OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVN OST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXIX.—LETO XXIX.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), AUGUST 1, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 150
Molotov zahteva, da se odstrani Francov režim kot jamstvo za mir sveta
PARIZ, 31. julija—Sovjetski zunanji minister V. M. Molotov je imel danes na pariški mirovni konferenci govor, v katerem je pozval demokratične narode sveta, da napravijo konec Francovemu režimu v Španiji.
"Mir sveta ne bo varen, dokler^
fašizem ne bo uničen," je izjavil sovjetski zunanji minister.
Molotov je prišel na dan z izjavo za odstranitev fašističnega režima v Španiji po nastopu pred parlamentarnim odsekom,
kjer je zagovarjal predlog, da morajo biti vsi sklepi konference odobreni od dveh tretjin zastopnikov 21 narodov, ki feo re-prezentirani na konferenci.
HILLMANOV NASLEDNIK
Navadna večina bo
pustila v manjšini
"Ako se bodo sklepi sprejemali z navadno večino," je rekel Molotov, "je gotovo, da se bo Sovjetska zveza vedno znašla v manjšini."
Ameriški državni tajnik je, kakor se razume, pripravljen pogojno podpreti Molotovo stališče glede vprašanja sklepčnosti z dvetretjinsko večino, in bo glasom vesti iz informiranih krogov jutri predlagal, da morajo biti vsi "bistveno važni" oklepi na konferenci sprejeti z dvetretjinsko večino.
V govoru pred plenarno sejo konference po nastopu pred parlamentarnim odsekom je Molotov izjavil:
"Ako moramo še vedno imeti opravka s fašističnim režimom v Španiji, tedaj ne sme biti da-' leč čas, ko bodo demokratične dežele sposobne pomagati španskemu ljudstvu, ki ječi pod Francovim režimom, da napravi konec temu preživelemu plodu Hitlerja in Mussolinija, ki ogroža mir sveta. V interesu svobodoljubnih narodov je, da se zahteva akcija proti fašizmu, najnevarnejšemu agresorju našega časa."
Sateliti osišča morajo vsaj delno plačati škodo
Govoreč o osnutku pogodb za bivše satelitske narode, ki se na-l^^jajo pred konferenco v svrho odobritve, je Molotov izjavil, da sicer simpatizira s temi narodi, da pa se ne piore dopustiti, da bi utekli kazni.
Izjavil je, da se od njih zahteva, da plačajo samo del škode, ki so jo prizadjali drugim narodom, in da je Sovjetska zveza (nasprotna vmešavanju od zunaj, katero bi zaviralo njih gospodarsko okrevanje.
Dostavil je, da ne more prezreti dejstva, da sklepi, katere 3e napravil svet zunanjih ministrov štirih velesil, tarča napadov od strani vsakovrstnih re-^kcionamih elementov, ki so natrpani z gorostasnimi proti-so-^jetskimi predsodki in ki delajo svoje račune v nadi, da se bo sodelovanje med velesilami izjalovilo.
LOKAR BO ZOPET VODIL LAUSCHETOVO KAMPANJO ZA GOVERNERJA
Kakor se poroča iz Colum-busa, bo John E. Lokar danes dobil dopust kot tajnik gover-nerja Franka J. Lauscheta in posvetil ves svoj čas do volitev v novembru kampanji za gover-nerjevo ponovno izvolitev. Pod njegovim vodstvom se bo takoj odprlo kampanjske prostore v Clevelandu in Columbusu, ki bodo ločeni od glavnega stana demokratske stranke.
Jacob S. Potofsky je bil imenovan z a predsednika CIO Amalgamated Clothing Workers of America, katero mesto je od ustanovitve velike unije krojaških delavcev zavzemal pokojni Sidney Hillman. Potofsky je 51 let star in je v mladih letih prišel v Ameriko iz Rusije.
Avtno raketirstvo v bujnem cvetju
IKE" NA RIBOLOVU
Te dni so odkrili, da so gotovi prodajalci rabljenih avtomobilov izrabili priliko, ko OPA cene niso bile v veljavi in prodajali rabljene avtomobile 1946 izdelka za skoraj dvojno ceno, kot je bila preje določena po OPA.
Tako je Cullen B. McKissik, j registriran lekarnar, 2284 E. 93 St., plačal za Pontiac Torpedo 8, vožen 800 milj, vsoto $2,817; po OPA predpisu bi imela biti cena $1,428. Večina žrtev so veterani.
Neki časniški jjoročevalec je šel na ogled rabljenih avtomobilov ha dan pred obnovljenjem OPA cen in je dobil sledeče cene: 1946 Dodge za $2,950; 1946 DeSoto za $2,650; 1946 Chevrolet za $2,250; 1942 Chevrolet, ki je prevozil že 60,000 milj mu je bil ponujen za $1,695.
POMANJKANJE SLADKOR
: JA BO ŠE ENO LETO
Lokar se bo vrnil na svoje	_ .
staro mesto v Columbusu 15. no- WASHINGTON, 31. ju ija. — verolsra. V rijegovi ocLsotruDsti g;a!(3eor|Se Dkx;, naucelnik C)FVl slad-
bo nadomeščala sedanja pošlo- j
vodkinja v governerjevem uradu Mrs. Edna Smith.
KITAJSKE VLADNE ČETE IMELE 53,000 IZGUB
NANKING, 31. julija—Kitajski komunistični viri so danes
poročali, da so vladne čete te- j liti večjo uporabo sladkorja, kom julija zavzele 14 važnih komunističnih mest in 300 vasi in pri tem izgubile 53,000 mož.
kornega oddelka je dejal pred House Food Shortage komitejem, da bodo zunanje pošiljke sladkorja in domač pridelek sladkorne pese omilile sedanje kritično pomanjkanje sladkorja,' da pa bo vzelo še eno leto časa, predno se bo moglo dovo-
Vandali razrezali kolesa
V okolici Valley View na Professor St., so bila cčeraj zgodaj zjutraj prerezana kolesa na okrog 40 avtomobilih. Nekateri avtomobili so imeli prerezane vse štiri kolesa z ostrim nožem od strani. Nihče od sosedov ni slišal'uhajajočega zraka'iz koles, dasi so spali v bližini.
poroka
Prošlo soboto sta se poročila v cerkvi -SV. Vida, Miss Esther Zugel, hčerka Frances in Martin Zugel, 6308 Carl Ave., in Mr. Eugene Perchan, sin Mary in Stanley Perchan, 10924 Tacoma Ave. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonskem življenju!
Slika predstavlja gen. Eisen-howerja tekom nedavnega obiska v severnem Wisconsinu^ kjer se je teden dni mudil na počitnicah, tekom katerih se je zabaval z ribolovom. 2 njim »o bili tudi njegovi štirje bratje. ' >
Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
Knapp svari delegacijo Jehovah Witnesses.,
V nedeljo 4. avgusta se ima pričeti v Clevelandu ena največjih konvencij Jehovah Witnesses, ki jo prireja Watch Tower Bible and Tract Society, katere se bo udeležilo okrog 60,000 delegatov iz vseh delov sveta. Hišni odbor ni mogel najti dovolj stanovanj pri ljudeh za delegate, zato je najel veliko zemljišče na zapadni strani mesta, kjer bo v šotorih in trai-lerjih stanovalo okrog 20,000 ljudi. Zdravstveni komisar dr. Knapp svari delegacijo, naj nikar ne vodi s sebčtiJotrok na to konvencijo radi razširjajoče otroške paralize, kar bi znalo zelo pospešiti to epidemijo radi nezadostnih higijeničnih priprav, katerih ne bodo deležni delegati na trailerjih in v šotorih.
VIŠJA CENA ZA KRUH BO PREDLAGANA
WASHINGTON, 31. julija — Iz poučenih virov se je zvedelo, da bo jutri ravnatelju OPA urada Paulu Porterju predlagano, da se cena kruhu zviša za 1 cent pri hlebu in da se temu primerno zvišajo tudi cene za moko.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Konflikt med Ameriko in Anglijo glede Palestine
Ameriška misija za Palestino poklicana iz Londona; predsednik Truman odredil temeljito proučitev celotnega položaja
WASHINGTON, 31. julija—Predsednik Truman je danes pozval ameriške izvedence za Palestino, da se vrnejo iz Londona domov, in v tej zvezi so se razširile vesti, da je predsednik nezadovoljen z britškim načrtom, po katerem bi se Palestina razdelila,v štiri federalne province.
Iz Bele hiše ni bilo poročano *
Fant, ki je obstrelil dekle, 17 let star
kaj je predsednikovo stališče, toda informirani uradni krogi izjavljajo, da je za enkrat nasproten britskemu načrtu. Medtem ko predsednik načrta ni de-finitivno zavrgel, pa ga v obstoječi obliki smatra za nesprejemljivega.
Predsednik je misiji v Londonu sporočil, da se nemudoma vrne domov, v svrho detajlirane proučitve celotnega vprašanja. Eden izmed članov misije je posebni amtasador Henry F. Grady.
Britski načrt za razdelitev Palestine v zone
infantilna paraliza na Vojaškem transportu
JOKOHAMA, 31. julija—Ne-
armadni transport,- na čigar
ki
krovu je 2,200 vojakov, ki so se y&čali v Zedinjene države, se ,3® moral danes vrniti v Jokoha-1*^0. ker je na ladji izbruhnila '•tfantilna paraliza. Zboleli so vojaki, ki so bili poslani v ^dijsko bolnico.
Združeni narodi in pariška konferenca
NEW YORK, 31. julija (O.N.A.)—Organizacija Združenih narodov ima sicer svojega opazovalca na pariški pii-rovni konferenci, toda napori, da bi dobila organizacija pooblastilo, da pošlje tja svojo uradno delegacijo, so se izjalovili.
Nekateri opazovalci pravijo,*
da so se sovjetski delegati dolgo upirali sklicanju konference 21 narodov, ter da nikdo ni hotel začeti novih prerekanj radi vdeležbe Združenih narodov.
Generalni tajnik organizacije zedinjenih narodov, Trygve Lie,
je radi tega navzoč na pariški konferenci le čisto neformalno.
Nekateri glasovi ugovarjajo temu, češ da je bila organizacija Združenih narodov pozvana,
da prevzame odgovornost za nameravano svobodno ozemlje okoli Trsta, ter da bi bilo s tega vidika logično, da bi bila organizacija član konference. Toda navzlic temu, da bo varnostni svet Združenih narodov odgovoren za varnost in mir na spornem tržaškem ozemlju,
niso štiri velesile začele nobenih razprav ali posvetovanj z glavnim stanom organizacije Združenih narodov v New Yorku.
Združeni narodi zaenkrat nimajo policijske sile
Trenotno nima organizacija nobene policijske sile na razpolago. Odbor za vojaške zadeve še niti ni začel razpravljati o svojih potrebah za izvrševanje ferenco.
svojih policijskih dolžnosti. Verjetno je radi tega, da bodo morale štiri velesile vsaj še za nekaj časa same izvajati vso potrebno oblast in skrbeti za mir — kot je to predlagala Sovjetska unija.
Nikdo pa ne more reči, kakšni bodo odnošaji med temi vojaškimi silami velesil in varnostnim svetom.
Predstavniki organizacije Združenih narodov so. mnenja da bi morale biti postavljene vse vojaške sile na tržaškem ozemlju pod poveljstvo guvernerja, katerega bi imel imenovati var nostni svet s poverilom, da upravlja svobodno tržaško ozemlje.
V tem slučaju bo igral varnostni svet v zadevi Trsta vlo go, ki bi bila nekoliko podobna vlogi prizivnega sodišča, in zategadelj ne bi imela ničesar neposredno opraviti z administrativnimi vprašanji tega ozemlja.
Vsekakor pa bi bilo po mnenju teh krogov umestno, da bi vladalo ožje sodelovanje med glavnim stanom Združenih narodov, delegacijo štirih zunanjih ministrov in pariško kon-
Velik naval na mestna kopališča
Julius Kemeny, komisar Za zabavišča in kopališča sporoča, da je letos izredno velik poset judi mestnih kopališč, katerih je šest, ki jih upravlja mesto. Ako bodo ljudje še v nadalje v takem številu posečali te kopalne naprave, bodo letošnji obiski prekosili vse prejšnje rekorde. Največ ljudi obiskuje Woodland Hills Pool, pri East Blvd., severno od Kinsman Rd., kjer jih pride dnevno po 3,500. Mr. Kemeny ugiba, da to povzroča, vročina, sopara, suša in čista voda. Tam preizkušajo vodo vsako uro. Sezija bo ukinjena ob Delavskem prazniku.
Indianapolis, Ind. — Po dolgi bolezni je tukaj umrl Joe Koren, doma iz vasi Dolsuha, fara Račica v Savinjski dolini. V Sheboyganu, Wis., zapušča več sorodnikov, med njimi brata Maksa Korena.
Benld, 111. — Dne 25. julija je v Sawyervillu, 111., umrl Marco Balan, ki je dolgo bolehal na želodcu. Za.pušča ženo, dva sinova in tri hčere. — Dne 23. julija je bila odpeljana v bolnišnico Lichfield Johana Masco. Ona" že dolgo boleha in njeno stanje je kritično.
Detroit. — Katherine Krainz je bila obveščena, da je v West Mineralu, Kans., umrla njena sestra Theresa Zalokar.
LONDON, 31. julija vlada je danes objavila in pogojno odobrila načrt, po , katerem naj bi se Palestina razdelila v štiri federalne province.
Po tem načrtu bi se imelo tudi takoj dovoliti 100,000 evropskim Židom naseliti v Palestino,
Amerika pa naj bi preskrbela financo za razvoj arabskega gospodarstva.
Ta načrt, katerega so izdelali anglo-ameriški eksperti, predvideva ustvaritev, zone, katero bi dominirali židje, zono, ki bi bila pod dominacijo Arabcev, ostali dve zoni pa bi upravljala od Britanije kontrolirana centralna udeležile vlada. Vsaka zona bi določala svoje lastne naseljeniške kvote.
Podpremier Herbert Mortison je rekel, da bi ta načrt utegnil eventualno dovesti do poverjeni-
Včeraj se je dognalo, da je fant, ki je v torek zvečer nevar; no obstrelil 15-letno Irmo Ko-vach, v resnici 17 let star, ne pa 13 let, kot je rekel po aretaciji. Resnična starost se je dognala iz rekordov mladinskega socfl-špa. Aretirani fant, kakor dva tovariša, ki sta bila prijeta z njim, je zamorec. Kot razvidno iz izjav trojice, so dekle napadli, ker so pričakovali, da bodo dobili kak denar.
Mati obstreljene deklice, ka-■Britska I kor tudi sosedje, so skrajno trp-j ki nad celotno situacijo. Pravijo, da so že ponovno apelirali 1 na policijo za več protekcije proti barabskim elementom v okolici, da so bili vsi apeli ignoriram.
Glede obstreljene deklice se upa, da bo okrevala.
PROG. SLOV. ŠT. 1
Članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk se vabi na sejo, ki se vrši nocoj ob 7:30 uri v Slovenskem delavskeni domu. Ker je več važnih zadev za raz-motrivati, se prosi, da bi se vse
NA OPERACIJI
Poznani Mr. Louis Marmolya, 780 London Rd., se nahaja v Lakewood bolnišnici na Belle in Detroit Ave., kjer se je moral podvreči operaciji. Dr. Boris Marmolya, sin Mr. Marmolya, se nahaja na zdravniškem štabu v omenjeni bolnišnici. Prijatelji ga lahko obiščejo popol dne med 2:30 in 4. uro ter .zvečer m^d 7. in 8:30 uro ali pa ga telefonično pokličejo LA 4200. Želimo mu, da bi čim preje popolnoma okreval!
Svarilo za gostilne
Danes pride v Cleveland glavni državni uradnik za vsiljevanje zakona za prodajo alkoholnih pijač Charles H. Brigman, ki je ob tej priliki podal svarilo, da bo brezobzirno nastopil proti vsem lokalom, ki prodajajo pijačo mladoletnim osebam in ob nepostavnih urah, ali ki dopuščajo, da se prostori rabijo za hazardne igre. Brigman je bil poprej mnogo let glavni inšpektor plesnih dvoran v Clevelandu.
ZAROKA
Zaročila sta se Miss Jennie Kochar, hčerka Mr. in Mrs. Val. Kochar, 1142 E. 172 St., in Mr. Joseph Nemeth, 3504 W. 125 St. Bilo srečno!
Za odpravo dima
V ponedeljek bo mestni zbornici predložena ordinanca, o kateri se upa, da bo odpravila dim-stva za Palestino ter izjavil, da i no nadlogo v Clevelandu. Obstoje za njegovo uresničenje nujno ječa mestna postava je tako po-potrebno sodelovanje Zedinje- j vršna, da je njeno vsiljevanje nih držav.	nemogoče.
Nesoglasja med politiko državnega depart-menta in armado glede okupacije v Nemčiji
otvoritev nove trgovine
Naše čitatelje opozarjamo na oglas, ki je priobčen na drugem mestu današnje izdaje, v katerem sporoča firma A. Grdina in sinovi, da se v soboto, 3. avgusta vrši velika otvoritev njih nove trgovine in kegljišča na 6019-25 St. Clair Ave. Popularni orkester Ernie Benedict's Polkateers bo igral popoldne ob 2:30 uri.
NOVOROJENČEK
Pri družini Mr. in Mrs. Charles Blatnik, ml., so se oglasile vile rojeni.ce in pustile v spomin krepkega sinčka, prvorojenčka. Mladi oče je sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. Charles Blatnik, 20280 Lindberg Ave., mlada mamica pa se je preje pisala Wanda Hanson iz Wil-loughby. Čestitamo!
SEJA PREMEŠČENA
Članstvu dram. društva Anton Verovšek se sporoča, da se seja ne bo vršila v petek večer kot običajno, pač pa bo prihodnja seja v torek, 6. avgusta ob 8. uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vabi se vse, da upoštevajo to naznanilo.
WASHINGTON, 28. julija — (O.N.A.) — Uradni washing-tonski krogi imajo velike preglavice radi tega, ker so pridobile ruske pritožbe, da se fašističnim elementom v britanski in ameriški okupacijski zoni dobro godi, precej veljave s tem, ker je videti nasprotujoče si tendence v izvajanju ameriške okupacijske politike v Nemčiji s strani državnega departmen-ta, in vojaške vlade na eni strani, in s strani armade na drur gi strani.
Znano je na primer, da g. Hill-dring, pomočnik državnega tajnika, kateremu s o poverjena vprašanja okupiranega ozemlja, ni bil v naprej obveščen o tem, da namerava armada izpustiti iz zapora veliko število zaprtih nacistov. Opazovalci trde, da bi b i 1 Hilldring predlog zavrnil, ako bi mu bil predložen v odobren je.
Washingtonski krogi pravijo tudi, da je armada aretirala komunistične prvake v Nemčiji, ne da bi bila o tem obvestila vojaško vlado. Dejstvo, da je bil zaprt Ludwig Ficker, bavarski minister za notranje zadeve, je baje posebno neprijet-
no uradnikom vojaške vlade.
Ta drastični nastop vojaške oblasti proti komunistom je v največjem nasprotstvu z neuspehom armade, da zaduši nekatere proti-sovjetske pokrete in organizacije, ki so na vsak način — tudi ako niso fašistične — škodljive prijateljskemu sodelovanju v Nemčiji.
Tako na primer je prejel državni department baje informacije glede neke organizacije, imenovane Ukrajinski Center, katere sedež je v Augsburgu. Centtalni odbor litvanskih emigrantov izdaja baje 18 časopisov* v ameriški zoni. Komunisti so bili anti-fašisti, te organizacije pa v tem pogledu nimajo tako čiste vesti.
Ogenj na St. Clair Ave.
V torek večer je nastal ogenj v poslopju 4021 St. Clair Ave., kjer se nahaja tovarna Spearhead Boiler Plug & Specialty Co., ki je kmalu zajel še drugo stanovanjsko poslopje na 4017 St. Clair Ave., kjer se nahaja Kucel's Cafe. Prvo poslopje je popolnoma uničeno, ^rugo pa tudi od vrha, tako da škoda znaša okrog $45,000.

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
1. avgusta, 1948
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
UREDNIKOVA POŠTA
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)___
For Half Year—(Za pol leta)__
For 3 Months—(Za 3 mesece)___
.$7.00 - 4.00 . 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)___
For Half Year—(Za pol leta)___
For 3 Months—(Za 3 mesece)____
-.S8.00 _ 4.5C _ 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) -
For Hall Year—(Za pol leta)___
-$9.00 . 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
Donald Bell (O. N. A.);
PREZGODNJA OBJAVA NAČRTA ZA POGODBO Z ITALIJO
Nepričakovana in prezgodnja je bila objava načrta za mirovne pogoje z Italijo—diplomatični krogi v Parizu so bili vsi osupli in neprijetno presenečeni. Danes je "še težko reči, kakšen bo vpliv te objave na potek mirovne konference, toda pazljivo proučevanje vseh okoliščin nam bo vendar mnogo povedalo.
Na prvi pogled bi vsakdo mislil, da se je objavi najbolj upirala Moskva, toda to naziranje je pomotno—najbolj neprijetna je objava Angležem, ki so se tudi najbolj dosledno protivili vsaki publikaciji pogojev.
Ameriški zunanji minister Byrnes pa je bil celo predložil da naj se sploh opusti vse, kar spominja na takozvano tajno diplomacijo, ter da naj vsi polože svoje karte na mizo. Amerika ima torej v tej zadevi najmanj obžalovati.
Načrt pogodbe sam na sebi je soliden. Malo je podrobnosti, ki bodo prepuščene malim državam, da jih dopolnijo. Nikdo, niti Italija, niti male države, ne bodo mogle spremeniti bistvenih določb tega dokumenta. Ako bi italijanska vlada sklenila, da pogodbe ne bo podpisala, ji to tudi ne bo mnogo pomagalo, kajti možnost tega je predvidena v točki 78, ki pravi, da bodo pogodbo ratificirali zavezniki in tudi Italija.
Videti je torej, kot da bo pogodba odvisna od ratifikacije malih držav in Italije. Toda temu ni tako, kajti isti člen načrta pravi dalje, da stopi pogodba v veljavo takoj ko jo podpišejo in ratificirajo Francija, Anglija, Rusija in Amerika. To se pravi, da bi v slučaju odpora Italije pogodba vseeno postala veljavna, ter da bi jo štiri velesile izvedle brez italijanskega pristanka, dokler se ne bi našla taka italijanska vlada, da bi pogodbo podpisala.
Prepričan sem, da si je le na naslednji način mogoče raztolmačiti odpor Angležev, da se pogodbo ob jay i prej, predno je končno-veljavno odobrena. Iz Pariza, kjer so se bili sestali zunanji ministri štirih velesil, je bilo čuti vesti, ko da ima dobiti Italija j ako udobne in skoro prijateljske mirovne pogoje. Toda zdaj je jasno, da tudi zahodne velesile Italiji niso prizanašale.
Sovjetska unija je zahtevala 100 milijonov dolarjev reparacij. Ta znesek bo plačan v teku 7 let, a bo manj neznosno breme, ker bodo Rusi dobavljali od Italije različne surovine. Mnoge finančne zahteve zahodnih zaveznikov so za italijansko gospodarstvo mnogo bolj neznosne—tako na primer določba, da qjora Italija sama plačati vse zavezniške rekvizicije na italijanskem ozemlju, ter da mora sama prevzeti odgovornost za vse bankovce, katere so zavezniki natisnili in spravili v promet.
Radi tega si je prizadevala propaganda, da osredotoči pozornost Italijanov na jugoslovanske zahteve v Trstu in Julijski Benečiji in na dejstvo, da je Rusija te zahteve podpirala. Toda ko bodo Italijani čitali pozorno vse določbe mirovne pogodbe, bodo sprevideli, da so teritorijalne, gospodarske in druge zahteve zahodnih zaveznikov, Britanije, Francije, Grčije in Kine presenetljivo trde.
Pogoji so trši kot oni, katere so morali, ali bodo morali sprejeti nemški balkanski sateliti. Nekatere britanske zahteve so še v zraku. Odločitev še ni padla v zadevi italijanskih kablov in potniške in trgovske avijacije. Nekateri dodatki pogodbe, katerih svet štirih velesil še ni odobril, bi izročili Angležem mnogo gospodarskih privilegijev in ugodnosti.
Ako bi načrt ne bil objavljen, bi imeli Angleži najbrže več izgledov za to, da dosežejo kar hočejo, in v tem slučaju bi Italija postala gospodarsko popolnoma odvisna od njih. Amerika pa nima nobenega interesa na tem, da postane Italija gospodarsko preveč odvisna od Anglije, ker bi to utegnilo škodovati ameriški trgovini.
Cisto mogoče je, da je Ameriki ljubo, da začno Italijani razmišljati tudi o onih delih pogodbe, ki so bili dozdaj še neznani. Ako načrt ne bi bil objavljen, bi bi!i Italijani tudi nadalje razmišljali izključno o tržaškem vprašanju in se pritoževali nad mejo v julijskem okraju.
Za pevce Mladinskega zbora na Waterloo Rd.
Cleveland, O. — Kakor je bilo že poročano, priredimo v nedeljo 4. avgusta za naše pevce in pevke izlet v Nelson Ledges. Najelo se bo avtobus, v katerem bo prostora za 50 oseb in z otroci se lahko peljejo tudi starši proti mali odškodnini za vozne stroške. Otroci pevci so prosti voznine.
Vožnja je okrog 45 milj v eno stran in je zelo zanimiva, a kraj Nelson Ledges še bolj. Gotovo se marsikdo spominja krasnih podzemeljskih jam, ki smo jih videli pred par leti, ko smo bili z otroci tam. Je to nekaj posebnega, nekaj takega, kar človek ne vidi vsak dan.
Pripeljite otroke ob 10. tiri dopoldne pred Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Dajte jim nekaj jestvin, da jih vzamejo s seboj. Starši naj podpišejo karto, ki jo bo otrok prinesel domov. S podpisom se obvezujete za varstvo vašega otroka in s tem razbremenite zbor, organizacijo, obveznosti varstva.
Odbor bo seveda skrbel za okrepčila v največji meri, ki je mogoče. Gotovo bo ta izlet vsem ostal v spominu, kot prijeten dan razvedrila za mlade in odrasle.
John Terlep, predsednik.
Izlet Mladinskega pevskega zbora S. D. Doma
Cleveland, O. — Člani Mladinskega pevskega zbora S. D. Doma na Waterloo Rd. štejejo dneve, kdaj bomo šli na izlet v Nelson Ledges. Kot že veste, se bo to zgodilo v nedeljo 4. avgusta.
Odbor je sklenil,- da najame avtobus, tako da bo ugodnost vožnje zagotovljena v vseh slučajih. Želja odbora je, da bi se tega izleta udeležili tudi starši otrok in prijatelji. Tisti, kateri Š3 niste bili doslej v Nelson Ledges, si boste ob tej priliki lahko ogledali naravno krasoto kapnikov in votline.
Tisti, kateri nimate svojih avtomobilov, boste imeli priliko za voziti se sem in tja za en dolar. Ne pozabite preskrbeti si svoj prigrizek in pijačo, to je kurivo človeškega stroja, pa naj si bo velik ali majhen stroj Med vožnjo nas bodo zabavali mladi pevci s prepevanjem slovenskih narodnih pesmic. Torej bodite točni ob 11 uri dopoldne pri Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
M. Vidrich.
Sprememba seje društva v Boj št. 53 SNPJ
Cleveland, O. — Članstvo društva V boj štev. 53 S|*JPJ se obvešča, da se redna seja društva v avgustu mesecu vrši prvo nedeljo v mesecu in ne drugo, kot običajno. Vzrok temu je, ker v drugem tednu odpotuje tajnik in nekateri drugi uradniki na 13. redno konvencijo SNPJ, katera se pdčne 12. avgusta v Evelethu, Minn.
Zato ste prošeni, da upoštevate to/spremembo in da pridete vsi na sejo v nedeljo 4. avgusta ob istem času, kot navadno. Dalje prosim tudi vse bolnike, kateri ste na bolniški podpori pri društvu, da prineste svoje bolniške listine gotovo na to sejo ali tajniku pred sejo, če I želite, da se vam nakaže pod-pora za ostali mesec. Drugače i bo treba čakati do društvene seje v septembru mesecu.
Prosim, torej, da upoštevate to spremembo, ki se nanaša za mesec avgust radi konvencije.
J. F. Durn, tajnik.
Stvaren patriotizem! Dejanja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
Spomini na pogorišče in delo za obnovo
Cleveland, O. — Bilo je v petek popoldne ob 2:40, dne 20. oktobra 1944 leta, ko je zaža-rela strašna eksplozija ob vznožju naše slovenske metropole na E. 61 in 62 St., ko se je razle-tel kotel s zmrznjenim plinom in nesel smrt in razdejanje ši-rom naselbine, bežočim in umirajočim IjudAn, ker je bilo v kratkem času vse v plamenih, vse razdejano in trupla od 132 ljudi so ležala v gorečih hišah in bila upepeljena.
Strah in groza sta prevzela vse, ki so še ostali žive priče tega strašnega dneva, še tedne in tedne, da, cele mesece, je bilo groza za pogledati v to severno strani proti jezeru. Ljudje, ki so se rešili, ali niso bili doma za časa nesreče, so se z grozo ozirali in z glavami majali, češ: Nikoli več ne bo tukaj naših hiš ne naših družin. Hiteli so, da se pobotajo s plinsko družbo in da si kupijo svoje hiše drugod, čas je tekel naprej. Med onimi hišami, ki so bile upepeljene, je bila prizadeta tudi edina stavba na St. Clair Ave., znano trinadstropno poslopje : Grdinova dvorana, katere se je ogenj prijel od vrha. Ognjegšsci so rešili le nekaj zidanih sten, vse drugo je bilo zrušeno in razdejano.
Kakor ob/času strašne vojne, ki razdene vasi in prežene ljudi, je bilo tudi tako vse tukaj na okrog. NiHče ni vedel, kaj bi bilo najbolje storiti. Pogled na razvaline je bil strahovit. Toda pogled n a toliko dragocenih ustanov: cerkev. Slovenski narodni dom, trgovine, je nas silil na delo, na pozidavo, na obnovitev naselbine. Eno z drugim naj se pozida za vsako ceno, da ne bo uničena naselbina trpela.
Tako grtJo pričal z delom. S pomočjo zavednih trgovcev, ki so rade volje posodili dfnar brez obresti, smo pokupili zemljišča, parcele od pogorelih hiš, katere so naši dobri in prijazni lastniki izročili korporaciji v namenu, da se naselbina pozida. S" tem so pripomogli, da se je pričelo s težkim delom. Istočasno pa so sd moji sinovi dogovorili z arhitektom Vojnovi-čem, kontraktorjem Demšarjem in z Frank Jakšičem, da bodo temeljito prenaredili pogorišče prodajalne, tako, da bo služilo narodu te okolice v veliko korist.
Dolgo je vzelo, bilo je truda in dela, toda dosegli so po načrtih vse tako, kakor so se namenili. Dd je izvrstno izpadlo kegljišče, ve danes vsak, kdor ga je že videl. Iz pogorišča in iz preje manjše in zastarele prodajalne pohištva je nastala sedaj v eno najmodernejših. To boste itrfeli pa priliko videti in se o tfem prepričati sami prihodnjo soboto 3. avgusta, ko bo prvič odprta občinstvu, da si jo ogleda in od tedaj naprej lahko redno obiskuje.
Naj danes tukaj na tem mestu, ob moji 72-letnici rojstva in pa po izkušnjah 43 let trgovanja med našimi in drugimi ljudmi, izrazim mojo zahvalo in moje priznanje. Prvič narodu, ki j3 z menoj vsa leta sodeloval in s tem pripomogel, da so podjetja uspevala v napredku, da je mogel naš odjemalec dobiti v domači prodajalni vse to, kar je potreboval. Naj bo javnosti znano, da se tega zavedamo v polni meri in da se čutimo za to narodu tudi dolžii. da tu in tam tudi storimo kar moremo za dobrobit in ugled naroda.
Naj bo dalje znano, da je moja želja in moje naročilo sinovom v-bodoče: Da naj storijo isto in na isti način, kakor je bilo Vedno geslo naše trgovine, da se del tega, kar se zasluži od naroda, zopet narodu podari na en ali drugi način.
Naj bo znano, da je naše pod-
jetje, v kolikor je na tem, da imamo primerno življenje, tudi na tem, da služi v korist in ponos naselbini in dobremu imenu naroda. Ko mene ne bo več, naj v tem smislu nadaljujejo moji sinovi in njih otroci in potomci.
Ko se zahvaljujem narodu kot odjemalcu, sem prav tako dolžan se zahvaliti sinovom za sodelovanje in še več. Sinovom se zahvaljujem za celotno vodstvo trgovskega podjetja. Ako se mene smatra, da tu ali tam kaj storim za narodno stvar, vedite, da je vse odviaho od mojih sinov, kateri mi gredo vsestransko na roke in mi v nobeni stvari ne odrekajo mojih želja, dasi je naša ustanova tudi "kor-poracija", do katere smo vsi upravičeni v gospodarskem ozi-ru.
Ostaja nam pa še eno veliko delo, ki je potrebno, da ga vsi skupaj složno in v sporazumu naselbine izvršimo. To je dozidan je naselbine. To pa ni tako lahko. To podvzema veliko in previdno gospodarstvo: fi-nanca in čas. Začeli smo, sicer v težkih časih in začetek je pokazal, da bomo tudi lahko izvršili. Treba je samo, da skupno delujemo. Uspehe, ki jih imamo do sedaj, je pripisovati našim zares iskrenim ljudem, katere štejemo v tri skupine, o katerih bom še večkrat pisal v javnosti, da se jim iste prizna za njih dobro voljo in pomoč ter naklonjenost.	'
Vseh teh imena so zapisana v knjigi in ne bodo pozabljena. Prvi so tisti, ki so prodali iz dobre volje zemljišča po ceni, ki je bila zmerna, da smo mogli pričeti s korporacijo. Drugi so bili možje, ki so prav tako iz takega namena posodili in založili denar brez obresti, da so omogočili začetek pozidanja naselbine. Teh narod ne sme pozabiti.
Nadalje gre priznanje (em, ki so začeli s zidanjem hiš. Brez ^četka ni nadaljevanja. Naselbina pa potrebuje pozidanje te okolice in mi moramo storiti vse, da to dosežemo če mogoče še letos, gotovo pa celokupno v letu 1947.. V ta namen se bom še • zavzemal za dosego tega cilja, zanašajoč se tudi pri tem na pomoč odbora in našega kon-cilmana Edwarda Kovačiča in Edwarda Puclja. V splošnem pa tudi na sosede, da kadar bomo pozvali za pomoč, da se strnemo skupaj. Mi hočemo celotno naselbino, za stanovanja in ne moremo trpeti v sredi ropota noč in dan.
Anton Grdina.
Ob 70-letnici Mrs. Marte Kos
Cleveland, O. — V nedeljo 28. julija 1946 je praznovala 70-let-nico rojstnega dneva Mrs. Marta Kos, 1152 E. 77 St. Ob tej priliki so ji priredile njena hčerka in njene ožje prijateljice "surprise party" na prijazni Mr. in Mrs. Klančarjevi farmi v bližini Painesville, O.	^
Mrs. Kos je jako družabna, dasiravno je Ž3 70 letna, je še vedno živahna in vesela, tako, da je res ona nas presenetila. Ona še lahko tako pleše, da bi člpvek mislil, da je šele v 40 letih. Tudi jako rada poje slovenske pssmice, posebno z njenim bratom Andrew Boletom.
Ker sem ravno pri petju, naj omenim, da je vsa družba pela. Posebno se je pa izkazala Cankarjeva igralka in pevka Tončka Žagar, še slovensko pesmarico je imela v roki. Dasi je tukaj rojena, je vseeno zavedna Slovenka, kakor je bila pred leti na odru S. N. Doma.
Da ne zaidem predaleč, naj omenim še, da je bila vsa družba vesela in zadovoljna. Samo čas je pa prehitro minul. Mrs. Kos ima zelo veliko sorodnikov in prijateljev tukaj. Njena hči, Mary omožena Stopar, 13705 Deisse Ave., je bila voditeljica, tako da je bil vsak dobro po-strcžen, kar se tiče želodca. Mi ji pa želimo še mnogo let srečnega življenja!
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
uspešen odkup zgodnjega sadja
Trgovinsko podjetje "Sadje" d. d. je za letošnjo spomladansko sezijo izvedlo organizacijo odkupa zgodnjega sadja, predvsem češenj. Dnevno je zalagalo s češnjami ljubljansko tržišče, pa tudi ona industrijska središča, ki,ne morejo sama iz svojega zaledja črpati potrebnih količin sadja.
Nabavne in prodajne zadruge so v veliki meri izpolnile svojo dolžnost in odkupilo pri kmetovalcih vse za prodajo na trgu sposobno sadje. Na tržišče je bilo od srede maja do srede junija pripeljanih dnevno do 30,000 kg češenj^ v najboljšem primeru celo 60,000 kg. Polovico te količine je porabila Ljubljana, ostalo pa so pokupila industrijska mesta Jesenice, Trbovlje, Kranj, Zagorje, Hrastnik, Maribor in Celje. Češnje so bile pripeljane predvsem iz slovenskega Primorja.
Dne 18. junija so veljale na trgu v Ljubljani naslednje cene. češnje 13.50 din, breskve prve vrste 18.50 din, druge vrste 14.50 din, hruške 12.50 din, paradižniki 16 din, nova čebula 12 din, nov istrski krompir 12 din, fižol v stročju 16.50 din, suhe slive 37.50 din ter mandljeva jedrca 173 din za kilogram.
*
napovedujejo neizprosen boj pijančevanju
Mladina, zbrana n a delovni konferenci v Rušah, se je obve-i zala, da bo do konca leta naredila 20,000 delovnih ur. V svoji obvezi si je zastavila šledeče naloge : Ustanovili bodo delovno brigado in obnovili mladinski pionirski dom na Bistrici. Obnovili bodo 5 km ceste Ruše-Laz-nica. Pomagali bodo pri obnovi porušenih kmečkih domov, popravljali bodo kmetom orodje, pomagali pripraviti drva za šole in druge ustanove. Na gradnjo proge Brčko-Banovici so poslali tri mladince in prispevali zanje vsa sredstva. Za elektrifikacijo Bloške planote bodo zbrali 10 kg bakra. Vso mladino.bodo seznanili s pravili LMJ Sestanki bodo odslej skrbno pripravljeni, obravnavali bodo vprašanje, ki bodo mladino najbolj zanimala in jo ob enem vzgajala.
Mladino se bo vzgajalo v spoštovanju do starejših. Napovedujejo neizprosen boj pijančevanju in moralni pokvarjenosti. V podjetjih bodo s pomočjo od-rastlih tovarišev in z lastnim učenjem dvignili strokovno znanje in nudili vso pomoč strokovno nadaljevalni šoli v Rušah.
Obvezali so se, da bodo za tiskovni sklad Primorske in Ko-rcs'ce zbrali 5000 din do konca junija. Nydili bodo vso podporo pionirjem, pritegnili vso mladino v fizkulturno udejstvovanje in ustanovili v Bistrici fizkul-turni krožek.
*
gospodinjski tečaj za kmečka dekleta
Tudi med kmečko mladino ji zanimanje za vsestransko izobrazbo, posebno pa med dekleti za gospodinjsko šolo in tečaje. Gospodinjski tečaji nimajo samo namena strokovno izobraževati, temveč prinesti podeželju tudi duha nove skupnosti politično izobrazbo in Ijubezer ter. vesel je do dela in do življenja na zemlji,
'Nov kader mladih kmečkih gospodinj, oziroma aktivistk z" izboljšanje kmečkega gospodinjstva je dal 4 mesečni gospodinjski tečaj na Ovsišah pr Podnartu. Bil je v osnovni šoli Dasi je bilo poslopje med okupacijo požgano in obnovitven: dela še niso končana, tečaja n' oviralo. Iznajdljivost šolskega upravitelja Fistra in razumevanje prebivalcev, posebno staršev tečajnic in deklet samih, je omogočilo uspešno delo.
Ko so se dekleta prvič sešla,
je bila kuhinja navadna šolska soba s štedilnikom, prazna. Toda vsak dan so prinesle kaj s seboj in jo tako kmalu primerno opremila, da jim je postala prijeten dom. Pouk je bil po poldneven in so ga redno obiskovale. Učil« so se teoretično in praktično in šele sedaj spoznale, kako z manjšimi stroški, kot so bile vajene, lahko kuhajo bolje kot do sedaj. Mnogo veselja so imele tudi s šivanjem in z vezenjem, zlasti ko so delale avbe za narodne noše, Z novimi avbami so že nastopile 15.1 maja na kulturni prireditvi na Ovsišah. Dohodek od prireditve so dale za obnovo šole, kjer so preživele toliko lepih in koristnih ur. Naučile so se tudi, kako je lepo tovarištvo, skupno
delo in zadružno življenje.
*
kopunjenje petelin- ^ ckov
Letos so. rejci dobili mnogo piščancev, bodisi da so nasadili valilnim kokljam ali pa so jih , izročili umetni valilnici. Med piščanci pa je precej petelinčkov, ki bodo kasneje za zakcfl. Pete-linčki so najprimernejši za za-I kol, če se jih vzredi kot kopu-ne. Kopuni imajo sočno in izredno okusno meso in se zelo odebele. Kopunjenje je najenostavnejši in tudi najcenejši način, da se dobi sočno kuponovo pečenko in mnogo masti. Za kopunjenje so primerni 10 do 12 tednov stari petelinčki. Živali morajo biti 36 ur pred operacijo brez hrane in zadnjih 12 ur tudi brez vode. Po kapunjenju je treba petelinčke hraniti en dan le z mehko hrano.
knjiga o živalskih nalezljivih boleznih
"Kmečki glas" je objavil, bo izšla v njegovi založbi sredi julija knjiga "Živalske nalezljive bolezni", ki jo je spisal veterinar Ante štefančič. Knjig® bo obsegala nad 60 strani« opremljenih z mnogimi slikami in bo stala v prednaročilu din. V knjigarnah bo nekolik" dražja. Naročila sprejema "Kmečki glas", Poljanski nasip 10, Ljubljana.
»	I
živinjski sejem v ško-cijanu pri mokronogu
Dne 22. junija se je obdrža-valo v škocijanu pri Mokronogu goveji in prašičji semenj-"Živinoprcmet" izdaja kredite a nabavo živine v take kraje, ':i so zaradi vojne oškodovani in nimajo živine.
Zahvala
Cleveland, O. — Spodaj podpisana se iskreno zahvaljujeva ;a presenečenje ob najini 33-let-lici zakonskega življenja, '".ero so nama priredile najin® 'ičere, Rosie Bergoč, Mary Just, Pauline Močnik in sin Frank i^ ijih družine.
Tako se tudi prav iskreno hvaliva trem hčeram Steffi® ^ric, Lillie Wheler in Helen®' (atere so prišla iz St. Mary's-?a., s svojimi soprogi, ozirom® zadnja s svojim zaročencem. I'" je bil zelo pomemben dan za naju oba dva, kateri nama bo ostal 7 spominu do konca življenj^' To je bil dan v 20 letih, ko sva mela hkrati vse naše otrok® ikupaj zbrane in najine vnuk®-
Torej, prav srčna vam hval^ vsem skunaj, hčerkam, sinu i" /ašlm soprogom. V resnici, to je bil najlepši dan v najine^^ življenju, z upanjem, da sc s® večkrat vsi skupaj snidemo, to je najina iskrena žalja. "PraV "rčno se zahvaljujeva za 1®P? larila, katerih sva bila deležna-Lepa hvala hčerki Mary za kek, la katerem se je svetila števil'' 'ca 33 in še na mnoga leta.,Pr^^ epo se zahvaliva Mr. in MfS-lohn Močnik za udeležbo naŠ® Javnosti in enako tudi vsem na* iinim prijateljem in znancerd-"•ozdravljeni vsi!
Math in Johanna Shust®'"'
I. avgusta, 1946
E3NAK0PRAVN0ST '
STRAN 3
BUDHIN DEMANT
GUSTAV LE ROUGE
(Nadaljevanje)
Bazil Velsham je bil klasično čist tip ameriškega morskega medveda. Pod dolgim, zakrivljenim nosom je imel usta z ozkimi ustnicami. Brke si je čisto bril rdečo brado pa je pustil rasti. Polt mu je bila zagorela od solnca in alkohola. Splošno je bil pošten in dobrodušen možak, ki je Lionelu ugajal na prvi pogled.
—	Ali želite z menoj govoriti? je vprašal kapetan in radovedno pogledal Lionela.
—	Da.
■— Pred vsem, kdo ste?
—	Imenujem se John Bartel, je ogovoril mladi mož, ki nikakor ni hotel izdati svoje oseb-^%ti. Imam prav zanimiv predlog za vas.
Kapetan je gledal nezaupljivo, v njegovih malih, rumenih očeh se je zabliskalo. Lionel je spoznal, da ga mora takoj pomiriti.
—	Prihajam od kapetana Rattlesnaka, je dejal. On mi je Zagotovil, da se lahko čisto za-upno obrnem do vas.
Obraz Bazila Velshama se je pomiril, skušal se je celo prijazno nasmehniti.
—	Če vas je on poslal, mislim, da se sporazumeva. Za kaj gre?
Lionel je sedel tik kapetana m mu šepeta je pravil, kaj hoče od njega.
Kapetan pa v začetku ni hotel ničesar čuti o njegovem predlogu.
—	Ne morem, je dejal. Imam Pogodbo z drugo osebo in sem že prejel novce.
—	Vem, toda nikakor ne zahtevam od vas, da odstopite od
■ svoje pogodbe. Vraga, kaj ■ ni-Biate pravice, vzeti seboi svojo prtljago ?
Deset minut sta se živahno pogovarjala in pridno segala po vinu in naposled je kapitan Bazil začel odnehavati.
—	Ne bodite vendar slabe volje, mu je dejal Lionel, plačam Vas z zlatom.
Pri pogovoru je potegnil iz Žepa svojo mošnjo in ponudil kapetanu šop bankovcev. Ta jih Je skrbno preštel, potem pa spravil. Bil je naenkrat židane Volje.
—	Hočem storiti vse, kar vam Je drago; toda sporazumeti se '"lorate še z mojim pomorskim ^fentom. Brez njega ne moreva 'Ničesar storiti.
—	Kako mu je ime?
■— Harry Becker.
Cul sem že o njem. Zdi se
mi, da ni preveč rahločuten.
—	Več je vreden, kot njegov sloves. Kdo bi pač poslušal vse, kar govorijo hudobni ljudje! . .
—	Dobro; pojdem k Mr. Bec-kerju.
Lionel se je že odpravljal, ko ga je Bazil poklical nazaj.
—	Še nekaj, je rekel. Ker poznate dobro tega starega gusarja Rattlesnaka, mu ni treba črhniti besedice o najini zadevi, drugače bi še morda zahteval odstotkov od mene.
—	Bodite brez skrbi, je odvrnil Lionel in se nasmehnil. Rattlesnake je pa zadnji človek, ki bi mu to zaupal. Na svidenje, kapetan; hitim k Mr. Becker-
ju-
Kakor je dejal Lionel, je bil ta pomorski agent na zelo slabem glasu. Večkrat je že imel neprilike s carinarnicami, ker je blago napačno deklariral. Sploh so tovori, ki jih je on pošiljal, baje redko prihajali nepoškodovani na prejemnika. Večkrat je bil v družbi s kapetanom Rattle-snakom in zaenkrat je kupče-val z Bazilom Velshamom in bil tretjinski posestnik ladje, ki ji je ta načeloval.
Ko je stopil Lionel v Becker-jev urad in se obrnil nanj, je takoj opazil nemirni in zahrbtni pogled agentov: ker je bil vedno v sporu s kakšnim zakonom ali kakšno odredbo, mu je Lionel takoj razložil svojo zadevo.
—	Vem, je dejal, da vaša ladja, "Morska Lastovka" odhaja jutri zvečer v Južno Ameriko.
—	To je istina; toda če ste prišli z namenom, da se na njej ukrcate, vam povem kar vnaprej, da je to nemogoče, ker so vse kabine na njej že zasedene.
—	Ne prihajam, da bi se na njej ukrcal, temveč radi čisto druge stvari. Ali bi hoteli prepeljati v Južno Ameriko velik zaboj, poln tajnih listin?
—	To je odvisno od okolnosti. Ali je ta zaboj velik?
—	Zelo velik in zelo soliden. Zapečaten in plombiran bo in zagotoviti mi morate, da ga ukrcate in izkrcate, ne da bi ga kdo odprl.
—	Hm, je dejal Mr. Becker in se popraskal'za ušesom, stvar ni lahka, kajti carinski pregled.
—	Saj ste že večkrat natovo-rili zaboje, ne da bi se zmenili za carino.
—	Včasih že. Saj pravim, težko je, kar zahtevate od mejne, a nemogoče ni. Vse je od-
visno od nagrade, ki jo plačate.
—	Oseba, ki me je pooblastila, da se pogajam z vami in ki želi ostati neznana, ne gleda na denar. Sicer pa ravnokar prihajam od kapetana. Bazila, s katerim sem se že o vsem potrebnem dogovoril.
—	Oseba, čije last so one listine, polaga nanjo veliko važnost, da bi dala do 30,000 dolarjev, če pridejo srečno na naslovnika.
Mr. Becker se je bil dvignil in si je navdušeno mel roke.
—	Sprejmem! je zakričal. — Lahko računate name.
—	Naravno, je nadaljeval Lionel, da vam dam del vsote na račun, toda ostanek vam šele izplačam, ko dospe zaboj na določeni kraj, ne da bi ga kdo odprl in ne da bi kdo odstranil kake plombe.
—	Dobro je. Izvršimo vse, kakor je naročeno.
(Dalje prihodnjič)
MLADINCI NABIRAJO ZDRAVILNA ZELIŠČA
Posnelo iz "Slovenskega poročevalca
v Mladinskem tednu so se hoteli posebno postaviti pionirji iz Kranja. Za uvod v teden mladinskega poleta so sklicali pionirski sestanek, ki ga je vodila tovarišica Mihela. Pionirke so okrasile partizanske grobove, ki jih je obiskala vsa pionirska mladina in pokazala, kako goji ljubezen do padlih borcev. Na grobovih je govorila tovarišica Slavka, deklice so zapele ža-lostinko "Žrtvam."
Naslednje dni so pionirji obiskali mlade tovariše v Stražišču, Uševem, Sv. Križu nad Jesenicami, na Vrbi in v Ljubljani. Vsaki šolski pionirski organizaciji so poklonili lepo slovensko knjigo s posvetilom.
Tudi za obnovo so hotele nekaj napraviti naše pionirke in so očistile šolski vrt in dvorišče ter zbrale za naše udarnike 337.50 dinarjev.
Ob zaključku tedna nas je razveselila skrbno pripravljena pionirska akademija, ki je dovolj zgovorno povedala, kako naše učiteljstvo sodeluje z mladino in skrbi za njeno najboljšo vzgojo. Na akademiji smo videli, da je naša mladina pogumna in navdušena, krepko so donele iz grl najmlajših narodne, partizanske in ruske pesmi. Nastopili so tudi mali solisti, pevka, goslač, flavtistka, harmonikarji in deklamatorji. Ljubek je bil prizor, ko je mali Bosanček recitiral v lepi slovenščini: "Iz Bosne sem doma ..." .
Mladinski teden je za nami, sklepi nas vežejo še naprej. Pionirji smo obljubili, da bomo izboljšali šolske uspehe in nabirali zdravilna zelišča. Z. T.
GRADIJO PROSVETNI DOM
Posnelo iz "Slovenskega poročevalca"
Pred mesecem smo priključili naš krajevni odbor Spodnji Kašelj k Zalogu, kamor se je pridružila tudi vas Podgrad in smo tako povezali tri vasi v gospodarskem, političnem in kulturno prosvetnem delu.
Kulturno življenje pri nas je razgibano. Imeli smo tri lepe dramske prireditve, akademijo
in dve proslavi. Tudi v poletnih mesecih bomo nadaljevali kulturno prosvetno delo. Dramat-ski krožek bo pripravil Borove "Raztrgance," ki jih bomo igrali na prostem. Težave nam dela pomanjkanje prostora za prireditve. Dvorana, ki jo imamo v najemu, je za naše razmere premajhna, tudi odrska oprema je zelo pomanjkljiva. Zato bomo zgradili prosvetni dom, ki bo odgovarjal sedanjemu in bodočemu razvoju našega kraja. Izvolili smo pripravljalni odbor, ki bo zbral sredstva in vodil delo.
Naša knjižnica, ki jo vodi ZMS, ima čez 300 knjig. Da je zanjo premalo zanimanja, je gotovo kriva slaba propaganda, ki jo bomo do jeseni poživili, ko bomo seznanjali ljudi z vsemi važnimi kulturnimi ustanovami.
V prvomajskem tekmovanju so se pri nas izkazale predvsem žene in mladina. Poleg rednih sestankov je mladina v zadnjem času organizirala še študijske posvete, ki bodo nudili praktično izobrazbo in vzbujali zanimanje tudi pri "Starejših ljudeh.
Skoraj vsi prebivalci smo člani Osvobodilne fronte. Pridobili pa bomo tudi tiste, ki še stojijo ob strani, da bo delo za obnovo in napredek naše nove Jugoslavije boj nas vseh. Feliks Sevše^.
PRIREDITVE V MAKOLAH
Posneto iz "Slovenskega poročevalca"
Zadnjo nedeljo v maju je pri nas v Makolah gostovala mladina iz Studenic z enodejanko "Ribičeva hči" in z igro "Pri kapelici." Mladinski ptevski zbor nam je zapel nekaj pesmi.
Igralci so sicer dobro rešili svoje naloge, motila pa je uporaba narečja in izgovarjava končnice "1." Posebna naloga predstav na odru je tudi ta, da seznanjajo sludstvo z lepoto našega jezika. Vsekakor pa smo gostovanja veseli in mladino vabimo, naj še pride.
V nedeljo 2. junija pa je igrala naša gasilska četa enodejanko "Sovražnik žensk." Pripomniti moramo, da ni zadovoljila niti vsebinsko, tudi so j oprehi-tro naštudirali—v enem tednu in tako ni mogla biti, tudi kar se tiče predvaj%nja> na primerni višini. Želimo, da v bodoče pazijo prireditelji predvsem . na vrednost predstave bolj kot na dobiček, ki naj ga prinese. —er.
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
MOŠKI
za teško mašinsko in assembly delo Plača od ure BRYANT HEATER CO. 17825 Si. Clair Ave.
PRODA SE
lepa, moderna, zidana hiša s 9 sobami; vse udobnosti, velika lota, 2 garaži, in vse v najboljšem stanju. Se lahko takoj vselite. Hišo si lahko ogledate v soboto in nedeljo med 1. in 6. uro zvečer. 15319 Holmes Ave., PO 8089.
POSEBNE NOVICE
Vsem tistim, ki imajo sorodnike v Avstriji, sporočamo, da sedaj morejo poslati jim 11 funtov težke pakete s hrano ali obleko. Osobito te novice veljajo za liste, ki se nahajajo v Avstriji kot ujetniki in osebe brez domovine—"DISPLACED PERSONS" v koncentracijskih taboriščih. Vsem tem je sedaj mogoče poslati po en paket na teden.
Za nadaljne informacije se obrnite do Mihaljevich Bros. Co.	* * *
Denarne pošiljat ve gredo sedaj mnogo hitreje kakor preje. Denar pošiljamo v registriranemu pismu direktdb na naslovnike, in sicer samo v dolarjih.
Vsaka pošiljka je popolnoma jamčena, od $1. do
$1,000. Naša posluga je vedno točna in zanesljiva.
* * *
Za tiste, ki pošiljajo pakete v Jugoslavijo, še vedno priporočamo naše posebne zaboje za hrano ali obleko. Na roki imamo vedno hiajhne in velike zaboje. Pošiljanje paketov v vrečah ni prav zanesljivo. Torej, paketov v vrečah mi ne priporočamo. Takozvani "Corrugated Carton" zaboji so vedno najboljši.
Se priporočamo
Mihaljevich Bros. Co.
6424 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
V Mag spomin
dvajset letnice smrti naše hčerke in sestrice
EMILIE KOMIN
Avgusta prvega, leta devetnajsto šestliidvajšetega, smrt zamahnila je s koso, pokosila življenje je ihlado.
V	nežni dobi štirih let
si mogla zapustit' ta svet, al' božja volja bila je tako, tej sfe^pa nihče uprl ne bo.
V	naših srcih še živiš,
četudi se več ne prebudiš, draga hčerka in sestrica,
rahla naj Ti bo žemljica.
Med angelci se Ti nahajaš in rajske rožice usajaš.
Ti nam pa pot pripravi,
kadar se nam nit življenja ustavi^
Žalujoči ostali:
James in Mary,
stariša James Jr., Pvt. Stanley in Frank, bratje
Cleveland, Ohio,
dne 1. avgusta 1946.
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CO S BASEMENT
V naprej predsta')>ljena posebnosti
Phvldčho ukrojene, vse volnene
SUKNIE
Oglejte si naše "EaSy-oVer-Every-thing" Casual Chesterfield suknje!
Mi prerokujemo, da bo suknja, ki je tu naslikana, najbolj popularna pri vseh to zimo! Je sive barve z majhnimi linijami, velveteen ovratnikom, majhnimi okraj ci in stranskimi žepi. Je 100% vse volnena, z obšito podlogo! Mere 10 do 18.
Plastična!
Jesenska ročna torbica po "Hale Hodge!"
j poleg 20% fed. davka
Čedna in priročna torbica iz plastičnega usnja in okraski iz medenine, ki dodajo k lepoti! Ako želite jo lahko nosite na rami!
J
DELO DOBI
ŽENSKA
za en dan v tednu za čistiti v gostilni
Javi se naj na	4
3244 St. Clair Ave.
med 1. in 4. uro pop.
ASSEMBLER
Izurjen na težkem orodju
ELEKTKICAR
Izurjen na assembly
STAVBINSKI POMOČNIKI
za zgradbo industrijskih kar Plača od ure
ATLAS CAR & MFG.
1140 Ivanhoe Rd.
PUNCH PRESS OPERATORICE
Plača od ure in kosa 40 ur — 5 dni Zglasite se pri Mr. Donahue U.S. EMPLOYMENT SERVICE 1242 West 3rd Street
DIE - SETTERS
Stalno delo Dobra plača od ure pri stari clevelandski firmi Zglasite se pri Mr. Donahue U.S. EMPLOYMENT SERVICE 1242 West 3rd Street
Sprejme se
izurjeno s+režajko
ZA DELO V TOČILNICI v collinwoodskem okrožju Večerno delo in' dobra plača. Zglasi naj se samo kvalificirana oseba. Naslov se poizve v uradu tega lista.
Preddelavec za PUNCH PRESSER
2. šift
Mora biti izurjen izdelovalec orodja (toolmaker) Izborna plača od ure
WEATHERHEAD CO. 300 E. 131 St.
LIVARJI
1.-2. in 3.'šift Za moške, ki hočejo stalno delo. Visoka plača od ure in od komada
Dobre delovne razmere Izvrstna prilika za veterane, ki se hočejo izvežbati v izurjenem delu.
Monarch Aluminum & Mfg. Company
9301 DETROIT AVE.
DRILL PRESS
Multiple Spindle Set-up delavci
Samo izurjeni
Dobra plača od ure
WEATHERHEAD CO. 300 E. 131 St.
Tool ^ Die Makers
I Popolnoma izurjeni-Plača od ure Vprašajte za Mr. Donahue U. S.
EMPLOYMENT SERVICE 1242 West 3rd Street
LIVARJI LIVARSKI POMOČNIKI
VLIVAČI—BRUSAČI IZDELOVALCI KOVINE TEŽAKI Dnevni šift Dobra plača od komada (piecework)
American Radiator & Standard Sanitary Corp.
Woodford Ave. ELYRIA, OHIO
(SXijCiXSXSXWXSXSX^XSX^Xf/S^^
Dekle
ki jo veseli šivanje, in da bi se naučila pletenja, dobi dobro službo.
Plača za začetek $25 tedensko.
Persian Textile Weaving Co.
308 The Old Arcade
STR5N 3
ENAKOPRAVNOST
1. avgusta# 1946
Naša volja do dela je vsak dan večja
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
Lahko je delati, ko nam gre naša ljudska oblast povsod na roko in nam nudi polno pomoč
Iz Zgornjega Loga pri Litiji nam je poslala kmetica tovari-šica Marija Praprotnik dopis o delu in obnovi v njihovem kraju. V spremnem pismu, nam med drugim piše:
"Pošiljam Vam dopis, ki ga, prosim, priobčite, da bomo še bolj z vnemo sodelovali pri obnovi naše vasi in sosednjih krajev. Pa tudi drugod po Sloveniji naj izvedo, kako je pri nas in kako smo se lotili dela.
"Kakor vem, je naš Pogonik znan daleč naokoli, celo v Ameriki. Saj so pri zadnjem letalskem napadu nanj sodelovali amerikanski letalci. Napad so tudi filmali. Pa tudi to sem izvedela, da uporabljajo v Rusiji, kadar prikazujejo v filmu partizanske borbe v Jugoslaviji, prizor ob napadu na Pogonik, to je železniški most in graščino vrhu predora pri Litiji.—Smrt fašizmu, svoboda narodu!"
V dopisu, ki lahko služi marsikateremu dopisniku kot vzor, piše tov, Praprotnikova naslednje:	I f
"Majhen je naš Log pri Litiji. Stisnjen med Svibno, Kresni-ški vrh in Savo. Tudi obiskovalci so bolj redki. A vendar bi tisti, ki so videli Log prve dni po končani vojni, lahko ugotovili veliko razliko med takrat in danes. Vse polno bombnih lijakov, žičnih oVir, bunkerjev, zaklonov za protiletalske topove in drugih znakov vojske nam je ostalo od svetovnega viharja.
"Log z železniškim mostom in predorom je bil namreč točka, kamor so bili naperjeni številni zračni napadi zaveznikov in napadi partizanskih edinic. Vsem je dobro v spominu veliki na-
pad septembra 1944. ob sodelovanju avijacije se je partizanom posrečilo zavzeti Pogonik in utrdbe okrog njega in na pogo-niški strani zaminirati most. Do zgodnje spomladi 1945 je bil ustavljen promet na tej, za okupatorja tako važni progi. In spomladi so se ga spet lotili avijoni. Vsak dan so deževale bombe na njega.
"Vas je blizu, zato je tudi ona dobila svoj delež. Vsak dan smo bežali vaščani v gozd, pa tudi tam nismo bili dosti bolj na varnem. Hrib nad Logom so zasedli Švabi, ki so čuvali dohod do Litije. Neštetokrat je padlo več bomb na Svibno, kakor pa na most. Po polju so stali protiletalski topovi, zakopani v zemljo, samo cevi so jim molele ven. Bili so dobro ograjeni in zastraženi, tako da ni nihče mogel do njih. Lahko si mislite, kako obilnega blagoslova so bili deležni izpod neba.
"Prej ravno polje je ob kapitulaciji imelo podobo fronte. Ogromni bombni lijaki so čakali rok, da jih zasujejo, da izravnajo nasipe in zaklone, dajih posejejo in obdelajo. Res pošteno je bilo treba zagrabiti. Pomagali smo drug drugemu, prepir, ki je bil včasih nekaj vsakdanjega pri nas, je izginil. Vsi smo uvideli, da je naša rešitev in dvig edino v slogi in skupnem delu. Saj je tako lepo delati, če vidiš na vsakem koraku ljudi, da zagrabijo in pomagajo tistemu, ki je pomoči najbolj potreben.
"Naša ljudska oblast nam gre na roko, nudi nam polno pomoč, zato je lahko delati. Ni več izkoriščevalcev, vsak ve, da dela
za skupnost in s tem za sebe. Delo gre vse lepše izpod rok, volja do njega je vsak dan večja. Zato so pa tudi iz Loga že izginili sledovi vojne. Tam, kjer so prej stali bunkerji, topovi, žične ovire in bombni lijaki, valovi danes pšenica, polje je spet ravno kakor prej.
"Toda mi nismo zadovoljni s tem, kar je narejenega. Če hočemo boljših in lepših dni, če hočemo, da bo Log drugače izgledal, kakor je včasih, se ne smemo zadovoljiti samo s tem, kar je. Delo kliče vsepovsod. Cesta je še vedno nenasuta, peska pa je dovolj. Žene smo se zavzele zanjo. Sram bi nas lahko bilo v Sloveniji z nenasutimi cestami. Nič bi ne rekli, da smo v Vojvodini, kjer so potrebni avtomobili in železnica za prevoz tega materiala. Ker se pa ti uporabljajo za prevoz življenjsko važnih predmetov, morajo ceste pač malo počakati.
"Mi pa ne bomo čakali. Z vo
Slučajno sem zadel na nje v novem gradu v Soboti. Prihajale so po nje žene iz Sobote in iz bližnjih vasi. V morju vpitja so popolnoma utonile. Tu se je ena trudila in prepričevala dva fanta, da jima bo na vasi bolje, nego v mestu; druga je deklico, ki je ženo plaho gledala, vodila iz gneče. Tam feta jokali dve sosedi, ker nista mogli ločiti brata in sestrice.
Zadaj za gradom pa je sedelo pet, šest fantov na razbitem tanku. Sedeli so molče in zdelo se je, kakor da so na tanku rasli. Okrog njih ni bilo jokanja. Če jih je kdo ogovoril, je rekel samo eden in to suho in odločno:
"Mi čemo natrag u Bosnu."
Po vaseh se je tb drugače dogajalo. Čim je pribrnel kamion z Bosančki, je vas letela skupaj. Jokali so vse vprek, ko so zagledali male umazane, strgane ubožke. Pa-kdo ne bi imel solzne oči ob misli, da bi se zgodilo
Ijo smo zagrabili za delo. Ovi- ^ "Jeg"™ ■""■"k™ i^to, da ga nek pri Zamudi in dalje preko j ramp bo kmalu izgledal druga-
I ga, ubogega, če bi zajela te kraje vojna tako trdo kakor Bosno. Ali je na svetu oče in mati, kateremu se ne bi stisnilo srce ?
Toda mnogim staršem teh Bo-sančkov se ni stisnilo srce. Ni se moglo, kajti oni trohne daleč v bosanskih gorah. In le spomin teh otrok, ki so stopali na slo-
lepše. Ob nedeljah se skupaj po- vensko zemljo, je oživljal njihov
lik in Jih sklical ponovno v živ-I Ijenje.
"Moga oca i brata zaklao je justaša."
j "Moju majku ubio je Draža."
Samo nekaj redkih ljudi pi-i I nas, ki jim v novi Jugoslaviji ni nič prav, se ni zdrznilo ob prihodu malih Bosančkov. Njihovo kr-
če. Z isto skrbjo in vestnostjo, kakor obdelujemo svoj vrt in polje, in skrbimo za hišo—delamo tukaj. Zato se pa tudi pozna. In poleg vsega tega kuhamo vojakom, ki so tukaj. Radi jih imamo, saj so dobri fantje. Trudimo se, da jim bo na Logu čim
veselimo zadovoljni s svojim j delom in doseženimi uspehi. "Marija Praprotnik, kmetica." |
Ferdo Godina:
Bosančki...
Posneto iz "Slovenskega poročevalca
Posebno poglavje v povojnem življenju bodo našemu ljudstvu
ostali gotovo Bosančki. Saj ob no. Redki, ki si drugače radi ob-
ščansko usmiljenje, ki je "zakoreninjeno" v njih, ni bilo ganje
besedi Bosanček spreleti človeka nekaj, kar se ne more popolnoma opredeliti. Ni to veselje, ne žalost, to občutje bi imenovali lahko samo z eno besedo in
sevajo glavo s svetniško glori-olo, so zavrgli srce, ko je šlo za osnovno človeško tegobo, ko bi morala vsaka mržnja stopiti na stran in bi se moralo odpreti
sleherno človeško srce. Pravim človeško srce. Naš preprost člo-ta je "Bosanček."
Ko so prišli mali iz Bosne, so bili to kaj pretresljivi prizori, vek je to razumel. Odprl je na široko svoj dom in nekaj kratkih mesečev je pri njem bival ljubljeni gost. To je bil Bosanček.
Ti neprijatelji sožitja narodov Jugoslavije so šli celo dalje. Begali so ob tej priliki ljudi, da bo prišlo do splošnega preseljevanja otrok. Laž pa ima kratke noge, pravi ljudski pregovor in to v slučaju Bosančkov tudi drži.
Med bivanjem bosanskih otrok pri nas, smo slišali od njih kaj pretresljive povesti. Preteklost slehernega se je razširila ne samo po vasi, temveč čez polje in daleč čez gozdove.
Gotovo je, da so bosanski otroci dozoreli bolj nego naši. Bil je slučaj, ko je neki otrok pripovedoval takole:
"Vas je zažgal švaba. Ustaši so metali žive ljudi v goreče hiše ali pa so jih postreljali in metali trupla v ogenj. Jaz sem se skril za grmom ob cesti. Ko so nato partizani navalili mimo mene v vas, sem stopi iz grma in poklical partizanko. Bil sem majhen in nisem mogel iti ob njej. Dvignila me je in me odnesla h komori. Nekaj dni so me vozili seboj, potem pa so me poslali v šumo v bunker."
Nekateri niso radi pripovedovali, pač pa so radi vežbali. Po-strojili so otroke v vrsto, jim poveljevali, napadali in odbijali napade, formirali brigade, postavljali komandante in komisarje. In vsak izmed teh vojakov z leseno brzostrelko "če biti nekad pravi Titov oficir."
Tudi v šoli je bil Bosanček nekaj, za kar so se vsi zanimali. Mnogi starši napredka svojih otrok niso tako vestno sprejemali, kot napredek Bosančkov. Ko se je ta znal prvič podpisati, je v hiši zavladalo veselje. In ta-
krat je šlo od soseda do soseda:
"Naš Bosanček že zna pisati. Kako je z vašim ?"
Tako so potekali meseci in Bosančki so tudi pri nas dobili svoj drugi dom, ki je bil zanje vedno odprt in ljubezniv. Prišli pa so časi, ko se Bosna obnavlja.. Pripravljena je že, da sprejme zopet nazaj v gorato naročje svoje otroke. In prišel je čas, ko se morajo posloviti od nas "naši Bosančki." ' Mnogim je zaigralo v srcu veselje, kajti šli bodo spet nazaj v svojo junaško Bosno. Slovenska mamica pa je svojemu Bosan-čku napravila culico, v kateri so tople bele potice, kos mesa in kos črnega visokega kruha.
Mnogo Bosančkov pa je, ki se težko ločijo bd nas. Kako težje je danes slovo, kakor je bil njihov prihod. Na Srednji so mora-!li malo Bosanko nesti na kami-, on. V joku se je moglo razločiti;
na. Rodila bo ljubezen do Slovenije in mi bomo v srcih nosili spomin na nje, ki so v težkih časih svoje mladosti našli na slovenski zemlji topli kotiček in dobro srce.
Kdor je človekoljub, darujs za otroško bolnico v Slovenij*
PRVOVRSTNA . PERUTNINA
IN SVEŽA JAJCA Perutnino sčistimo in jo nasekamo
PETER'S POULTRY
3649 East 116th St. — LO 909%
I "Tu pri mami bom ostala." j Potem so še enkrat pozdravljali slovenske mamice iz kolo-dvorfi, pozdravljali slovenske otroke in čisto po otroško prosili, naj jim ne zamerijo, če niso bili včasih pridni.
Res, da je bilo slovo od Bosančkov težko, vendar bo brazda, ki je bila vrezana v njih življenje tu pri nas postala plod-
POPRAVILA
izvršimo na radio aparatih, pralnih strojih in električn|h ledenicah ter drugih električnih predmetih. Vse delo J® jamčeno. Pridemo iskati in nazaj pripeljemo.
ST. CLAIR APPLIANCE COMPANY 7502 St. Clair Ave. ENdicott 7215
Natančen pregled oči! UMERITEV OČAL
DR. I. E. LEVY
OPTOMETRIST
7917 St. Clair Ave.
(Blizu Yale gledališča) Tel.: EX 1244
pravkar sem «e vrnil iz vojaike
BREZPLAČNO — 30 KOMADOV FLATWARE SET
ZA ŠEST OSEB — DAMO Z VSAKIM HRASTOVIM DINETTE SETOM OD $39.95 NAPREJ
P. E. CAMPUS FURNITURE CO.
10609 ST. CLAIR AVE., GL 6118
JACK BONCHA
6005 ST. CLAIR AVE.	HEnderson 4149
sporoča, da še vedno papira sobe.
NA RAZPOLAGO IMA TUDI VELIKO IZBIRO STENSKEGA PAPIRJA
Se toplo priporoča; vhod pri stranskih vratih.
PRIJAZNO STE VABLJENI K
OTVomim
NOVE TRGOVINE 5 pohištvom in kegljišča
A. GRDINA IN SINOVI
ERNIE BENEDICT'S POLKATEERŠ BODO IGRALI POPOLDNE OB 2.30 URI
V VAŠO ZABAVO IN RAZVEDRILO
V SOBOTO, 3. AVGUSTA od lo. zj. do 8. zv.
OGLEJTE SI VELIKO MODERNO RAZSTAVO KOMPLETNE OPREME ZA DOM
OGLEJTE SI NAJFINEJŠE IN NAJBOLJ KOMPLETNO KEGLJIŠČE
Use je novo in vse je popolnoma moderno
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD-KEGLJIŠČE-TRGOVINA S POHIŠTVOM
Novi prostori: 6017 - 6025 ST. CLAIR AVENUE
\