratka: pišite še, malce pazite na cveke v šoli in bodite pozorni: tako toplo, da bi svojo potencialno ljubezen pova- 0 na sladoled ali na limonado, pri nas namreč še vseeno ni! Bolj vam svetujem povabilo v kino! Naj bo uspešno in lepo! RINGO ŠPIL Moški mojega življenja Prišla sem v dvorano in zagledala njega. Zaljubila sem se, ko me je prvič po- gledal s svojimi lepimi rja- vimi očmi. S svojim pogle- dom mi je prebodel srce. V začetku nisem vedela, da ima punco in zame so bi- la problem le njegova leta in seveda to, daje moj učitelj. Minila je zima, prišla je pomlad in nato poleme po- čitnice. To so bile prve po- čitnice, katerih si nisem že- lela. Nisem ga videla zelo dolgo in takrat sem spozna- la, da sem našla princa svo- jih sanj. Spoznala sem njegovo punco in ugotovila, dani za najino ljubezen nobenih možnosti. Letos sem na morju in on je tukaj seveda s svojo pun- co. Nanjo bi morala biti lju- bosumna, pa nisem. Jaz jokam, ona pa brez- skrbno leži v njegovem ob- jemu. Menije z njim dovo- ljeno le zaljubljeno spogle- dovanje. URŠA Na pomoč! Cigareta! Velikokrat slišim besedo ci- gareta. Takrat se kar stresem, saj mi pred oči stopijo same ne- prijetnosti. Kaj je tako privlač- nega v cigareti, iz katere pri- laja tako neprijeten vonj? ^orda hrepenenje po zgodnji odraslosti ali pogumu? "Nikoli K prižgite prve cigarete!" nam Tjvavijo. Je prav zaradi teh opo- avil toliko novih kadilcev? In a je še eno vprašanje. Je od- govor na to res samo radoved- nost? Ne. Odgovorov je veli- ko. Ampak, nobeden ni po- vsem pravilen. V nas, mladost- nikih, je toliko različnih last- nosti, da si tega še predstavlja- ti ne moremo. Za nekatere še sami ne vemo, da obstajajo. Pri nekaterih pridejo na dan ravno takrat, ko se odločajo ali bodo kadili ali ne. So pa tudi takšni, ki so zelo dobro seznanjeni s cigareto in njenimi posledica- mi, pa jih kljub temu radoved-. nost zapelje na kriva pota. Mi- slim, da so videti ti najstniki - kadilci še manj odrasli kot os- tali ljudje. S tem prav gotovo izdajajo svojo nepremišljeno potezo v življenju. Torej nima- jo radi svojega dragocenega zdravja. Temu, da nekdo priž- ge cigareto,*jaz ne bi rekel po- gum. Ustreči hoče nekomu, ki ga pozna, ki mu zaupa - ustre- či hoče PRIJATELJU. Lahko je pisati o nečem, česar ne do- živiš. Težje je to storiti. Vsak doživi tudi tisto, za kar misli, da nikoli ne bo. Je trenutek, ko postane drugačen, tuj človek. Njegovo življenje ne teče več dalje tako lahkotno kot naše. Za trenutek občuti, da svetu ni potreben, da mu je v napoto. Prav takrat spozna, da tega ne bi smel storiti. Toda pot nazaj ne bo prav lahka; polna bo no- vih spoznanj, novih izkušenj in novih odrekanj. Zaželimo mu vso srečo. Morda bo prav on pomagal nam... Naj zaključim svoje razmiš- ljanje. Ne bodite odrasli s ci- gareto, temveč s svojo pamet- jo. Ne držite se VEDNO prego- vora: "Če ti kdo kaj ponudi, to sprejmi!" Bodite zdravi in krepite si zdravje, kajti samo s premiš- ljenim dejanjem boste lahko zakorakali v lepše, zdravo živ- ljenje. . VOJKO VALENČAK, 8. r OŠ Bistrica ob Sotli Braslov in Če Stari ljudje so prepričani, da ima čisto vsak delček narave svojo zgodbo. Bučni potoki, ki neusmiljeno brusijo prod in pe- sek, strme gore, ki se mogoč- no dvigajo k nebu, jezen veter, ki se poigrava s cvetovi in se nam vpleta med lase ter dreve- sa, ki nepremično zrejo pred- se. Če se sprehajaš po naravi in se z mislimi začneš pogovar- jati s stoletnimi, lahko iz sto- kanja njihovih vej, šumenja njihovih listov, izveš neverjet- ne dogodivščine. Moj dedek je zelo globoko čutil z naravo in njemu je na kresni večer razodela tole zgodbo... Nekoč, pred davnimi časi, so živeli trije telebanasti velika- ni. Enemu je bilo ime Braslov, imel pa je prijateljico Če, s ka- tero sta se zelo dobro razume- la. Velikokrat sta se dobivala na bratovem posestvu Mozir- je, kjer so skupaj pekli vole ali pa so si gasili žejo v reki Savi- nji, kar je imelo trajne posle- dice, saj so bili Savinjčani po- tem tri dni brez vode. Tako je bilo tudi nekega dne, ko so se zopet zbrali. Braslov je prinesel svoji prijateljici naj- lepši šopek, kar ji gaje lahko nabral. Toda tudi njegov brat Dobrovji gaje prinesel in za- čeli so se prepirati. Dobrov je začel: "Moj šopek je lepši od tvojega; natrgal sem ji ga pri Raduhi, kjer rastejo najboljše in najkvalitetnejše smreke da- leč naokoli!" Braslov se začne krohotati in posmehljivo reče: "Ti imaš samo smreke, med mojimi so pa še celo lipe, ki s svojimi cvetovi omamijo prav vsako dekle!" "Ni res!" zaro- banti drugi. "Med mojimi smrekami je celo hiša, ki je ti nimaš!" Braslov je ves jezen skočil na bratovo stopalo in ta je od bolečine tako zakrulil, da seje slišalo prek devetih gora in devetih voda. Začel seje hud dvoboj, saj niti eden niti drugi ni hotel popustiti. Na koncu se je Dobrovo ponudila prilož- nost; zgrabil je za puško in us- trelil, da se je zakadilo kilome- tre daleč. Ko se razkadi, Do- brov presenečeno pogleda. Pred njim je stal jezen Braslov obraz. "Ali nisi mrtev?" v na- glici izjavi Dobrov. "Tepec te- lebanasti, od kdaj pa mrtveci govorijo!?" "Se pravi, da ti ni- si mrtev in če nisi mrtev, zago- tovo sanjam. Ne, ne... Bolj ver- jetno bo, da se mi blede." "Te- pec telebanasti, zgrešil si, kaj pa drugega!" "Dobrov bledo pogleda: "In če sem zgrešil te- be... koga potem nisem zgre- šil?" "Tepec, koga bi pa moral zadeti, če ne mene?" "Če!" "Kaj če?" "Če sem... zadel!" Braslov se obrne, pogleda in res... tam je, na tleh, čisto sa- ma ležala njegova Če. "Če?! Vstani; sedaj ni čas za hece!" Ona pa nič. Bila je mrtva. Bra- slov zavpije: "9999 tepcev te- lebanastih, si pa res tebec! Mo- ja Če, ubil si mojo Če!!!" "Saj bo razumela," mu odvrne dru- gi. "Razumela?! Razumela bo?! Si pa res tepec telebana- sti! Mrtva je, mar ne ra/umeš*.'" se razjoče Braslov. "Pa kaj naj sedaj; kar je, je!" "(J)najc bila že skoraj moja bodoča teleban- ka. Povem ti, da mi boš zii to še drago plačal, tepec teleba- nasti!" In spet sta se stepla. D(v brov je prepovedal Braslovu, da še kdaj zaide na njegovo ozemlje in tako sta se razšla. Toda nič ni pomagalo. Nič na svetu ni moglo spremeniti tistega, kar seje zgodilo. Bra- slov je bil žalosten. Jokal je in jokal in spet jokal, da so nje- gove solze tekle v potokih. Ta- ko je nastalo jezero. Ko seje nekega dne spreha- jal po Žovneku, je zagledal ko- čijo, iz katere je izstopila kra- Ijična. Takoj seje zatelebanil vanjo, saj je bila prelepa. Doma je skoval načrte, ka- ko jo bo odnesel in v mislih si je slikal bratov nevoščljivi po- gled, ko jo bo prinesel poka- zat. Čez nekaj dni je bil Braslov čisto obupan. Njegovi načrti, upi, vsi njegovi poskusi so bili zaman; kraljične ni dobil. Ce- lo tisto z uspavalnim praškorri ni vžgalo. Verjetno si mislite, daje bil nesposobnež. Ne, ne. Le kako bi mogel uspeti, ko pa je grad straži I njegov najbolj telebanasti sovražnik, Dobrov. Dobrov, za katerega bi lahko porabili na tone praška, pa bi ostal buden. Da, res je imel smolo. Naslednji večer, ko je Bra- slov ravno jedel, se k njemu prikrade mladenič in velikanu na skrivaj pomaga pojesti ve- čerjo. Teleban to kmalu opazi, ga zgrabi za ušesa in fantje nje- gov. "Zdaj me pa poslušaj, ti predrznež! Kako si upaš jesti mojo hrano, tepec palčkasti?!" ga nahruli požeruh. "B-b-b-i-1 s-e-e-e-m t-t-a-k-k-o l-l-l-a-č- č-e-n, p-p-a sem m-m-i-s-l-i-i- I..." "Ne briga me, kaj si si mi- slil, tole boš moral odslužiti!" "A-a-a-m-p-a-k-k..." poskuša mladenič. Braslov ga prekine in telebansko veselo nadalju- je: "Že vem. Zame boš ukra- del kraljično. Pri malih vratih, ki jih ne bo nihče stražil, ker bodo zaradi praška vsi sladko spali, se boš izmuznil noter in mi jo prinesel. Vendar bodi previden; velika vrata bodo na- mreč zastražena. Straži jih ve- lik teleban; tak, kakršen sem jaz, razumeš?" Tako sta se dogovorila in ob prvem svitu seje mladenič us- pešno izmuznil v Žovneški grad. Hodil je iz sobane v sobano, eno bolj mogočno od druge in si ogledoval žametno pohištvo ter porcelan v skrbno izrezlja- nih omarah. Ostala je še samo ena soba; kraljičina. Odprl je mogočna vrata, ki so zaškripa- la, da je odmevalo po celem gradu, lam je, v kotu sobe, na postelji ležala kraljična. Njena lepota ga je takoj prevzela in odločil seje, dajo bo telebanu za vselej zagodel. Čez majhna vrata je velika- nu zaklical, naj se pripravi, ker bo princeso kmalu prinesel. Ker pa je bil velikan desetkrat večji od vrat, ga ni dobro sli- šal. Glavo je prislonil k vratom in preden bi trenil, je mladenič skočil v njegovo uho in ga za- čel zbadati, daje velikan ska- kal in krulil od bolečin. Kma- lu mu je prekipelo in fanta je iz ušesa z^čel vleči za noge, a... mladenič je bil bolj zvit in ga je pičil v prst, skočil nazaj ter zabrusil velikanu: "Umazanec telebanasti! Verjetno si že 999 dni nisi umil ušes!" Sabljo je zapičil še bolj v meso, da je Braslov javknil in nadaljeval: "Zdaj me pa poslušaj, zver zve- rinska! Če se mi takoj pobereš izpred oči, zlezem ven iz tvoje smrdljive votline, drugače pa lahko s plesom nadaljujeva, ker ti gredo plesni koraki kar do- bro od nog." "Velikan seje us- trašil in obljubil vse, samo da se ga reši. Tako je srečno od- nesel pete. Mladenič seje poročil s kra- lj ično, ker je ta skupaj z ostali- mi spremljala zadnjih pet mi- nut ušesnega boja. Tako sta srečno živela do konca svojih dni. Kraj, kjer sta večino časa prebivala velikan BRASLOV in njegova velikanka ČE, so vaščani poimenovali BRASLOVČE, prav tako pa tudi jezero, kije nastalo zaradi velikanovih solz. Tam, kjer so pokopali DOBROVA, je na- stalo hribovje DOBROVLJE, kot se imenuje še danes. In kaj je bilo z Braslovom? Le kdo ve; verjetno kje za devetimi gorami in devetimi vodami telebanti naokoli in se drži za ušesa. Zato dobro prisluhnite nara- vi. Mogoče bo tudi vam izdala kakšno zgodbo. BARBARA VEK, 8. a OŠ BRASLOVČE Kaj si želim od staršev? -Da bi se starša posvetila mojim problemom. -Da bi se v družini manj kregali. -Da bi kmalu dozidali hišo in se preselili iz bloka. -Da bi ati napravil šoferski izpit in nato kupil avto "petko". -Da me ne bi kar naprej priganjali k učenju. -Da bi imeli čas za družabne igre, šport, sprehode. -Da bi bili več časa skupaj. -Da bi me peljali v kino. -Da bi dobila bratca. -Da bi se vedno tako razumeli kot sedaj. -Da bi z očetom preživeli več časa skupaj. -Da bi si oči poiskal prijateljico, ki bi bila nam otrokom nova mamica, saj nam je umrla. -Da bi imela več časa za pogovor. -Da bi mi mamica pomagala pri učenju. -Da bi si starši vzeli čas tudi tudi zame, ne samo za mlaj- šo sestro in bratca. -Da bi imela boljše službe. -Da bi bila oba večkrat do- ma. -Da me ne bi kar naprej nad- zorovala. Petošolci OŠ Šempeter Uredili člani literamega krožka Marjanu... Ljubezen - to sva jaz in ti. Neskončnosti sta najini srečni senci sedanjosti. Gledaš me in nežno mi zašepetaš, kako zelo me rad imaš... Ko vidim tvoj nasmeh, bi poletela s tabo tja, kjer si mi prvič rekel, da vse sem ti. Takrat, enkrat, a za vedno, si ukradel mi srce, in mi podaril svojega. Kot dva žarka sva, ki lovita svoje sijaje. Kot dve različni ptici, toda vsaka poje isto pesem! "Nepozabi me!" ti pišem v pismu, saj vendar veš, daJjubim te, da tvoj pogled pomeni mi vse!" Toda, ti odšel si tiho brez besed in urno brez slovesa. Podrl si mu upanje, moje sanje, ki bile nekoč so najine. Porušil si vse... Joče zdaj tvoja mala Natali. Prosi boga, naj ji vrne, kar pripada ji! Naj ji vrne njega - saj le ob nJem lahko diha, poje in lahko živi. In prišel nazaj si ti - ker te ljubi tvoja Natali. Obrisal si mi solze z lic in nežno me poljubil. Ob meni si... Gledaš me in nežno spet zašepetaš, kako zelo me rad imaš. RIBA N«&M Prijateljica Z njo sem preživela že zelo veliko^ časa in ga verjetno še bom. Že v vrtcu sva se družili, nato sva imeli malo odmora, se- daj pa,-ko prideva skupaj, ne moreva več narazen. Polne ustnice in dolgi lasje so najlepša stvar na njej. Ustni- ce so kot ustvarjene za filmsko igralko, na katero se fantje kar lepijo. In zato ima tudi ona ve- liko občudovalcev. Njen ljubek obrazek krasi velik nos z veli- kima nosnicama. Ti dve jo zelo motita; zaradi njiju se obdolžu- je. daje grda. Po značaju je ze- lo prijetno dekle, razen če ji ho- češ razložiti neko stvar, o kateri je ona zelo trdno prepričana, da ima prav. Pa še nekaj. Zelo do- brosrčna oseba je. Pomagala ti bo v težavah, iz katerih sam ne najdeš izhoda. Če jo srečate, se ji lepo na- smehnite in jo pozdravite, saj ji to zelo veliko pomeni. Na kon- cu vam povem, da se zna zelo dobro pretvarjati tam, kjer je to potrebno, saj hodi k dramski skupini. Je vesele narave in ho- di na našo šolo. ANA KRIČEJ. 7. b OŠ ŠEMPETER V S. D. Sf. 10.-7. marec 1996 • v gostilni Romih v Ver- petah sta v sredo zvečer dva gosta poskrbela za predstavo, v kateri je bila zasedba vlog sila zgrešena. Stepla sta se oče in sin, oba domačina, ki kakšnega burnega aplavza nista po- žela. • V četrtek zvečer so po- klicali iz Štor, kjer naj bi z noži v rokah drug drugega lovila zakonca Lojz in Lojzka. Policisti so ju umi- rili, čez eno uro pa spet pri- šli, spet obveščeni, da je za- deva z noži zares nevarna. In so spet ugotovili, da sta zakonska soimenjaka pija- na, da sta za pijačo zapra- vila že dobršen del pokoj- nine, noži pa so bili lepo in varno spravljeni v kuhinj- skem predalu. • Hvaležnost pa taka! Voznik rešilca je v petek ob 4.55 uri zjutraj na polikli- niko pripeljal pijanega Iva- na Š., ta pa mu je uslugo poplačal tako, da ga je naz- merjal in ga napadel z vse- mi štirimi. • v Roški uli«i ima Rad- milo svojo garažo za avto, tam pa sta ga 1. marca do- poldne pričakala in prese- netila Stanislav P. in Peter H. Radmilo je bil tepen. • v petek zvečer je bil te- pen tudi Vinko, ki očitno nima pravega soseda. So- sed Jože P. mu je z učinko- vitim direktom v hipu zbil tri zobe. • V soboto popoldne pa je na policijo klical gospod s Trubarjeve 20, ki ga je živ- ciral ropot vibracijskega stroja. Ropot je prihajal iz pritličja, kjer je Boris Č. prenavljal svoje stanova- nje. Ker je vznemirjeni go- spod sosed zahteval poli- cijsko intervencijo, se je to tudi zgodilo. Malo več po- trpežljivosti in medsosed- skega razumevanja bi prav nič ne škodilo, kajne? M.A. Deskar brez deske v sredo, 28. februarja do- poldne, je neznani storilec ukradel snowboard znamke golster, vijolično-bele kombi- nacije, ki ga je lastnik odložil v predprostoru hotela Planja na Rogli. Gregor B. iz Mozirja je s tem oškodovan za okoli 50 ti- soč tolarjev. Kompresor iz pekarne v času od 29. januarja do 16. februarja je nekdo vlomil v za- puščene prostore pekarne Klasje na Starem trgu v Vele- nju. Prisvojil si je kompresor Trudbenik, vreden približno 95 tisoč tolarjev. Ukradeno orodje v času od petka do pone- deljka je nekdo vlomil v skla- diščne prostore Stanovanjske- ga podjetja Velenje. Delavci pogrešajo dve udarni kladivi hilti, udarno pištolo za izstre- Ijevanje žebljev v beton in dvoje cevnih klešč. Gmotna škoda znaša približno 500 ti- soč tolarjev. Vlom v skladišče V noči na 28. februar je nez- nani storilec vlomil v skladišče podjetja Metal, p.e. v Štorah. Ukradel je pet parov zaščitnih delovnih čevljev, 6 rezalk Co- met in lepilo cianokol. Skupna gmotna škoda znaša okoli 40 tisoč tolarjev. Spet Toko V noči na 2. marec je nekdo spet vlomil v izložbo prodajal- ne Toko na Glavnem trgu v Celju. Ukradel je usnjeno mo- ško jakno, ki je bila na ogled na lesenem stojalu. Podjetje Toko iz Domžal je oškodovano za približno 100 tisoč tolarjev. Splezal v kiosk v noči na 1. marec je bilo vlomljeno v kiosk Dela v Sta- netovi ulici v Celju. Neznani storilec je najprej s kovinskih mrežastih vrat odtrgal klju- čavnico obešanko ter potisnil pomično steklo na prodajni odprtini in skoznjo splezal v notranjost kioska. Ukradel je 10 kartonov različnih vrst ci- garet in povzročil za okoli 500 tisoč tolarjev gmotne škode. Tat v izložbi v noči na 29. februar je nez- nani zmikavt vlomil v izložbo prodajalne Toko na Glavnem tr^u V Celju. Ukradel jejcov^ ček, usnjeno moško jakno, manjšo torbico, denarnico in dve moški srajci. Skupna gmotna škoda znaša 120 tisoč tolarjev. Vlom v kiosk in bife Neznani storilec je v noči na 1. marec vlomil v kiosk za hi- tro pripravljanje hrane na Ljubljanski cesti v Celju, pri Srednji frizerski, tekstilni, strojni in prometni šoli. V kio- sku ga ni zamikala hrana, am- pak je ukradel radiokasetofon philips. Potem je vlomil še v bife, ki je v sklopu omenjene šole, kjer je iz predala mize ukradel 10 tisoč tolarjev. Last- nik Nehad M. iz Celja je oško- dovan za okoli 50 tisoč to- larjev. Popoldansifi seics pod icontrolo Kriminalisti nadaljujejo naUzor nad prostitucijo - Živahno tudi v naših hotelih Koncem minulega leta so se v slovenski policiji organizira- no lotili tudi prostitucije, ki pri nas (še) ni legalizirana de- javnost, predvsem pa je polici- stom oziroma kriminalistom v interesu stopiti na prste števil- nim zvodnikom in posredni- kom pri prostituciji, torej sto- rilcem kaznivih dejanj, ki svo- jo »delovno silo« praviloma grdo izkoriščajo. Da je prostitucija v zadnjih petih letih v živahnem razcve- tu tudi na našem območju, je dejstvo, ki terja učinkovito ukrepanje. Kriminalisti UNZ Celje so prvo takšno akcijo iz- vedli že proti koncu lanskega leta, ko so odkrili kar nekaj skrbno skritih zasebnih pro- storov, kjer se je odvijala pro- stitucija, prejšnji teden pa so to dejavnost preverjali v jav- nih objektih in se za začetek ustavili v hotelih v Celju. Bilo je v četrtek dopoldne pred enim izmed hotelov v me- stu, ko sta se iz Hrastnika, kjer živita, tja pripeljali dve prosti- tutki, ki ju je že čakal njim »delodajalec«. Poseben poznavni znak je bil potreb^ da sta se ženski potem srečali dvema moškima, naročnikohl uslug. In plačilo vnaprej:! tisoč tolarjev za 45 minut sli kega opravila. Da pa bi zadm ne bila na očeh morebittt nadležnih opazovalcev, ženski oba moška napotil drugo nadstropje hotela in ma naročili, naj tam počaka sami pa sta pri receptorju i jeli vsaka svojo sobo za ti dnevni počitek. V sobah sta jima potem pridružila moš| a kaj, ko je sledilo neprijef presenečenje in soočenje s h minalisti. Ti so napisali kaz( ske ovadbe za zvodništvo posredovanje pri prostitu< ter prijavo o storjenem prel šku. Ena od obeh prostitutk, se ukvarja tudi s posredot njem pri prostituciji in zv< ništvom, je žena posredn pri četrtkovem dopoldansk poslu, ki bo dobil svoj epi na sodišču oziroma pri sod ku za prekrške. MARJELA AGR UKRADENI AVTOMOBIli Kaže, da je spet v polnem razmahu trgovina z ukradeni- mi avtomobili. Tako je v fe- bruarju neznani storilec odpe- ljal v neznano rabljen lahki avtomobilski priklopnik, ki je stal pri trgovini Avto kvik na Šlandrovem trgu v Žalcu. Lastnik Robert D. je oškodo- van za okoli 90 tisoč tolarjev. Prvega marca zvečer je nek- do ukradel osebni avtomobil mercedes benz 200E, črne bar- ve, z reg. št. CE C6-302. V vo- zilu je bila večja vsota denarja in mobitel, parkirano pa je bi- lo pri poslovnih objektih na Grevenbrojski ulici v Celju. Lastnik Martin H. iz Sopote je oškodovan za približno 4 mili- jone 500 tisoč tolarjev. V noči na 3. marec je nekdo odpeljal neznano kam osebni avtomobil VW golf JXD, bele barve, z reg. št. CE A4-671. Avtomobil je bil parkiran na Nušičevi ulici v Celju. Lastnik Miroslav B. iz Celja je oškodo- van za okoli milijon 200 tisoč' tolarjev. V noči na 3. marec je bil na parkirišču v Škapinovi ulici v Celju ukraden osebni avtom« bil VW golf, z reg. št. TZ 075 FA. Neznani storilec se je vozilom peljal do Oblakot ulice, tam pa trčil v drevo. P( škodovano vozilo je pustil i kraju trčenja. Husein H. iz C Ija je oškodovan za okoli 5( tisoč tolarjev. V noči na nedeljo je neznaijj storilec poskušal ukrasti ti volkswagnove golfe. Trudil 9 je na Škapjinovi, Brodarjevi n Tkalski ulici v Celju, a očitn| brez pravega uspeha. Je pa nj vsakem vozilu povzročil zi okoli 10 tisoč tolarjev škode. Minulo nedeljo zvečer ^ nekdo ukradel osebno vozil unis golf JX, rdeče barve, reg. št. CE G3-720. Avtomob je stal na parkirišču na Iršičei ulici v Celju. Lastnica vozili Tjaša Č. iz Celja, je oškodovJ na za približno 750 tisoč U larjev. AVTOVLOMI Na parkirišču ZKZ V Mo- zirju je neznani storilec, v to- rek 27. februarja, vlomil v ka- bino tovornega avtomobila mercedes, last Pavla P. V vozi- lu je odmontiral radio kaseto- fon blaupunkt in lastnika oškodoval za okoli 45 tisoč to- larjev. V noči na 28. februar je nek- do razbil steklo na treh oseb- nih avtomobilih, parkiranih na območju Celja. V Zagajško- vi ulici je vlomil v avtomobil zastava jugo, ukradel pa pre- nosni telefonski aparat (mobi- tel) kerifon in Lidijo G. oško- doval za okoli 250 tisoč to- larjev. Na območju stanovanjske soseske Pod kostanji je nekdo vlomil v osebni avtomobil seat ibiza. Ukradel je radio kaseto- fon blaupunkt in 10 metrov te- lefonskega kabla. Lastnik Mi- lan Š. je oškodovan za približ- no 50 tisoč tolarjev. Nekdo je vlomil tudi v oseb- ni avtomobil citroen AX, par- kiran na Kraigherjevi ulici. Storilec je ukradel večje števi- lo reklamnih keramičnih svinčnikov in vžigalnikov z natisnjenim imenom Center Lava. Ukrasti je hotel tudi av- toradio, a je bil za to premalo spreten, ga je pa precej poško- doval. Lastnici Tatjani L. je povzročil za okoli 40 tisoč to- larjev gmotne škode. V noči na četrtek je neznani storilec v Gornjem Gradu vlo- mil v osebni avtomobil zastava jugo. Ukradel je avtoradio so- ny in Roberta B. oškodoval za okoli 30 tisoč tolarjev. Na Trubarjevi ulici v Celju je neznani storilec vlomil v osebno vozilo, ki ga je uprav- ljala Rozalija K. in iz njega ukradel zdravniško torbo z zdravili in zdravniško opremo v skupni vrednosti približno 60 tisoč tolarjev. V noči na 1. marec je bilo vlomljeno v osebni avtomobil zastava jugo, parkiran v Voj- kovi ulici v-Celju. Ukradel je radiokasetofon blaupunkt, dva zvočnika, sončna očala in 5 glasbenih kaset. Uroš G. iz Celja je oškodovan za okoli 40 tisoč tolarjev. V noči na 2. marec je nezna- ni storilec vlomil v osebni av- tomobil lada riva, parkiran pred diskoteko Casablanca v Celju. Demontiral je radioka- setofon blaupunkt Frankfurt ter s tem Igorja A. iz Bukov- žlaka oškodoval za približno 90 tisoč tolarjev. V noči na ponedeljek, 4. marca, je neznani storilec vlo- mil v osebno vozilo VW golf, ki je bilo parkirano na območju stanovanjske soseske Pod ko- stanji v Celju. Vlomilec je očit- no nameraval to vozilo ukra- sti, vendar pa mu motorja ni uspelo spraviti v pogon. Kljub temu pa je lastnici Ivanki S. z vlamljanjem povzročil za okoli 350 tisoč tolarjev gmotne škode. Od nedelje popoldne do po- nedeljka je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil R4, ki je bil parkiran na Podjavor- škovi ulici v Celju. Ukradel je akumulator, prvo pomoč, re- zervne žarnice, varnostni tri- kotnik in razno orodje. Lastni- ca Milena O. je oškodovana za okoli 35 tisoč tolarjev. V nedeljo ali ponedeljek je bilo vlomljeno tudi v osebni avtomobil zastava jugo, parki- ran na Podjavorškovi ulici v Celju. Ker storilcu ni uspelo demontirati avtoradijskega sprejemnika, se je moral zado- voljiti z novimi ženskimi škor- nji, ki bi jih morala obuti Vida V. Šff. 10.-7. marec 1996 iT švedska: Varnost lokalne skupnosti in kontrola nasilja Kljub slovesu o izredno li- j,.riiinem kazenskem pravu, ,.edski zakon daje znatno irednost varnosti lokalne |(iipnosti pred varnostjo po- ^meznika, kar je v popolnem lasprotju s kazenskim pravom združenih držav Amerike. Američani nekatere švedske jeventivne dejavnosti pojmu- jjo kot kršenje zasebnosti in vobode gibanja. Zamerijo jim iredvsem, da nimajo varščine a osumljenca kaznivega deja- ,ja pred sojenjem, in še bi lah- [0 naštevali. Za zmanjšanje lasilja se lotevajo problemov la vseh področjih enako, pa laj gre za striktno kontrolo orožja, cenzuriranja nasilja na televiziji, skritih kamer v pod- zemni železniei ali preventiv- nega opazovanja posamezni- kov, ki utegnejo predstavljati grožnjo za varnost ljudi. Ne- potrebna smrt, ki jo povzroči pijani voznik, se primerja z umorom pri ropu. Švedski po- licisti lahko ustavijo voznika brez dokaza o kršitvi, ampak samo na podlagi sumljivega obnašanja ali suma, da je pijan (pri nas veljajo podobna pra- vila). Odločenost Švedske, da zmanjša nasilje in kriminal, se kaže tudi povsod drugod. S tr- govinami z igračami je podpi- san sporazum o strogi prepo- vedi prodaje vt)jaških igrač, kot so pištole, vojaki, tanki itd. Za takšen ukrep so se od- ločili zaradi tega, ker menijo, da takšne igrače navajajo na sprejemljivost nasilnega obna- šanja kot pravilnega načina reševanja medosebnih in med- narodnih sporov. Parlameiit pa je celo sprejel zakon, ki staršem prepoveduje fizično kaznovanje otrok. Kratkoroč- ni cilj tega zakona je, da se zmanjša nasilje nad otroci, dolgoročno pa, da se spremeni model vzgajanja otrok, je v knjigi Policijska preventiva zapisala avtorica Marija Mi- kulan. V razbitinah avtomobila je ugasnilo mlado življenje. Foto: SHERPA Smrtno trčenje Na magistralni cesti zunaj naselja Vrbno se je, v četrtek 29. februarja zvečer, pripetila nezgoda, ki je terjala že osmo letošnjo žrtev prometa na Celjskem. Ivan B. (56) iz Prožinske vasi je vozil osebni avtomobil iz smeri Šentjurja proti Štoram. Blizu stanovanjske hiše Vrbno št. 3 je v ostrem nepreglednem desnem ovinku zapeljal na levo stran vozišča in trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz smeri Celja vozila 28-letna Romana K. iz Dramelj. V silovitem čelnem trčenju je voznica Romana K. umrla na kraju nesreče, voznik Ivan B. pa je bil lažje telesno poškodovan. Kombi v reševalno lozilo Na magistralni cesti v kraju Obrežje pri Radečah se je, v iredo 28. februarja dopoldne iripetila nezgoda, v kateri sta )ili ranjeni dve osebi, gmotna ;koda pa znaša okoli 500 tisoč tolarjev. Alojzij B. (55) iz Radeč je rozil reševalno vozilo iz smeri Obrežja proti Zidanem Mostu. V bližini stanovanjske hiše Obrežje št. 79 se je z njegove lesne strani vključeval v pro- net voznik kombiniranega vo- lila, 41-letni Milan J. iz Ljub- jane, takrat pa je voznik Aloj- i] B. s sprednjim delom svoje- [a vozila trčil v bok reševalne- [a vozila. V nezgodi se je hudo elesno poškodoval voznik klojzij B., njegova sopotnica, U-letna Irena V.R. iz Radeč, |)a je bila lažje ranjena. M prehitevanju Na regionalni cesti v kraju Pristava se je, v petek 1. marca dopoldne pripetila nezgoda, v bteri je ena oseba utrpela hu- de telesne poškodbe, na vozi- lih pa je škode za okoli 260 tisoč tolarjev. Adam P. (18), državljan Poljske, je vozil osebni avto- mobil iz smeri Podčetrtka pro- ti Mestinju. Ko je pripeljal v naselje Pristava, je začel pre- hitevati osebno vozilo, ki ga je vozil 29-letni Sandi B. iz Zibi- ške vasi in je takrat zavijal v levo. Adam P. je, kljub silovi- temu zaviranju, s sprednjim delom vozila trčil v levi bok vozila Sandija B. Po trčenju je Adama P. odbilo v levo izven vozišča, kjer je trčil še v beton- ski vodnjak ob cesti. V nezgodi se je hudo telesno poškodovala sopotnica v vozilu Adama P., 40-letna Zofija J., tudi držav- ljanka Poljske. Umrla v bolnišnici Smrtna prometna nesreča se je pripetila tudi 1. marca po- noči v naselju Šoštanj. Skupina štirih pešcev, med katerimi sta bila tudi 2 3-letna Helena S. iz Velenja in 23-let- ni Sebastjan K. iz Šoštanja, je hodila po desnem robu Ceste heroja Gašperja iz smeri Met- leč proti Koroški cesti. Za nji- mi je pripeljal voznik osebne- ga avtomobila, 30-letni Radi- voj D. iz Šoštanja, ki se je v bližini skupine srečeval z na- sproti vozečim voznikom osebnega avtomobila, 44-let- nim Marjanom V., prav tako iz Šoštanja. Med voziloma je pri- šlo do oplaženja, pri tem pa je voznik Radivoj D. zapeljal v desno in s sprednjim delom vozila trčil v Heleno S. in Se- bastjana K. ter ju zbil na povr- šino zvmaj vozišča. Oba poško- dovanca so peljali v celjsko bolnišnico, kjer je Helena S. poškodbam podlegla. Pri preizkusu z alkotestom je bilo pri obeh voznikih ugo- tovljeno, da sta pred vožnjo zaužila preveliko količino al- kohola. * M.A. Naraščanje otroškega kriminala Pred približno letom dni so francoski policisti v pari- škem okraju Asnieres sledili ukraden avto, ki se je na koncu zaletel v nek zid. Za volanom je bil enajstletni otrok, komaj zadosti velik, da je videl čez volan. To je le eden izmed prime- rov, s katerimi se vse pogo- steje srečuje francoska poli- cija. Za 17 odstotkov vseh kaznivih dejanj so osumljene osebe mlajše od osemnajst let. Podobno stanje je v j Nemčiji, predvsem v njenem i Vzhodnem delu. Število ro- pov, ki so jih storili otroci do štirinajstih let, je lani pora- slo za več kot 40 odstotkov. Med mladoletniki v starosti od 14 do 18 let je za 10,5 odstotka naraslo število ro- parjev, katerih žrtve so bile starejše ženske, brezdomci ali tujci, za tretjino več pa je bilo tatvin v trgovinah. Ob Vsem tem pa se je število kaznivih dejanj v Nemčiji pr\'ič po dolgih letih zmanj- šalo za dobre 3 odstotke. Pri- stojni pravijo, da se številni Diladi Nemci z vzhoda poču- tijo izločene, starši pa se za- kadi problemov z brezposel- fiostjo z njimi premalo uk- varjajo. Po izjavi nekega to- žilca je padec komunizma pri nekaterih povzročil ob- čutek neomejene svobode, obenem s pravico, da si po- sameznik sam »pomaga« do blagostanja nove potrošni- ške družbe. (Sled) Humanitarca sta goljufa V februarju sta se na območju Žalca, najbrž pa tudi še kje drugje, zadrževala dva mlajša moška, ki sta obiskovala občane in jim lagala, da zbirata prostovoljne prispevke za invalide. Pri tem so jima mnogi naivneži verjeli in nasedli ukani. Kot se je izvedelo, pri teh obiskih ni šlo za nikakršno humani- tarno dejavnost, saj sta mladeniča zbrani denar porabila zase, spotoma pa sta kje tudi kaj ukradla. Storilca sta stara od 18 do 20 let, sta kratko pristriženih las, eden od njiju ima v ušesu uhan, po terenu pa sta se vozila v rdečem osebnem avtomobilu jugo, kranjske registracije. Ker gre za goljufa, delavci UNZ Celje naprošajo oškodovance, da z informacijami in prijavo sodelujejo pri iskanju storilcev. ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN VETERINARSTVO CELJE PE SVETOVANJE razpisuje v enoti Žalec za nedoločen čas prosto delovno mesto splošnega kmetijskega svetovalca Ppgpji; -visoka izobrazba kmetijske smeri -najmanj 1 leto delovnih izkušenj -opravljena licenca za delo v kmetijski svetovalni službi -vozniški izpit B kategorije -lasten avtomobil -poznavanje osnov dela z računalnikom Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, Trno- veljska cesta 1, z oznako "za razpisno komisijo". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8. dneh po konča- nem postopku. MAVRICA trgovsko podjetje z barvami in laki p. o. Ljubljana, Resljeva cesta 1 objavlja prosto delovno mesto poslovodje za prodajalno v Celju, Stritarjeva ulica 26. Pogoji: V. stopnja poslovodske, komercialne ali eko- nomske smeri, 2 do 3 leta usteznih delovnih izkušenj. Delovno razmerje za objavljeno delovno mesto bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: MAVRICA p.o., 1000 Ljubljana, Resljeva 1, p. p. 231. Kandidate bomo o izidu obvestili v 15. dneh po izbiri. KLJUČAVNIČAR p.o. CELJE TOVORNA 7. 3000 CELJE Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge de- lavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTOR PODJETJA (ni reelekcija) Za direktorja podjetja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih izpolnjuje še naslednje pogoje: -da ima VI. ali VII. stopnjo strokovne izobrazbe strojne ali ekonomske smeri -da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri vodilnih in vodstvenih delih -aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina ali nemščina) Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8. dneh po objavi razpisa z oznako "za raz- pisno komisijo" na gornji naslov. O izbiri bomo kandidata obvestili pisno v 8. dneh po sprejemu sklepa o izbiri. VVEISHAUPT d.o.o. Zaradi nadomeščanja v času daljše odsotnosti išče- mo sodelavca-ko. Od vas pričakujemo, da ste komunikativni, prijazni, sa- moiniciativni ter da imate voljo do dela v dinamičnem okolju. Za delovno mesto poslovnega sekretarja podjetja zahtevamo V. ali VI. stopnjo izobrazbe strojne, eko- nomske ali komercialne smeri, aktivno znanje nemš- kega jezika in obvladanje dela z računalnikom. Pričakujemo, da imajo kandidati vozniški izpit B kate- gorije. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas. Ponudbe pošljite v 8. dneh po objavi oglasa na na- slov: VVeishaupt d.o.o., Kidričeva 36, Celje. O izboru vas bomo obvestili v 15. dneh po izbiri. it. 10.-7. mar«c 199« GLASBA Uspeli "po domače" Dvorana v Zrečah je bila zadnjo nedeljo v februarju premajhna, da bi sprejela vse, ki so si želeli ogledati 6. prireditev Veselo po doma- če, ki sta jo tudi tokrat zelo uspešno pripravila brata Gojko in Domen Jevšenak ob sodelovanju DPD Svobo- da Zreče. Prireditev je namenjena predvsem glasbenikom, ki še- le prihajajo in jim to pomeni prvi pravi stik z občinstvom. Seveda so bili med nastopajo- čimi tudi nekateri že znani in uveljavljeni ansambli ter mno- gi taki, ki veliko obetajo. Ta- ko so se v dobrih dveh urah pestrega progiama od glasbe do humorja predstavili 10 let- ni harmonikar Matej Banov- šek iz Žeč, ki mu je mentor Domen Jevšenak, trio Primo- ža Založnika iz Vitanja, trio Marjana Drofenika s Slad- ke Gore, ansambla DUST in Zreških 6 iz Zreč, Bistriški odmev, ansambel bratov Sla- tinek iz Vitanja, citrar Tomo Gričnik iz Zreč (mentorica mu je Cita Galič), ansambli Rosa iz Slovenj Gradca, Cvet iž4la- deč in Ambicija s Ptuja ter harmonikar Domen Jevše- nak. Mladi veliko obetajo, seve- da pa bo treba še mnogo vadi- ti in nastopati, da se bodo pre- kalili v dobre glasbenike. Po- sebej pa le gre omeniti skupi- no DUST, ki se bolj ukvarja z zabavno glasbo, in ki se je predstavila z dvema zelo lepo zapetima ljudskima pesmima, obetavni skupini Rosa in Cvet, medtem ko so bili poglavje za- se Bistriški odmev in seveda odlični harmonikar Domen Jevšenak. Za razliko od po- dobnih prireditev pa smo bili na prireditvi v Zrečah priča res solidnemu humorju po zaslu- gi Gojka JevŠenaka ter njego- vih gostov. TONE VRABL Gojko in Domen Jevšenak. Zamenjava pri Veselili Štajerkah Vesele Štajerke Marjana Herzog, Mojca Črešnar in Loti,Žlaus (od leve) pomeni- jo v zadnjih mesecih pravi bum v slovenskem glasbe- nem prostoru. Nastopi se kar vrstijo, uspešne pa so tudi na številnih radijskih postajah. Premočno so zmagale v pr- vem krogu tekmovanja za naj- bolj priljubljeno melodijo na Radiu Celje v letu 96, zadnjo zmago pa so dcsegle na Ra- diu Trbovlje. Žal pa je tri ve- sela dekleta, kijih uspešno vo- di Jože Žlaus, pred kratkim doletela huda nesreča in vsaj za nekaj časa prekinila njiho- vo uspešno pot. V težki pro- metni nesreči seje močno poš- kodovala njihova članica, har- monikarka Mojca Čretnik iz Oplotnice, ki je v nesreči tudi izgubila mamo. Težave p skušajo v skupini čimprej pt broditi. Tako Mojci Črešn želimo čimprejšnje okrevati in da bo nekako prebolela hi udarec v mladem življenju, o tali dve dekleti pa bosta p skušali kljub hudi prizadet sti delati naprej. Jože Žlaus je povedal, da že dobil nadomestilo za M(, co Črešnar, to je osemnaj.stl( na Marjana Kirn iz Škocj na na Dolenjskem. Igra ha moniko in poje. kitaro pa bo naučila pri Jožetu. Zdaj b do sledile resne vaje, da b« lahko čimprej začele uresnič vati številne pogodbe. Tali bodo tri Vesele Štajerke igri le tudi za svojo Mojco, da čimprej ozdravela in se me! nje tudi vrnila. 1 TONE VRAB Naj polka in valček 96 Slovenska televizija bo tudi letos pripravila festival za najboljšo polko in valček. Prvi festival je bil lani v Vin- ski Gori, kjer sta zmagala Štajerskih 7 z valčkom Ranje- no srce in Ptujskih S s polko Pa brez zamere. Letos bo festival v studiu slovenske TV v soboto, 9. mar- ca, komisija pa je izbrala dvanajst skladb, med katerimi je sedem valčkov in pet polk. Prvič se bodo predstavili an- sambel Šibovnik z melodijo Moja dolina, ansambel Tonija Iskre Najsrečnejši dan, Igor in Zlati zvoki s skladbo Zakaj mi ne odpiraš, ansambel Vrisk z Jesensko, ansambel Vantje treh dolin z Ne smem te ljubiti, ansambel Borisa Razpotni- ka Živeti je lepo, ansambel Vita Minka in ansambel Brane- ta Klaužarja Mešetar Zalar, medtem ko bodo nastopili že drugič lanski zmagovalec Štajerskih 7 Pesem zvonov, Slo- venija Čestitka naj odmeva in ansambel Ekart Ljubezen je kot pesem. Z dvema skladbama se bo predstavil harmonikar Štajer- skih 7 Robi Smolnikar, štiri tekste je napisal Ivan Sivec, nastopata pa tudi oba lanska avtorska zmagovalna para Smolnikar-Sivec in Podpečan-Šolinc. Med tekstopisci sre- čamo Barbaro Potrč, Fani Požek in celo Adija Smolarja, med avtorji glasbe pa tudi Jožeta Bumika in Edvina Flisar- ja. Kdo bo nasledil lanska zmagovalca pa bodo odločile žirije slovenskih radijskih postaj, med katerimi bo tudi Ra-i dio Celje. TONE VRABL- Šff. 10.-7. marec 1996 g! GLASBA Britanskim alter-pop ^-ezdnikom SUEDE se je led snemanjem materiala za pv studijski album pridružil l-letni klaviaturist Neil lodling. Suede so se prejš- ji mesec kot kvintet v živo 5 preizkusili na skrivnem oncertu v znanem london- ^em klubu Hanover Grand, jer so predstavili devet po- sem novih skladb, ki se bo- |o znašle tudi na njihovem pri angleški publiki že tež- 0 pričakovanem) tretjem Po več kot dvajsetih letih 1 Brian Wilson spet zaigral kupaj s preostalimi člani le- lendarnih "surferjev" THE lEACH BOYS. 53-letni Vilson se je na odru pridru- ;il svojemu bratu Carlu, bra- rancu Mikeu Loveu, Al Jar- iinu in Bruceu Johnstonu, ki iot gostje nastopajo na pro- (nocijski turneji fosilnih boo- gie-rockerjev STATUS QUO. ' Sredi ameriške turneje in lik pred izidom drugega sin- ila "Illusions", ki prihaja z v reč milijonski nakladi proda- nega tretjega albuma "Tem- jles Of Boom" losangeleških apperjev CVPRESS HILL, e omenjeno zasedbo zapustil ien Dog. Skupina Cypress lili, ki je svetovno slavo do- segla z LP "Black Sunday", je tako na robu razpada, Sen Dog pa bo ustvarjalne ape- 4ite zadovoljil v lastni fiink ročk skupini Dogvvood. Star komaj 44 let je za po- sledicami srčne kapi umrl znani ameriški studijski glasbenik MICHAEL BUSTER JONES. Njego- vo značilno basiranje je bi- lo slišati na več kot sto al- bumih, med katerimi velja še posebej izpostaviti njego- vo sodelovanje s skupino Talking Heads, blues legen- do Alberom Kingom, slepim Stevieom Wonderjem in kultnim Brianom Enom. YOKO ONO, vdova leta 1980 umorjenega super- zvezdnika Johna Lennona, namerava v kratkem skupaj s sinom Seanom Lennonom, posneti ploščo. To bo po pred kratkim objavljenim LP "Rise", že njun drugi skupni projekt, ki pa ga bo- sta tokrat na nekaj eksklu- zivnih koncertih v Veliki Britaniji predstavila tudi v živo. Diskografski velikan WEA je z zadnjega albuma "One Hot Minute" califor- nijskih funk metalcev RED HOT CHILI PEPPERS na svetovni glasbeni trg lansi- ral že tretji single. Na njem seje tokrat znašel štikic "Ae- roplane", ki pa, kljub temu, daje podprt še s priredbo Bo- vvieve uspešnice "Suffraget- te City", najbrž ne bo pono- vil izredno dobrih prodajnih rezultatov prejšnjih dveh sin- glov, "NVarped" in "My Friends". PETER LOVŠIN - Pero Gnus, bo v počastitev Dne- va žena, danes, 7. marca, v diskoteki Dakota v Ljublja- ni, priredil "veliki" koncert z naslovom "Dolina kraljic". Na fešti, kjer bodo dame se- veda imele poseben popust, bodo kot gostje nastopili še "biciklisti" LETEČI POTEPUHI in punkerski mladci zbrani v zasedbo SREČNA MLADI-NA. Pet dni kasneje, 12. mar- ca, pa bo na taistem prizo- rišču nastopala dvajsetčlan- ska francoska zasedba LES TAM-BOURS DU BRONX, ki bo dobro uro na vso moč udrihala po gorečih sodih za nafto. Spektakel, ki ga ne gre zamuditi. Na isti dan, 12. marca, bo skupina BULDOŽER po- novno nastopila v ljubljan- skem KUD France Prešeren. Njihov februarski nastop je bil proti pričakovanju orga- nizatorjev razprodan že v predprodaji, zato so se Bul- dožerji odločili, da se števil- nim privržencem, ki so osta- li pred vrati, oddolžijo še z enim koncertom. Znano zbirališče "drugač- nih kulturnih delavcev", opuščena vojašnica Metel- kova v Ljubljani, je prejšnji teden le dobila vodo in elek- triko. Številnim koncertom, ki so se v minulih dveh letih zgodili na tem prizorišču, ki ga je energijsko napajala elektrika iz bližnjega kande- labra, se bo bo v soboto pri- družil še en - tokrat prvič na "pravo" elektriko. Po deseti uri bo tam mogoče videti in slišati ljubljansko skupino NIOWT, ki bo, sodeč po de- mo kaseti, tam prisotne po- skušala omamiti z mešanico art ročka in Bauhausov, dar- kerskih herojev iz sredine osemdesetih. STANE ŠPEGEL Grammv '96 Ameriška National Aca- demy Of Recordings Arts And Sciences je v sredo, 28. februarja, že 48. podeljeva- la najprestižnejše nagrade - grammy - za najvidnejše glasbene dosežke pretekle- ga leta, tokrat v kar 88 ka- tegorijah. Kanadska rockerica Alanis Morissette je številnim na- gradam, ki jih je letos že pre- jela za svoj prvenec "Jag^e Little Pili", dodala še štiri grammye - za najboljšo ročk pevko, za album leta, za ročk album in za najboljšo ročk pesem. Plošča "Kiss From A Rose", izvrstnega britanske- ga pevca Seala, je bila pro- glašena za ploščo leta, naslov- na pesem te plošče je zmaga- la v kategoriji single plošč, Seal pa je bil proglašen Še za pop pevca. Debitanti leta so po pričakovanju postali Hoo- tie&The Blowfish, Tom Petty je ročk pevec leta. Frank Sinatra pa je zmagal v kategoriji tradicionalnega pop pevca. Grammy za naj- boljši reggae album je za LP "Boombastic" dobil Shaggy, Michael in Janet Jackson sta z videospotom za sklad- bo "Scream" zmagala v ka- tegoriji kratkih videospotov. Vanessa Williams in Judy Kuhn sta za skladbo "Colour Of The Wind" iz risanega fil- ma "Pocahontas" dobila grammy za naj filmsko pe- sem, Steviea Wonderja pa je nacionalna akademija poča- stila z grammyem za življenj- sko delo. Nalveč ljudi prepeva v gorah Ste se že kdaj vprašali, za- kaj se iz planinskih koč ved- no razlega petje? V našo oddajo smo tudi to- krat povabili zanimivega go- sta, ki brez dveh stvari zago- tovo ne bi mogel živeti - brez gora in brez fotografiranja. Stane Klemene je eden najboljših slovenskih alpini- stov, ki se prav v tem času od- pravlja na zanimiv in nadvse drzen podvig - z odpravo, se- veda. Prva slovenska alpinistič- no-smučarska odprava se bo podala na Mount Everest, s ciljem - smučati z najvišjega vrha, kar doslej ni uspelo še nikomur. Staneta Klemenca bomo povprašali tudi o "glasbi na tako visokem nivoju", čeprav mi je zaupal, da so mu ponu- jali hoporar - ročno uro - če ne bo pel... Ste se že kdaj vprašali, kaj je glasba? Ponujamo vam nekaj zani- mivih misli. Glasba je: -discipliniran hrup -del, ki tudi poganja svet -govorica angelov -najlepši hrup od vseh -umetnost, prijetna za uho -skupna govorica človeštva -edina govorica, pri kateri se ne moreš zlagati -ključ do zaklenjenega sveta -urejer« vrsta hrupa. Toda ni pogoj. Pogoj za neštete odgovore pa je, da govorimo o glasbi, ki nam je všeč. Simona H.O Zlati petelin '96 Organizacijski odbor ZP'96 je od sedeminosem- desetih glasbenih "strokov- njakov" prejel glasovalne li- ste za prvi krog izbora slo- venskih grammyev - Zlati petelin. Nominacije za osemindvaj- set kategorij, v sedmih glas- benih zvrsteh, so od srede, 28. februarja, tako znane. Največ nominacij sta si prislužila Rok Golob in Adi Smolar, vsak po pet, Anja Rupel, Le- teči potepuhi, Magnifico in Zoran Predin po štiri, ansam- bel Lojzeta Slaka, Mia Žni- darič in Moni Puško pa po tri: Vsi nominiranci Zlatega pe- telina bodo predstavljeni v še- stih TV oddajah, ki bodo na sporedu na drugem programu nacionalne televizije vsak če- trtek ob 19.15, od 7. marca naprej. Zaključna prireditev letošnjega prvega Zlatega pe- telina, ki jo bo vodil Ivan Lo- trič, bo 20. aprila v Celju, in bo hkrati tudi začetek 3. med- narodnega glasbenega sejma. Zvočni del celostne podobe Zlatega petelina je delo Ro- ka Goloba, logotip in kipec pa je oblikoval Andrej Tro- ha. STANE ŠPEGEL Šff. 10.-7. marec 1996 ZA AVTOMOBILISTE Skromna prodaja avtov na ameriškem trgu V prvem letošnjem mesecu se ameriške avtomobilske to- varne ne morejo pohvaliti s kakšnim zelo dobrim poslom. Še na najboljšem je bil Chrysler, ki je januarja prodal 16.^ tisoč vozil, kar je za 7,1 odstotka več kot lanskega januarja. Slabše je šlo General Motorsu. največji avtomobilski tovarni nasploh, ki je prodal 335 tisoč avtomobilov, kar je bilo za 2,3 odstotka več kot januarja 199.5. Vsekakor pa ne morejo biti zadovoljni pri Fordu, kjer so prodali 269 tisoč avtomobilov, vendar je bilo to za 3,4 odstotka manj kot lani v tem mesecu. Po mnenju ameriških avtomobilskih tovarn gre slabe prodaj- ne rezultate pripisati tudi izjemno slabemu in neprijetnemu vremenu na posameznih območjih ZDA, po svoje pa naj bi prodaji avtomobilov škodil tudi nesporazum oziroma preki- nitev dela zveznih uslužbencev. Po roadsterju Z3 še kupe? Bavarski oziroma nemški BMVV je lani predstavil svoj novi roadster Z3 (na sliki), ki bo čez nekaj mesecev pripeljal tudi na slovenski trg. Čeprav pri tovarni menijo, da bo Z3 ostal zgolj roadster, se že pojavljajo prve fotografije novega kupeja, zgrajenega na osnovi roadsterja Z3. To naj bi bil avtomobil s prostorom za 2+2 potnika in na začetku zgolj z enim motorjem (po vsej ver- jetnosti naj bi bil to šestvaljnik z močjo 170 KM), kasneje pa naj bi ponudili še nekaj več motomih različic. Po približnih napovedih naj bi se novi avtomobil na trgu pojavil prihodnje leto. Mercedes Benz napoveduje dobro prodajo Lani je bil boj dveh naju- glednejših nemških avtomo- bilskih tovarn, Mercedes Benza in BMW, dokaj izena- čen, čeprav je BM W vendar- le prodal za malenkost več vozil kot njegov stuttgartski tekmec. Prvi človek Mercedes Ben- za Helmut Werner pa ob tem pravi, da bo Mercedes Benz znova osvojil tisti del trga, ki gaje izgubil med uvajanjem nove serije E. Tako seje tržni delež Mercedes Benza na do- mačem trgu lani zmanjšal s 8,1 na 7,4 odstotka. Sedaj pri Mer- cedes Benzu upajo, da bo pro- daja novega mercedesa E raz- reda (na sliki) naraščala skozi vse letošnje leto. Skupaj naj bi tovarna v letu 1996 prodala približno 600 tisoč avtomobi- lov. Ob tem je Mercedesov pr- vi človek vendarle dokazal, da ve, kaj je olika: dejal je namreč, da bo tudi novi BM W serije 5, ki gaje tovarna začela proda- jati pred nedavnim pripomogel k večjemu zanimanju za avto- mobile tega razreda. Lepo. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILO Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju bilo na prodaj 802 vozil. Prodanih je bilo 16 avtomobil; Organizatorji so izdali tudi 110 kompletov kupoprodajr pogodb. Obiskovalcev pa je bilo okoli 1500. , Cene so okvirn Indija postaja vse pomembnejša Bolj ali manj je znano, da velika večina avtomobilskih tovarn v svoji strategiji veli- ko pozornosti namenja azij- skim trgom. Tako naj bi bili v prihodnje v ospredju Kitaj- ska in tudi Indija, za katero sedaj ugotavljajo, da ponuja v vsakem pogledu velike možnosti. Računajo, da naj bi se pro- daja avtomobilov do konca ti- sočletja povečala za dvakrat, kajti v letošnjem poslovnem le- tu, ki se konča 31. marca, naj bi v Indiji prodali 261 tisoč no- vih avtomobilov, do leta 2000 pa naj bi se letna prodaja po- večala na 650 tisoč vozil. Ven- dar analitiki ob tem dodajajo, da bo treba trg opazovati s po- sebno pozornostjo, kajti bolj kot kaj bo pomembno po čem in kako prodati. Ko je leta 1991 indijska vlada nekoliko bolj široko odprla vrata, se je vi žavi pojavilo veliko avtomob skih tovarn. Toda tudi GM, Peugeot, Honda in Ford del jejo v okviru mešanih drul zato podatki o njihovi posle ni (ne)uspešnosti niso toč Vsekakor pa si je največji t ni delež priborila domača I vama Maruti Udyog, kije vi žavni lasti, deloma pa tudi vi kah japonskega Suzukija.' tovarna je znana tudi pri m saj izdeluje avtomobile po S zukijevi licenci. Seveda se|| tem trgu pojavljajo še južn korejske tovame, pri čemetj Hyundai pred nedavnim sp ročil, da bo v obrat za izdela avtomobilov vložil 1,1 miliji de dolarjev. V tem obratu l bi avtomobile začeli izdelo«! ti leta 2000. Št. 10.-7. mare« 1996 ?9 ZA MOTOCIKLISTE pdslej tudi xantia breaic čeprav pravimo, da Slove- ija v avtomobilističnem po- ledu ne zaostaja za razviti-' ]i državami, se včasih zgodi, \i ta trditev ne drži. Citroen jintia break (na sliki), torej [ombijevska izvedenka že liane xantie, je bila prvič na igled že pred več kot pol leta, ele sedaj pa je pripeljala na lovenski trg. Zakaj seje to zgodilo, je tež- oreči, vendar je znano, da ko- irski Cimos. ki je uradni pred- tavnik Citroena pri nas, ni po- sem brez težav. Kakorkoli že, antia break je prva oziroma Iruga izvedenka xantie, pri če- ner drži. da avtomobilu elegan- ;e sploh ne manjka. Xantia ireak. je dolga 466 centimetrov, ar je za 22 centimetrov več kot neri kombilimuzina. Prtljažni irostor v zadku je razsežen, kaj- i v najskromnejši varianti je am na voljo .512, v najboljšem rimeru pa 1690 litrov prosto- i To so seveda značilnosti, ki aj bi pripomogle, da bo xantia reak konkurenčen avtomobil v vojem razredu. Opreme so tri (X, SX in VSX), motorjev za sedaj pel, vsega skupaj pa de- set izvedenk. Agregati so zna- ni: 1,8-litrski z močjo 103 KM, pa2,0-litrski, ki ponuja 123 KM ter prav tako 2,0-litrski, vendar s po štirimi ventili na valj in za- to z močjo 135 KM. Najmoč- nejši je prav tako 2,0-litrski mo- tor, ki mu turbinski polnilnik pripomore do 150 KM. Ljubi- teljem dizelskega pogona je na- menjen 1905-kubični turbodi- zel z močjo 92 KM. Koprski Ci- mos vsaj načeloma ponuja vse izvedenke z vso različno opre- mo, ta hip pa si je mogoče omi- sliti le'tisto z 1,8-litrskim mo- torjem (za 3,2 milijona tolarjev) in 2,0-litrskim motorjem z moč- jo 135 KM, za katero pa hočejo 3,7 milijona tolarjev. Sicer pa pri Cimosu računajo, da se Jim letos obetajo bistveno ugodnejši časi kot lani. Tako upajo, da se jim bo posrečilo prodati kakšnih "3000 osebnih in še 500 komer- cialnih vozil. Morda se utegne načrt posrečiti, kajti letos priha- ja na trg tudi saxo, ki bo zame- njal AX. Če bo avto cenovno ugoden, potem Je bodočnost za Citroene in Cimos pri nas obe- tavnejša. GM razvija poseben varnostni sistem Zanimiva novica prihaja iz General Motorsa, največje avtomobilske tovarne nasploh. Tovarna bo predstavila po- seben sistem, ki bo samodejno poklical na pomoč, če se bo sprožila zračna varnostna blazina. Gre za sistem OnStar, ki deluje preko mobilnega telefona oziroma satelitske navigacije. OnStar bodo prvič predstavili na prihodnji avtomobilski razstavi v Deltroitu, njegova serijska prodaja oziroma uporaba pa naj bi stekla leta 1997. Ta sistem sta General Motorsu pomagali razviti še podjetji Electronic Data Systems in Hughes Electronics, pri čemer naj bi bila njegova cena nekako 1000 dolarjev in mesečna naročnina telefona. MOTOCIKLIZEMI Nova generacija Dvojčka, Vamaha BW 50 in SPY sta sto- pila v boj z italijansko konkurenco sku- terjev, ki počasi preplavljajo Slovenijo. Izdelana sta na isti platformi (okvir, vzme- tenje, zavore, dvotaktni motor, luči), različ- no je oblikovan prednji blatnik in zadnji spoj- ler. BW je namenjen tudi za vožnjo po ma- kadamu, 2ato je opremljen z drugačnimi in manjšimi 10 eolskimi kolesnimi obroči in gumami kot SPY, kije s svojimi kričečimi barvami namenjen mestnemu okolju. Delta Team iz Krškega jih že prodaja za 2.990 DEM. Cena je za oba modela enaka, potreb- no je še prišteti 38 odstotkov carine in daja- tev. Čeiade Arai v novi sezoni bomo motoristi bogatejši še za eno tradicionalno znam- ko čelad na našem mini moto trgu. Araieve čelade varujejo glave mnogim avtomobil- skim in moto šampionom (Doohan, Cadalora, Hara- da...). Kakovostna izdela- va, vrhunski materiali, ve- lika izbira barvnih kombi- nacij in modelov, ki sega- jo v srednji in višji cenov- ni razred, bo moralo pre- pričati zahtevnejše moto- riste, ki dajo nekaj nase in na svojo glavo. Banditi priliajajo Brez strahu. Ne gre za te- roriste, ampak za letošnjo ponudbo Suzukijevega uvoznika s serijo Touring Šport motociklov. Zadnji dve leti so se v Evropi dobro prodajali, pri nas pa so to po krivici zapo- stavljeni dvokolesniki, kate- rih odlike niso samo v nižji ceni nakupa in vzdrževanja, ampak predvsem v ravno- vesju zmogljivosti tehnike in užitka, ki ga takšne sorte mo- tocikel daje pri vožnji. Prvi: Bandit 1200 GAF; 1157 ku- bikov, 98 konjev pri 8500 vrtljajih, junaških 105 Nm navora, 235 km/h, sprejem- ljivih 214 kg, od GSX_a spo- sojeni 310 mm koluti, solid- no vzmetenje in ličen polo- klep na letošnjih modelih. Za 17.900 DEM. Drugi: Ban- dit 600; 599 kubičen oljno- zračno hlajen štirivaljnik, 75 konjev pri 10.500 vrtljajih, prednji par 290 mm kolutov, 200 km/h, s poloklepom (14.990 DEM) ali brez (14.490 DEM). Tretji: GS 500; ličen dvovaljnik s škat- lastim okvirjem, z 52 konji za 175 km/h in 167 kg suhe teže. V verziji s poloklepom nudi dovolj udobja tudi za daljša potovanja. Udobna je tudi cena: 11.000 DEM s po- loklepom in 10.490 DEM brez poloklepa. St. 10.-7. marec 1996 Nji 5- NASVETI V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK Seveda nismo pozabili - ie prostora nam je zmanjkalo prejšnji teden, da bi objavili jpicna nagrajencev radijskega plodnega vrtinčenja z dne 14.2. Darilni bon našega stalnega donatorja, podjetja Papillon iz Celja je tokrat potoval v Gor- njo Radgono, kar dokazuje, da 50 naša modna kramljanja všeč tudi Prekmurcem. Silvija Vodenik iz Gornje Radgone si je v Papillonu morda še izbra- la metrsko blago ali nogavice vrhunske italijanske znamke Sanpellegrino. Ročno pleteno oblačilo bo v drugi polovici marca prejela Slavica Gorenak iz Dramelj, ročno poslikano svileno kra- vato pa si je s sodelovanjem v radijskem kontaktu prislužil Matjaž Lukan iz Polzele. Tudi pomladno številko Modne Ja- ne smo poslali - tokrat Petri Stvarnik iz Celja. Med tem smo vendarle do- čakali marec - mesec, ki ozna- nja prebujanje narave, bolj optimistično naravnan vsak- dan, razigranost ob misli na sveže, s soncem obsijane bar- ve, nova pomladna oblačila in.. .oblačilca. Najmlajšim je tokrat namenjen naš modni prostor. Tudi, če ob nakupu nove otroške garderobe ne bo- ste brezkompromisno upošte- vali najnovejših modnih tren- dov, pa vam bo nemara le v rahlo pomoč informacija o no- vostih iz pariških in milanskih modnih stez. Egg-shape« ali male liruškice Ce bi naše najmlajše,^ oble- rae po zadnji pomladno-po- Mni modi, ki jo narekujejo s\etovne modne prestolnice, postavili za osvetljen paravan, bi seveda opazili le silhueto... in najprej pomislili na jajčka ali hruške! Kot jajčka napih- njena oblačilca ali zaobljena kot prijazne hruške-debelu- ške, so namreč najbolj udarne inije letošnje otroške mode za tople mesece. »Blagor jim,« bo zdajle vzkliknila marsikatera predstavnica ženskega spola, ko se bo spomnila diktatov v »odrasli« modi - vse oprijeto, preozko, odkrito... Vsekakor pa si najmlajši otroci (do 6 let), ki se največ igrajo in prevrača- jo kozolce, zaslužijo najbolj duhovita, udobna in za vzdr- ževanje najpreprostejša obla- čila. Vse tri lastnosti so zdru- žene v srajčnih oblekicah, ki so spodaj stisnjene z elastiko ali vpeljanim trakom, širokih igralnih pajacih in kombine- zonih z velikimi našitimi žepi. Žepki in zadrge ne manjkajo tudi na mini telovnikih iz pliša ali rebrastega žameta s simpa- tičnimi aplikacijami jvmakov iz risank. Popaye in njegova Oliva, Tom in Jerry, Pumuckl, levček Simba, ter miška Min- nie so ta hip najbolj »in«. Med barvami prevladuje sončno-mavrična paleta, tudi čmo-belih kombinacij ne manjka, sicer pa so največji hit bombažne tkanine s potiska- nimi vzorci sočnega sadja, tropskih in domačih travni- ških cvetlic, tudi etno motivi divjih mačk in zeber so prisot- ni. Prihodnjič še moda za male in velike šolarje, čez štirinajst* dni pa še utrinek iz najstniške mode in najbolj vroči temi če- trtošolk - maturantskih oblekah. Anketno nagradno vprašanje meseca marca: KAKŠNA JE PO VASEM NAJBOLJ PRIMERNA OBLEKA ZA MATURANTKO? a) Dolga, razkošna v svetlih pastelnih barvah b) Kratka, mladostna v stilu »male črne obleke« C) Enostaven, eleganten kostimček d).................................................... ZDRAVILNE RASTimi Piše Boris Jagodic Kafrovec Kafrovec (Cinnamomum camphora L. Presl) spada v družino lovorovk. Njeni predstavniki so grmi in dre- vesa, ki rastejo večinoma v tropskih krajih, pa tudi v Sredozemlju. V tropskih predelih rastejo njeni pred- stavniki v vlažnih nižinskih gozdovih. Kafrovec je orjaško drevo in v višino zraste- do 40 m. Njegove veje nosijo značilne, trožilne, podolgovate liste, ki so dolgi do 13 cm. Listi so na veji včasih v zgoščenih, včasih pa v rahlih skupinah in vsebujejo žleze, ki izločajo lepljivo eterično olje. Zato dišijo po kafri, če jih zmeč- kamo. Neznatni zelenkasto rumeni razvijejo škrlatno čr- ni plodovi. Tudi kafrovčev les vsebuje oljne celice, ki vsebujejo kafrno eterično olje. Kafrovec je doma na Ki- tajskem in Japonskem, kul- tivirajo pa ga tudi drugod, zlasti v Sri lanki in vzhodni Afriki. Iz lesu in listov starejših dreves pridobivajo s pomoč- jo vodne pare kristalnično eterično olje. Kafra kristali- zira v brezbarvnih ali belih žilavih kristalih, ki se drobi- jo med okus. Ima svojevrsten prodoren vonj in oster, neko- liko grenak okus. Če jo po- kusimo, najprej peče, nato pa hladi. Težko se topi v vo- di, lahko pa v alkoholu, etru, maščobah in eteričnih oljih. Na zraku hlapi in se kmalu izgubi. Kafra je starodavno kitaj- sko zdravilo in so se z njo najprej seznanili arabski tr- govci. Vil. stoletju so jo pri- nesli v Evropo. Ker kafra po- življa živčne centre v podalj- šanih možganih, so jo včasih v zelo majhnih količinah uporabljali za stimulacijo centralnega živčnega siste- ma, za regulacijo krvnih ob- točil in perifernega živčevja. Oslabljeno dihanje postane globje in nekoliko hitrejše. Ponekod kafro še uživajo in v zelo majhnih povzroči pri- jeten občutek toplote v pre- bavilih. Pri nekoliko preveli- kih odmerkih pa lahko pride do zastrupitve, ki se kaže v krčih, ki so podobni božjast- nim napadom, glavobolu, živčni razdraženosti, slabo- sti in bruhanju. Smrt nastopi zaradi ohromitve dihalnega centra. Zato se kafra ne uži- va več in se uporablja le še zunanje. Na kožo deluje kafra kot blago razkužilo. Če jo razto- pimo v alkoholu ali v maščo- bi, deluje dražilno in pospe- šuje prekrvavitev. Ker zelo rada hlapi, istočasno tudi hladi in draži živčne konči- če, ki so zadolženi za obču- tek hladnega. Vsi ti učinki se uporabljajo za lajšanje bole- čin v mišicah, sklepih, pri nevralgijah in revmatičnih bolečinah. Kafra draži kožo, nastane vnetna rdečina za- radi razširitve arteriol in ka- pilar in poveča se hitrost krvnega pretoka. Refleksno se zaradi tega razširijo tudi žilice v globje ležečih tkivih in se poveča tudi globinska prekrvavitev. Ugodna posle- dica tega je pospešeni potek vnetnih procesov, povečana obrambna sposobnost in to- pa, globoka bolečina v obo- lelem delu popusti. Običajno uporabljamo 10 odstotno raztopino kafre v alkoholu. RADIO CEUE Mhz 95.1, 95.9, 100.3 MkZ Od 9. dO 15.3. 1996 Sobota, 9.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5..10 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, b.\5 Domača melodija tedna, 6.4.5 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 735 Dnevni tisk, 8.05 Smučišča, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam da- nes, 9.00Napovednik, 9.05 Poročila, osmrtnice, 9.30 Filmski spreho- di, 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 1.1.00 Novice, 13.15 Študentski servis, l4.00Napovednik, 14.15 Jack pot, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20, 20.00 večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija. Nedelja, 10.3.: 7.15 Začetek programa, napovednik, 7.30 Horo- skop. 7.40 Na današnji dan, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00 Poročila, osmrtnice, 9.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi, 10.00 Nedeljski gost, 12.00 Novice, 12.05 Domača melodija tedna, 12.10 Čestitke in poz- dravi poslušalcev, 15.00 Športno popoldne, 17.00 Nadaljevanje odda- je čestitk in pozdravov, 20.00 Zaključek programa in priključitev pro- gramu Radia Slovenija. Ponedeljek, 11.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija ted- na, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajni- ca, 7.40 Pregled dnevnega tiska, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 8.55 Zaključek jutranjega programa 9.00 Napovednik, 9.05 Po- ročila, 9.30 Športno dopoldne, 11.00 Novice, 11.10 Nadaljevanje Šport- nega dopoldneva, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Minute za zdravje, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot,14.30 Danes na ljubljan- ski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.15 Petnajst minut za reportažo. 17.00 Kro- nika, 18.00 Lestvica 3-3-3, 19.00 Deutsche Welle, 19.15 Podalpski pop ročk, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija. Torek, 12.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kroni- ka, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Ho- roskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 8.55 Zaključek jutranjega programa, 9.00 Napovednik, 9.05 Poročila, 9.30 Dopoldne z..., 11.00 Novice, 11.15 Izpolnjujemo vam glasbene želje, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Pokličite in vprašajte, 14.00 Napoved- nik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvesti- la, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 17.00 Kronika, 18.00 Ti, jaz in ostali, 19.00 Deutsche Welle, 19.15 Radi ste jih poslušali, 21.00 Da ne bi pozabili peti, 21.30 Iz glasbene skrinje, 22.00 Zaključek programa in priključftev programu Radia Slovenija. Sreda, 13.3.: 5.00Zglasbo v novo jutro, 5.30 Prvajutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača« me I od ija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napo- vednik, 9.05 Poročila, 9.30 Radio Celje na terenu (vmes ob 11.00 Novice, 12.00 BBC novice), 13.00 Novice, 13.15 S knjižnega trga, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser (melodija tedna), 15.30 Do- godki in odmevi (prenos RaSlo), 16.15 Pop loto, 17.00 Kronika, 18.00 Full cool, 19.00 Deutsche Welle. 21.00 Glasbeni expres, 22.00 Za- ključek programa in priključitev programu Radia Slovenija. Četrtek, 14.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prvajutranja kro- nika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Drugajutranja kronika, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska, 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.40 Kam danes, 9.00 Napoved- nik, 9.05, Poročila, 9.30 Dopoldne z..., 11.00 Novice, 12.00 BBC no- vice, 13.00 Novice, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 15.15 Podalp- ski biser (melodija tedna), 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.15 Domačih 5, 17.00 Kronika, 18.15 Aktualno, 19.00 Deutsche Welle, 19.15 Nokia hit parada, 20.00 Ročk block, 21.00 Rodeo, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija. Petek, 15.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prvajutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija ledna, 6.45 Horoskop, 7.00 Drugajutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Dnevni tisk, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napo- vednik, 9.05 Poročila, 9.30 Dopoldne z..., 1 l.OO Novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Mali O, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 17.00 Kronika, 18.15 Aktualno, 19.00 Deutsche Welle, 19.15 Glasba je življenje, 21.00 DJ Time, 22.00 Zaključek programa in pri- ključitev programu Radia Slovenija. Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah In praznikih pa od 7.15 do približno 20.00 ure. IZBOR IZ PROGRAMA! Sreda. 13. marca ob 16.15 Pop loto Pop Loto, kije še posebno zabaven kadar ga vodi Theo Bostič ostaja na sporedu ob sredah, le da smo oddajo premaknili na zgod- nje popoldne. Zveste poslušalke, Theo vas čaka. « Četrtek, U.marca. ob 16.15 Domačih 5 Med poslušalci zelo priljubljena avtorska oddaja Toneta Vrabla bo po novem ob četrtkih popoldne, ob 16.15. Koncept oddaje ostaja nespremenjen, kar pomeni, da boste še vedno vi tisti, ki boste izbirali domačo melodijo tedna. RADIO CEUE Direktor: Frančck Pungerčič. Odgovorni urednik: Mitja Umnik. Uredništvo: Simona Brglez, Nataša Gerkeš, Vesna Lcjič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Vida Tanko, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje. Prešernova 19, Celje. Telefon: 442-500. Studio: 441 -310. 441 -510. Sf. 10.-7. marec 1996 FELJTON - ROMAN 35 Opravičilo! v prejšnji številki Nove- ga tednika smo po pomoti objavili napačno nadalje- vanje feljtona "MostiSče na vzhod." Danes zgodbo nadaljujemo tam, kjer se Je končala pred 14 dnevi. Avtorju in bralcem se za iipako opraviiujem», Sveta voda Moje mistične oči so ugleda- le glavno mestno ulico, ki je vrela od ljudi. Okorni vozovi z volovsko vprego so se počasi prebijali skozi množico in za seboj dvigovali oblake prahu. Njihov cilj so bila lesena skla- dišča napolnjena z žitom, dvig- njena na vzpetini za obzidjem utrdbe. Boginja mati zemlje je bila milostna in radodarna. Ko- ličina ječmena in žitaje obljub- ljala sitost. Ozračje je bilo na- bito z brezskrbnostjo in opti- mizmom. Gospodinja je kupo- vala bombažno platno. Možje so se prepirali o ceni lesenega, kamnitega in bronastega orod- ja. Za žejo so skrbeli prodajal- ci lubenic. Najbolj živahno je bilo pri izdelovalcu nakita. Brhka dekleta in malo manj brhke žene, umetelno zavite v kose tkanine, so zvedavo in po- željivo ogledovale pisane ogr- lice, ki jih je prinesla trgovska karavana iz daljne dežele. V bližnji gostilni je ob "čapatiju". ki gaje krčmar pekel na odpr- tem ognju, in čaši mleka tekel pogovor o bližnjem prihodu deževne dobe in s tem poveza- nimi poplavami. Korak naprej je lončar, čepe ob kupu gline, neutrudno sestavljal mokre svitke v posode, čaše in skode- le. Med vso to množico so se podili goli otroci. Nekateri so za seboj vlekli igračo, bivola, ki je kimal z glavo, glinastega ovna na kolesih... Sonce seje približalo najvišji točki na nebu. Meščani so naš- li zavetje in hlad med stenami svojih hiš. Pastirji, ki so bdeli nad živino na obširnih pašni- kih v okolici mesta, so poleža- vali v senci bližnjih dreves. Vr- vež na glavni ulici je počasi po- jenjal. Opoldansko spokojnost so motili le vozovi z žitom in delavci v pristanišču, ki so rav- no tako raztovarjali rumeni to- vor, pripeljan z rečnimi ladja- mi iz oddaljenih mest. Napol gole postave so neutrudno dvi- govale rumeno zlato v varna skladišča. Ta čas v letu je ob- ljubljal blagostanje in mir ali pa grozil z lakoto in pomanjka- njem. Za zidovi utrdbe so sve- čeniki v posvečenem miru opravljali obredno kopanje. Oblečeni v bele tunike so se po- časi pomikali po širokem stop- nišču in se potapljali v sveto vodo. V prostoru, kjer je izvi- rala sveta voda, je sedel posta- ven sivobradi moški. Njegovo tuniko je krasil ornament. Ob- leka, urejena pričeska, oblasten izraz na njegovem obrazu in bakreno okrasje so govorili, da je nekaj posebnega. Bil je on, vrhovni svečenik, mogočnik med mogočniki, vsemogočni vladar doline reke Ind. Vladar- jev obraz so senčili oblaki skr- bi, pravo nasprotje z optimiz- mom, ki gaje izžarevalo celot- no mesto. Hkrati z dragocenim tovorom so z ladjami prispele tudi slabe novice. Arijske hor- de so zopet ogrožale posamez- na mesta v zgornjem toku re- ke. Dovolj velik vzrok za skrb, kajti vladar je vse predobro poznal krutost in spretnost div- jakov, ki so predano klali v imenu svojega boga, boga voj- ne Indra. Najbolj razširjena civilizaci- ja starega sveta se je rodila v poljedelskih naseljih v plodni dolini reke, plodni vendar moč- virnati, obrasli z džunglo, le- glom bolezni in divjih zveri, podvrženi strašnim in nenad- nim poplavam. Narediti civili- zacijo v tako težki sredini je bil podvig, ki je zahteval priroje- no sposobnost, znanje in nav- dih vodje ter neizmerno preda- nost podložnikov. Prav tako pa je reka s svojo muhavostjo na- ravnost pogojevala življenje v svoji bližini z razvojem orga- nizirane družbe, ki je znala prednost reke izkoriščati in se pred njenimi nevarnostmi tudi braniti. Civilizacija doline re- ke Ind je bila sodobnica egip- tovske in mezopotamske kultu- re, ki sta se ravno tako porajali ob velikih rekah. Devet plasti mesta Kdor pričakuje mogočne kamnite stavbe, svetišča pod- prta z umetelnimi stebri, ogromne kipe bogov in boginj, veličastne piramide, tako dobro znane iz doline široke reke Nil, je ob vstopu v to mesto nemalo razočaran. Vse kar je bilo zgra- jeno tu in kar še obstaja v ruše- vinah, je zgrajeno iz žgane ope- ke točno določenih mer. Te me- re so bile v vsej deželi ob Indu enake. Prav tako so bile uskla- jene med seboj po celotnem ce- sarstvu tudi vse ostale merske enote. To priča o temeljitosti in strogosti centralistično zelo do- bro vodene urbane civilizacije. Za mesta se zdi, kot bi bila gra- jena po visoko organiziranem načrtu. Poti so priključene na široke avenije pod pravimi ko- ti. Različne četrti so bile pred- videne za različne dejavnosti: administrativni sektor, bogataš- ka četrt, delavski sektor, pro- stor namenjen različnim obrt- nikom... Ko sva stopala po mestnih ulicah med nemimi, napol po- rušenimi zidovi, so prav ulice vzbudile mojo pozornost. Bile so eden izmed najbolj ohranje- nih delov mesta. Tako kot ce- lotno mesto, so bile tudi te zgra- jene iz dobro žgane opeke. Pre- senečajo skrbno zgrajeni od- vodni kanali. Zdi se, da so bile odplake v tem gosto naselje- nem mestu deležne posebne skrbi. Nesnaga iz hiš je najprej odtekala v greznice, nato pa po opečnatih kanalih ob robu ce- ste v reko. Prav tako so odprti- ne na kanalih omogočale ele- gantno čiščenje ulic. Kopalni- ca je bila v tem mestu precej običajna stvar, nekatere pre- možne hiše pa so imele tudi lo- čeno stranišče in svoj lasten opečnat vodnjak. Prav ti vod- njaki so me s svojo pojavo, se- daj so namreč bolj podobni to- varniškim dimnikom, navdaja- li z začudenjem. Vendar je od- govor preprost. V Mohendžo- daru so odkrili devet plasti me- sta, ki je bilo po vsaki povod- nji na novo zgrajeno, vendar pa so bile zgradbe zgrajene ved- no na istem mestu, kot že tiste pred njimi. Ker se je nivo tal v mestu dvigoval, seje daljšal tu- di vodnjak. Tako, da so deli vodnjaka, ki spominjajo na dimnike, mlajšega datuma kot stavbe ob njem. Prav po teh plasteh, ki so izrazito vidne na vodnjakih, se da po kvaliteti gradnje v posameznih obdob- jih sklepati o vzponu in propa- du civilizacije ob Indu. Hiše premožnih so bile velike, dvo- nadstropne, z desetimi in več prostori. Držale so se skupaj v strnjene celote. Vse odprtine prostorov so bile obrnjene na majhno notranje dvorišče. Zu- nanje stene so bile razen vrat brez odprtin. Vrata so gledala na ozke senčne ulice. Te so šči- tile prebivalce pred odvečnim soncem in hrupom. Navdajal jih je verjetno podoben obču- tek utesnjenosti kot mene, ko sem zašel med te gole, visoke zidov.e. Tu pa tam je v njih še videti kvadratno odprtino, v ka- teri je pred davnimi časi čepel lesen tram. Tudi hiše delavcev so bile zanimive. Imele so po dva pro- stora, kar je v meni pobijalo teorijo, s katero je obremenjen moderni človek, češ da so ljud- je v starem svetu, z izjemo vla- darjev, živeli neudobno in 4 bo." 1 Posebno pozornost zbujal lik, dva metra globok baze« sredini ostankov mestne trdn ve, kije rahlo dvignjena nad| lotnim mestom. 12x7,.5 me velik bazen je danes najb ohranjen objekt v mestu r tvih. Z ozkimi stranicami obrnjen v osi sever-jug. Tu \ dijo v bazen široke, opečn stopnice. Prvotno so bile ob žene z lesom, položenim smolo ali asfalt, verjetno prii senim nekje iz Beludžistanj Asfalt so uporabili tudi impregnacijo same cisteri Bazen je bil obkrožen s tera mi, na katerih so bile majh sobice. V eni je obzidan iz napajal bazen. Proti severu je nahajal kompleks meniši celic s samostojnimi kopalni( mi. V hinduistični, kot tudi drugih verah, ima obred očiščenje veliko vlogo. Pri n bi to lahko primerjali s krsto V tem smislu moramo razuir ti ta velik bazen kot predni bazenov ali vodnih cistern, jih je danes vse polno po s\ tiščih sirom Indije. Ta utrdi dvignjena na umetnem hribu ščitila pred napadalci in pra vsem pred pogostimi poplaM mi tudi ostale stvari, ki so b življenjskega pomena za pi stare prebivalce. To je bilo to, ki je prihajalo z bližnjih p in kot državni davek tudi iz c daljenih pokrajin. Leseni sil si so bili na opečnati ploščs nad severnim zidom utrdbe." so prvim raziskovalcem potn li ostanki žitnih zrn. Obsež mesta s tisoči prebivalci so in la močno podporo v razvit« kmetijstvu. To so potrdili ( tanki semen pšenice, ječmet lubenice, sezama, bombaj kar je, mimogrede, najstare' dokaz o gojenju bombaža. "Tega ne vem, samo po tebi je vprašala, zdi se mi pa. da je popolnoma mirna, "je Ito sočutno potolažila prijateljica in jo prijela za roko: "Pojdi!" Ita je skočila pokonci in pritisnila roke na senca, kakor bi hotela s silo premagati svoj obup. Kmalu nato je stala pred materjo. S silo se je nasmehnila, ko sta se kot običajno pozdra- vili in poljubili. Previdno je iskala na materinem cfbrazu, da bi mogla razbrati, kako stoji barometer njenega razpoloženja. Mati pa je prijela svojega otroka za ramena in jo zvedavo ogledovala. Majaje z glavo je rekla: "Tako suha in bleda si postala. Zadnji čas je, da dobiš kaj poštenega jesti. " Niti v sanjah Ji ni prišlo na um, da so morda tudi drugi vzroki, ki so ta mlada ličeca napravili bleda, ker je pač videla, da so obroki hrane tako pičli. Ita Je poslušala bolj glas kot besede, ta pa je bil vse prej kot razdražen. "Znamenje, da še ni nič izvedela. " Vzdih Je prišel preko njenih ustnic. "Zdaj ali čez eno uro ali jutri zjutraj - vseeno kdaj, zvedela bo gotovo. In to prav sedaj, ko se Je hotela v Koprivnici srečati z Ernestom. Končno bo namesto veselja polom za božič. " "Otrok se mi zdi tako čuden, "Je mislila gospa Rakova, toda hitro se je otresla te misli in vprašata: "Imaš svoje stvari že pripravljene? Če bo mogoče, bi se rada že Jutri zjutraj odpe- ljala. " "Pričakovala sem te šele Jutri, mama, zato nisem tako hite- la. Seveda lahko že danes zvečer vse pripravim. " "Torej dobro, ne bom te zdaj več zadrževala. Jutri zjutraj bom mimogrede kupila domino za Anči in bom okrog devetih tukaj. Z ravnateljico sem že govorila in Je vse opravljeno, tako da se mi ni treba več zadrževati. - Dober tek in na svidenje Jutri. " Z božičnimi voščili prisotnim deklicam je gospa Rako- va zapustila Jedilnico. Ita Jo Je hotela pospremiti, vendar mati tega ni pustila in Jo Je potisnila nazaj na sedež. Ita Je sedela za mizo in strmela predse. Počasi se je polegel njen notranji ne- mir in v njeni glavici so se misli spet začele urejati. - "Kaj Je rekla mamica? Da Je že govorila z ravnateljico? In potem ta mir? " Ita tega nikakor ni mogla uskladiti s tem, kar Je pri ma- teri poznala. Vse Je bilo uganka. "Ali Je ravnateljica molča- la??" V tem času, ko Je imela Ita nezgodo s sliko, Je prišel Ernest v Koprivnico. Res Je uredil tako, da Je dobil svoj dopust za bo- žič. Ta večer sta imela mati in sin dolg razgovor Brez ovinkov Je rekla mati med drugim: "Ernest. nimam nič proti Iti, nas- protno! Vedno sem si želela hčerkico, žal zaman. Zelo rada bi to deklico imela za svojo hčerko. Morda sem celo Jaz tista, ki ti svetuje, da se Je držiš, ali na noben način ne smeš hiteti v tej zadevi. Prvič sta še premlada in se morata pravzaprav šele dobro spoznati, in drugič, ti si častnik in ne moreš dane besede več preklicati. Zato ne smeš ničesar prehitevati. Najprej naj mine vojna. Lepo in idealno Je od tebe, da si pri svoji prvi plači mislil name in na Ito. Ljuba misel, lepa gesta in drag spomin za vse življenje, da, to je... ampak," in zdaj Je bil njen glas strožji in poudarjen: "Medaljon bo v mojem varstvu, dokler ne bo prišel pravi čas, daJi izročiš darilo. Zdaj Je še prezgodaj misliti na to." Ernest se Je pred svojo materjo globoko priklonil, ji polju- bil roko in dejal: "Prisrčna hvala, mama, da rada sprejmeš deklico kot svojo hčerko. To zagotovilo Je zame najlepše bo- žično darilo, ki mi ga moreš dati. Vse drugo pa prepusti, pro- sim, moji skrbi. Dovolj sem takten, da vem, kako in kdaj bom deklici poklonil medaljon. Niše tako daleč, imaš prav. Dokler Ita še obiskuje šolo. Je ne bom nikdar naravnost snubil. Ne maram Je obremenjevati z nobenimi mislimi, ki bi morda kvar- no vplivale na njen študij. Mora pa vedeti, da sem Jaz zanjo na prvem mestu, da me nihče ne prehiti. Dokler je v internatu ali v Kopnivnici, ni glede tega nobene nevarnosti, ker Je tudi še premlada." Z lahnim smehljajem na ustnih Je nadaljeval: "Pravzaprav pa se moram za dekličino naklonjenost potego- vati, kajti nisem prav prepričan, da me mara. Do danes imam le še malo dokazov njenega posebnega zanimanja zame. Če ji o tem kaj namignem, se vedno izmakne ali presliši. Piše tudi malo in zelo rezervirano in kratko, tako da pravzaprav ne vem, pri čem sem. Res so bili trenutki, ko se mi je zdelo, da več vidim, toda takoj, ko Je opazila, da hočem prodreti v njeno notranjost, Je postala zakrknjena kot le kdaj. Samo solz pred mojim odhodom ni mogla zadržati in te so ni takrat veliko po- vedale. V zadnjih mesecih pa so se mi spet vzbudili dvomi, ko sem si rekel: Seveda, to Je dokaz mehkega, sočutnega srca. a končno se solzimo tudi za bratom. " Pogovor je še dolgo trajal in gospa Schvarzer mu je z zani- manjem sledila. Sin Je vedno znova in znova zatrjeval, da seJe dolgo in temeljito spraševal in Je vedno prišel do prepričanja, da deklico odkritosrčno ljubi... Mati Je bila vesela njegove odkritosrčnosti in mu Je celo prigovarjala, naj le sledi g\m svojega srca. Odkrila mu Je simpatijo do deklice, vendarmu] znova postavila pogoj: nič prehitevati. Na vsak način pa sta se oba veselila, da bosta Ito že jul videla. Okusno sta zložila majhna darila v škatlico, kamor j priložila gospa še svojo sliko. Premišljevala sta, kako bi spravila pod božično drevo Rakavih, ne da bi to kdo videl. Ernest Je natančno vedel za prihod ih odhod vlakov v /&]| henburgu. Z drugim ali tretjim vlakom, ki pride iz Gradca,\\ lahko prišla Ita SelJe z vozom po njo. Pol urice se mu Je zdel cela večnost. "Da bi le sedaj prišla. " sije mislil, "nasledi vlak pride šele čez štiri ure. " V veselem razburjenju se je spn\ hajal sem in tja. Znova in znova Je prebiral Itine dopisnice.i Jih Je nosil vedno s seboj, kakor bi hotel iz njih izvedeti več. h so mu povedali kratki stavki. Na njih Je bil običajno žig inte nata. Večkrat Je sam pomiril rastoče dvome, češ da Je zara internatske cenzure tako kratka. Naslednja misel pa je bik "Nesmisel, saj lahko odda pošto tudi zunaj. " Potem pa zopc "Morda se boji, da bi Jaz na njene prisrčnejše besede pri tako reagiral - karje tudi podvrženo cenzuri. " Pri teh mislih čas minil in iz daljave se Je zaslišal žvižg vlaka. Zunaj Je bilo ledenomrzlo, vendar Je šel iz tople čakalni mnogo prezgodaj. Sam Je stal na peronu. Vesel Je bil vsa minute, kije pretekla. Polagoma Je postajalo na postaji živa nejše in kmalu nato je vlak obstal. "Če pride zdaj? Če bo ves la, da sem prišel po njo ?" "Ernest! "Je zaslišal, kako ga nekdo kliče. BilJe sin postq načelnika iz Rajhenburga, kije prvi skočil iz vlaka. Tudi on prišel na dopust. "Dečko, kaj delaš tu? Kako ti gre?" Po kratkem veseli pozdravu seje Ernest opravičil: "Samo trenutek, Rainer! Pi^ čakujem damo, ki naj bi prišla s svojo hčerko iz Gradca. Čel pride s tem vlakom, sem ti prav rad na razpolago do dru$ ga." "Ti. Je morda to oni sladki kebrček, ki sem ga občudovO sosednjem oddelku in kije vstopila v Gradcu z materjo? - Gl ravnokar Je stopila iz kupeja. " Veselo je Ernest pozdravil prišlece, Jim odvzel zavoje in i držal Itino ročico malo dlje, kot Je bilo potrebno, v svoji rc kar gospe Rakovi ni bilo ravno po volji. "Kaj je to. kako pridete vi sem? " Gospa ga ni hotela pri deti in Je rekla to v šali, toda jasno se Je slišal prizvok iron ' 'Ste tudi prcrvkar prišli?" "Na dopustu sem in za kratek čas sem šel k trapistom. Pri^ priložnosti sem si dovolil tudi, da počakam vlak. ki naj bi v pripeljal, kar se Je res zgodilo. Upam, da nimate nič proti, * vas zapeljem domov. " PorabilJe to malo laž iz zadrege, ker- mu Je dam in pozdrav zdel tako svojevrsten. Bila je tako čud do nJega, kakor da ga ne rftara. Malo prizadet se Je obrnil hotel odnesti stvari na voz, kar je opazil, da Je stopil prijatelj gospe Rakovi in se Ji najvljudneje predstavil. Toplega pogi^ da, kije veljal Iti. pa ni nihče opazil. it. 10.-7. marec 1996 RUMENA STRAN 3 Naj-opravila Sloven- cev: mlatenje prazne slame, borba za oslo- vo senco in streljanje kozlov Kar se Janezek v ko- munizmu nauči - to Janez v demokraciji zna Napis na izložbi: av- to, ki ne opazi konku- ren ce - za to pa jo opa- zijo avtomobilski ta- tovi Dolga in muhasta zi- ma ne opravičuje - zimskega spanja in- špektorjev Ali veste, kaj pomeni TAM?- Taktika Avto- busne Mafije Na račun »lepotnih operacij« v gospodar- stvu je izginila »lepo- ta« plačilne kuverte V italijanski resta- vraciji so ob pregledu kuhinje našli pasjo hrano - pri nas bi na- šli še kaj hujšega MARJAN BRADAČ TRAG^fiice Božja kazen Obrambni minister Jelko Kacin je skupaj s svojim sprem- stvom malce zamudil na javno tribuno v Nazarjah, kjer so govorili o radarjih. Je že tako, da je zlobnežev na tem svetu veliko in ti zlobneži so ugotavljali, da so gospod minister mogoče padli v kakšno cestno luknjo. Samo na cestah v okolici Nazarij so luknje za tovrstno početje dovolj velike. Mogoče pa se je z neba zazrlo veliko oko, ki je menilo, da bi naj minister nekaj izraelskega denarja prekanaliziral v slo- venske cestne luknje. Važno Je imenovati se Robert Na krajevni enoti celjskega zavoda za gozdove najdete v dveh pisarnah kar štiri Roberte. Vsaj tako je razbrati s tabel na vratih. Zato sumimo, da je eden od internih razpisnih pogojev za mesto gozdarja tudi ta, da je kandidatu ime Robert. So morda bolj odporni proti klopom? Bete nogavice Gimnazijski maturantski ples je tudi letos minil brez pretresov. Ravnatelj Prve gimnazije Jože Zupančič je namreč staršem in učencem na sestankih pravočasno izdal navodila o lepem vedenju in primermobleki. Menda je na prvem mestu lestvice prepovedanih oblačil še vedno kotn nacija slavnostne moške obleke z belimi športnimi nogu cami. O morebitni kontroli pri vstopu zaenkrat ni I slišati. Prva žrtve Radarji, tema št. 1 v gornjem koncu Savinjske doli bodo po nekaterih predpostavkah najbolj škodovali ned( nim. »Ovce od Zagožna bodo prve pocrkale,« je menil n nani junak na prvi nazarski tribuni. Gre za nedolžne žrl ki so v lasti državnozborskcga poslanca dr. Franca Zagoi v bližini Šmartnega ob Dreti. Levček aii kaj tJrugega v prejšnji številki Novega tednika se je v rubriko V modnem vrtincu prikradel hudomušni tiskarski škratek. Na razglasitvi najbolje in najslabše oblečenih znanih Slovenk in Sloven- cev v ljubljanski Festivalni dvorani je Stojan Auer (2. mesto negativne lestvice) Vlasti Cah- Žerovnikposebej za Novi tednik zaupal: ».. .kar pa se moje uvrstitve tiče, bom prebolel, saj sem borec in močan kot tale naslikani levček na moji kravati.« Zgoraj omenjeni škratek je levčka - ki je fotografsko dokumentiran - spremenil v »revčka«, priljubljeni TV voditelj pa bo, upajmo, tudi to po levje prebolel. »Gospod! Kako pa vi citate cajtng? Saj imate vendar narobe obrnjenega?< »Ja. Pravilno obrnjen časopis pa zna danes že vsak osel citat.« Lojz in Franci sta se pogovarjala o svojih »zlatih« sinovih. Lojz se je prvi začel hvaliti: »Veš, moj je ekonomist. Iz blata dela de- nar. Polne žepe ga ima. Pa kako dobrega srca je. Veš, zadnjič je enemu revežu stano- vanje kupil.« »E, moj je še bol' študiran. Zdravnik je - specialist. Ti povem, plačo ima sicer majh- no, vendar pa ga ni pacienta, ki mu ne bi kaj podmazal. Rad vzame, še rajši da. Zadnjič je enemu revežu avto kupil.« Medtem je k pogovoru pristopil tudi Slave: »Vidim, da se o sinovih pogovarjata. Bra- nje. Mojega že ni kaj prida. V sedmem ra- zredu so ga iz šole vrgli, večkrat zaprli zara- di zvodništva, pije, kadi... Ampak, povem vama nekaj - ima pa veliko srečo in >fajn< prijafle. Zadnjič mu je eden stanovanje ku- pil, drugi pa avto...« To je šala, za katero ste ta teden poslali največ glasov, poslal pa nam jo je ribič Franci Hudir iz Celja, ki bo skupaj z izžre- banko Ivanko Makuc iz Štor, potoval na enodnevni izlet z agencijo Dober dan. Česti- tamo! Pri spoveiJi Francelj pride k spovedi in po že vseh povedanih grehih, župniku radovednost še vedno ni dala miru, zato ga je spraševal še kar naprej: »Imaš že kakega dekleta, Francelj?« Francelj: »Imam, gospod župnik.