PROT|K AVT0M0B|LSK0 Si član zadrug? Posebni popusti KRIZI: ZAVAROVANJE NA OBROKE S KONVENCIJO lEgaCOOPFVg Primorski št. 297 (20.925) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS ČETRTEK, 19. DECEMBRA 2013 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Torrenti predlaga razumne rešitve SandorTence Predlog deželnega odbornika Torrentija za spremembe v sistemu javnega financiranja slovenske manjšine je izraz zdrave pameti in razsodnosti. Nobena revolucija, temveč ocena, da je sedanji sistem dotrajan in da ga je treba prilagoditi novim časom, ki jih doživljamo tudi Slovenci. Nobenih prehitevanj, a obenem zavest, da bi bilo mirovanje pogubno. V normalnih pogojih (očitno v naši narodni skupnosti žal še nismo v tem položaju) bi deželni odbornik svoje predloge predstavil krovnima organizacijama na skupnem sestanku. Ne, predstavil jih je ločeno, kar odraža njegovo spoštovanje do SKGZ in SSO, a tudi njegovo dobro poznavanje razmer v naši skupnosti. Ker smo bili na obeh srečanjih, lahko povemo, da je odbornik isto govoril pred Pavši-čem in pred Štoko. Torrentije- vi predhodniki so v preteklosti večkrat ravnali drugače: SSO-ju so govorili eno, SKGZ-ju drugo, potem pa itak ni bilo nič. Z izjemo Illyja, ki je izpolnil to, kar je obljubil, ko je rekel ne pa je bilo ne. Deželni odbornik, ki uživa popolno zaupanje predsednice Dežele, je v tej prvi fazi naredil svoje, sedaj je na potezi slovenska manjšina. To smo sicer že napisali, ko je bil namesto Torrentija odbornik De Anna, še pred tem pa Molinaro. Za razliko od preteklosti pa imamo vtis, da ima tokrat deželna vlada resne namene. lampedusa - Po objavi video posnetkov iz sprejemnega centra EU zagrozila Rimu s sankcijami zaradi ravnanja s pribežniki ljubljana - S soglasjem Bruslja Dokapitalizacija slovenskih bank LJUBLJANA - Država je včeraj po prejemu soglasja s strani Evropske komisije izpeljala ukrepe za pomoč NLB, NKBM in Abanki ter Pro-banki in Factor banki, ki sta v postopku nadzorovane likvidacije. NLB je dokapitalizirala za 1,551 milijarde evrov, NKBM za 870 milijonov, Abanko za 348 milijonov, Factor banko in Probanko pa za skupaj 445 milijonov evrov. Ob tem so delničarji in imetniki podrejenega dolga k pokritju izgub v petih bankah prispevali skupno 505 milijonov evrov, so sporočili s finančnega ministrstva. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) pa je včeraj z NLB in NKBM podpisala že tudi pogodbo o prenosu terjatev na t.i. slabo banko. Prenos prvega paketa terjatev je po uskladitvi še zadnjih podrobnosti predviden za petek. RIM - Po objavi video posnetkov priseljencev, ki jih na prostem gole škropijo s cevjo, so včeraj odstranili odgovorne pri sprejemnem centru za pribežnike na otoku Lampedusa. Tako je sporočila družba Legacoop Sicilia, pod katero spada zadruga Lampedusa Accoglienza, ki upravlja sprejemni center. Ustanovili so tudi preiskovalno komisijo, ki bo natančneje ugotovila, kaj se je v centru zgodilo. Posnetek je sprožil val ogorčenja tako v Italiji kot v EU. Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je včeraj zagrozila Rimu s sankcijami. Opozorila je, da EU ne bo mogla več pomagati Italiji, če priseljencem ne bo zagotovila ustreznih razmer. Komisarka Malmström je obsodila »grozljive pogoje v mnogih sprejemnih centrih v Italiji, vključno s tistim na Lampedusi«. Na 11. strani FINANCIRANJE MANJŠINE - SKGZ podpira Torrentijeve predloge »Nekje je treba začeti« TRST - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza, ki je imela sinoči v go-steh odbornika Giannija Torrentija (foto Damjan), podpira predloge Dežele za nov sistem javnega financiranja slovenske manjšine. Vprašanje ni Dežela, ampak različna gledanja znotraj manjšine, je bilo slišati na srečanju. Beseda je tekla tudi o odnosih med Slovenijo in Fur-lanijo-Julijsko krajino, ki se razvijajo v pravo smer. Predsednik SKGZ Rudi Pav-šič je izrazil željo, da bo novo vzdušje botrovalo k oživitvi mešanih komisij, ki se že dolgo ne sestajajo. Na 3. strani železarna - Zaskrbljenost zaradi zastoja Zvezni sindikati zahtevajo hitro rešitev TRST - Stanje glede škedenjske železarne oz. prihoda skupine Arvedi in torej preobrazbe območja postaja zelo zaskrbljujoče. Najemninsko pogodbo bi moral Arvedi podpisati že oktobra, a doslej do tega še ni prišlo. Zdaj kaže, da ne bo premikov vsaj do februarja. Do takrat ne bo niti novih naložb v varnost in v ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja, zaradi česar so delavci v skrbeh. Kar je za njihove sindikalne predstavnike še najhujše, pa je dejstvo, da se dogajanje odvija mimo njih. Sindikati so zato včeraj na tiskovni konferenci odločno zahtevali od deželne oz. lokalnih uprav in javnih institucij, da jih upoštevajo pri izdelavi programskega sporazuma in da pospešijo ves postopek. gorica - Vlomili sta v devet stanovanj Policisti izsledili mladoletni vlomilki GORICA - Goriški policisti so prijeli mladoletni, a že zelo izkušeni vlomilki. V Gorici jima pripisujejo vsaj devet vlomov v stanovanja v mestnem središču. Izsledili so ju v torek, potem ko sta vlomili v stanovanje v Ulici Alfieri. Eno izmed dveh tatic so v preteklosti zalotili med krajo v stanovanju v Ravenni. Zaradi tega so se z njo že ukvarjali na sodišču za mladoletne v Bologni, po vsej verjetnosti pa je odgovorna za kraje po stanovanjih v številnih krajih srednje in severne Italije. V Gorici so jo skupaj z njeno pajdašico prijeli na železniški postaji, zato je zelo verjetno, da se na plenjenje iz kraja v kraj odpravljata z vlakom. intervju - Štoka »Zelo radi smo žrtve in radi se pomilujemo« TRST - Po včerajšnjem intervjuju s predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem objavljamo danes pogovor s predsednikom Sveta slovenskih organizacij Dragom Štoko. Tudi v tem primeru je bil izhodišče za intervju raziskava Sare Brezigar o položaju in razvojnih perspektivah slovenske narodne manjšine v Italiji. Brezigarjeva je raziskovalka slovenskega Inštituta za narodnostna vprašanja. Na 2. strani Na Krasu premraženi in izčrpani priseljenci Na 4. strani Koristen vodnik za tržaške potrošnike Na 5. strani Vandali v Podgori ukradli drobiž in čipse Na 12. strani Goriška glasbena fundacija v stečaju Na 13. strani &nt'Aim Impresa Trasporti Funefjri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območiu, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Prosek 154 - Trst tel. 040 630696 Usluge na domu 9771124666007 2 Četrtek, 19. decembra 2013 ALPE-JADRAN / naš intervju - Predsednik SSO Drago Štoka o jeziku, šoli, kulturi, prevetritvi v manjšini, volitvah ... »Včasih sami sebe razvrednotimo, radi smo žrtve in se pomilujemo« Intervju s predsednikom Sveta slovenskih organizacij (SSO) Dragom Štoko na sedežu v Ulici Coroneo je izhajal iz raziskave Sare Brezigar z Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) o položaju ter perspektivah slovenske manjšine v Italiji. Kot smo že omenili pri prejšnjem intervjuju (s podobnimi vprašanji) z Rudijem Pavšičem, se je raziskovalka pogovorila s predstavniki organizacij, uporabniki ter izvedenci z različnih področij. Rezultati niso bili zelo spodbudni, njeni sogovorniki so bili med drugim zelo kritični do (ne)vodenja manjšine. Začniva pri jeziku. Zanimanje za slovenščino se v Furlaniji-Julijski krajini veča, raba slovenskega jezika pa peša. Kako gledate na te pojave? Z zaključki študije Sare Brezigar se strinjam. Jaz izhajam s stališča, da je naš jezik jedro, okoli katerega gravitira skupnost. V tem se prepoznavam, čeprav so različne nianse. Italijan se lahko nauči slovenščine, a se ne počuti Slovenca. Tako je tudi pri ostalih manjšinah: kdor obvlada dva jezika, je po srcu pripadnik ene skupnosti in to moramo sprejeti. V naših šolah je uradni jezik slovenščina, vendar ne moremo mimo dejstva, da med Italijani narašča zanimanje za slovenski jezik. Eni hočejo izkoristiti prednosti poznavanja jezika soseda, jaz pa ne izključujem, da je tu tudi druga skupina ljudi, ki išče korenine. Nekoč so to skrivali, zdaj pa ponosno rečejo, da je bil dedek Slovenec. Slovenci v Italiji pa nimamo jezikovne politike in strategije vključevanja Neslovencev v naše šole. Ali se krovni organizaciji ukvarjata s temi vprašanji? S SKGZ smo veliko razpravljali in še bomo, ker je to problem, ki se ga ne da kar tako rešiti. 28. novembra je deželni svet SSO priredil v Gorici posvet o šolstvu, na katerem je prišlo do izraza, da ne vemo, kam nas ta pot točno vodi. Vprašanje je, kako ohraniti dušo šol s slovenskim učnim jezikom in jih obenem dopolnjevati s potrebami sedanjega časa. Mi ne smemo nikogar zapoditi, to bi bila huda napaka. Vsakogar moramo sprejeti. Odločitev italijanskih staršev, da vpišejo otroka v slovensko šolo, je težka in torej vredna spoštovanja. SSO in tudi SKGZ menita, da moramo tem ljudem nuditi servise, da se lahko naučijo slovenščine, spoznajo naš svet in se počutijo kot doma. Težiti moramo k ohranjanju jedra skupnosti in hkrati privabiti v naše šole čim več otrok. Čim več, saj to pomeni, da so naši učitelji in profesorji vredni zaupanja, narodna skupnost kot taka pa tudi. Staršem pa mora biti jasno, da so se odločili za vstop v neko skupnost. Kaj menite o predlogu, da bi se oblikoval jezikovni center, ki bi se redno ukvarjal s strategijami in nasveti? Da ... Nek odbor strokovnjakov brez političnih teženj, ki bi skrbel za ohranjanje naše šole in prilagajanje novim izzivom. Da, jaz bi bil za ustanovitev takega centra, ki bi pomagal Slovencem in Italijanom. Ali se boste zavzeli za to? Ni nobenega problema, SSO je za take stvari občutljiv. Samo da se stvar ne spo-litizira, ker to ne bi vodilo nikamor. Včasih se sami sebe razvrednotimo, radi smo žrtve in se pomilujemo. Naša skupnost pa ima v sebi tako bogastvo, da je ena »najboljših« narodnih skupnosti v Evropi. Bogati smo na kulturnem in športnem področju, imamo uspešne pevske zbore in amaterske odre, zelo smo delavni in vsak dan se nekaj dogaja. Večkrat slišim očitek, tudi na ulici, da je za krovni organizaciji pomemben samo denar. Ni res. Denar pomaga, bistvo pa je, da mora biti naša skupnost vse bolj samozavestna in bogata. Kaj menite o pouku slovenščine na italijanskih šolah? Če bi bile italijanske oblasti pametne, bi to podprle. Tak pouk delno že pote- ka v Kanalski dolini (in Trstu, op. nov.), seveda bi se šole s slovenskim učnim jezikom številčno ošibile. Menim pa, da bi tisti, ki iščejo korenine, ostali pri nas, ker jih zanimata tudi slovenska zgodovina in kultura. Ponos slovenskih šol torej ne bi bil smrtno ranjen. Načeloma sem za to. Preidiva k rabi slovenščine v odnosu z javnimi upravami. Zakaj slovenska manjšina nima pravne službe? Najprej moram priznati, da si za to že dolgo prizadeva Samo Pahor. Problem ima več odtenkov. Kot prvo, nismo vsi tako pogumni, da bi ob vsakem koraku dokazovali svojo pripadnost. Stvari pa se spreminjajo in moramo dati času čas. Začelo se je s priimki, zelo pomembna je seveda tudi vidna dvojezičnost in na tem področju ne bi smeli popustiti niti za centimeter. Zadnji dekret Debore Serracchiani gre v to smer. Zdaj, nihče se ne izogiba temu, da bi mi ustanovili nek pravni urad ... Pred natanko desetimi leti je bil to predlog programske konference. Da. Absolutno se strinjam z odprtjem pravnega centra, ki pa ne more sloneti na eni osebi: delati bi morale najmanj tri osebe, po možnosti pet. Vprašanje je, kako lahko v današnjem kriznem času predlagamo, da za odprtje tega centra odščip-nemo del sredstev vsem organizacijam. Nobeno naše društvo ne bo pristalo, ker so vsi izredno važni. Ali jih ne morete prisiliti? Ne. Krovni organizaciji imata v deželni komisiji samo posvetovalni glas. V Sloveniji tudi. Sijajno bi bilo, ko bi lahko mirno odločali, kolikšen del budžeta nameniti pravnemu centru, Tržaški knjigarni ipd. A ni tako enostavno, ker je za ene pomembnejši dnevnik, za druge tednik, za tretje knjižne založbe, za četrte petje in vsak ti reče, da bomo brez petja ali recitacij umrli. Vedno ista zgodba. To pa ne pomeni, da si za pravni center ne prizadevamo. Ko sva že pri ustanovah. Raziskava omenja, da je na kulturnem področju preveč podvajanja dejavnosti in da je nujna reorganizacija. Imamo ideološko ločene ustanove in društva, ki ponujajo enake usluge, sredstva in število ljudi pa so omejeni. Tu bi se morali predvsem zamisliti nad kakovostjo, da gremo v kvaliteto in ne v kvantiteto. S tem se strinjam. Da je naša kulturna dejavnost bogata, je pozitivno, to ne sme biti minus. Smo tako bogati s pevskimi zbori in amaterskimi odri, da na Južnem Tirolskem gotovo ni česa takega. Južni Tirolci imajo morda kak pevski zbor manj, a imajo marsikaj drugega: znanstveno akademijo, močna podjetja ... To že, imajo stvari, ki jih mi nimamo. Vsekakor pa je gotovo potrebno postaviti v ospredje kakovost in jo primerno nagraditi. To pa ja. Zdi se mi, da ta miselnost prihaja na dan in da se kakovost kulturne ponudbe veča. Kot predsednik SSO bom spodbujal ohranitev kvalitete na račun kvantitete. Dvojčkov, ki jih omenjate, pa ne vidim več. V Barkovljah je eno samo društvo, v Nabrežini tudi, drugod se društva razlikujejo po sili potreb in iz zgodovinskih razlogov. Ljudi ne moreš prisiliti. Kaj pa glasbeni šoli? To je drug problem. Lahko bi rekli, da sta dvojčici, čeprav to nista. Ko sem bil predsednik Glasbene matice, smo si prizadevali za združitev obeh šol. Bili smo na tem, da bi GM odigrala neko krovno vlogo, šola Emil Komel pa bi ohranila svojo avtonomijo. Zataknilo se je ob prvem koraku, ko je na nekem plakatu izviselo ime šole Komel. To je utrdilo njihovo samozavest in danes imam vtis, da pri goriški šoli sploh ne razmišljajo o kakem združevanju. Njihovo poslanstvo sta Gorica in Nova Gori- »S SKGZ sproti rešujemo težave, sam pa nasprotujem temu, da bi večere in večere govorili tjavendan, saj so ljudje siti dolgih govorov. (...) Ne preprečujemo nastanka novih pobud, ne zganjajmo pa nekega teatra, ki prinaša le tiskovna sporočila in prepire. Vsak prepir nam škodi, jaz sem za dialog in spoštovanje.« arhiv ca, »tržaška« GM jih ne zanima. Tu lahko vidimo tudi znake lokalpatriotizma. Po mojem mnenju bi morala oba direktorja diplomatsko vzpostaviti dialog, da ugotovita, kako se lahko šoli vzajemno obogatita. Bi podprli združevanje zamejskih založb? V Sloveniji založbe rastejo kot gobe. Tam jih je okrog tisoč, pri nas jih je pet. Goriška Mohorjeva je zgodba zase, njena zgodovina ni primerljiva z ostalimi. Če se omejim na Trst, bi morala Mladika in ZTT čim bolj sodelovati. To se delno že dogaja in ne vem, kako se bo razpletlo. Sodelovanje lahko prinaša lepe sadove. Ali bi bilo smiselno združiti zamejske časopise? Tisk je bistven dejavnik, ki vpliva na človekovo mišljenje. Še vedno menim, da bi moral biti Primorski dnevnik glavni, ker je bistven in ga podpiram. Ko ga naši ljudje ne bi brali ob jutranji kavi, bi se jezik počasi izgubil. Dnevnik pa mora biti obje-ktivnejši in nadstrankarski, na primer pri pisanju o politiki v Sloveniji. SSO je hotel večjo težo v Zadrugi PD in družbi DZP-PRAE, a odgovor je bil negativen. Mi ne moremo vplivati na politično linijo dnevnika, zato je težko govoriti o združitvi z No- vim Glasom, ker bi lahko šla vsa manjšina pod en sam politični klobuk. Tak dnevnik bi marsikaterega člana skupnosti izgubil. Vrniti bi se morali k modelu predvojne Edinosti: to bi bil velik korak, Novi Glas pa bi potem lahko postal versko glasilo za Slovence, ki hodijo k maši. Novinarjem niso všeč politični klobuki, a pustimo to. Razen politikov in vodilnih v manjšini, so intervjuvanci v raziskavi zelo nezadovoljni z vodenjem manjšine, češ da se nič ne da narediti. Ali je manjšina negibna? Rak rana naše skupnosti je, da nekateri ljudje že desetletja zasedajo ena in ista mesta. Starost sama po sebi ni negativna: Adenauer, De Gasperi in Eisenhower po vojni niso bili rosno mladi. Tudi stoletnik, kot je Boris Pahor, lahko da svoj doprinos družbi. Ko pa nekdo zaseda dolgo let isto mesto in si ustvari svoj krog ljudi, začne škoditi. Rekli boste, da sem tudi jaz že dolgo let v ospredju, kar je res. Že 50 let sem aktiven, a v različnih vlogah, le v deželnem svetu sem bil štiri mandatne dobe. Ko se bo iztekel mandat predsednika SSO, bom zaključil, da je jasno. Opažam pa, da v manjšini ni potrebne prevetritve. Če je predsednik dru- štva že 30 let isti, pomeni, da v vasi ni drugih sposobnih, ali pa da jih on brcne vse vstran. Podobno je pri našem tisku, pri Slo-maku pa smo zaprosili za rotacijo in predstavili svojega kandidata, a ga niso hoteli. Očitek pa je letel predvsem na krovni organizaciji. Zakaj ni odločitev in ukrepov? Ni tako, marsikaj se je spremenilo. Na vladnem omizju za slovensko manjšino v Rimu smo hitro rešili več problemov, s katerimi bi se drugače mučili več mesecev. Deželno šolsko ravnateljstvo ostaja v Trstu; rešili smo problem višje svetovalke za slovenske šole Andreje Duhovnik, ki je pogrešala povračilo stroškov, itd. Sproti rešujemo težave, sam pa nasprotujem temu, da bi večere in večere govorili tjavendan, saj so ljudje siti dolgih govorov. Z vodstvom SGKZ smo rešili več problemov: SSG je stopilo na zeleno vejo, Primorski dnevnik je potreboval in še potrebuje sredstva, rešujemo Tržaško knjigarno itd. Ob tem ne preprečujemo nastanka novih pobud, ne zganjajmo pa nekega teatra, ki prinaša le tiskovna sporočila in prepire. Vsak prepir nam škodi, jaz sem za dialog in spoštovanje. Ali tudi vi pogrešate učinkovit sistem odločanja v manjšini? Seveda, to drži. Ali ni bil Gabrovčev in Kocijanči-čev predlog o volitvah v manjšini zamujena priložnost? Ne vem, zakaj se o tem ne govori več. Vedno sem zagovarjal demokracijo. Pomembno je, da se ne prepiramo in da iščemo rešitve. Vrh, ki bo moralno in učinkovito odločal, še pride. Isto velja za demokratične manjšinske volitve, zakaj bi se tega bali. Kdo pa naj se za to zavzame? Zaenkrat je pristojno skupno predstavništvo. Če lahko pripravimo osnutek, lahko jutri gremo na volitve. Doslej ni šel noben predlog skozi. Spomnim se tudi pobude Martina Breclja za volitve po pošti. Te stvari so v redu, pomembni pa sta rotacija in prevetritev vodstva. A bomo kdaj dočakali kak konkreten premik? Pri dobrih pobudah smo vedno pripravljeni sodelovati. Aljoša Fonda ljubljana - Ukrep ključnega pomena za sanacijo bank Bruselj včeraj dal soglasje Država dokapitalizirala banke LJUBLJANA - Država je včeraj po prejemu soglasja s strani Evropske komisije izpeljala ukrepe za pomoč NLB, NKBM in Abanki ter Probanki in Factor banki, ki sta v postopku nadzorovane likvidacije. NLB je dokapitalizirala za 1,551 milijarde evrov, NKBM za 870 milijonov, Abanko za 348 milijonov, Factor banko in Probanko pa za skupaj 445 milijonov evrov. Ob tem so delničarji in imetniki podrejenega dolga k pokritju izgub v petih bankah prispevali skupno 505 milijonov evrov, so sporočili s finančnega ministrstva. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) pa je danes z NLB in NKBM podpisala že tudi pogodbo o prenosu terjatev na t.i. slabo banko. Prenos prvega paketa terjatev je po uskladitvi še zadnjih podrobnosti predviden za petek. Ko navedeno je Evropska komisija včeraj odobrila ukrepe državne pomoči za pet slovenskih bank. Prav tako je za zagotavljanje finančne stabilnosti začasno odobrila pomoč za Abanko Vipa. »Odločitve o NLB, NKBM, Factor banki, Probanki in Abanki bodo okrepile zaupanje v slovenske banke,« je poudaril evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia. Po rezultatih pregleda kakovosti aktive bank in stresnih testih bodo načrtovani ukrepi za urejeno sanacijo in likvidacijo bank zagotovili, da se bo lahko slovensko gospodarstvo zanašalo na zanesljiv in zdrav bančni sektor, je še izpostavil komisar. Slovenija je tako iz Bruslja dobila zeleno luč za dokapi-talizacijo bank ter v primeru NLB, NKBM, Probanke in Factor banke tudi za prenos slabih terjatev na slabo banko. V primeru Abanke bo morala s prenosom na slabo banko počakati na končno odločitev komisije. Komisija je ukrepe za slovenske banke ocenila v skladu z evropskimi pravili o državnih pomočeh. Pogoj za odobritev državne pomoči za banko je načrt prestrukturiranja, ki mora izpolnjevati tri merila: zagotoviti sposobnost preživetja banke, ustrezno delitev bremen s prispevkom podrejenih upnikov ter ukrepe za preprečitev izkrivljanja konkurence. Komisija lahko državno pomoč v izjemnih okoliščinah odobri tudi začasno. To lahko stori brez načrta prestrukturiranja, nato pa odločitev potrdi, ko načrt prejme in preuči. V primeru začasne odobritve državne pomoči za Abanko torej ta vključuje tudi odobritve prenosa terjatev na slabo banko, saj se ta opredeli v načrtu prestrukturiranja. Izjemna okoliščina, v kateri lahko Bruselj državno pomoč odobri začasno, bi na primer bila, če bi Banka Slovenije ocenila, da bi lahko banka brez dokapitalizacije izgubila licenco, oziroma če je to potrebno za zagotavljanje finančne stabilnosti, so minuli teden pojasnili viri v Bruslju. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 19. decembra 2013 3 trst - Krovna zveza gostila zastopnika deželne vlade špeter SKGZ podpira Torrentija: CM!Oer nekje je treba le začeti odprt TRST - Predsinočnjim s Svetom slovenskih organizacij, sinoči s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo, danes na Primorskem dnevniku in jutri na seji posvetovalne komisije za Slovence. Deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti si je v teh predprazničnih dneh vzel res veliko časa za Slovence. Deželnim in pokrajinskim svetnikom SKGZ je predstavil svoj predlog novega načina javnega financiranja slovenskih ustanov in društev. V bistvu bi šlo za dve spremembi. Prispevke, ki so namenjeni t.i. primarnim ustanovam, bi delno (okoli 25 odstotkov, morda manj) namenili razvojnim projektom, podpore manjšim društvom in krožkom pa bi po novem delile njihove krovne zveze in ne več Dežela. Takšen način financiranja bi poleg vsega razbremenil deželno upravo presežne birokracije in ji omogočil večjo angažiranost npr. pri izvajanju deželnega zakona za Slovence. »To reformo je lažje izpeljati v času, ko Rim zagotavlja Slovencem kolikor toliko redne prispevke,« je dejal Torrenti. Isto je dan prej povedal Dragu Štoki in voditeljem SSO. »Odbornikovi pogledi so zelo blizu pogledom naše zveze, zato jih v celoti podpiramo in si bomo prizadeval za njihovo uresničitev,« je Torrentijeve besede ocenil predsednik SKGZ Rudi Pav-šič. Problem nastane med Slovenci, kjer o potrebi po spremembi sistema financiranja ni enotnih gledanj. Zato je spet na potezi manjšina, tudi Dežela pa mora odločneje kot v preteklosti uveljaviti svoja gledanja. Da (pre)velike razlike med Slovenci ovirajo vsak korak naprej na poti sprememb financiranja je prepričan Ace Mermolja. Ni nujno torej, da je politika konsenza za vsako ceno tudi dobra politika. Da mora deželna vlada ubrati pot pogumnih izbir je Torrentija pozval deželni svetnik Stefano Ukmar. Prvi preizkusni kamen bodo že jutrišnji predlogi posvetovalne komisije, ki bo ocenila tudi komu nameniti »presežek« državnih prispevkov 2013. Goriškemu občinskemu svetniku Davidu Peterinu se zdijo Torrentijevi predlogi zelo do- Posnetek s sinočnjega srečanja deželnega odbornika Giannija Torrentija s člani deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ foto damjan bri, tudi on pa se je kot marsikdo sinoči vprašal, če mu jih bo uspelo izvesti. Odbornik je vsekakor zmerno optimist, glede SSO pa je dejal, da je na torkovem srečanju zaznal pozornost in tudi željo po tvornem dogovarjanja v manjšini ter obenem na relaciji Dežela-Slovenci. Torrenti je optimist tudi glede razvoja odnosov med FJK in Slovenijo. S tem v zvezi je izpostavil stike, ki jih je predsednica Debora Serracchiani vzpostavila s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem in s premierko Alenko Bratušek. Pavšič je izrazil željo, da bo novo vzdušje med sosedi rodilo konkretne rezultate, začenši z oživitvijo mešanih komisij, ki se že dolgo časa sploh ne sestajajo. Predsednik SKGZ je obžaloval, da je Slovenija za razliko od Italije znatno zmanjšala finančne prispevke naši manjšini, pri čemer se je Torrenti obvezal, da bo Dežela na to opozorila pristojne v Sloveniji. Končno je Pavšič omenil znane težave Tržaške knjigarne, ki bi si zaradi svoje velike vloge zaslužila tudi podporo Dežele. S.T. sik - Deželno tajništvo »Žalostno dogajanje v tržiški ladjedelnici« »Kar se te dni dogaja v tržiški ladjedelnici je žalostno. Priča smo ločevanju med delavci, zaposlenimi v Fincantieri in delavci zunanjih podjetij, ki delajo po naročilu. Za nas so vsi enaki, delavci vredni zaščite«, sporoča deželno tajništvo italijanskih in slovenskih komunistov. »Zato goriški komunisti kličemo vso levico, delavce in sindikate, naj vse, ki delajo v ladjedelnici, združijo v prizadeanjih za dosego dveh ciljev: 1) enaka plača za enako delo, 2) preprečiti privatizacijo Fincantieri. Prvi cilj je logična posledica protesta domačih in tujih delavcev podjetij, ki delajo po naročilu, saj so žrtve neusmiljene konkurence pri nižanju plač in pravic. Obenem bo izenačenje preprečilo vodstvu ladjedelnice, da bi odpuščalo delovno silo z izgovorom, da so zunanja podjetja cenejša. Delavci bodo obenem podvojili svojo pogodbeno moč. Drugi cilj je prav tako aktualen in neodložljiv. Vlada Let-ta-Alfano je pod diktatom EU sklenila privatizirati javne ladjedelnice«, ocenjuje tajništvo Sik in ugotavlja, da Fincantieri že leta posluje uspešno in ima, kljub krizi, vrsto naročil, ki zagotavljajo delo še za dolgo, vsaj v Tržiču. Za druge ladjedelnice pa so sindikati predlagali sinergijo z drugimi javnimi podjetji, kot je ENI, kar zagotavlja delo vsaj za desetletje. Tu so še italijansko-ruske pogodbe. Primer Fincantieri dokazuje, da javni poseg v gospodarstvo ni zgrešen, kot mislijo domala vse stranke, od Forza Italia do PD, pač pa lahko zagotavlja delo, kot v Tržiču in okolici. Vstop privatnikov med lastnike Fincantieri pa bo neizbežno spremenil podjetniško strategijo, ki bo težila prej k takojšnjemu dobičku. Zato goriška federacija SIK poziva k mobilizaciji delavcev in sindikatov v boj za enakopravnost in gospodarski napredek, proti poskusom, da se ljudsko ogorčenje in jezo izkoristi za cilje skrajne desnice. Slovensko multimedialno okno SMO v Špetru bo med prazniki odprto v soboto, 21., v ponedeljek, 23., v soboto, 28., in v ponedeljek, 30. decembra, od 10. do 17 ure; 4. januarja 2014 od 10. do 17., v ponedeljek, 6. januarja, od 10. do 14. Drugi urniki po dogovoru (mail:isk.beneci-ja@yahoo.it, tel. 3351285906, 3388764776). Iskrene čestitke letošnjim dobitnikom! V sklad za letošnje štipendije je prispeval tudi urad vlade republike slovenije za slovence v zamejstvu in po svetu. Sklad »D. Sardoč« se zahvaljuje vsem, ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij. 4 Četrtek, 19. decembra 2013 TRST / E—Trst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občina trst - Sklep o pravilniku v občinskem svetu Kdo bo lahko parkiral za občinsko palačo? Pravilnik za vhod in parkiranje na območju ulic za tržaško občinsko palačo je bil sinoči v ospredju seje mestne skupščine. Dostop v Ul. Malcanton, na Trg Piazza piccola, na Trg Granatieri, v Ul. Muda Vecchia in v Ul. Malcanton zapira zapornica, vhod je dovoljen le vozilom nekaterih »izbrancev«. Med temi so občinski svetniki, vodilni občinski funkcionarji, pa tudi številni drugi direktorji in bolj ali manj pomembne »osebnosti«. Tam lahko parkirajo svoja vozila ne le za opravljanje svojih predstavniških ali poklicnih obveznosti, temveč tudi ko se odpravijo po drugih opravkih. Tako prihranijo na parkirnini. Tak režim je že pred časom izzval ogorčenje predvsem prebivalcev tamkajšnjega območja. Protestirali so proti »privilegijem kaste« in zahtevali, naj bo območje za občinsko palačo odprto prometu (in parkiranju vseh). Levosredinska uprava je ugriznila v zadevo, pripravila sklep o novem pravilniku, kar pa je izzvalo celo vrsto reakcij med raznimi političnimi silami v občinskem svetu. Zato ni čudno, da je bilo k sklepu mestne uprave predloženih kar 150 popravkov in povrhu tega še pet resolucij. Predvsem Forza Italia in Nova desna sredina so se ogradili od popolnega »odprtja« območja, za kar pa se je izreklo Gibanje petih zvezd, ob njem pa tudi Bandellijeva Unaltra Trieste (ki je s popravkom zahtevala, naj postane javno parkirišče tudi območje, ki je sedaj namenjeno parkiranju vozil vodilnih občinskih funkcionarjev). Levosredinska uprava je k tem popravkom dodala še svojega, z namenom da bi odpravila ostale. Predlagala je, da bi postalo celotno območje odprto za promet in za parkiranje proti plačilu, z izjemo dela Trga Piazza piccola, na katerem naj bi kakih deset parkirnih prostorov namenili vozilu župana in servisnim občinskim vozilom. Razprava o sklepu se je zavlekla v noč. M.K. Parkiranje za občinsko palačo je sedaj dovoljeno le »izbrancem« foto damjan občina trst - V pričakovanju na nov prometni načrt Poskusno zaprtje cest Zaprte ulice Sorgente, Erbette, Foschiatti, XX. Settembre, XXX. Ottobre, Torre Bianca, v nedeljo pa tudi večje prometnice Nov prometni načrt Občine Trst, ki naj bi prinesel tudi prometno razbremenitev mesta, bo eksperimentalno za nekaj dni začel veljati že pojutrišnjem, ko bodo za promet zaprli nekatere ceste. Podrobnosti novega prometnega režima je na včerajšnji novinarski konferenci predstavila občinska odbornica Elena Marchigiani, ki je večkrat poudarila, da lahko prihodnje leto pričakujemo trajno zaprtje nekaterih ulic. Slišali smo, da je predpogoj za revitalizacijo mesta zaprtje nekaterih ulic, ki bodo postale povezovalni člen med pomembnimi stičišči. Najbolj pričakovano je zaprtje Ulice Maz-zini, ki bo postala nekakšna promenada v središču mesta, nova prometna ureditev pa bo omogočila zlasti preureditev motornega prometa na eni strani, na drugi strani pa bo omogočila mestu, da uresniči idejo, »da zapremo osrednje ceste za promet ter damo pešcem in kolesarjem več prostora.« Kako bo naše mesto izgledalo čez približno dve leti, bomo videli že ta pred-božični vikend. Od sobote do torka, 24. decembra, bodo med 15. in 20. uro za motorna vozila zaprli ulice Sorgente, Erbette, Foschiatti, XX. Settembre, XXX. Ottobre, Torre Bianca. Po- leg teh dnevov pa bodo v nedeljo ves dan za promet zaprti še Korzo, Ul. Imbriani, Ul. Roma, Canale Piccolo, Borzni trg in Trg Tommaseo; zapora ceste bo seveda veljala tudi za Ul. Maz-zini in zaprta bo tudi cesta pred gledališčem Rossetti. Štiridnevno zaprtje ulic, ki bodo v prihodnje postale peš cone, bo za nas pravi test, je včeraj dejala Marchigianijeva, ki je spomnila tudi, da občinska prometna politika predvideva tudi novo ureditev za kolesarje. Občina je namreč pripravila načrt con, kjer bodo stala stojala za kolesa, ki bodo okvirno vsa enaka, njihov nakup pa bodo omogočili tudi pokrovitelji. Naj namreč povemo, da bomo v mestu dobili okrog 50 novih urejenih mest za kolesa, kjer bo mogoče varno parkirati. Zanimiv je podatek, da bo stroške načrtovanja za postavitev stojal za kolesa na določenem območju krila občinska uprava. Odbornica je včeraj večkrat tudi ponovila, da je cilj prometne politike, da bi čim prej porazdelili deleže v prometu in da bi končno zaprtje predvidenih ulic nastopilo čim prej. »Ko bomo to storili, bomo lahko začeli z naslednjo fazo, ki predvideva tudi izbiro urbane opreme.« (sč) pokrajina trst Olajšan prevoz za invalide Olajšani prevoz je naslov projekta, s katerim želi tržaška pokrajina pomagati osebam s posebnimi potrebami, da bi se lahko bolje avtonomno premikali. Pobuda sledi raziskavi izpred dveh let o povpraševanju in ponudbi prevozov za ljudi s posebnimi potrebami, pri kateri je sodeloval tudi Slovenski raziskovalni inštitut. Raziskava je pokazala po eni strani, da živi na Tržaškem vsaj 2.300 ljudi s težavami pri premikanju in prevozih v starosti med 18. in 64. letom, po drugi pa, da deluje na pokrajinskem ozemlju 23 organizacij, ki se ukvarjajo z ljudmi s posebnimi potrebami. Te razpolagajo s 56 prevoznimi sredstvi s 335 mesti za ljudi s posebnimi potrebami, in lahko računajo na pomoč 171 operaterjev in 201 prostovoljca. Ponudba za prevoz ljudi, ki se ne morejo sami premikati, je kar precejšnja, posamezne organizacije pa niso bile med seboj povezane, kar je ustvarjalo težave pri iskanju prevoza za ljudi s posebnimi potrebami. Tržaška pokrajinska uprava se je sedaj v sodelovanju z občinami in zdravstvenim podjetjem odločila, da s projektom Olajšani prevoz poskrbi za smotrno koordinacijo vseh organizacij, ki delujejo na tem področju. Pobuda, ki jo je predstavila tržaška pokrajinska odbornica za socialne zadeve Roberta Tarlao, je še eksperimentalna. Interesentom bo posredovala informacije o možnostih prevoza ljudi s posebnimi potrebami, tako na javnih kot zasebnih prevoznih sredstvih, in sicer preko spleta in preko informativnega centra. Vse potrebne informacije posredujeta spletna stran www.trasportofacile.net in zelena številka 800 007 800. Po prvih štirih mesecih delovanja bo pokrajina ocenila delovanje službe, da bi preverila, ali odgovarja potrebam ljudi s posebnimi potrebami. policija - Poziv Previdnost na cesti ni nikoli odveč! Pred mesecem dni je poveljnik tržaške mestne policije Sergio Abbate pozival k večji varnosti na cesti. »Ze res, da se je v zadnjih letih število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah zmanjšalo, še vedno pa ostaja zaskrbljujoče,« je takrat ugotavljal in ocenjeval, da so med najbolj ogroženimi na cestah pešci, zlasti starejši, in pa motoristi. Samo v preteklih dneh pa smo bili spet priča seriji nezgod, v katere so bili vpleteni ravno starejši pešci, ki se danes v katinarski bolnišnici borijo za življenje. Policija zato še enkrat poziva vse voznike k previdni vožnji, pešce pa k previdnemu prečkanju cest. Zelena luč na semaforju naj torej ne vabi voznika k hitenju, pač pa k spoznanju, da se bo kmalu pojavila rumena oz. rdeča luč. Ko so semaforji postavljeni ob prehodih za pešce, pa je potrebna še dodatna previdnost, saj je treba vozilo pravočasno ustaviti. etnoblog Rešena zagonetka o pretepu Sile javnega reda so zadnje čase precej bolj pozorne na dogajanje pri oz. v lokalu Etnoblog na nabrežju pri kopališču Ausonia, kjer se zbira tržaška mladina. Večkrat je namreč prišlo do izgredov in marsikaterega obiskovalca lokala so zasačili z mari-huano oz. kokainom v žepu. V noči na 3. november je pred lokalom prišlo do napada: na tleh je obležal 23-letni Devinčan Francesco Bertogna, kateremu je nek mlajši fant razbil nos in ličnico. Preiskave osebja mobilnega oddelka, ki jih je vodila javna tožilka Cristina Bacer, so bile takoj usmerjene v skupino vrtiljakarjev, ki se je ravno takrat mudila na Pro-seku ob praznovanju sv. Martina. Naposled so ugotovili, da je Devinčana pretepel 16-letni sin vrtiljakarjev po rodu iz Valtelline. Prijavili so ga na prostosti zaradi nasilnega ravnanja. mejna policija - 28 nezakonitih priseljencev na Krasu Premraženi in izčrpani Prišli so iz Eritreje, Pakistana, Sirije, Somalije in Sudana - Po »balkanski poti« dospeli v Italijo Tržaška mejna policija je v torek na tržaškem Krasu prestregla kar 28 državljanov Eritreje, Pakistana, Sirije, Somalije in Sudana. Stari so med 17 in 40 let, med njimi je bilo tudi pet žensk. Vsi so v Italijo prišli brez ustreznih dokumentov. Kaže, da so priseljenci mejo prestopili po manjših skupinah. Do nje naj bi se vsaj v zadnjem delu poti sicer vsi pripeljali s kombijem, v katerem so bili natlačeni kot živina. Ko so v Sloveniji izstopili, so »mejo« z Italijo prekoračili peš in se v gozdu nato preoblekli. Kmalu zatem jih je italijanska mejna policija zasačila in v bližini našla tudi njihova odvržena oblačila. Za pot do Italije po tako imenovani »balkanski poti« naj bi pribežni-ki tudi odšteli mastne denarce. Po besedah premraženih, lačnih in izčrpa-nih priseljencev, ki so jim policisti se- Policija je v gozdu našla odvržena oblačila priseljencev veda takoj nudili prvo pomoč in hrano, naj bi velik del poti prepesačili, včasih so menda hodili tudi po 15 ur dnevno. Trije izmed njih so zaprosili za politično zatočišče, za edinega mladoletnika pa so poskrbele ustrezne skrbstvene službe. / TRST Četrtek, 19. decembra 2013 5 škedenjska železarna - Ostra tiskovna konferenca zveznih in panožnih sindikatov »Politika in javne institucije morajo pospešiti postopek« Stanje glede škedenjske železarne oziroma prihoda skupine Arvedi in torej preobrazbe območja postaja zelo zaskrbljujoče. Najemninsko pogodbo bi moral Arvedi podpisati že oktobra, a doslej do tega še ni prišlo. Zdaj kaže, da ne bo premikov vsaj do februarja. Do takrat ne bo niti novih naložb v varnost in v ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja, zaradi česar so delavci v skrbeh. Kar je za njihove sindikalne predstavnike še najhujše, pa je dejstvo, da se dogajanje odvija mimo njih. Sindikati so zato včeraj na tiskovni konferenci odločno zahtevali od deželne oz. lokalnih uprav in javnih institucij, da jih upoštevajo pri izdelavi programskega sporazuma. Sindikati so namreč izvedeli prek medijev, da je deželna predsednica Debora Serracchiani povedala, da je programski sporazum v bistvu pripravljen. To je pozitivna vest, a problem je v tem, da niso bili sindikati s tem seznanjeni. Skratka, sindikati zavračajo možnost, da jim »servirajo« že pripravljen dokument, ki ga ne bo mogoče več spreminjati. Zato so tudi sklicali skupno tiskovno konferenco, ki so se je udeležili pokrajinski tajniki zveznih sindikatov Cgil, Cisl in Uil Adriano Sincovich, Umberto Brusciano in Claudio Cinti ter predstavniki panožnih sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil in predstavništva Rsu. Dogajanje v zadnjem obdobju je zelo zaskrbljujoče, so poudarili. Dogovarjanje za prevzem železarne se je ustavilo zaradi vprašanja družbe Elettra, ki se za proizvajanje energije poslužuje plina iz železarne. Družbi Arvedi in Elettra nameravata skleniti pogodbo, na osnovi katere bo Elettra še naprej proizvajala električno energijo s plinom iz železarne. Zadeva je ustavljena v Rimu, ker mora ministrstvo za gospodarski razvoj odločiti, ali lahko odšteje predhodno ves denar iz t.i. Cip6. Poleg tega je za zastoj poskrbela Pristaniška oblast, ki edina med javnimi upravami in institucijami ne soglaša s projektom skupine Arvedi. Tega sindikati niso odkrito povedali, toda njena predsednica Marina Monassi skuša zavirati imenovanje predsednice Ser-racchianijeve na mesto komisarke za proizvodno preobrazbo t.i. kriznega industrijskega območja, kot to predvideva nedavni zakonski odlok italijanske vlade. Sicer Monas- sijevo bolj kot imenovanje Serracchianijeve vzbujajo njene nove pristojnosti. Komisarka naj bi bila pristojna za celotno območje železarne in torej tudi za del na morju (ki je zdaj v pristojnosti Monassijeve). Kaže, da so skušali zaradi tega vplivati tudi na ministra za infrastrukture Maurizia Lupija. Resnici na ljubo se je tudi nekaj spremenilo, pred dnevi pa se je Serracchianijeva v Rimu sestala neposredno z Lupijem. Dokončna rešitev naj bi bila ta, da bo komisarka le pristojna tudi za območje železarne na morju. Sindikati so včeraj pozvali vse subjekte, javne in zasebne, da skupaj pospešijo ves postopek. Poleg sestanka z deželno vlado so sindikati zahtevali, da bo deželna uprava na prihodnjem deželnem omizju o železarni predstaviti že prve konkretne korake in ukrepe. Družba Arvedi bo lahko drugače opustila svojo zamisel, Trst pa bo izgubil izredno priložnost za razvoj. Tudi Arvedi pa ne sme le čakati na potek dogodkov, so še poudarili, ampak se mora tudi skupina zavzeti za rešitev vprašanja. Wartsila Tovarna velikih motorjev Wartsila je medtem včeraj potrdila uvedbo dopolnilne blagajne za 550 uslužbencev za 13 tednov, ki se bo začela okvirno sredi januarja, smo izvedeli ob robu tiskovne konference. Kot smo že poročali, je vodstvo najavilo, da se bo delo v prvem trimesečju razpolovilo, vendar je zagotovilo, da se bo proizvodnja ponovno začela v aprilu. To je družba včeraj potrdila: od 550 ljudi bo 350 delavcev tovarne in 200 uradnikov, ki bodo koristili socialni blažilec rotacijsko. Burgo Na sedežu tržaške Confindustrie se je včeraj popoldne nadaljevalo pogajanje med pa-nožnimi sindikati in lastništvom štivanske papirnice Burgo, ki namerava odpustiti 68 ljudi. Namen sindikatov je odpust najmanjšega števila delavcev. Nekaj skupnih točk so na srečanju našli, vendar so sindikati in Burgo še zelo različnega mnenja. Pogajanje se bo zato nadaljevalo čez 30 dni na sedežu Pokrajine Trst, kot to predvideva zakonski postopek o mobilnosti. A.G. Pogled na škedenjsko železarno arhiv federconsumatori - Včeraj predstavitev Izdali so koristen vodnik za potrošnike Predstavitev vodnika je bila včeraj v kavarni San Marco foto damjan slori - V sodelovanju z Dijaškim domom Srečka Kosovela Obisk z ministrstva Uslužbenci Ministrstva RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo spoznali slovensko narodno skupnost v Italiji Minuli petek je 56 uslužbencev Ministrstva Republike Slovenije za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo obiskalo tržaško mestno središče in po-bliže spoznalo tu živečo slovensko narodno skupnost. Gostovanje je priredil Slovenski dijaški dom Srečka Kosovela, kjer je potekal uvodni sprejem. Ravnatelj dijaškega doma Gorazd Pučnik je gostom najprej pokazal prostore, ki jih učenci in dijaki slovenskih šol v Trstu uporabljajo za pošolske dejavnosti v slovenskem jeziku, hkrati pa jih seznanil s širšo paleto storitev, ki jih ustanova ponuja. V poznih dopoldanskih urah so se gostje podali še v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška, kjer sta jih pričakala sodelavca Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) Štefan Čok in Marianna Kosic. S pomočjo multime-dijskih pripomočkov sta gostom predstavila razvejano stvarnost, ki označuje slovensko prisotnost v Furlaniji Julijski krajini. Orisala sta jim tako zgodovinski razvoj kot sodobni položaj slovenske narodne skupnosti, posebno pozornost pa sta namenila analizi zaščitne zakonodaje, šolskega sistema, druž- Vzgajati k različnosti (www.eduka-ita-slo.eu). Po predstavitvi so se gostje znova podali v prostore dijaškega doma, kjer jih je čakala pogostitev in družabnost. Popoldne pa so obiskali še prostore Slovenskega stalnega gledališča. Pomagati potrošnikom pri vsakodnevnih izbirah glede različnih vprašanj je namen koristnega vodnika, ki ga je pripravilo tržaško združenje potrošnikov Fe-derconsumatori. Publikacija je namenjena še predvsem za informacije v zdravstvenem sektorju, poseben poudarek pa je tudi na smotrnem pristopu do bančnih posojilih ali zavarovalnic. Vodnik z naslovom »Scombussola-ti-piccola guida pratica per i consumato-ri« je predstavil včeraj v kavarni San Marco predsednik tržaškega združenja potrošnikov Federconsumatori Angelo DAdamo, ki je poudaril, da bo lahko vodnik v pomoč mnogim ljudem. Poleg omenjenih sektorjev bodo lahko bralci dobili koristne informacije in nasvete glede bančnih tekočih računov, kupoprodaje nepremičnin oziroma najemnin ali izbire odvetnika in notarja. Sicer je v vodniku, kot rečeno, posebno poglavje posvečeno zdravstvu oziroma storitvam zdravstvenega podjetja in bolnišniško-univerzitetnega podjetja. Pri izdelavi vodnika sta obe podjetji tesno sodelovali, je poudaril D'Adamo in razložil, da so lahko zato razdelili delovanje obeh podjetij na specifične točke, se pravi na delovanje urada za stike z javnostmi, družinskega zdravnika, družinskega pediatra, invalide zaradi nesreč pri delu, zdravila, na centre za mentalno zdravje, oddelek za prvo pomoč in tako naprej. Vodnik bo nedvomno prispevek k smotrnejšemu koriščenju zdravstvenih storitev, je še povedal D'Adamo in poudaril, da bodo vodnik delili brezplačno. Proseška godba: danes Božičnica mladih gojencev Bliža se konec leta in z njim tradicionalni božični koncerti. Prvi bodo na svoj račun prišli gojenci Glasbene šole Godbenega društva Pro-sek, ki bodo danes ob 18.30 poskrbeli za božičnico v domačem Kulturnem domu. Na odru se bodo občinstvu predstavili tako začetniki, kot tisti, ki se igranju inštrumenta posvečajo že dalj časa. Gojenci bodo nastopili kot soliti, v komornih zasedbah in pa kot člani mladinskega pihalnega orkestra. Ze prihodnji teden, v sredo, 26. decembra, pa bo v športnem centru Ervatti v Briščkih ob 17. uri zaživel tradicionalni koncert na štefanovo. Nastopil bo mladinski pihalni orkester pod vodstvom Irine Perosa in pihalni orkester, ki ga vodi Ivo Bašič. Kanček novosti bo letos vlila solistka Tina Renar, ki bo ob spremljavi godbe, v kateri tudi sama med drugim igra tolkala, zapela dve pesmi. Proseški godbeniki bodo postregli z bogatim repertoarjem, ki bo vključeval skladbe slovenskih avtorjev oz. ljudske skladbe prirejene za pihalni orkester, božične skladbe, skladbe sodobnih italijanskih skladateljev in pa številne druge iz svetovne zakladnice. Napovedovalec bo tudi letos Evgen Ban. Vikend v gledališču Rossetti Na televizijskih in filmskih platnih uveljavljeni igralec Giuseppe Fiorel-lo se je po uspehu lanske nanizanke o življenju Domenica Modugna odločil še za odrski poklon priljubljenemu italijanskemu pevcu in avtorju. Skupaj z Vittoriom Moronijem je pripravil besedilo predstave Penso che un sogno cosi, ki združuje besede, popevke in glasbo v živo in ki ne pripoveduje samo o sanjah in ambicijah, pesmih in filmih fanta z juga, temveč tudi zgodbe o srečnih minulih časih. Predstava, ki jo je reži-ral priznani Giampiero Solari, bo na sporedu v veliki Rossettijevi dvorani od drevi do nedelje, v okviru abonmajskega niza, ki ga Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine posveča tradicionalnim postavitvam. Od jutri do nedelje bo zasedena tudi Bartolijeva dvorana s predstavo iz niza alternativne scene, ki nosi naslov Toto e Vice. Delo Franca Scal-datija, pesnika in dramatika, ki je umrl letos junija, pripoveduje o dveh klošarjih, ki se po smrti srečata na klopci in filozofirata. Nastopata Enzo Vetrano in Stefano Randisi, ki sta predstavo tudi režirala. Za bodoče podjetnike Na sedežu Trgovinske zbornice na Borznem trgu bo zavod Aries v sodelovanju z deželno agencijo za dohodke danes ob 14.30 priredil prvo izmed javnih srečanj posvečenih vsem tistim, ki bi radi odprli svoje podjetje. Bodoči podjetniki bodo lahko izvedeli vse o davčnih predpisih in olajšavah, govorniki pa jim bodo pojasnili vsakršen morebiten dvom. Vse najboljše Svevo V muzeju, ki je v Ul.Madonna del mare 13 posvečen pisatelju Italu Sve-vu, bo danes poseben dan. Ob 17.30 bodo odprli novo razstavo posvečeno pisatelju, predstavili novo knjigo o njem in obogatili zbirko Svevovih knjig in časopisov z donacijo združenja InFin. Super Claus pri Sv. Jakobu V knjižnici Quarantotti Gambini pri Sv.Jakobu (Ul. delle Lodole 7/a) bodo danes ob 17. uri pričakali božička. Super Claus bo naslov delavnice, na katero so vabljeni vsi otroci od 4. do ...99. leta starosti. 6 Četrtek, 19. decembra 2013 boleča izguba - Na pragu 70. leta Odšel je slikar in grafik Boris Zulian Boris Zulian na eni svojih zadnjih razstav arhiv Boris Zulian se je poslovil. Neizprosna bolezen mu ni prizanesla, samozavestno se je soočal z bolečino, s tisto notranjo močjo, ki je lastna osebam, ki so v življenju znale premostiti težke trenutke. Odšel je na pragu sedemdesetih, maja bi jih dopolnil. Rodil se je v Ricmanjih, v Trstu je diplomiral na umetnostnem zavodu Nordio ter se zaposlil kot likovni pedagog. Učenci so ga imeli radi, ker so pod njegovim mentorstvom preizkušali najrazličnejše tehnike: od grafike do grafitov in filma. S primernimi spodbudami in veselim razpoloženjem je znal iz vsakega izvleči ustvarjalni potencial. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je obiskoval specialistični bienij za restavratorstvo in se je tej likovni zvrsti posvetil ter bil zelo uspešen. Poškodovanim kipom, slikam in drugim dragocenim predmetom je znal Zulian povrniti prvotni lesk. Obvladal je različne tehnike in postopke, od fresk vse do kamna in marmorja ter stekla. Med pomembnejšimi posegi gre omeniti restavriranje slik in štukatur Tržaške palače Caprin, dve sliki v cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih ter del opreme pri načrtovanju in postavitvi tamkajšnjega etnografskega muzeja. Slikar in grafik, je črpal navdih iz okolja, predvsem iz kraške krajine, njegove močno abstrahirane stilizacije imajo postkubistično zasnovo in močen izrazni naboj. Rad je nanašal barvo s sli- karsko lopatico, z odločnimi gibi, ki dajejo njegovim likovnim delom poseben ritmični utrip. Pogostoma se je posvečal tudi portretistiki in nabožnim motivom. Slikal je tudi ikone po tradicionalnem bizantinskem vzoru. Pri obnovitvi cerkve sv. Pantalejmona je prispeval sliko svetnika in Matere božje z detetom. Ne poredkoma je poskrbel tudi za grafično opremo knjig za Mladinsko knjigo, ustvaril je med drugim ilustracije za več pesniških zbirk Borisa Pan-gerca. V sedemdesetih letih je bil soustanovitelj Grupe U skupaj z Robertom Kozmanom, Deziderijem Švaro, Frankom Vecchietom, Frankom Volkom in Edijem Žerjalom. Pod mentorstvom Milka Bambiča so prinašali nove poglede na umetnost in prirejali razstave. V osemdesetih je bil aktiven član Društva zamejskih likovnikov. Za svoje ustvarjalno delo je prejel več nagrad in priznanj, njegova dela hranijo tako zasebne kot javne zbirke. Leta 2004 je pri Mladiki v Trstu izšla monografija, ki razčlenjeno obravnava posamezna ustvarjalna obdobja. Ob petkih se tržaški umetniki srečujejo v kavarni Stella Polare, pred kratkim se je tu zaključila razstava zadnjih Zulianovih slik. Pogrešali ga bomo prijatelji, umetniki in vsi, ki smo ga imeli radi. Jasna Merku TRST / Trst - zgled v boju proti potrati hrane Italijanski minister za okolje Andrea Orlando je pred dnevi predstavil državni program proti potrati hrane in mesto Trst vključil med najbolj zglednih osem mest, kar se boja proti potrati tiče. Lani je tržaški župan tako kot 99 kolegov podpisal kodeks oz. obvezo za bolj smotrno, skrbno in previdno uporabo hrane, letos pa je občinska uprava dobila nagrado Vivere a spreco zero, saj ji je uspelo zmanjšati količino zavržene hrane, ki se danes suče okrog tretjine vse pridelane hrane. Na pobudo delovne skupine, ki jo vodi Andrea Segre, bo 5. februar po novem državni dan proti potrati hrane. Umetnost v svetoivanskem parku V parku nekdanje svetoivanske umobolnice bo pokrajinska uprava poskrbela za novo umetniško pobudo. Od jutri ob 11. uri bodo namreč park krasile sodobne inštalacije Federice Ferzoco - kipi iz mavca v Ulici Ralli - in Fabia Santaros-se oz. Alice Micol Moro - kipi iz jekla in mavca pred monumentalnim stopniščem. V prostorih Mini mu pa bodo nato odprli razstavo posvečeno enemu izmed protagonistov italijanske psihologije Gaetanu Kanizsi (19131993). Kritično o višjih cenah avtobusnih vozovnic Tako Stranka komunistične prenove kot Stranka italijanskih in slovenskih komunistov sta kritični do napovedanega vsakoletnega povišanja cen avtobusnih vozovnic. Da gre za ukrep, ki bo spet hudo obremenil zlasti najšibkejše člene družbe, so ocenili na včerajšnjem zasedanju. Prevozno podjetje Trieste Trasporti zaključuje namreč leto v aktivu, tako da ni razloga za spet novo rast cen. Stranki sta sicer svoje nesoglasje že izrazili tudi v zvezi z odločitvijo o zmanjšanju števila kilometrov, ki jih vsako leto prevozijo mestni avtobusi, in zdesetkanih avtobusnih linijah, kritični pa sta tudi do povišanja parkirnih tarif v središču. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 19. decembra 2013 URBAN Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 18.38 in zatone ob 9.20. Jutri, PETEK, 20. decembra 2013 JULIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,1 stopinje C, zračni tlak 1027,4 mb ustaljen, vlaga 64-odstotna, veter 2 km na uro jugo-vzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 11,9 stopinje C. [1] Lekarne Do sobote, 21. decembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ul. 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 33 - 040 638454. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Colpi di fortuna«. ARISTON - 16.30, 18.15, 20.00 »Il paradiso degli orchi«; 21.30 »Blanca-nieves«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.30 »Aqui y alla - Qui e la'«; 18.30, 20.00 »Spaghetti Story«. FELLINI - 15.30 »Free Birds - Tacchi-ni in fuga«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Blue Jasmine«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Philomena«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I sogni segreti di Walter Mitty«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 18.25, 20.00, 21.40 »La mafia uccide solo d'estate«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.50 »Gremo mi po svoje 2«; 15.30, 17.45, 18.40, 20.45 »Hobit: Smaugova pušča«; 17.00, 20.15 »Hobit: Smaugova pušča 3D«; 20.10 »Igre lakote: Kruto maščevanje«; 15.30, 17.05 »Jelenček Niko 2«; 15.15, 16.00 »Jurij in pogumni vitezi«; 16.30, 17.50 »Ledeno kraljestvo«; 15.45 »Ledeno kraljestvo 3D«; 21.00 »Philomena«; 18.45 »Vesoljski pirat kapitan Harlock«; 21.10 »Vse je izgubljeno«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.40, 17.40, 19.40, 21.40 »Disney - Frozen il regno di ghiaccio«; 15.20, 17.05, 18.55, 20.40, 22.30 »Indovina chi viene a Natale«; Dvorana 2: 15.20, 16.50 »Il segreto di Babbo Natale«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 18.20, 18.50, 20.00, 20.35, 22.20 »Un fantastico via vai«; Dvorana 4: -/ 21.15 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug 3D«; 16.00, 18.40, 21.40 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«. SUPER - »Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti«. THE SPACE CINEMA - 15.20, 18.30, 21.40 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«; 18.20, 21.30 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug 3D«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Un fantastico via vai«; 15.20, 16.05, 17.35, 19.50, 22.05 »Disney - Frozen il regno di ghiaccio«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »I sogni segreti di Walter Mitty«; 15.40, 17.50, 20.05, 22.15 »Colpi di fortuna«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Indovina chi viene a Natale«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Frozen il regno di ghiaccio«; Dvorana 2: 17.45, 21.00 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »Un fantastico via vai«; Dvorana 4: 17.20, 19.50, 22.00 »Philomena«; 17.40, 20.00, 22.10 »Colpi di fortuna«. 9 Šolske vesti BOŽIČNICA V DOLINI: danes, 19. decembra, ob 17. uri bo na vaškem trgu na Gorici v Dolini res živo. Otroci vrtca Pika Nogavička in šolarji Preži-hovega Voranca bodo ob prižigu lučk na drevescu slavnostno pripravili Bo-žičnico. Na koncu se bomo še ogreli ob toplem čaju in slaščici. Na razpolago bomo imeli tudi božični sejem, ki so ga priredili otroci. SREDNJA ŠOLA I. CANKARJA pri Sv. Jakobu, vabi starše in prijatelje na Bo-žičnico, ki bo danes, 19. decembra, ob 14.45 v Kettejevi dvorani, na sedežu šole v Ul. Frausin 12. STARŠI OŠ O. ŽUPANČIČA vabijo na Božični sejem, ki bo na šoli danes, 19. decembra, od 8.00 do 15.30 in v petek, 20. decembra, od 8. do 13. ure. DZZ J. STEFANA prireja v torek, 14. januarja, od 18. do 20. ure »Dan odprtih vrat«. Nudili vam bomo informacije o vzgojno-izobraževalni ponudbi šole ter predstavili delovanje ke-mijsko-biološkega, elektronskega in mehanskega oddelka. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU obvešča člane in prijatelje, da so prosta še zadnja mesta za obisk praznično razsvetljene Ljubljane in božičnih stojnic v petek, 20. decembra. Avtobus odpelje iz Trsta, trg Oberdan (izpred Deželne palače) ob 14. uri; postanek na Opčinah, Dunajska cesta, avtobusna postaja 39 ob 14.15. Dodatne informacije in prijave na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, II. nadstropje, tel. 040-360072. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira silvestrsko-novoletni izlet iz Sežane, na Moravsko v Češki republiki in Dunaj, od 29. decembra, do 1. januarja. Ogledali si bomo znamenitosti s seznama UNESCO (Valtice - Lednice, Brno, Trebič, Telč, Kromeriž, Olomouc, Center Dunaja, Schönbrun), vinsko klet Valtice, na Moravskem Krasu ogled brezna Macocha in jame Punkva, Austerliz, bojno polje znamenite Napoleonove bitke itd. Informacije na tel. +386 70407923 ali du-san.pavlica@siol.net. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v ponedeljek, 30. decembra, na ogled jaslic v Ljubljano. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 14. uri pri gledališču. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in je primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert). IZLET V ISTRO za letošnje 60-letnike: v nedeljo, 19. januarja, gremo z avtobusom v Rovinj in nato na kosilo v agriturizem. Rojeni leta 1953 vabljeni, da za 1 dan odložite skrbi in se skupaj poveselimo. Prijave čim prej na tel. št. 348-5608501 (Divna). gledališče miela - Od danes do nedelje Izbor narečnih predstav na 21. festivalu Ave Ninchi V gledališče Miela se danes vrača tradicionalni decembrski mednarodni festival Ave Ninchi, v sklopu katerega bo tudi letos, tokrat že 21. zapored, mogoče prisluhniti narečni govorici iz Istre in Triveneta. Kljub drastičnim finančnim rezom je Združenju tržaških gledaliških skupin Armonia uspelo pripraviti pester in predvsem zabaven program, ki nas bo zabaval do nedelje. Več o programu prireditve pa je na novinarski konferenci povedala Sabrina Censky Gojak, ki je spomnila, da so tudi letos s spremljevalno prireditvijo Teatrino poskrbeli za najmlajše obiskovalce gledaliških predstav. Ti bodo na svoj račun prišli danes dopoldne ob 10. uri, ko si bodo lahko ogledali glasbeno komedijo z naslovom »Uonted musical celestiale« v režiji Gianfranca Pacca. Muzikal bo na oder postavila gledališka skupina Bandablanda, osnovnošolci in srednješolci pa bodo prisluhnili tržaškemu dialektu. Program festivala Ave Ninc-hi se bo nadaljeval zvečer (ob 21. uri), ko bo gledališka skupina TuttofaBroduei uprizorila igro »... e chi ga dito che i ADAMS no'iera mai a Trieste«. Tudi v tem primeru gre za glasbeni žanr v tržaškem narečju, igralci pa bodo ponudili veliko glasbe in plesa. Po enodnevnem premoru se bo v Mieli dogajalo ponovno v soboto zvečer (ob 21. uri), kjer bo že 17. leto zapored mogoče prisluhniti prireditvi »Salotto Giotti de l'Ar- monia«, v sklopu katere bo beseda tekla o tradiciji in umetniškem izražanju ter igralcih v Trstu. Za ta del prireditve bosta skrbela Claudio Grisancich in Giuliano Zannier, ki bosta letos v žarišče postavila pesnika in dramaturga Giancarla Siroticha, ki je umrl pred desetimi leti. Uprizorili bodo tudi njegovo igro »La Gioventu, il Rugby e la Poesia«. Letošnja zaradi finančnih težav okrnjena izdaja festivala narečnega gledališča Ave Ninchi pa se bo sklenila v nedeljo popoldne (ob 17.30), ko bodo na odru gledališča Miela uprizorili igro, ki jo je Armonia izbrala za zmagovalko letošnjega tekmovalnega dela festivala Ave Ninchi. Strokovna žirija z različnih koncev Triveneta je namreč ocenjevala 14 predstav, s svojo izvirnostjo pa je prepričala tržaška predstava skupine Tredici Casade »Il canto della malaguerra«. Predstava v režiji Edde Vidiz pripoveduje o prvi svetovni vojni, gre pa za muzikal v dveh dejanjih, ki bo na oder prinesel tudi originalno glasbo tistega časa. Na včerajšnji predstavitvi festivala so povedali, da želi biti ta predstava in njena nedeljska uprizoritev uvod v pester program prireditev, s katerimi bodo različne ustanove prihodnje leto počastile stoletnico začetka prve svetovne vojne. Naj ob koncu še povemo, da so vse predstave v Mie-li vstopnine proste. (sč) / TRST Četrtek, 19. decembra 2013 7 VMačkoljah je praznoval včeraj PETER 16 let, danes pa nono BOGDAN. Vse najboljše jima želijo vsi domači in starši iz daljnega Čila. M Osmice OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO NA KOLONKOVCU je odprla družina Debelis, Ul. G. Ventura 31/1. Tel.: 347-3648603. OSMICO je v Mavhinjah 58/a odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049. SERGIO GIOVANINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-843544. Toplo vabljeni. □ Obvestila LETNIKI 1950 z občine Dolina in s Krasa, se bomo srečali v soboto, 21. decembra, v gostilni na Kozini. Tisti, ki bi se radi srečanja udeležili, naj se prijavijo do danes, 19. decembra, na tel. št. 333-1157815 (Ladi) ali na 339-7064120 (Milan). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na izredni občni zbor, ki bo danes, 19. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, v prenovljeni študijski sobi NŠK v Trstu. Dnevni red: delovanje NŠK; volitve: upravni in nadzorni odbor. OMPZ FRIDERIK BARAGA vabi na Kontovel št. 523, kjer se bo vršila delavnica božičnih izdelkov. Urnik: danes, 19. decembra, od 15.30 do 18.00. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se sestane na sedežu, Prosek št. 159, danes, 19. decembra, ob 19. uri. SKUPAJ NA OPČINAH... danes, 19. decembra: Circolo A.C.S.I. Trieste, Pro-seška ul. 11 - Igre, turnirji, sejem. Nagrade: Božične košare. Program so omogočili člani konzorcija »Skupaj na Opčinah« ter različna openska združenja. VESELI KOLEDNIKI COŠ P. TOMA-ŽIČA iz Trebč se bodo podali po vasi danes, 19. decembra, popoldne in v petek, 20. decembra, zjutraj. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 20. decembra: ob 18. uri potopisno predavanje »S kolesom po indijski Himalaji« v gostilni na Razdrtem. Marko Mohorčič bo predstavil zgodbo o dobrem mesecu življenja na kolesu ter najvišjih cestah sveta; ob 20. uri nočni pohod ob polni luni na Nanos, zbirališče izpred gostilne. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Odvija se ob petkih, ki je najbližji polni luni po predavanju. DEVINSKI GRAD bo izjemoma zaprt v soboto, 21., in v nedeljo, 22. decembra. V VEČNAMENSKEM CENTRU DOLGA KRONA v Dolini bo v soboto, 21. decembra, od 10. do 18. ure potekal Božični sejem »Ena dolina okusov« z geslom »Najlepše darilo je koristno darilo«. Na voljo obiskovalcev bodo številni domači proizvodi in ročni izdelki. Prireditev bo na ogrevanem in pokritem prostoru. Vstop prost. KD SLOVAN s Padrič vabi v nedeljo, 22. decembra, ob 17.30 na predbo- žični aperitiv pod borom na glavnem padriškem trgu. Najprej bo na vrsti prižig lučk, nato predstavitev koledarja, loterija ter nastop MePZ Slovan Skala. Isti dan zjutraj ob 10.00 se bodo v prostorih Gozdne zadruge na Padričah zbrali otroci. Na božični ekodelavnici bodo sestavili božične okraske, s katerimi bomo okrasili bor. Vsak naj s seboj prinese plastenke, lončke in druge predmete. SPDT se bo udeležilo v nedeljo, 22. decembra, tradicionalnega Spominskega pohoda na Javornik. Odhod na avtomobilski izlet, na razpolago bo tudi društveni kombi, ob 7.00 uri izpred spomenika padlim v Križu. Za prijavo in morebitne informacije je na razpolago tel. št. 338-4913458 (Franc). KMEČKA ZVEZA vabi na srečanje o sečnji in novih gozdarskih predpisih, ki bo v ponedeljek, 23. decembra, ob 17. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Predavala bosta dr. Aldo Cavani, načelnik Gozdarskega inšpektorata v Trstu in Gorici ter dr. Antonella Za-naro iz iste ustanove. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik, Repentabor) sporoča, da bo urad socialne službe, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, v petek, 27. decembra, zaprt za stranke. V ponedeljek, 23. decembra, bo deloval od 8.30 do 10.30. Info na tel.: 0402017398/390. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad med božičnimi prazniki zaprt od 23. decembra, do vključno 6. januarja. ŽEGNANJE KONJ bo v četrtek, 26. decembra, ob 12.30 v Štivanu, pri stari cerkvi Sv. Ivana. Obred prireja konjeniško društvo Skuadra Uoo. Vabljeni konjeniki, ljubitelji konj in slovenskih običajev. SPDT vabi člane, ki se želijo udeležiti 35. spominskega nočnega pohoda v Dražgoše v soboto, 11. januarja, ali nedeljskega pohoda čez Jelovico, da se iz organizacijskih razlogov prijavijo do petka, 27. decembra, na tel. št. 040-220155 (Livio). KROŽEK KRU.T vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v soboto, 28. decembra, v Bazovici, Ul. S. Kosovel 3. Prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena prijavnica za zborovsko revijo Primorska poje. Rok prijave zapade 31. decembra. SPDT vabi v sredo, 1. januarja, na tradicionalni novoletni pohod na Med-vedjak. Zbirališče ob 14.00 na Po-klonu pri restavraciji Furlan na Re-pentabru, od tod se bomo skupaj podali proti vrhu Medvedjaka, kjer si bomo voščili in nazdravili novemu letu. JOGA - SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo po božičnih in novoletnih praznikih, naslednja vadba joge v sredo, 8. januarja, po običajnem urniku. AŠD MLADINA organizira začetne in nadaljevalne tečaje alpskega smučanja s pričetkom v soboto, 11. januarja, ki se bodo odvijali v deželi. Informacije na tel.: 347-0473606. AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljuje vpisovanje glede tečajev smučanja, ki bodo začeli v nedeljo, 12. januarja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opči-nah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 340-5814566 (Valentina). Ob priliki bo možen avtobusni prevoz. Informacije ter rezervacije lahko dobite na tel. št.: 335-5476663 (Vanja). 0 Prireditve BILA JE LUČ, BILA JE PESEM: koncert v sklopu deželne revije Nativi-tas v organizaciji MePZ Barkovlje, ZSKD in USCI FVG bo danes, 19. decembra, ob 20. uri v cerkvi Sv. Jerneja v Barkovljah. Nastopajo MePZ Barkovlje in Glasbena Kambrca (dir. Aleksandra Pertot) ter zbor Coro Ta- cer non posso - Trst (dir. Francesco Calandra). GOJENKE IN GOJENCI glasbene šole Godbenega društva Prosek vabijo na Božičnico, ki bo danes, 19. decembra, ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku. OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi in šolami danes, 19. decembra, ob 18. uri v ŠKC v Zgoniku, Božičnico. Med 17.30 in 19.30 bosta potekala tudi knjižni in božični sejem. Vabljeni! RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS v sodelovanju s SKD Tabor -Prosvetni dom, vabi danes, 19. decembra, ob 16.30 na Božičnico s ča-rodejko »Karly Ann« in s sladkim presenečenjem. SPDT prireja tradicionalni društveni zaključni večer danes, 19. decembra, ob 20. uri v dvorani K.R.D. Dom Briščki, ki bo v Briščikih. Vabljeni. UČENCI OŠ GRBEC - STEPANČIČ, malčki OV iz Škednja in od Sv. Ane ter učitelji in vzgojiteljice toplo vabijo na Božičnico, ki bo danes, 19. decembra, ob 14. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Škednju. Na prireditvi bodo učenci in malčki izročili dobrodelno nabirko predstavnikom združenja »Ne bombe, a samo bonboni«, ki so jo priredili na šoli v okviru decembrskih praznovanj. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE -Skupina Fortunato Pavisi organizira na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 30, v petek, 20. decembra, ob 20. uri konferenco »Predstavnik človeštva nas uvaja v izgradnjo notranjosti«. Predava Dario Anderle. BORIS PAHOR bo v petek, 20. decembra, ob 18. uri gost Občine Milje in Društva Slovencev miljske občine K. Ferluga, v gledališču Verdi v Miljah. S pisateljem se bo Tatjana Rojc pogovarjala o monografiji »Tako sem živel. Stoletje Borisa Pahorja« in njenem prevodu v italijanščino, ki bo izšel pri založbi Bonpiani. OBČINA DEVIN NABREŽINA, v sodelovanju z Glasbeno matico iz Trsta in s finančno podporo Pokrajine Trst, prireja koncert »Božično pričakovanje« v petek, 20. decembra, ob 20.00 v cerkvi Sv. Roka v Nabre-žini. Vabljeni! OTROCI IN VZGOJITELJICI vabijo na ogled Božičnice, ki bo v petek, 20. decembra, ob 13.30 v prostorih otroškega vrtca »Jus Košuta« v Križu. OTROCI OV UBALDA VRABCA IN UČENCI OŠ TRUBARJA-KAJUHA vabijo na adventni koncert »Zvezde na nebu žare«, ki bo v petek, 20. decembra, ob 18.30 v športnem centru Zarja v Bazovici. Gostje koncerta: harmonikar Marko Manin s svojim ansamblom in z bivšimi člani Ansambla bratov Avsenik, solo pevka Tina Debevec, operna pevca Goran Ruzzier in Regina Parente z učenci, otroci vrtca in učenci osnovne šole iz Bazovice. SKD TABOR - Prosvetni dom - vabi na glasbeno matinejo »Lunin med« v petek, 20. decembra, ob 10.30. Izvajalca Mateja Gorjup in Samo Kutin. SKD VIGRED - Veseli december v Šempolaju: v petek, 20. decembra, ob 20. uri koncert »Srečno«. Sodelujejo skupine: Vigred - Kraški fenomeni, To smo mi, Domači zvoki, Rock na bndimi, Upenska mularija, Hackers, Turbo polka in pevka Laura Budal. GODBENO DRUŠTVO V. PARMA vabi na Adventni koncert, ki bo v cerkvi Sv. Andreja v Trebčah, v soboto, 21. decembra, ob 20.30. OPENSKI MLADINSKI KROŽEK - SKD Tabor - Prosvetni dom vabi v soboto, 21. decembra, od 20.00 dalje na fešto »Nebojsega X 2«. POTOVANJE MED BOŽIČNIMI TRADICIJAMI: koncert v sklopu deželne revije Nativitas v organizaciji Zbora Tre valli - Tri doline, ZSKD in USCI FVG bo v soboto, 21. decembra, ob 20.30 v Cerkvi Sv. Janeza Krstnika v San Giovanni al Natiso- ne. Nastopajo Zbor Tre valli-Tri do-line-Cravao, San Leonardo (dir. Maria Francesca Gussetti), Zbor Lis vos dal Natison - San Giovanni al Nati-sone (dir. Maria Francesca Gussetti), Zbor Coro liturgico parrocchia-le di San Giovanni al Natisone (dir. Marta Sclauzero) in dijaki ter profesorji srednje šole z glasbeno učno smer »Albert Schweitzer« iz San Giovanni al Natisone. UPRAVA OBČINE REPENTABOR vljudno vabi vse občane v soboto, 21. decembra, ob 18. uri pred občinsko hišo na tradicionalno Božičnico. Program bodo sooblikovali otroški vrtec A. Fakina, osnovna šola A. Gradnika, pevska zbora Kraški dom in Repentabor. ZDRUŽENJE SALAAM - Otroci oljke vabi v soboto, 21. decembra, ob 19. uri v večnamensko dvorano v Zgo-niku na solidarnostni »Umetniški večer« v podporo palestinskemu-li-banonskemu združenju Beit Atfal Assomoud, ki že desetletja dela v palestinskih begunskih taboriščih v Libanonu in se trenutno sooča s prihodom stotin sirskih družin, ki bežijo pred vojno v Siriji. Nastopili bodo Aleksander Ipavec, Tinkara Kovač, Drago Mislej Mef, Corrado Ro-jac, skupina Vruja, Mahmud Al Ka-tib s plesalci kluba Rozana iz Maribora, Pino Roveredo, Božidar Stani-šic in Goran Vojnovic. Vstop je prost, zbirali pa bodo prostovoljne prispevke. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi na prireditev »Španski večer v Sloveniji« v nedeljo, 22. decembra, kjer bo španska glasba in ples flamenka. Informacije na tel. 00386-31479882 (Marija). GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »Božični koncert«, ki bo v nedeljo, 22. decembra, ob 17. uri v občinski telovadnici. Na letošnjem koncertu bo sodeloval zbor srednje šole Igo Gruden. KULTURNO DRUŠTVO PROMOKRAS vabi na monokomedijo Borisa Koba-la »Po mojem Slovenci...«, ki bo v nedeljo, 22. decembra, v športno kulturnem centru v Zgoniku s pričetkom ob 18. uri. Info: promokras@gmail.com. MALI KITARISTI IZ BREGA in Mladinski krožek »Dolina« vabita na božični koncert v nedeljo, 22. decembra, ob 17. uri v prostorih SKD F. Venturini pri Domju. MOŠKI GLASOVI V BOŽIČNIH PESMIH: koncert v sklopu deželne revije Nativitas v organizaciji MoPZ Tabor - Opčine, ZSKD in USCI FVG bo v nedeljo, 22. decembra, ob 17. uri v cerkvi Lurške Matere Božje na Ferlugih. Nastopajo MoPZ Tabor -Opčine (dir. David Zerjal), Barški oktet (dir. David Klodič) in MoPZ Štmaver (dir. Nadja Kovic). SKLAD MITJA ČUK, Proseška ul. 131/133 - Opčine, sporoča, da bo skupna razstava »Kraška sinfonija« na ogled do vključno nedelje, 22. decembra, vsak dan od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. GLASBENA MATICA prireja koncert »Božično pričakovanje« v ponedeljek, 23. decembra, ob 17. uri v kavarni Caffe degli Specchi, trg Unita 7. Nastopajo učenci klavirja Linda Cappellini, Rok Dolenc, Julija Kralj, Simon Kravos in Max Zuliani iz razreda prof. Tamare Ražem Locatel-li. Vljudno vabljeni! GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na 35. božični koncert, ki bo v četrtek, 26. decembra, ob 17. uri v Športnem centru Ervatti pri Brišči-kih. SVETI ŠTEFAN V BOLJUNCU: ob 14.30 tradicionalno lučanje na G'ri-ci, v organizaciji Dekliške Boljunec; ob 18.00 nastop Tamburaškega ansambla F. Prešeren, pod vodstvom Ervina Zerjala in MoPZ Fantje pod Latnikom, pod vodstvom Manuela Purgerja. Sledi veseloigra »P'ruoka z' an soud« v izvedbi domače dramske skupine in režiji Adrijana Rustje, v občinskem gledališču v Boljuncu, pod pokroviteljstvom Občine Dolina. Toplo vabljeni. iffl občina zgonik prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi in šolami danes, 19.12.2013, v ob 18.00 vŠKCvZgoniku BOŽIČNICO 2013. Med 17.30 in 19.30 bosta potekala tudi knjižni in božični sejem. Vabljeni! SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO opozarja, da 31. decembra zapade rok za sodelovanje pri 27. natečaju za večletne in enkratne študijske nagrade Mihael Flajban, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz FJK. Prosilci morajo zahtevano dokumentacijo do takrat dostaviti ali poslati po navadni pošti na sedež društva (Ul. Mazzini 46, 34122 Trst). Dodatne informacije na dobrodelno@libero.it. ' . Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, negovalka starejših ali varuška otrok. Tel.: 320-6303821. PRODAM drsna vrata (200x210) in pa vhodna vrata (100x210) alu-les. Skupna cena 200,00 evrov. Tel.: 3281570366. PRODAM novo oljčno olje, ročno pobirano, sorte belica iz dolinske občine. Najmanj 5 litrov. Cena: 12,00 evrov na liter. Tel. št.: 348-6183054. PRODAM tekaške smuči elan, 180 cm in tekaške čevlje alpina št. 38. Tel. št.: 335-7794451. ŠOP KLJUČEV, na katerem piše »Stanovanje«, smo našli v Devinščini. Kdor jih je izgubil, naj pokliče na tel. št.: 040-225222. Prispevki V spomin na Berota Grahonjo daruje domača družina 20,00 evrov za cerkev na Pesku. ^ Preminila je Vera Hrast vd. Ferluga Spominjajo se je hči Graziella z Aldom, vnuka Gabriele in Eleonora Pozdravili jo bomo v soboto, 21.12., od 9.00 do 10.00 v Ulici Costalunga. Pogreb bo v ponedeljek, 30.12., ob 13.00 na repentabrskem pokopališču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Ferlugi, 19. decembra 2013 Zapustil nas je naš dolgoletni sodelavec JANEZ ŽUMER Za njim žalujemo in izražamo družini iskreno sožalje vsi pri Distriestu doo - Sežana 8 Četrtek, 19. decembra 2013 TRST kava s knjigo - V Tržaški knjigarni pregled domačih knjižnih novosti Knjige za vsak okus Zadnje srečanje Na kavi s knjigo v tem koledarskem letu je bilo v znamenju knjižne produkcije, ki je v iztekajočem se letu zaznamovala zamejske založbe. Bogato bero knjig so predstavili predstavniki založb. Z naštevanjem kakovostne literature za otroke je začela Alina Carli in spomnila, kaj je letos izdala zadruga Novi Matajur, ki med šolskim letom šolarje vsak mesec zabava z revijo Galeb. Carlijeva je pred prihajajočimi božičnimi prazniki namignila, da sta ravnopravšnje darilo za otroke dve knjigi; serija zgodb Nine Kokelj in Saške Rakef z naslovom Svinčnik je zanje zapisal in v obliki stripa pripovedovana zbirka zgodb Majde Koren in Bojana Jurca Medved in miška 2. Spomnila je tudi, da revija Galeb naslednje leto praznuje 60-le-tnico izhajanja, kar bo tudi lepa priložnost za izdajo antologije najboljših Galebovih zgodb. V imenu ZTT je spregovorila Martina Kafol, ki je omenila zelo odmevno otroško knjigo Roberta Šabca Prigode jamskega škrata Perkmandlca, ob tem pa je izpostavila tudi knjigo o Škrobku, ki je začel zelo zdravo jesti. Otroški literaturi je pozornost namenila tudi Mladika, ki jo je včeraj zastopala Nadia Roncelli. Izvedeli smo, da so izdali zelo prikupno slikanico Erike Cunja, ki nosi naslov Erikin cirkus, prvič pa so namenili knjigo tudi mladostnikom. Pod peresom Marjanke Rebula je nastala pustolovska knjiga Srebrna skrinjica, ki bo mlade bralce popeljala v 19. stoletje. Otrokom pa so bili naklonjeni tudi pri Goriški Mohorjevi družbi, ki je za otroke pripravila knjigo Anamarije Volk Zlobec O polž-ku Izidorju in druge živalske zgodbe. Pregled knjižne produkcije zamejskih založb je postregel še z drugimi žanri, vsem založnikom pa je bilo skupno, da je za njimi zelo pestro in produktivno leto. V ZTT se veliko pozornosti posvetili pesniškim zbirkam, v Goriški Mohorjevi družbi pa domoznanskim knjigam. Lokalne avtorje pa je odlično ovrednotila založba Mladika, ki je izdala tudi knjigo Borisa Pahorja z naslovom In mimo je šel spomin. Mladika se je posvetila tudi filozofskim razmišljanjem Alojza Rebule, Včerajšnje zadnje srečanje v letu je potekalo v predbožičnem vzdušju foto damjan ki je napisal knjigo pred poslednjim dnevom, s sodobnim svetom pa se v knjigi Zasilni izhodi ukvarja Igor Pison. Marko Tavčar iz Goriške Mohorjeve družbe je na včerajšnji literarni matineji posebno pozornost posvetil tudi predstavitvi pesniške zbirke Viljema Černa, ki je napisal štirijezično zbirko Ko polno je noči srce. Ob vseh naštetih publikacijah včerajšnjim obiskovalcem ni preostalo drugega, kot da se odpravijo h knjižnim policam in si izberejo primerno darilo, s katerim bodo v prazničnih dneh obdarovali svoje bližnje. (sč) i- X * * ^ V v X * -h * * * 4 rvrsi v % ^pričakovanju x , _M.pricakovanJu ■ v • V fiozica * 2ol3 X * * •t + ,vv . . . K Drsališče do 6. januarja ter veliko glasbe, * J} kulture in prireditev... W \m (T rrrfimTnirr Ljrrihmn ' r i nrr I r. "1 HI III III III Ml 5 A K K II [( I« II ff IIIIIIIII 0'rf'r r a P/JFf|« n rr «« f ClcnclcUW TA k rr m r\ r\ r\ Sledi nam na www.facebook.com/VisitTrst Fondazione FONDAZIONE CRTHIESTE «¡M® www.comune.trieste.it www.promotrieste.it / Veselo vzdušje na božičnici OŠ A. Černigoja na Proseku Ob spretni pomoči učiteljev so učenci osnovne šole Avgusta Černigoja za starše, sorodnike, prijatelje in vse vaščane pričarali prijetno božično vzdušje s postavitvijo igrice o Jezusovi srajčki. Otroci so se v svoje vloge izvrstno vživeli in pokazali, da dobro obvladajo odrske deske. Nastop so obogatili še z glasbenimi točkami in petjem božičnih pesmi v različnih jezikih, ki so se jih naučili v glasbenih delavnicah na šoli. Rajonski svet za Zahodni Kras je bil soorganizator večera in se mu učenci s starši in učitelji posebno zahvaljujejo. Veseli december v otroškem vrtcu Škedenj V otroškem vrtcu Škedenj se je veseli december začel z gledališko predstavo Pe-denjped. Predstava nam je bila zelo všeč, na koncu smo tudi zapeli in zaplesali. Nato smo v vrtec povabili starše, none in nonote - prav vsi so prišli. Pomagali so nam izdelati okraske za naš dom, nekaj jih bomo tudi prodali na sejmu v Škednju. Seveda ne smemo pozabiti na obisk sv. Miklavža - obdaroval nas je, mi pa smo mu obljubili, da bomo do naslednjega srečanja pridni. Veseli december bomo zaključili v cerkvi v Škednju danes ob 14 uri. Skupaj s šolarji bomo vsem, ki nas bodo prišli poslušat, voščili vesel božič. Tudi vam dragi bralci voščimo vesel božič. Otroci in osebje OV Škedenj Božična nabirka šole Alojza Gradnika s Cola Tudi letos je OŠ Alojza Gradnika s Cola organizirala božično nabirko za Rdeči križ pobratene občine Logatec. Občani so se velikodušno odzvali, civilna zaščita občine Repentabor pa je poskrbela za prevoz hrane, obleke in drugega materiala. Župan Berto Menart je sprejel prostovoljce z županom Markom Pisanijem na čelu in se zahvalil za radodarno misel, ki še bolj zbližuje pobrateni občini. Učenci iz Križa obiskali Ribiški muzej Učenci OŠ Alberta Sirka iz Križa smo obiskali Ribiški muzej. Sprejel nas je gospod Franco Cossutta, ki nas je vodil po razstavi. Muzej se nahaja pod kulturnim domom Alberta Sirka in bo v kratkem dokončan. Gospod Cossutta nam je pokazal čupo, plovilo izdelano iz enega debla, s katero so vsi kriški ribiči ribarili. Zvedeli smo tudi, da čupo Marijo iz Nabrežine hranijo v etnografskem muzeju v Ljubljani. S panojev smo razbrali zgodovino ribištva od Nabrežine do Barkovelj. Našo pozornost pa so pritegnile mreže, vrše, lampara in vsi razni ribiški pripomočki. Spoznali smo tudi potek lova na tune in na sliki prepoznali našega pesnika Miroslava Košuto. Za zanimiv ogled in razlago se gospodu Cossutti prisrčno zahvaljujemo. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 19. decembra 2013 9 GLOSA Ob 70-letnici IX. korpusa NOV Jo2e Pirjevec_ V soboto 21. decembra, bo odbor skupnosti borcev IX. Korpusa NOV in POS organiziral pri Skoku v Gornji Trebuši slovesno sejo v spomin 70. obletnice ustanovitve te slavne vojaške enote. Povabili so me, da na svečanosti spregovorim o njenem pomenu in vlogi. Naj tu vnaprej nanizam nekaj misli. Nastanek IX. Korpusa je očitno močno vezan na kapitulacijo Italije 8. septembra 1943. Ko je zasovražena fašistična oblast propadla, je v vsej Julijski krajini izbruhnila spontana vstaja proti novemu okupatorju, Nemcem, ki se je pripravljal zasesti deželo. Primorski ljudje so na ta način jasno izrazili svojo nacionalno zavest in dokazali, da se čutijo sestavni del slovenskega naroda, s katerim želijo deliti svojo usodo. IX. Korpus, ki je nastal v teh razmerah, se je kmalu organiziral v močno udarno silo, o kateri je neki britanski kirurg, član vojaške misije pri slovenskih partizanih, v poročilu svojim nadrejenim takole zapisal: »Od maja do septembra 1944 sem bil priključen k operativnim enotam IX. Korpusa. Področje njegovega delovanja je šlo od Bleda, Jesenic, Bohinja, Tolmina, Soške doline, Podgore, Svete Lucije, Idrije, Trnova, Trebuše, Lokev, Če-povana do Gorice. Enote so bile v veliki večini pod odličnim vojaškim in političnim vodstvom. Sodeloval sem pri vseh pomembnejših akcijah IX. Korpusa, posebno v bitki med 27. junijem in 2. julijem za komunikacije med Podgoro in Sveto Lucijo, ki se je sklenila z uspehom. Vodja britanske misije, ki je bila tedaj pri IX. Korpusu, je izrazil mnenje, da je šlo za prvorazredni vojaški uspeh, ki je imel velik pomen za istočasno zavezniško ofenzivo v Italiji. Med svojo službo pri IX. Korpusu se ne morem spomniti nobenega podviga, ki ne bi bil izpeljan na odličen način. Prav tako so bili uspešni obrambni boji, ki so bili izpeljani z najmanjšimi možnimi izgubami. Poveljnik IX. Korpusa, ki je bil v tem času Generalmajor Lado Ambrožič, in politični komisar Janez Hribar, sta bila oba kompetentna vojaka. Izgube v omenjenem obdobju so bile povprečno dve nasproti eni v prid partizanov.« To poročilo marsikaj pove. Predvsem opozarja na enega od naših najboljših in najbolj VREME OB KONCU TEDNA Anticiklon bo oslabel Darko Bradassi_ Vremenska slika je bila tudi v minulem tednu za ta čas nenavadno stanovitna. V višjih slojih se je zadrževal topel in povečini zelo suh zrak, medtem ko se je v prizemlju zaradi temperaturnega obrata marsikje kopičila vlaga. Največ sončnega vremena je bilo ravno pri nas in povečini na Primorskem, drugod pa so bile razmere povsem drugačne in je bilo zelo vlažno in mrzlo. V gorah je bilo skoraj pomladno, tudi nekajkrat v tem tednu se marsikje živo srebro niti v nočnih urah ni spustilo pod ničlo. Za nameček je bil zrak izredno suh, v torek je bila, denimo, relativna vlaga na Višarjah in na Zon-colanu le približno 10-odstotna, ker se ne dogaja ravno velikokrat. Zaradi nižje vlage je bilo dnevno sončno žarčenje precej močnejše kot običajno, zato je bilo čez dan nenavadno toplo. Anticiklon po skoraj popolni dolgotrajni decembrski hegemoniji vendarle slabi. Prinesel nam je veliko dobrega, umirjeno vremensko sliko brez poslabšanj, ponekod kar precej sončnega vremena, vendar po drugi strani tudi zelo veliko statičnost ozračja in kopičenje nesnage v nižjih slojih. Zračni tlak že pada. Jutri pa bo naše kraje obrobno oplazila atlantska višinska dolina, ki bo najbolj vplivala na vreme v krajih zahodno od nas. Vetrovi bodo že danes obrnili od jugozahoda, od koder bo pritekal bolj vlažen zrak, jutri pa bo prevladovalo povečini oblačno vreme z občasnimi manjšimi krajevnimi padavinami, lahko tudi v obliki krajevnega rosenja. V gorah nad nad- sposobnih vojaških voditeljev, Lada Ambroži-ča Novljana, ki je bil proti koncu štiridesetih let prejšnjega stoletja po krivici zapostavljan in v nemilosti pri takratni politični garnituri. Obenem pa opozarja tudi na dejstvo, na katerega večkrat pozabljamo. Na to namreč, da je bilo naše odporniško gibanje sestavni del velikega vojaškega napora, ki je zajel glavnino celinske Evrope, in da se Slovenci zaradi tega upravičeno vključujemo v vrste zmagovalcev v drugi svetovni vojni in osvoboditeljev naše celine izpod nacifašističnega jarma. Ker je avtor poročila zapustil IX. Korpus že septembra 1944, ni sodeloval pri njegovem najpomembnejšem podvigu, namreč pri maršu na Sočo, do katerega je prišlo konec aprila naslednjega leta. V tistem trenutku je slovenska vojska že izgubila svojo samostojnost, saj je bila s Titovim dekretom vključena v Jugoslovansko armado in je delovala v okviru IV. Armije. Ta združitev je bila sicer nujna, kajti na spornem področju Julijske krajine je bilo Anglo-Američanom treba dokazati, da je IX. Korpus vključen v vojaško silo, ki so jo priznavali kot zaveznico znotraj protihitlerjanske koalicije. Za samozavest Slovencev pa je bila kljub temu hud udarec, ki ga niso nikoli preboleli. Ker so izgubili svojo operativno avtonomijo, tudi niso minirali mostov na Soči, da bi preprečili Anglo-Američanom pohod na Trst in Gorico. To je bila spet racionalna poteza, saj v tistem trenutku do zahodnih zaveznikov ni bilo smotrno zavzeti sovražnega stališča, je pa vendar, kakor vemo iz pričevanja Edvarda Kardelja, zapustila grenak priokus. Ali so pri tem imeli prste vmes tudi Rusi, je težko reči. Treba pa je opozoriti na dejstvo, da je v komandi IV. Ar-mije poleg poveljnika Petra Drapšina igral pomembno, čeprav diskretno vlogo, tudi sovjetski polkovnik, ki je pač dobival navodila iz Moskve. Vprašljivo je, kako bi se stvari razvijale, če bi Slovenci v usodnem trenutku konec aprila in na začetku maja lahko ravnali po svoje. Ne gre namreč pozabiti na latinski rek, ki pravi, da »au-daces fortuna iuvat«. Drznim je sreča naklonjena. V vojski še posebno. morsko višino 1200 do 1400 metrov bo lahko rahlo naletaval sneg. Količine padavin bodo vsekakor skromne. V soboto in nedeljo bo spet več stanovitnosti, vendar se bo nad nami zadrževal povečini vlažen zrak. Prevladovala bo oblačnost, le ponekod bo lahko občasno možna kakšna delna razjasnitev. Razmeroma toplo bo. V ponedeljek se bo prehodno spet delno okrepil anticiklon, vendar bo z jugozahodnimi tokovi pritekal vlažen zrak. Prevladovalo bo stanovitno, toda še naprej vlažno vreme. Odstotek vlage se bo predvidoma postopno toda bistveno povečal tudi pri nas in bo ozračje vse bolj zamegljeno. Nad Atlantikom bo v začetku prihodnjega tedna nastalo zelo globoko in obsežno ciklonsko območje, ki bo vplivalo tudi na vreme pri nas. Za božič bo vreme v glavnem oblačno in sivo, občasno bodo možne manjše krajevne padavine, zlasti v obliki rosenja. Višinska dolina z vremensko fronto pa se bo, kot kaže po zdajšnjih izgledih, občutneje približala našim krajem za štefanovo, ko bo predvidoma več padavin. Meja sneženja bo na nadmorski višini okrog 1500 metrov. Za praznike se bo v bistvu začelo novo vremensko obdobje pod vplivom atlantskega ciklona, ki se bo, kot kaže, v naslednjih dneh še poglabljal. Med božičem in zadnjimi dnevi v letu bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami. V gorah bo, kot kaže, padlo kar precej snega. Postopno se bo tudi ohladilo. smrt uglednega strokovnjaka Agrarna skupnost se hveležno spominja profesorja Gabriellija Nedavno je v 74. letu starosti umrl Giovanni Ga-brielli, profesor za civilno pravo, ugleden odvetnik ter član vodstvenih organov pomembnih krajevnih in deželnih podjetij, zavarovalnic in denarnih zavodov (Lloyd Adriatico Holding, Acegas Aps, Allianz, Nova Kreditna itd.). Bil je tudi zelo podkovan poznavalec in prijatelj skupne vaške lastnine. Karlu Grgiču, koordinatorju Agrarne skupnosti, gre pripisati zasluga , da mu je uspelo, po namigu kolege odvetnika, privabiti ga k sodelovanju z Agrarno skupnostjo pred več kot 10.leti. Javni poklon Agrarne skupnosti prof. Ga-brielliju v obliki osmrtnice v italijanskem mestnem dnevniku, je bil za marsikoga, ki misli, da vse na tem svetu se vrti okoli denarja in oblasti, presenetljiva, a ne za tiste, ki so, kot njegovi največji prijatelji, v prvi vrsti Claudio Magris, a tudi mnogi od vrhunskih italijanskih pravnikov, vedeli za njegovo trdno prepričanje o globoki povezanosti moralnih (zanj tudi krščanskih) vrednot in spoštovanju skozi dolga stoletja razvitih oblik upravljanja skupne vaške imovine. Dobro je razumel pomen te posebne oblike krajevne samouprave za rast civilne družbe v duhu demokratične in pluralistične družbene ureditve tudi dandanes. Posebno dragocena je bila njegova pomoč pri pisanju dopolnilnih predlogov k obstoječemu deželnemu zakonu 3/96. Žal so bili vsi dosedanji poskusi v tej smeri, tudi najnovejši, s strani deželnih svetnikov Ukmarja in Gabrovca, neuspešni. Vedno mu bomo hvaležni za jasne besede, ki jih je spregovoril na občnem zboru Agrarne skupnosti 30. marca leta 2003 v športni dvorani v Zgoniku, ko je obnovil zgodovino skupne lastnine, ki sega v pozni srednji vek, orisal različno obravnavanje skupne lastnine v rimskem oziroma v germanskem pravu. Leta pojmuje skupno lastnino »in gesamter Hand«, v skupni roki, torej kot nedeljivo, s katero posameznik ne more razpolagati. Od Napoleona naprej, ko naj bi najvišje družbeno merilo bila zasebna lastnina in absolutno razpolaganje z njo, se je napad na skupno vaško lastnino močno ojačil. V Italiji je doživel svoj višek z zakonom iz leta 1927, ki naj bi urejal vprašanje nezakonitih prilaščanj jusarske imovine s strani posameznikov, a je prvenstveno vzel na piko za fašistični režim nesprejemljive oblike krajevne samouprave. V ta namen so predvideli postopke, s pomočjo katerih naj bi skupna lastnina postala z jusarsko služnostjo obremenjena državna oziroma občinska lastnina. Z ustavnopravnega vidika je bilo pomembno Gabriellijevo sporočilo, da je zakon iz leta 1927, glede skupne lastnine, v nasprotju z republiško ustavo iz leta 1948 in da bi morali biti skrajno pozorni vsakokrat, ko ga skušajo ponovno izvajati. Predolgo je trajalo, da so po nekajkratnih in nepopolnih poskusih, kako izvajati čl. 2 veljavne ustave, ki priznava in ovrednoti starodavne oblike družbene organiziranosti in torej predvsem juse oz. srenje, v katerih se oblikuje družbena zavest posameznih ljudi, izglasovali zakon, ki bi celovito obravnaval vprašanja okoli skupne vaške lastnine. To se je zgodilo komaj leta 1994 z zakonom št. 97, ki je po Gabriellijevem mnenju odpravil tudi določbe , ki so pomagale ukinjati skupno lastnino. Toda zakon št. 97 ni bil brez pomanjkljivosti in še več jih po njegovem mnenju vseboval deželni zakon št. 3 iz leta 1996. Kljub temu pa nikakor ni umestno, da se nekatere javne uprave (predvsem njihove pravne službe), tudi pri nas vedejo, kot da ne bi bilo teh zakonov in še naprej priznavajo večjo veljavnost zakonu iz leta 1927. Za tako stanje je Gabrielli krivil zakonodajalca, ki ni bil dovolj jasen, zaradi česar se javni upravitelji bojijo, da jih računski dvor pokliče na odgovornost. Za Gabriellija naj bi tak strah bil pretiran, ker bi ob pozornem branju zakona 97/94 našli člen, ki pravi, da ne veljajo določbe, ki so v nasprotju z njegovimi smernicami. Obenem je Gabrielli kot izkušen pravnik opozoril na nevarnost »tolmačenja« zakonov. Priporočil je zato, da se na krajevni ravni lotijo z vso potrebno zavzetostjo iskanja dogovorov med občinami in srenjami. Občinske uprave pa naj dosledno uskladijo svoje delovanje z njimi, že ko to občinski statuti izrecno omenjajo. To bi bil za Gabriellija izhod iz sedanjih zagat. Nedopustno pa je sprenevedanje, kot da bi bila edino merodajna zakonodaja iz leta 1927, ne pa tista izglasovana od povojne demokratične države, ki vzpostavlja postopke v prid skupne vaške lastnine. Pripis: komisar Picciotto napoveduje »upravno razlaščanje« jusov v dolinski občini. Po spodletelem poskusu dopolnitve deželnega zakona 3/96 o skupni vaški lastnini s strani deželnih svetnikov Ukmarja in Gabrovca, ki ga v precejšnji meri preveva prej omenjena Gabriellijeva podstat, je pričakovati , da si bo deželna vlada vzela potreben čas in razčistila s svojo pravno službo(ki je ustavila postopek sprejemanja omenjenega osnutka), kaj po- menijo pravice izvirajoče iz starodavnega prava, pa člen 2 republikanske ustave in Evropska listina o krajevni samoupravi, ki jo izrecno omenja zakon 97/94. Bilo bi tudi zelo koristno in hvalevredno, ko bi deželni politiki med gradivom, ki ga morajo proučiti pred ponovnim (upam, ne tako oddaljenim) obravnavanjem omenjenega osnutka, našli tudi govor Gabriellija iz leta 2003, poleg onega ravno tako pomembnega, ki ga je imel ustavni sodnik Paolo Grossi leta 2009 na občnem zboru Agrarne skupnosti v Boljuncu. Pa nedavno razsodbo Prizivnega sodišča v Rimu št. 20 z dne 16.maja letos (usicivici@unitn.it), ki pojasnuje, da je vpis v zemljiško knjigo temeljno pravno izhodišče pri reševanju sporov glede skupne vaške lastnine. Bo deželna vlada znala tudi uveljaviti svojo izključno pristojnost na tem področju in končno ukinila urad komisarja v naši deželi? Svetnik Ukmar jo je že povabil, da to naredi. Žal je marsikateri svetnik sedanje le-vosredinske deželne večine zagrizen nasprotnik ju-sarske imovine. Upati je, da bo spoštovanje posebne zgodovine jusov pri nas prevladalo nad vsem drugim. Najnovejši napad na skupno vaško lastnino v dolinski občini oziroma na njeno , z vpisom v zemljiško knjigo dodatno podkrepljeno upravno celovitost, je sprožil deželni komisar Picciotto, ki se na vse kri-plje trudi, da bi izpodbijal današnjim jusom, da so zakoniti nasledniki prvotnih. Na osnovi zakona iz leta 1927 lahko komisar upravlja in razsoja v eni osebi, v brk izključni pristojnosti, ki jo ima naša dežela na osnovi posebnega statuta. V posmeh zakonodaji, ki ureja upravne postopke, lahko komisar po lastni presoji proglaša kot veljavne nedokončane postopke iz predvojnih in povojnih let in skuša potisniti skupno lastnino na Tržaškem v pravni okvir služnosti s pomočjo tega fašističnega zakona (to oznako je na nedavnem vsedržavnem posvetu univerze v Trentu uporabil jusarski komisar iz Lazia!). Primere Repna, Op-čin, Trebč in zdaj občine Doline jusarji tolmačimo kot zanikanje starodavnega prava, pa tudi civilizacijskega pomena skupne vaške lastnine za identiteto precejšnjega dela slovenskega prebivalstva v tržaški pokrajini. Prav zato so naši pravniki, na čelu z odv. Petrom Močnikom in odv. Atheno Lorizio iz Rima omenili v prizivu na rimsko sodišče, da je poskus tržaške občine, da si prisvoji jusarsko imovino na Opčinah, tudi v nasprotju z določili zaščitnega zakona.To pa je že politično vprašanje širšega pomena, ker tovrstni napadi, kot so nekateri pravniki tolmačili na prej omenjenem posvetu v Trentu, izničujejo tudi veljavnost členov 1 in 9 italijanske ustave in torej zmanjšujejo državljanske pravice omenjenega dela slovenskega prebivalstva (neglede, če nasledniki sedanjih lastnikov verjetno ne bodo vsi govorili slovensko).Če bodo skupne vaške pašnike in gozdove upravljale še naprej srenje, bo skupna vaška lastnina še naprej varna pred opustelostjo. Kljub občasnim sporom (nekateri gredo tudi na rovaš posameznih jusov), so jusi oziroma Agrarna skupnost za dialog in iskanje upravnih dogovorov z občinami (zadnji primer je lanski upravni dogovor v devinsko-nabrežinski občini, ki pa čaka na obljubljeno dopolnitev). V to smer je vsebinsko naravnan tudi Ukmarjev in Gabrovčev zakonski osnutek. Kdaj bodo tovrstni poskusi »upravnega razlaščanja« končno bolj v središču pozornosti zamejske skupnosti? Kaj ko bi se zgledovali po judovskih someščanih, ki ob vsakem poskusu oživljanja fašističnega duha in rasne nestrpnosti takoj zagnajo vik in krik (nedavni primer Polidori/Kostoris). Povejmo tudi mi, da so dandanes, posebno v Evropi, nedopustni napadi na temeljne državljanske pravice, od katerih je spoštovanje starodavnih oblik vaške organiziranosti zelo pomembno z vidika pravne države ( in to celo v ZDA, kjer je država vrnila indijanskemu plemenu Taos zanje »sveto področje« v zvezni državi Nova Mehika). Agrarna skupnost, kot izraz 29 jusov tržaške pokrajine, žal nima toliko sredstev in še manj vpliva, da bi sama ob pomoči svojih odvetnikov nadaljevala z upiranjem taki politiki. O vsem tem smo seznanili tudi ministrico za Slovence po svetu in zamejstvu. Poznavajoč dosedanje ravnanje dolinske uprave, sem prepričan, da se bo slednja na čelu s svojo županjo Premolinovo (kateri gre zahvala, da je na sestanku s srenjami obelodanila v oblastniško osornem duhu in jeziku napisane namere komisarja Picciot-ta) znala postaviti odločno po robu takim poskusom in da ne bo pri tem sama. Deželna svetnika Gabro-vec in Ukmar sta naslednji dan že bila s tem seznanjena in nekaj dni kasneje sta skupaj z županjo in predstavnikom jusov seznanila pristojnega deželnega odbornika z dogajanjem v dolinski občini. Bo dolinski primer končno spodbudil deželno vlado k ukrepanju? Vladimir Vremec, predsednik Agrarne skupnosti na Tržaškem. 10 Četrtek, 19. decembra 2013 KULTURA / sng nova gorica - Komedija za praznično obdobje V zabavnem soočanju s tatom razgaljanje osebnih odnosov V igri Kraja Eric Chappell humoristično prikazuje odnose v današnji družbi Kdo je v resnici pravi tat? Zmu-zljivi Spriggs, ki rad obiskuje razkošne hiše ali njen lastnik John Miles, ki si je ustvaril lepo premoženje s sicer legalnimi, vendar z etično-moralnega stališča vprašljivimi operacijami? In kaj si misliti o njegovi privlačni soprogi Barbari, ki zakriva letnico rojstva, predvsem pa dejstvo, da pozna kombinacijo, ki odpira možev safe? In tu sta še Trevor in Jenny Farrington, ki izkoriščata gostoljubje premožnejšega prijateljskega para. Britanski avtor Eric Chappel, ki je zaslovel z nadvse uspešnimi televizijskimi humorističnimi nanizankami, je v svoji gledališki komediji Kraja izpostavljene teme obravnaval z lahkotno roko in z velikim smislom za humorne prizore. Prvič so to »gledališko nanizanko v štirih epizodah«, kot jo je v gledališkem listu poimenoval Jure Gantar, v slovenščini uprizorili na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Pravzaprav gre za prvo Chappellovo delo, ki je bilo prevedeno in prirejeno za slovenski teater. Za SNG Nova Gorica je noviteto, zamišljeno tudi kot razvedrilo v prazničnem obdobju, režiral Jaša Jamnik. Z njim so sodelovali dramaturginja Ana Kržišnik, lektor Srečko Fišer, sceno-grafinja in kostumografinja Vasilija Fi-šer, avtor glasbe Davor Herceg in oblikovalec svetlobe Samo Oblokar. Čla- Prizor iz zabavne komedije Kraja na novogoriškem odru sng nova gorica nom novogoriškega igralskega ansambla, Gorazdu Jakominiju (John Miles), Arni Hadžialjevic (Jenny Ferrington) in Maji Nemec (Barbara Miles) sta se tokrat pridružila gosta, Tomislav Tomšič (Trevor Farrigton) in Gojmir Lešnjak Gojc (Spriggs). Peterica nastopajočih je prepričljivo zaigrala v štirih epizodah, ki bi lahko, po vzorcu že omenjenih televizijskih nanizank, na odru zaživele L>- I razstava - V Pilonovi galeriji v Ajdovščini Sredozemlje allegro barbaro v likovnih delih Patrizie Devide V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bo jutri ob 19. uri odprtje samostojne razstave Patrizie Devide z naslovom Sredozemlje allegro barbaro. Umetnica, ki živi in ustvarja v Tržiču (Monfalcone) je aktivna na likovni sceni od leta 1983. Izoblikovala se je v ateljeju Avgusta Čer-nigoja ter na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, ob tem pa je diplomirala še na tržaški univerzi iz italijanske literature. Razstava prehodi njeno izvirno likovno pot, ki se nenehno razvija predvsem preko raziskovanja odnosa med obliko in prostorom ter nas s svojo evokativno močjo vabi k razmišljanju. Kustosinja razstave je umetnostna zgodovinarka Laura Safred, obenem avtorica poglobljenega spremnega teksta v katalogu. Razstava nas vodi preko ključnih etap v umetničinem likovnem razvoju do novejšega pogleda na Sredozemlje, kjer nam globine morja za prijetnim površinskim valovanjem razodevajo obenem boleče dogodke. Patrizia Devide izhaja iz čiste abstrakcije slikarskega raziskovanja, ki jo vodi v podoživljanje vibracij enobarvnih nanosov. Gre za notranji pogled, ki razkriva duhovno dimenzijo in se projicira sprva na osnovo iz papirja ali plat- na in se kasneje premakne v prostor, oziroma iz druge v prostorsko dimenzijo. Pri tem postaja umetnica čedalje bolj pozorna na že obstoječe predmete, ki jih v duhu ready madea uporablja v drugačnem kontekstu. Pogostoma se poslužuje tehničnih materialov kot je umetno steklo, polivinil, posebnih tipov Razstava Klavdija Palčiča v Ljubljani V likovni galeriji Krka na Dunajski cesti 56 v Ljubljani, bodo danes odprli razstavo slovenskega tržaškega slikarja Klavdija Palčiča. Srečanje ob odprtju bo drevi ob 19. uri. Glasbeni utrinek ob odprtju razstave, ki bo ponudila bogat in raznolik pregled Palčičevega likovnega izražanja, bo prispeval Mešani pevski zbor KRKA. Ogled razstave bo možen do 12. februarja 2014 od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa po predhodnem dogovoru z receptorji (003861 475 11 01). Tta 1 povsem samostojno. Zgodba se namreč ne razvija, temveč se situacija, ki se vrti okrog prisotnosti precej neverjetnega tatu Spriggsa, nekako obnavlja. Posamezni liki se namreč soočijo z njim oziroma s svojimi skrivnostmi, ki jih je Spriggs spretno izbrskal. Te skrivnosti oziroma molčečnost Spriggs skuša »za-barantati« za svobodo, vendar tako ali drugače ostane v hiši. Gojmir Lešnjak Gojc je še enkrat dokazal, da je mojster komedijant in je tudi vlogo svojstvenega tatu, ki se mestoma gre družbenega kritika, izpeljal lahkotno in zabavno. Komedija je prijetno gledljiva, Eric Chappell pa se s svojo uspešno formulo spajanja gledališke komedije in televizijske humoristične nanizanke simpatično predstavlja slovenskemu občinstvu. (bip) filmi@primorski.eu Retrospektiva ob 100-letnici rojstva Gabrijela Stupice V Moderni galeriji v Ljubljani bodo leto sklenili z retrospektivno razstavo Gabrijela Stupice, s katero bodo obeležili 100. obletnico umetnikovega rojstva. Kot je poudarila direktorica galerije Zdenka Badovinac, retrospektiva, ki so jo odprli sinoči, prinaša nova spoznanja in novo vrednotenje umetnikovega opusa. Stupica nedvomno velja za eno največjih imen slovenske in jugoslovanske umetnosti 20. stoletja, zadnjo večjo retrospektivo njegovih del pa so v Moderni galeriji pripravili leta 1968. Dela za tokratno razstavo so si izposodili pri različnih inštitucijah na območju nekdanje Jugoslavije, je povedala Bodovinčeva in dodala, da so se zaradi njihove krhkosti morali nekaterim delom, ki bi jih želeli pokazati v Ljubljani, tudi odpovedati. Postavitev, ki združuje 130 slik ter 170 risb, gvašev, temper in akvarelov na papirju, je po besedah kustosinje Martine Vovk zastavljena študijsko in predstavlja dinamiko razvoja skozi vsa obdobja umetnikovega ustvarjanja ter prelomnice v njegovem delu. Znotraj tega so dela razporejena v tematske sklope, saj je umetnik ves čas raziskoval več poti vzporedno. Njegov opus je označila kot zelo polifon, a hkrati motivno skromen. Umetnik se je vedno znova vračal k istim motivom in jih raziskoval. Razstavo, ki bo na ogled do 15. maja, spremlja obsežni katalog, ki prinaša Brejčevo študijo ter tematske prispevke Vovkove, Sergeja Kapusa in Tomislava Vignjevica. Ponatisnili so tudi intervju, ki ga je z umetnikom ob koncu njegovega življenja naredila Manca Košir. (STA) GREMO V KINO tkanin kot je til. Taki materiali že po svoji strukturi in barvitosti dobijo posebno izrazno moč. Umetnica pogo-stoma izbira močne barve, ki jih izbira med primarnimi, električno modra in živordeča se najpogosteje pojavljata. Vsaka zaživi avtonomno, zažari v svoji prvinski sporočilnosti. Veliko je ne-prekritih površin podlage, ki jasneje poudarjajo prav odnos oblike do prostora. To se še posebej kaže tudi v samem poseganju v prostor s postavitvijo objektov, ki se obenem simbolično navezujejo na zgodovinski spomin kraja. Tokrat bo nov poseg v prostor Pi-lonove galerije ponudil gledalcem pogled na Sredozemlje allegro barbaro. Razstava bo na ogled do 19. januarja od torka do petka od 8. do 17. ure in ob nedeljah med 15. in 18. uro. Jasna Merku Philomena Režija: Stephen Frears Igrajo: JudiDench, Steve Coogan, Sophie Kennedy Clark, Maxwell Martin, Ruth McCabe, Barbara Jefford, Kate Fleetwood, Peter Hermann, Mare Winningham in Michelle Fairley Velika Britanija, Francija, ZDA 2013 Ocena:^^^^ V slovenske in italijanske kinod-vorane prihaja istočasno ganljiva zgodba o materi, ki se ni nikoli vdala usodi, in je kljub času in težavam še naprej trmasto iskala izgubljenega sina. Na Irskem leta 1952 Philomena Lee še ne osem-najstletno dekle, ostane noseča in to je za njeno družino neizrekljiva sramota. Njeni sorodniki jo zaprejo v samostan v Roscreo, kjer bo dekle povilo otročička, ki pa ji ga bodo kmalu odnesli in ga dali v posvojitev ameriški družini. Točno petdeset let kasneje se natakarica na neki zabavi približa Martinu Six-smithu, bivšemu BBC-jevemu novinarju, ki ga je pred kratkim Blairov establishment odslovil in ga dobesedno pustil na cesti. Ženska mu zaupa zgodbo svoje pogumne matere Philomene, ki so ji katoliške nune pred pol stoletja odvzele otroka, ona pa si na vsak način prizadeva, da bi ga spet dobila in se še vsaj enkrat v življenju z njim pogovorila. Zdolgočasenega novinarja Martina, ki se skuša spet postaviti na noge, Philomenina zgodba ne prevzame, a ker mu ne preostane nič drugega, se cinični časnikar odloči za srečanje s sivolaso žensko. Ko ga očarljiva stara gospa, ki rada gleda televizijske nadaljevanke, zaprosi za pomoč, je Sixsmith preprosto ne more zavrniti. Katoliške oblasti jima ne bodo veliko pomagale, vseeno pa se bosta novinar in priletna mati naposled odpravila čez lužo, kjer bosta tudi prišla na sled Phi-lomeninemu izgubljenemu sinu. Frearsova zgodba je na preteklem beneškem festivalu naletela najbrž na največje odobravanje kritike in publike. Osrednja junaka z oskarjem že nagrajena Judi Dench in Steve Coogan, naravnost blestita v tokratnih vlogah. Kljub vsemu pa si je film na Lidu prislužil le nagrado za najboljši scenarij. Film je posnet po raziskovalni knjigi BBC-jevega dopisnika Martina Six-smitha The Lost Child of Philomena Lee. Knjiga, ki je izšla leta 2009, je spodbudila številne posvojene irske otroke in njihove matere, da so razkrili svoje zgodbe. Stephen Frears je z veliko tenkočutnostjo, humanostjo in smislom za humor poskrbel še za eno grenko-sladko pripoved o dveh zelo različnih ljudeh, ki združita moči, da bi pokazala, kako je razlog za smeh mogoče najti tudi v najbolj temnih kotičkih življenja. (Iga) / ITALIJA, SVET Četrtek, 19. decembra 2013 1 1 priseljenci - Po objavi srhljivih posnetkov odstranili vodstvo sprejemnega centra, kritike EU Merklova pri Hollandu Ogorčenje zaradi Lampeduse RIM - Po objavi video posnetkov priseljencev, ki jih na prostem gole škropijo s cevjo, so včeraj odstranili odgovorne pri sprejemnem centru za pri-bežnike na otoku Lampedusa. Tako je sporočila družba Legacoop Sicilia, pod katero spada zadruga Lampedusa Ac-coglienza, ki upravlja sprejemni center. Ustanovili so tudi preiskovalno komisijo, ki bo natančneje ugotovila, kaj se je v centru zgodilo. Posnetek priseljencev, ki jih ob zimskih temperaturah gole pregledujejo in se nato postavijo v vrsto za dezinfekcijo proti garjam, je v ponedeljek objavila italijanska televizija Rai. Posnetek je sprožil val ogorčenja tako v Italiji kot v EU. Posnetki so nastali manj kot tri mesece po dveh brodolomih pribežni-kov pri Lampedusi, ki sta zahtevala okoli 400 življenj. Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je včeraj zagrozila Rimu s sankcijami. Opozorila je, da EU ne bo mogla več pomagati Italiji, če priseljencem ne bo zagotovila ustreznih razmer. Komisarka Malmström je obsodila »grozljive pogoje v mnogih sprejemnih centrih v Italiji, vključno s tistim na Lampedusi«. Povedala je, da je EU že uvedla preiskavo. Posnetke iz centra na Lampedusi je označila kot grozljive in nesprejemljive ter napovedala, da bodo od italijanskih oblasti zahtevali pojasnila. Izpostavila je pripravljenost EU, da pomaga Italiji pri sprejemu imigrantov, poudarila pa, da bodo s pomočjo in podporo nadaljevali samo pod pogojem, da bodo italijanske oblasti pribežnikom in prosilcem za azil zagotavljale dostojen sprejem in namestitev. Na Twitter-ju je še opozorila, da Bruselj ne bo okleval pri uvedbi postopka proti Italiji zaradi kršitve evropskega pravnega reda. Potem ko je županja Lampeduse Giusi Nicolini v torek dejala, da posnetki spominjajo na koncentracijska taborišča, in odgovornost za stanje v sprejemnem centru pripisala notranjemu ministrstvu, je premier Enrico Let-ta obljubil preiskavo in kaznovanje odgovornih. V tem smislu se je zavzel tudi notranji minister Angelino Alfano. Kot rečeno, je do odstranitve odgovornih tudi prišlo. Sicer pa je javni tožilec iz Agri-genta Renato Di Natale uvedel preiskavo proti neznanim zaradi nasilnega Posnetek nesprejemljivega ravnanja s priseljenci, ki je obkrožil svet ansa ravnanja. Zasegel je posnetek, ki ga je delno objavila televizija, poleg tega pa namerava zaslišati sirskega priseljenca, ki ga je posnel s telefonom. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je v odzivu na posnetek že v torek obsodil ravnanje z imigranti. »Nenehna prenatr- panost je nevzdržna in vodi do situacije, da je nudena pomoč kljub trudu humanitarnih delavcev krepko pod minimalnimi standardi,« je poudaril tiskovni predstavnik UNHCR Laurens Jolles. Poudaril je še, da italijanske oblasti že leta prosijo, naj imigrante hitro premestijo z Lampeduse. Več deset tisoč migrantov letno preko Sredozemskega morja pristane v Italiji, potem ko so tihotapcem v Egiptu, Libiji ali Turčiji plačali tudi po več tisoč evrov za pot v pogosto prenatrpa-nih in slabih ladjah. Mnogi pridejo v državo preko Lampeduse, ki je postala ena glavnih vstopnih točk za nezakonite priseljence v Evropsko unijo. Po zadnjih podatkih je preko Lampeduse letos prišlo 14.000 imigrantov. Sprejemni center na otoku ima 381 postelj, zato morajo migranti pogosto bivati v higiensko neustreznih pogojih in spati na prostem, medtem ko čakajo na premestitev v centre drugod po državi. Potem ko je v brodolomu ob otoku oktobra umrlo 366 priseljencev, kar je bila najhujša tragedija imigrantov v Sredozemlju, so se okrepili pozivi k prenovi evropske politike do imigrantov in azila. Bruselj je tako pripravil predlog vrste ukrepov, s katerimi naj bi se izognili tovrstnim tragedijam. Obravnavali naj bi jih voditelji EU na vrhu, ki se bo začel danes. EU je zaradi tragedije Rimu tudi dodelila 30 milijonov evrov pomoči za soočenje s prilivom priseljencev. italija - Calvani napadel vlado, predsednika in parlament Na vsedržavnem shodu »forconov« le šibka udeležba RIM - Tresla se je gora, rodila se je miš. Tako bi lahko rekli o včerajšnjem protestnem shodu »forconov« v Rimu. Protestno gibanje je napovedovalo, da se bo na Trgu del Popolo zbralo najmanj 15 tisoč demonstrantov iz vse Italije, v resnici pa jih je včeraj popoldne prišlo 2 do 3 tisoč. Seveda je to tudi posledica dejstva, da se shoda nista udeležili zmernejši veji gibanja, ki domu-jeta na Siciliji oz. v Venetu. Vodja »trde linije« Danilo Calvani je v svojem nastopu pred demonstranti napadel javna občila, odgovorne za javno varnost in celo javne prevoze, da so shod bojkotirali. Sicer pa je sploh napadal vse, od vlade do predsednika Napolitana, pa tudi vse parlamentarce, vključno Gril-love pristaše. Le papeža je prihranil. rusija - Na predlog predsednika Putina ob 20. obletnici postkomunistične ustave Duma potrdila amnestijo, ki vključuje članici punk skupine Pussy Riot in aktiviste Greenpeace MOSKVA - Ruska duma je včeraj dokončno potrdila zakon o amnestiji, s katerim je ruski predsednik Vladimir Putin ob 20. obletnici razglasitve ruske ustave po-milostil več tisoč zapornikov. Zakon je že stopil v veljavo. Med pomiloščenimi bosta tudi članici Pussy Riot, ustavili pa bodo tudi postopek proti 30 članom Greenpeacea. Duma je zakon sprejela s 444 glasovi od 450, v veljavo pa je že stopil z objavo v uradnem listu. Zakon razširja seznam ljudi, ki so upravičeni do pomilostitve. Zadeva tako obsojene, obtožene kot osumljene, tudi zaradi huliganstva in sodelovanja v množičnih protestih. Zadeva tudi vrsto različnih kategorij ljudi, od mater z mladoletnimi otroki do nosečnic in tistih, ki so kazniva dejanja storili kot mladoletniki. Predlog zakona je sprva za amnestijo določal obsojene zaradi huliganstva in sodelovanja v množičnih protestih, z dopolnili pa so nato določili, da bodo glede teh zadev zaprli tudi vse postopke, ki še niso prišla do sodišč ali pa še niso izrekli obsodb. Med izpuščenimi bosta tako tudi članici punk skupine Pussy Riot Nadežda To- Vladimir Putin ansa lokonikova in Maria Aljohina, ki sta bili zaradi Putinu sovražnega performansa v cerkvi v Moskvi zaradi huliganstva obsojeni na dve leti zapora. Njuna kazen naj bi se iztekla marca. Soprog Tolokonikove je že dejal, da pričakuje izpustitev soproge v četrtek. Tudi upravniki zaporov, kjer prestajata kazen, so sporočili, da ju bodo verjetno izpustili v četrtek oziroma "takoj in brez birokratskega zavlačevanja". Ustavili bodo tudi kazenski postopek proti članom okoljevarstvene organizacije Greenpeace, ki so obtoženi hu-liganstva zaradi akcije na ruski naftni ploščadi na območju Arktike. 30 članov organizacije, ki jim grozi do sedem let zapora, je po plačilu varščine od novembra na prostosti v Sankt Petersburgu, sedaj pa se bodo lahko vrnili domov. Tiskovni predstavnik Greenpeacea Ben Stewart je dejal, da 26 članov organizacije, ki prihajajo iz tujine, upa, da se bodo domov vrnili do božiča. Pomiloščeni bodo tudi protestniki, ki so bili zaprti po množičnih protestih proti Putinu 6. maja 2012, dan pred njegovo inavguracijo za predsednika. Kot navaja AFP naj bi izpustili štiri protestnike, večine pa ne, saj so obsojeni tudi zaradi nasilja nad policisti. Itar-Tass je poročal, da voditelji protestov ne bodo pomiloščeni. Vladajoča stranka Enotna Rusija je amnestijo pozdravila kot dokaz, da Putin posluša opozicijo in borce za človekove pravice. Borci za človekove pravice medtem menijo, da amnestija ne gre dovolj daleč, saj med drugim ne velja za največje Puti-nove nasprotnike, kot je npr. na deset let zapora obsojeni nekdanji naftni mogotec Mihail Hodorkovski. PARIZ - Angela Merkel je dan po vnovičnem, že tretjem imenovanju na kanc-lerski položaj včeraj že odpotovala v Pariz, kjer se je srečala s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom. Merklovo na obisku spremlja novi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, ki se je sestal s francoskim kolegom Laurentom Fabiusom. Kot je po srečanju s Hollandom dejala Merklova, želita odnose med državama "postaviti na nove temelje". "Zdaj lahko začnemo novo dobo," je dejala. Fed zmanjšuje stimulacije WASHINGTON - Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) se je odločil, da bo januarja zmanjšal obseg izrednih stimulacijskih ukrepov v obliki odkupovanja državnih obveznic in vrednostnih papirjev na podlagi hipotek za deset na 75 milijard dolarjev na mesec. FOMC je prav tako sporočil, da bo ključna obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, ostala pri sedanjih nič do 0,25 odstotka še precej časa po padcu stopnje brezposelnosti na 6,5 odstotka. Borze so se na odločitev FOMC odzvale z navdušenjem in indeks Dow Jones je v New Yorku nemudoma poskočil za več kot 100 točk. Serijski morilec na begu GENOVA - Trikratni morilec Bartolo-meo Gagliano je na begu. Genovski zapor Marassi je zapustil z rednim dovoljenjem, zasluženim z dobrim vedenjem, včeraj pa se v zapor ni vrnil, kot bi bil moral. V Savoni je zjutraj prisilil pekovskega vajenca, da ga je peljal v Genovo, potem pa mu je vzel avto in zginil. Zgodba je sprožila pravi škandal. Policija smatra 55-letnega Gagliana za nevarnega kriminalca, saj je umoril dve prostitutki in geja, povrh pa ni uravnovešen. Kako je dobil dovoljenje za odhod iz zapora? Pravosodna ministrica Annamaria Cancellieri je uvedla preiskavo. Alitalia v arabskih rokah? RIM - Letalski prevoznik Etihad Airways iz Združenih arabskih emiratov naj bi bil pripravljen vložiti 300 milijonov evrov v Alitalio, s čimer bi postal glavni delničar. Novico je objavila ameriška tiskovna agencija Bloomberg. Danes naj bi prišlo do ključnega srečanja med predstavniki obeh družb. Kot znano, je italijanski prevoznik na robu stečaja in išče novega strateškega partnerja, potem ko je družba Air France-KLM izjavila, da ni pripravljena sodelovati pri novi dokapitalizaciji. ■ ZLATO (999,99 %%) za kg 28.572,43 -321,54 SOD NAFTE (159 litrov) 109,47 $ +0,95 Dolgoletna borka za človekove pravice Ljudmila Aleksejeva je poudarila, da amnestija nima nobene povezave z njihovimi zahtevami, saj bo v državi, kjer je za zapahi 700.000 ljudi, izpuščen le delček zaprtih. Spomnila je, da so predlagali amnestijo za vse, ki jih bremenijo nenasilni zločini. Direktor Amnesty International za Evropo in Srednjo Azijo John Dalhuisen pa je dejal, da "težko pozdravijo" v dumi sprejet zakon. Ruski varuh človekovih pravic Vladimir Lukin je medtem priznal, da gre za kompromis. Po uradnih ocenah naj bi pomilosti-li okoli 25.000 ljudi. Amnestija naj bi veljala za okoli 1300 zapornikov, 17.000 ljudi, ki niso bili obsojeni na zaporne kazni, ter 6000 ljudi, ki so pod preiskavo. Uradno je povod za najbolj množično pomilostitev zapornikov v zgodovini demokratične Rusije 20. obletnica nastanka ruske ustave in s tem vzpostavitve moderne Rusije po razpadu Sovjetske zveze. Opazovalci ocenjujejo, da je ta korak Putina tudi znak popuščanja Zahodu pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Sočiju 7. februarja. (STA) EVRO 1,3749$ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. decembra, 2013 valute evro (povprečni tečaj) 18. 12. 17. 12. ameriški dolar 1,3749 1,3749 japonski jen 141,61 141,61 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,734 27,657 danska krona 7,4606 7,4607 britanski funt 0,84010 0,84560 madžarski forint 298,49 299,30 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7030 0,7030 poljski zlot 4,1783 4,1 790 romunski lev 4,4723 4,4673 švedska krona 8,9892 9,0412 švicarski frank 1,2211 1,2206 norveška kron 8,3795 8,4600 hrvaška kuna 7,6360 7,6300 ruski rubel 45,3050 45,2922 turška lira 2,8137 2,8055 avstralski dolar 1,5434 1,5421 braziljski real 3,1994 3,1891 kanadski dolar 1,4621 1,4557 kitajski juan 8,3483 8,3477 indijska rupija 85,3840 85,0840 južnoafriški rand 14,2257 14,2344 1 2 Četrtek, 19. decembra 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Aretirali so ju po kraji v Ulici Alfieri Mladoletnici vlomili v vsaj devet stanovanj Zasežena oprema za vlamljanje V Ulici Alfieri v Gorici je v torek dopoldne nekdo vlomil v stanovanje večnadstropnega bloka. Prebrskal je predale, pobral 350 evrov gotovine, nato pa zbežal neznano kam. Policisti so se takoj lotili iskanja krivca in bili pri svojem delu v zelo kratkem času uspešni. Policist letečega oddelka je na goriški železniški postaji skupaj z osebjem železniške policije izsledil dve mladoletnici romske narodnosti. Obe so pospremili na policijsko poveljstvo, saj eni izmed dveh pripisujejo odgovornost za osem vlomov v goriška stanovanja; vključno z zadnjim je sicer vlomov že devet! Tatica je 7. julija vlomila v stanovanji v ulicah Alfieri in Cipriani, 13. julija je bilo na vrsti stanovanje v Ulici XXIV Maggio, 10. avgusta so našteli tri vlome v Ulici Formica, 8. septembra so policisti vlom obravnavali v Ulici Carnia, 17. novembra pa v Ulici Rossini. Mlada tatica je prava izvedenka v odpiranju ključavnic hišnih vrat s pomočjo izvijačev in drugega orodja; v zelo kratkem času in brez večjih težav odpre vrata stanovanja in se nato odpravi na »lov«. Najprej seveda prebrska nočne omarice in spalnice, kjer mnogi Goričani še vedno hranijo svoje zlato, čeprav jim sile javnega reda to že leta odsvetujejo. V torek je tatica skupaj s svojo paj-dašico iz stanovanja v Ulici Alfieri pobrala 350 evrov gotovine; 25 evrov sta mladoletnici takoj porabili, ostali del denarja pa so policisti vrnili okradenim lastnikom. Obe mladoletnici so policisti po odločitvi sodišča za mladoletne iz Trsta že zaupali pristojnemu zavodu. »V Gorici sta mladoletnici vse kraje zakrivili podnevi. Za tarčo sta izbirali stanovanja v večnadstropnih blokih, vlamljali pa sta v tista, kjer lastnikov ni bilo doma,« pravi vodja letečega oddelka goriške kvesture Claudio Culot in dodaja, da so z njuno aretacijo dali ime in priimek odgovornim za rafal tatvin v mestu. Ob tem še pojasnjuje, da so eno izmed dveh tatic že zalotili med krajo v stanovanju v Ravenni. Z njo so se zato ukvarjali na sodišču za mladoletne v Bolo-gni, po vsej verjetnosti pa je odgovorna za kraje po stanovanjih v številnih krajih sred- Azilant v centru CARA bumbaca GRADIŠČE CARA poka po šivih V center za azilante CARA v Gradišču so v noči s torka na včerajšnji dan z Lampeduse pripeljali šestdeset priseljencev eritrejskega rodu, ki so zaprosili za azil. V Gradišču je sedaj skupaj z njimi nastanjenih preko dvesto priseljencev, kar je odločno preveč. Uslužbenci zadruge, ki upravljajo center, opozarjajo na njegovo prenatrpa-nost, ki povzroča cel kup težav. S hrano so priseljencem priskočili na pomoč tudi prostovoljci goriške Karitas. Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta bo sklical parlamentarce iz Goriškega, saj je treba čim prej najti ustrezno rešitev za težave s prenatrpanostjo centra. gorica - Finančna straža Obsojena sta bila v Piemontu, • • ■• • • v •• v • prijeli so ju pri vožnji cez mejo Kazen sta začela prestajati v zaporu v Ulici Barzellini Finančni stražniki iz Gorice so v prejšnjih dneh aretirali dva romunska državljana, zoper katera je bil izdan nalog za prijetja, potem ko sta bila v Piemontu obsojena zaradi kraje in preprodaje ukradenega blaga. Finančni stražniki so moška izsledili med opravljanjem nočnega poostrenega nadzora ob cesti, ki vodi proti nekdanjemu mejnemu prehodu Venkovo. Za pregled so ustavili velik avtomobil, ki je bil namenjen proti Sloveniji. Na njem se je peljalo nekaj romunskih državljanov, katerih dokumente so finančni stražniki takoj pregledali s pomočjo podatkovne baze sil javnega reda. Finančni stražniki so ugotovili, da sta bila dva izmed potnikov v preteklosti obsojena na zaporno kazen v Piemontu, vendar sta nato zbežala neznano kam. Oba moška so zato aretirali in ju prepeljali v Gorico; na goriškem sodišču so potrdili zaporni nalog, zatem so finančni stražniki moška pospremili v zapor, kjer sta začela prestajati svojo kazen. (dr) goriška - Pokrajina Pri Zdravščinah bodo utrdili pokrajinsko cesto Goriška pokrajina je izbrala izvajalca del, ki bo poskrbel za utrditev pokrajinske ceste št. 8 med Zagrajem in So-vodnjami. S 15,88-odstotnim popustom je javno dražbo zmagalo podjetje LS Nord iz Tolmeča, ki bo za utrditev cestišča poskrbelo proti plačilu 173.221 evrov. V okviru del bodo zgradili nove podporne zidke ob pokrajinski cesti pri Zdravščinah, saj so sedanji dotrajani in se v nekaterih krajih začenjajo krušiti, kar je na cestišču povzročilo nekaj razpok. V pokrajinskem uradu za javna dela so v prejšnjih dneh izvajalca izbrali tudi za zaključni poseg, ki je predviden v okviru gradnje nove kolesarske steze, s katero bodo povezali Gradež s Tržičem. Podjetje TDA Costruzioni iz Trsta je ponudilo 10-odstotni popust, po zaslugi katerega si je zagotovilo, da bo zato poskrbelo za gradnjo odseka kolesarske steze med kasarno finančne straže v kraju Caneo in kanalom Isonzato, ki je skupno vredna 128.081 evrov. Na pokrajini so prepričani, da ima kolesarski turizem velik potencial ne samo v Brdih, pač pa tudi v južnem delu pokrajine, kjer želijo izkoristiti privlačnost Gradeža tudi za ovrednotenje drugih krajev. bumbaca nje in severne Italije. V Gorici so jo skupaj z njeno pajdašico prijeli na železniški postaji, zato je zelo verjetno, da se na plenjenje iz kraja v kraj odpravljata z vlakom, ugotavljajo goriški preiskovalci. Po ustaljeni navadi iz »obiskanih« domov odnašata samo zlato in denar, le v enem primeru sta iz goriškega stanovanja pobrali dve ženski jopi. (dr) podgora - Kradli v kiosku nogometnega društva Pobrali drobiž in čipse Vandali so podgorsko društvo obiskali še pred svojim pohodom v Ločniku, kjer so povzročili veliko večjo škodo Vandalsko-tatinski obisk so na podgorskem nogometnem igrišču doživeli konec prejšnjega tedna, vendar je vest pricurljala v javnost komaj včeraj. Vandali so s silo dvignili roleto kioska ob nogometnem igrišču društva Piedi-monte, ki nastopa v drugi amaterski ligi, v kateri igra tudi bazovska Zarja. Takoj zatem so vstopili v notranjost kioska, prebrskali vse predale ter na koncu našli in pobrali le nekaj drobiža. S sabo so neznanci odnesli tudi nekaj vrečk čipsa. Vandali v notranjosti kioska k sreči niso povzročili večje gmotne škode, sicer pa so med vlamljanjem poškodovali ključavnico ob roleti, ki so jo podgorski društveni odborniki že zamenjali. Do tatinskega obiska je prišlo v noči s petka na soboto, to se pravi še pred van-dalskih pohodom v Ločniku. Vandali so ločniško nogometno igrišče obiskali v nedeljo pozno popoldne. Vlomili so v slačilnice in skladišče, kjer ima ločniški nogometni klub shranjene drese in drugo opremo, vdrli pa so tudi v kiosk, iz katerega so ukradli več steklenic alkoholnih pijač. V kiosku so razbili nekaj šip in pobrali nekaj hrane, ki so jo raznesli po igrišču in drugih prostorih. Vlomilci so po vsej verjetnosti iskali denar, vendar ga niso našli: ob svojem odhodu so v Ločniku pustili pravo razdejanje in ogromno gmotno škodo. Pojav vandalskih pohodov je v zadnjih časih na Goriškem vse bolj zaskrbljujoč. Kot je Primorski dnevnik poročal prejšnji teden, so neznanci v noči med 7. in 8. decembrom vlomili v bar in slačilnice športnega društva Sovodnje. Iz društvene blagajne so ukradli le nekaj desetin evrov, za sabo pa so pustili precejšnjo gmotno škodo, saj so razbili eno šipo in poškodovali vrata. Še večje razdejanje so vandali - po neuradnih informacijah naj bi šlo za tri mladoletne Go-ričane - povzročili 21. novembra v goriškem bazenu in na sedežu nogometnega kluba Pro Gorizia na Rojcah, kjer so izpraznili gasilne aparate, uničili okna in vrata ter prižgali ogenj. (dr) Iz kioska so ukradli drobiž in čipse (zgoraj), vlomili so skozi okno (spodaj) bumbaca / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 19. decembra 2013 13 gorica - Nabrala si je 620 tisoč evrov dolgov Mestna glasbena fundacija v stečaju, stekel postopek za odslovitev uslužbencev Odprtje prenovljenega sedeža šole marca lani - kakšna bo njegova usoda? Glasbena fundacija mesta Gorica je v stečaju. Njen upravni svet je včeraj sprožil stečajni postopek, ki predvideva odslovitev zaposlenih. Člani upravnega sveta so med včerajšnjim zasedanjem vzeli na znanje, da ne bodo uspeli kriti 620.000 evrov dolgov, zato so se odločili za poslednji korak, ki vodi do zaprtja ustanove. V prihodnjih dneh bodo v dogovoru z goriško občino odločili, ali se bo učna dejavnost nadaljevala ali pa dokončno prekinila. Glasbeno fundacijo so ustanovili pred 180 leti; v njej je devet zaposlenih za nedoločen čas (med njimi je osem profesorjev), drugih dvajset glasbenih pedagogov pa poučuje z začasnimi pogodbami. »V prihodnjih dneh bo znano, ali bi lahko prišlo do ustanovitve nove glasbe- ne šole, ki bi delovala pod novimi pogoji. Zaenkrat pa se moramo edino sprijazniti z zaprtjem glasbene fundacije,« pravi župan Ettore Romoli in dodaja, da je mestna glasbena fundacija sicer že preživela marsikateri težak trenutek. »Tokrat ji to ni uspelo. Upam, da bo dežela res zagotovila pomoč za ponovni zagon dejavnosti, kot so iz Trsta napovedali pred dnevi, ko so dejali, da je pred novim začetkom potrebna popolna čistka,« poudarja župan in pojasnjuje, da bo pri ustanavljanju nove glasbene šole potrebno sodelovanje vseh - tako občine kot dežele, Fundacije Goriške hranilnice in profesorjev samih. Kako in če se sploh bo učna dejavnost nadaljevala, je po županovih besedah še nemogoče napovedati: »Družine, ki so že vnaprej plačale lekcije, se bodo verjetno morale sprijazniti z izgubo denarja.« Usodi glasbene šole je med ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta posvetila svetniško vprašanje svetnica Gibanja 5 zvezd Manuela Botteghi. »Deželni odbornik Gianni Torrenti je v prejšnjih dneh pojasnil, da si je glasbena fundacija kljub deželni pomoči nakopala preko 600.000 evrov dolgov, kar dejansko predstavlja prihodke, na katere lahko omenjena ustanova računa v treh letih,« pojasnjujeva Botteghijeva in poudarja, da se iz golih številk razume, kako nesposobno vodstvo je v zadnjih letih imela glasbena fundacija. Botteghijeva govori o klientelizmu in površnosti, zato pa se sprašuje, kdo je odgovoren za nastali položaj: goriška občina, upravni sveti, ki so vodili glasbeno fundacijo, politiki, ki so naprej * ká' glasbeno šolo nakrmili z mastnimi de-narci, naposled pa so jo pustili na cedilu. »Kljub vsemu je treba glasbeno šolo rešiti; ni pomembno, ali s podobnim pravnim statusom ali s čisto novo organizacijo, kot hoče dežela, ki bi očitno rada goriško ustanovo bolje nadzorovala. V sedanjem obdobju krize kulturo še kako po- trebujemo, zato je pomemben vsak evro, ki je vanjo vložen,« je prepričana Manuela Botteghi, medtem ko občinska svetnica liste Gorizia e tua Rosa Tucci opozarja, da bi moralo dvesto gojencev šole februarja polagati državne izpite, vendar se nanje ne bodo mogli pripraviti, če bo didaktična dejavnost prekinjena. (dr) gorica-tržič - Novo vlaganje v privlačno silo obeh Kinemaxov Še zdaleč ni le multikino Takšno bo obnovljeno preddverje tržiškega Kinemaxa Še zdaleč ni le multikino. Tržiški Kine-max je z leti postal privlačen kraj kulturnega dogajanja in obenem družabnosti, kakor tudi njegov starejši »brat« na goriškem Travniku. Zato da bi še dodatno povečali privlačnost kina v Ulici Grado v Tržiču, so se v njem lotili olepševalnih del. »Tržiški Kinemax smo odprli pred dvanajstimi leti po načrtu arhitektov Miche-leja Poletta in Luise Movio. Pravkar ga dodatno olepšujemo pod geslom "Kinemax bo še lepši", z januarjem pa se bomo lepotilne-ga posega lotili tudi v Gorici,« je včeraj napovedal Giuseppe Longo, direktor družbe Transmedia, ki je plod slovenskega goriškega podjetništva in upravlja oba Kinemaxa: »Med prvimi smo uvedli digitalno tehnologijo in kinodvorane namenili tudi posvetom, razstavam, srečanjem z avtorji, operam ... S sedanjimi deli bosta kvaliteta in gostoljubnost prostorov še večja.« Poudaril je še, da je Transmedia veliko vlagala v teritorij: »Od leta 1996 do danes skoraj deset milijonov evrov.« Dela v tržiškem Kinemaxu so maloda-ne dokončana; jutri ob 19.30 bodo novostim nazdravili. V Gorici pa bodo v januarju odstranili eno vrsto sedežev v tretji dvorani, opremili jo bodo z udobnejšimi sedeži in tla pokrili s tapisomom. Dvorana bo po novem posvečena kakovostnemu avtorskemu filmu, kar bo veljalo tudi za dve tržiški dvorani. Novosti ne bo še konec: v preddverju goriškega Kinemaxa bodo namestili dva 52-palčna zaslona, na novo bodo tapecirali sedeže, da bodo še udobnejši, obnovili bodo osvetljavo. »Namesto središčnega totema, sestavljenega iz TV zaslonov, ki je bil leta 2001 nekaj zelo inovativnega, bodo po straneh osrednje kupole nameščeni novi zasloni, ki bodo neprestano oddajali programe in spektakle, kar bo ustvarilo poseben efekt,« je novosti v tržiškem Kinemaxu opisala arhitektka Luisa Movio in dodala: »Kinemax je postal zbirališče in kraj družabnosti ne le za tiste, ki tja zahajajo zaradi filmov, a tudi za mladino, ki se tam rada zadržuje. Zato smo v VILES Tiare dobil multikino Jutri bodo predali namenu novi multikino UCI Cinemas Villesse, ki so ga uresničili v že odprtem nakupovalnem centru Tiare v Vilešu. Odprtje multi-kina je bilo sicer napovedano, časovni zamik pa je posledica dejstva, da so morali še pridobiti vsa po zakonu predvidena dovoljenja. Otvoritvena projekcija bo namenjena le gostom z vabili, udeležil se je bo poverjeni upravitelj podjetja UCI Italia, Andrea Stratta. V novem multikinu bo sedem dvoran. preddverju dodali sedeže in uredili nov prostor za manjše dogodke.« Poleg tega so uvedli nove barvne poudarke in blagajne opremili z ekrani, ki bodo gledalcem omogočili izbiro sedeža. Zadovoljstvo zaradi novosti in plodo-vitega sodelovanja s Kinemaxom sta včeraj izrazili tržiška odbornica za kulturo Paola Be-nes in predsednica združenja Associazione per il Teatro di Monfalcone, Aurora Moffer-din; sodelovanje je utečeno tudi s konzorcijem trgovcev VivaCentro. Novosti zadevajo tudi vstopnice in abonmaje. Že od prihodnjih dni dalje bo preko spleta mogoče kupiti vstopnico, abonmaji pa se bodo iz kartončkov preobrazili v magnetne kartice. Z novim računalniškim sistemom bodo namreč uvedli različne abonmaje. Kinecard (10 vstopov po 4,90 evra za filme v 2D tehnologiji) je pisan na kožo družinam, veljal bo eno leto, imetnik bo lahko unovčil do štiri vstopnice na dan. Kinecard Unico (10 vstopov, enoletno trajanje) omogoča vstop s 4 evri za filme v 2D tehnologiji, veljal bo le v določenih obdobjih, nikoli pa ob nedeljah in praznikih. Ravno tako 4 evre bo veljala vstopnica za imetnike abonmaja Ki-necard Studenti, ki je namenjen mladini med 12. in 28. letom; na prodaj bo snopič petih vstopnic, ki bodo omogočale ogled filmov v 2D tehnologiji vse dneve razen ob nedeljah in praznikih. nova gorica - Na sobotnem odprtju predsednik države Skatepark v nastajajočem enotnem urbanem prostoru v središču mesta Novogoriška mestna občina je vložila dobrega pol milijona evrov v ureditev rol-karskega poligona Go skatepark pri Borovem gozdičku, ki ga bodo uradno odprli v soboto ob 11. uri. Prireditve ob predaji namenu ene največjih investicij za mlade in rekreativce v mestu se bo udeležil slovenski predsednik Borut Pahor. Želja po sodobnem rolkarskem poligonu je med mladimi prisotna že več let, saj je bil prejšnji, ki je stal na istem mestu, za rolkarje že več let neuporaben. Za razliko od le-tega je novi skatepark zgrajen iz bolj vzdržljivih materialov, kar bo varneje za uporabnike, za okolico pa bo manj moteč zaradi zmanjšanja hrupa. Obenem bo naj- sodobnejša tovrstna športna infrastruktura v Sloveniji; pri njenem načrtovanju so sodelovali tudi rolkarji. Projekt izgradnje rol-karskega parka obsega tudi zunanjo ureditev, in sicer povezovalne pešpoti z javno razsvetljavo, reflektorsko osvetlitev rolka-lišča in ureditev ter ozelenitev okolice. Rol-karjem bo namenjeno preko 3000 kv. metrov površin, samo rolkališče pa bo imelo površino 1000 kv. metrov. S poligonom bo upravljal Javni športni zavod Nova Gorica. »V novogoriški mestni upravi si prizadevamo, da bi oblikovali nov enoten urbani prostor v središču mesta. Novi rol-karski poligon bo omogočil razvoj urbane kulture mladih in postal nov prostor sre- čevanj in druženja ne samo športnih navdušencev, temveč tudi vseh ostalih, ki jim ta kultura nekaj pomeni in ki jim je obenem izziv za ustvarjanje in povezovanje z drugimi akterji v mestu. Novi rolkarski poligon bo tako skupaj z urejenim Borovim gozdičkom, knjižnico Franceta Bevka, Poletno sceno, Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, E-hišo - hišo poskusov, prenovljenim središčem mesta ter načrtovano tržnico in prenovo Kidričeve ulice ustvaril enoten urbani prostor, ki je pomemben za oblikovanje identitete centra mladega mesta kot prostora za druženje, ustvarjanje, delo in predstavitve,« poudarjajo na občini. Novi Go skatepark pri Borovem gozdičku 14 Četrtek, 19. decembra 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V urgenco bodo namestili petnajst postelj za opazovanje bolnikov Da ne bomo čakali 19 ur Devetnajst ur je z vročino čakal na nosilih v ur-genci, preden so mu dodelili posteljo v bolnišnici. O neprijetni izkušnji, ki jo je doživel pred nekaj meseci, je občinski svetnik Slovenske skupnosti-Demo-kratske stranke Božidar Tabaj spregovoril med ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta. »Čakal sem toliko časa, ker enostavno me niso imeli kam dati. Kako je mogoče, da se nekaj takega dogaja,« je bil oster Tabaj in upravo opozoril, da se večkrat hvalisa zaradi domnevne odličnosti goriške bolnišnice, v kateri je po njegovih besedah cel kup težav, začenši s pomanjkanjem osebja in postelj. Tabaju je med zasedanjem odgovorila občinska odbornica Silvana Romano in pojasnila, da bodo v kratkem ob urgenci uredili nekaj prostorov, v katerih bo petnajst postelj za opazovanje bolnikov. To so nam včeraj potrdili tudi na goriškem zdravstvenem podjetju in pojasnili, da je ureditev petnajstih postelj za opazovanje bolnikov po sprejemu v urgenco vključena v operativni načrt za prihodnje leto. »Predvidevamo, da bo petnajst postelj na voljo v prvi polovici prihodnjega leta,« razlagajo na zdravstvenem podjetju. Po njihovih besedah lahko traja opazovanje bolnikov dvanajst ur in tudi več; v poštev pride, ko ni pogojev za hospitalizacijo, vendar se bolniki vseeno ne morejo odpraviti domov, ker njihovo zdravstveno stanje še ni dobro. V zdravstvenem podjetju pričakujejo, da bodo nove postelje za opazovanje prispevale k boljšemu delovanju urgence, nedvomno pa ne bodo rešile vseh težav. Še vedno se v urgenco odpravlja preveč ljudi, ki ne potrebuje takojšnje pomoči in bi jim lahko uspešno pomagali na domu. Zaradi tega si na zdravstvenem podjetju prizadevajo tudi, da bi okrepili sistem teritorialne oskrbe; na ta način bi preprečili, da bi številni bolniki brez prave potrebe po takojšnji pomoči obremenjevali delovanje urgence, v kateri tudi zaradi tega prihaja do dolgih čakalnih vrst. Med ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta so občinski svetniki soglasno izglasovali tudi resolucijo, ki jo je predlagal načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Giuseppe Cingolani. Z njo so svetniki pozvali goriškega župana Romolija, naj poseže na deželi zaradi nevarnosti, da bi bilo goriško zdravstvo oškodovano zaradi sobivanja s tržaškim. (dr) Gneča v goriški urgenci bumbaca šempeter - Bolnišnica Zaskrbljeni zaradi zastoja javnega naročila za urgenco V šempetrski bolnišnici so tako zaposleni kot tudi organi zavoda zaskrbljeni zaradi zastoja pri izvajanju javnega naročila za izgradnjo urgentnega centra Nova Gorica. »Ne moremo se znebiti vtisa, da nas nekdo iz ozadja stalno potiska na stranski tir pri tej investiciji,« so zapisali v sporočilu za javnost. Kot navajajo, so imeli že leta 2008 v bolnišnici gradbeno dovoljenje z ustreznimi projekti za pričetek gradnje urgentnega centra, v državnem proračunu pa so bila za to predvidena denarna sredstva. Takratni minister je bolnišnico seznanil, da teh sredstev ne more koristiti za izgradnjo urgent-nega centra, in obljubil, da bo bolnišnica na novo uvrščena v skupni projekt urgentnih centrov, ki se izvaja v Sloveniji in je podprt v velikem delu z evropskimi sredstvi. Bolnišnično vodstvo se je odločilo sprejeti to ministrovo odločitev. Pripravili so vso potrebno dokumentacijo vključno z gradbenim dovoljenjem, velikokrat so popravljali projektno dokumentacijo, vse z namenom, da bi prišlo do uresničitve in pričetka gradnje urgent-nega centra Nova Gorica. Tako so pričakovali, da bo ministrstvo za zdravje že septembra izdalo sklep o izbiri izvajalca, vendar se to nikakor ni zgodilo. Svet zavoda je ponovno opravil popravek projektne dokumentacije v upanju, da bo do izbora izvajalca gradbenih del in dobaviteljev opreme le prišlo. »Nikakor ne moremo razumeti, da državni organi s tako izrazito počasnostjo obravnavajo tako pomemben projekt in pri tem ta projekt postavljajo v časovno stisko za pridobitev evropskih sredstev kot glavnega vira investicije,« še opozarjajo v šempetrski bolnišnici. Od desetih predvidenih urgentnih centrov po državi, ki bi jih gradili tudi z evropskimi sredstvi, so začeli graditi celjskega. V kratkem se bodo začela dela tudi v Murski soboti, kjer naj bi v začetku januarja položili temeljni kamen. Ministrstvo se pogaja s ponudniki za gradnjo ljubljanske in mariborske urgence, pogajanja potekajo še za gradnjo urgenc nekaterih drugih bolnišnic. Šempetrske pa še ni na vrsti. gorica - V občinskem svetu o visokih stroških za praznovanje Eno nebo in en ognjemet! David Peterin: »Skupni ognjemet z Novo Gorico bi bil prvi korak konkretnega čezmejnega sodelovanja in tudi varčevanja« poulični božični okusi »Gorica naj bo prestolnica Brd« Na Korzu števerjanski vinarji, v Raštelu koline Lansko poulično dogajanje pod božičem so v Gorici poimenovali Sladice na meji, letošnjega pa so preimenovali v Božične okuse, saj se nadejajo, da bodo privlačni, kakor je septembrska prireditev Okusi na meji. »Ureditev gostinskih lokalov in prodajaln enogastronomskih dobrot v opuščenih mestnih trgovinah naša najbolj uspešna poteza,« je včeraj izjavil župan Ettore Romoli in dodal: »Tak primer je Zoranova osmica v Hiši Mischou v Raštelu, pa tudi tamkajšnja prodajalna svinjskih delikates. Obe sta oštariji, kakršnih v mestu ni več. Oštarije bomo našli povsod v Trivenetu, v Gorici pa ne. Tudi te smo znali uničiti. Vse to, kar je dobro, smo uničili.« Med navajanjem novega niza decembrskih pobud, ki se začenja jutri in bo trajal do božične vigilije, so na občini predstavili še »Brda na Korzu« (Brici bi morebiti zapisali »Collio na Korzu«). Deset vinarskih podjetij bo pod okriljem briško-kraškega konzorcija in števerjanske vinoteke ter s sodelovanjem združenja poku-ševalcev ONAV ponujalo svoja vina v prav tolikih lokalih in kavarnah na goriškem Korzu: po eno vinarsko podjetje v vsakem lokalu, ki bo primerno označen. Pobudo je župan tako komentiral: »Gorica želi spet postati prestolnica Brd. To vlogo smo žal prepustili Krmi-nu. Ta je postal zelo privlačen za Avstrijce, ki pa k nam ne prihajajo.« Pritrdil mu je Fabjan Korsič, podpredsednik števerjanske Vi-noteke: »Brda potrebujejo prestolnico, Gorica pa potrebuje svoje zaledje.« Dodal je, da ob degustacijah bo v lokalih možen tudi nakup briških vin. Omembo še zasluži, da bodo z jutrišnjim dnem ponovno oživili Larisejevo trgovino nasproti Ljudskega vrta, kjer bo poleg po-kušnje vin tudi prava enogastronomska tržnica. V lokalu z delika-tesami sredi Raštela pa bodo v soboto prikazali običaj kolin: prašiča bodo sicer zaklali drugje, od devete dalje pa bodo v Raštelu izdelovali klobase in salame. »Goriška občinska uprava s težavo najde 400 evrov za pomoč šoli Ascoli pri organizaciji popoldanske telovadbe. Prispevke kulturnim društvom niža za 20 odstotkov, posameznim kulturnim sredinam daje prispevke za letno delovanje v višini 200 evrov. Za nekatere dejavnosti pa varčevanje ne pride nikdar v po-štev. Tudi letos bodo za božično in novoletno praznovanje potrosili 140.000 evrov. Že res, da teh stroškov ne krije direktno občina, saj bo vse plačala Trgovinska zbornica, a konec koncev gre še vedno za davko-plačevalski denar, za uporabo katerega je treba odgovarjati občanom.« Tako opozarja občinski svetnik Demokratske stranke David Peterin, ki je na to temo vložil svetniško vprašanje med ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta v Gorici. »Gorica mora ponujati priložnost srečevanja in skupnega praznovanja v središču mesta, v teh časih pa je treba smotrno uporabiti vsak evro, ki ga imamo na razpolago. Visoka vsota, ki je namenjena praznovanju v primerjavi z omejenimi investicijami v kulturo in izobrazbo, pa kaže vso omejenost desnosredinske uprave. Kljub lepim besedam, navideznemu sodelovanju z Novo Gorico in projektom Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) nismo še pomislili na delitev stroškov ob skupnem praznovanju. Še vedno bomo, čeprav le dva kilometra stran, praznovali vsak po svoje, eni na Travniku, drugi na Bevkovem trgu. Nebo, v katerega bomo zrli opolnoči, pa je isto, mogoče bi lahko bil prvi korak konkretnega sodelovanja - tudi varčevanja - en sam skupni ognjemet, tako bi vsaka uprava plačala polovico,« poudarja Peterin in opozarja, da so tudi stranišča vedno problem. »Kot se je dogodilo že za nekatere prireditve, tudi tokrat na Travniku ne bo kemijskih stranišč. Ponovila se bo že običajna gneča v okoliških lokalih. Pristojni odbornik pravi, da stranišča stanejo, tako so se dogovorili z zvezo trgovcev za uporabo njihovih. Številni trgovci o dogovoru pa niso osveščeni, tako bo za Silvestrovo prišlo spet do zmede in do smrdečih vogalov po stranskih ulicah. Zanje poleg obiskovalcev, ki bodo svoje opravili pod prisilo fizioloških potreb, bo odgovorna Ognjemet na goriškem Travniku bumbaca nova gorica Zdravstvo: zaradi cen V V • • III se večji odliv čez mejo? r i i Marko Vudrag fotok.m. predvsem občina, ki ne predvideva normalne in nujno potrebne stvari ob vsaki množični prireditvi, kot so stranišča,« zaključuje Petarin. Med ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta se je glede novoletnega ognjemeta oglasila tudi svetnica Gibanja 5 zvezd Manuela Botteghi, ki je zahtevala njegovo odpoved, denar, ki bi ga prihranili, pa naj se nameni pomoči potrebnim občanom, je utemeljila zahtevo. Župan Ettore Romoli ji je odgovoril, da mesto, kakršno je Gorica, ne more ostati brez ognjemeta, in pojasnil, da bo letošnji stal 8000 evrov. Napovedal je še, da bo prepovedal pokanje petard in prižiganje drugih pirotehničnih sredstev, kar je že nekajkrat storil v minulih letih. (dr) Z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti se s prvim januarjem prihodnjega leta v Sloveniji ukinjajo regijski zavodi za zdravstveno varstvo, tako v goriški regiji kot tudi povsod drugod po državi. »Nastali bosta dve novi območni enoti, ena bo območna enota nacionalnega inštituta za javno zdravje, druga pa območna enota nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano,« pojasnjuje Marko Vudrag, vršilec dolžnosti direktorja regijskega Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica. Nacionalni inštitut za javno zdravje se bo ukvarjal s preučevanjem stanja zdravja, obolevnosti, umrljivosti, bazami podatkov, spremljal bo vplive dejavnikov iz okolja na ljudi, epidemiologijo nalezljivih bolezni in izvajal ukrepe zoper nalezljive bolezni. »V Novi Gorici nas na tem delu od sedaj 60 zaposlenih, ostalo le trinajst,« opozarja Vudrag. Vsi ostali zaposleni bodo skupaj s skupnimi službami spadali pod nacionalni laboratorij. »Nacionalni inštitut za javno zdravje ima svoj sedež v Ljubljani, nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano pa v Mariboru, strokovne enote pa bodo podrejene in ne več samostojne kot doslej,« pojasnjuje Vudrag, ki je imenovan za vodjo novogoriške območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Regijski zavodi bodo z reorganizacijo izgubili tudi del dohodkov. S svojimi strokovnimi laboratorijskimi deli so doslej del prihodka namreč zaslužili tudi na trgu. Prihodek bo odslej šel neposredno v Maribor, kjer bo sedež nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. »Naše storitve so drage, Italiji, na primer, pa trikrat cenejše, čeprav so oboje enako kakovostne. Zakaj so cenejše? Ker so se oni že zdavnaj prestrukturirali. S tega vidika je reforma potrebna, ne rečem, da ne. Toda glede na trende in manjko denarja, se bo pa krčilo pri "manj potrebnih" storitvah, kot so nadzor kakovosti hrane, vode, zraka ... Te storitve pa so nam doslej prinesle precej denarja,« opozarja v.d. direktorja. Zaradi dragih storitev, ki jih so jih ponujali regijski zavodi, so nekateri naročniki na Goriškem take usluge že iskali na drugi strani meje, to se lahko v prihodnje začne dogajati še v večjem obsegu, napoveduje Vudrag. Zakonodajalec po Vudragovih besedah zagotavlja, da kljub reorganizaciji sprememb pri številu zaposlenih ne bo, a kljub temu je med tistimi, ki delajo na omenjenem novogoriškem zavodu kar precej dvomov in strahu, da bodo delo vendarle izgubili. »Težko rečem, kako bo. Tisti del nacionalnega programa, ki smo ga opravljali za področje regije, bomo morali opraviti tudi v bodoče. Ali nam bo to uspelo s temi kadri ali ne, ne vemo. Moje mnenje je, da bomo na območnih enotah naenkrat ostali brez ljudi. Delo pa bo treba opraviti. Za natančnejše ocene si moramo vzeti približno šest mesecev časa, da se vsi na novo prilagodimo situaciji ...,« pravi Vudrag. Katja Munih GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 19. decembra 2013 1 5 / Srednjeevropske vezi V Tržiču bodo danes podpisali dogovor o krepitvi sodelovanja med pristanišči iz severnega Jadrana in državami srednje Evrope začenši z Avstrijo in Mad-žarko. Dogovor je sad evropskega projekta Seta, ki ga vodijo na tržiški občini in v okviru katerega si nadejajo, da bi vzpostavili železniško povezavo med Tržičem in pristaniščem na Reki. Shod predstavnikov soudeleženih pristanišč bo z začetkom ob 9.30 potekal v Euro-palaceu v Ulici Cosulich v Tržiču. Omissis v Gradišču V Gradišču se danes začenja festival sodobne umetnosti Omissis, v okviru katerega so razvili projekt »Chimera«. V vinoteki Serenissima bodo ob 19. uri predstavili sodelujoče umetnike, Kri-stian Sturi pa bo spregovoril o svoji instalaciji brez naslova. Ob 20.15 bo v pred kratkim obnovljeni dvorani Bergamas spektakel »Fragmentation«, ki ga bo na oder postavil nizozemski umetnik furlanskih korenin JesterN. Ob 21. uri bo v občinskem gledališču plesna predstava »Idiot-Syncrasy«, nastopila bosta Igor Urzelai in Moreno Solinas. Augias se klanja Verdiju V goriškem gledališču Verdi bo nocoj ob 20.45 predstava »La vera storia del-la Traviata«, s katero se popularni TV novinar Corrado Augias poklanja spominu na italijanskega glasbenika Giu-seppeja Verdija ob dvestoletnici rojstva. Spremljal ga bo pevec in pianist Giuseppe Modugno. Okoljsko vzgojni video V tržiškem Kinemaxu bodo danes ob 17. uri predvajali video proti divjemu odlaganju odpadkov. Izdelala sta ga Matteo Serman in mladi režiser Cristian Natoli, ki je tudi avtor dokumentarca o atentatu pri Petovljah. tržič - Trčila kombi in avtomobil Nepravilno parkirana vozila botrovala prometni nesreči Prizorišče nesreče foto c.v. Zaradi nepravilno parkiranih avtomobilov se je včeraj v Ulici Callisto Cosulich v Tržiču zgodila prometna nesreča. Pred barom Splendor sta trčila kombi in avtomobil, v katerem se je peljal prileten par. Kombi se je po Drevoredu Oscar Cosulich peljal proti ladjedelnici, vendar je naenkrat trčil v avtomobil tipa Fiat Punto, v katerem sta se starejša mož in žena peljala v nasprotno smer. Do nesreče naj bi prišlo, ker naj bi kombi zapeljal čez središčno črto; do tega pa naj bi bil voznik kombija skoraj prisiljen, saj je bilo ob robu ceste parkiranih nekaj avtomobilov, čeprav tam velja prepoved parkiranja. Kombi je nekaj parkiranih vozil tudi oplazil, ko se je skušal izogniti trčenju, a kaj ko je bil ravno zaradi njih prehod preozek. V nesreči so se poškodovali tako voznik kombija kot moški in ženska iz avtomobila; vse tri so peljali na zdravljenje v tržiško bolnišnico, kjer so ugotovili, da so utrpeli le lažje telesne poškodbe. Na prizorišče nesreče so prišli tako reševalci iz službe 118 kot prometni policisti; lastniki nepravilno parkiranih avtomobilov naj se pripravijo na plačilo slane globe. pevma - Jutri v cerkvi Tradicionalni večer z božičnimi napevi Prepevali bodo otroci, igrali pa gojenci glasbenih šol V Pevmi bo jutri, 20. decembra, z začetkom ob 19.30 vsakoletno srečanje ob božični pesmi. Pobudnik koncerta je združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje. K sodelovanju so bila vabljena vsa društva in organizacije, ki združenje sestavljajo. Po ustaljeni tradiciji bo koncert v domači cerkvi in ga bodo oblikovali različni pevski sestavi in glasbeniki. Božične motive bodo prepevali otroci pevmskega otroškega vrtca pod taktirko učiteljice Katje Bandelli, dalje zbor učencev osnovne šole Josip Abram, ki ga vodi učiteljica Marta Ferletič, in moški pevski zbor Skala iz Gabrij, ki mu je zborovodkinja Zulejka Devetak. Letošnji koncert bodo popestrili instrumentalisti iz Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Priložnostni nagovor bo imela Martina Černic, predsednica odbora staršev v otroškem vrtcu, ki je novi član pevmske Krajevne skupnosti. (vip) štmaver - V soboto Solkanci prinašajo betlehemsko lučko Po prevzemu na nekdanji meji kulturni program in družabnost Ob koncu tedna bo na desnem bregu Soče pestro. V soboto, dan po božičnem koncertu v pevmski cerkvi, bo na svoj račun prišel še Štmaver. Ob 17. uri bodo namreč Solkanci prinesli betlehemsko luč in jo izročili sosedom iz Štmavra, Pevme in z Oslavja. Domačini bodo goste pričakali na nekdanjem kmečkem mejnem prehodu v Štmavru. Od tod se bodo skupaj preselili na kmečko domačijo Grad Štmaver (pri Barnabi), kjer bo po prevzemu lučke potekal krajši kulturni program. Nastopili bodo otroški pevski zbor Štmaver, skavti s poslanico miru, Glasbena šola iz Nove Gorice in moški pevski zbor Štmaver; sledila bo družabnost z božičnimi in novoletnimi voščili. Prireditelji vsakoletnega srečanja so združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje, kulturno društvo Sabotin, župnija svetih Mavra in Silvestra, Turistično društvo Solkan in župnija Solkan. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. ~M Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 19. in 21. decembra, ob 20. uri »Kraja« (Eric Chappell). 20. decembra, ob 20. uri »Srečanje« (Nina Mi-trovič); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.50 -22.10 »Frozen il regno di ghiaccio«. Dvorana 2: 17.45 - 21.00 »Lo Hobbit: La desolazione di Smaug«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.10 »I so-gni segreti di Walter Mitty«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.30 - 20.30 - 22.30 »Frozen il regno di ghiaccio«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.00 »Philomena«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Col-pi di fortuna«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Un fantastico via vai«. Dvorana 5: 17.45 - 21.00 »Lo Hobbit: La desolazione di Smaug«. S Poslovni oglasi KVALITETNI SMREKOVI PELETI 3,75 eur/vreča +386 68 143831, +386 31 770 410 legnaacasa@gmail.com IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb 24/24. Imam veliko izkušenj. Tel. 00386-70426768 H Mali oglasi POŠTENA IN DELAVNA gospa z izkušnjami išče delo kot negovalka ostarelih in invalidov, lahko tudi za varstvo otrok in kot hišna pomočnica; tel. 003864-0272290. PRODAM otroško posteljico Foppape-dretti v natur barvi in jogi, prenosno posteljico Prenatal in jogi, stoličko za hranjenje Peg Perego Prima Pappa, razne otroške avtosedeže, vse v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. 3470823799. Razstave NA GRADU KROMBERK bo danes, 19. decembra, ob 20. uri odprtje arheološke razstave »Prišleki z vzhoda. Grobovi iz Mirna in prihod Vzhodnih Gotov v naše kraje«, ki jo je uredila Ana Kruh Goriškega muzeja v sodelovanju z Vesno Tratnik. V POKRAJINSKIH MUZEJIH V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo v soboto, 21. decembra, ob 18. uri odprtje razstave sodobne umetnosti z naslovom »Nora Gregor - La figura-zione dell'oblio«; na odprtju bosta spregovorila Nelida Nemec in Fulvio Dell'Agnese. S Izleti DRUŠTVO TABORNIKOV Rod odporne Želve vabi na nočni pohod ob Soči v petek, 20. decembra ob 20. uri s startom v Kanalu na železniški postaji in ciljem na taborniškem prostoru v gorenjih Desklah med 22. uro in 22.30. Pohod je dolg okrog 8 km, obvezna je zimska pohodniška oprema in naglavna lučka, baterija ali bakla. Ob zaključku pohoda bo poskrbljeno za toplo pijačo in topel obrok. Organizatorji priporočajo napoved udeležbe po tel. 00386-31321398, 00386-41508876. SPDG obvešča tiste, ki so se prijavili na izlet ob 70. obletnici ustanovitve 9. Korpusa, da bo odhod z osebnimi sredstvi v petek, 20. decembra, ob 18.30 s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. V soboto, 21. decembra, ob 11. uri bo krajša proslava pri bivši gostilni pri Skoku v Gorenji Trebuši; informacije po tel. 339-7047196 (Boris). ~M Koncerti TRADICIONALNI BOŽICNI KONCERT v Doberdobu v priredbi pihalnega orkestra Kras bo v nedeljo, 22. decembra, ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Sodeluje mladinska godba in najmlajša skupina mažoretk. BOŽIČNI KONCERT »LOOKING FOR CHRISTMAS« bo v sredo, 25. decembra, ob 20. uri v gostilni Miljo pri Devetakih. Nastopili bodo Flavia Quass, Elisa Aramonte in Michela Grena ob spremljavi pianista Gian-paola Rinaldija; informacije in rezervacije po tel. 0481-78250, 3311263714. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v ponedeljek, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert fil-harmonike Jora iz Romunije; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. H Šolske vesti NA AD FORMANDUMU sprejemajo prijave na tečaje s kmetijskega področja, ki so namenjeni vsem, ki se želijo ukvarjati s kmetijstvom in tistim, ki želijo obogatiti svojo ponudbo na domači kmetiji: tečaj »Upravljanje agriturizma« (100 ur) in tečaj »Splošno kmetijstvo« (150 ur). Tečaja bodo izvajali v Gorici in v Čedadu in bosta začela do konca januarja 2014. Od 7. januarja 2014 sprejemajo prijave in nudijo informacije na Ad formandu-mu, (Korzo Verdi 51 v Gorici, tel. 0481-81826, go@adformandum.org). □ Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo med božičnimi prazniki zaprta od 23. do 31. decembra. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja od 19. januarja dalje nedeljske tečaje alpskega smučanja v kraju Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali samo na sedežu društva, Verdijev korzo 51/int. v Gorici, v petek, 27. decembra, ter v petek, 3. januarja, med 18. in 20. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, da bo v soboto, 28. decembra, odpeljal v Pineto pri Gradežu prvi avtobus ob 15.30 s trga Medaglie d'oro - na Goriščku, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri spomeniku in športni palači ter v Štandrežu na Pilošču. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 15.45 s Pilošča, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu in Jamljah. Organizatorji priporočajo točnost. Na razpolago je še nekaj prostih mest, informacije in prijave po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-390697 (Marija Č.), tel. 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena prijavnica za revijo Primorska poje. Rok prijave je do 31. decembra. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do 31. decembra. Ponovno bo odprta v četrtek, 2. januarja. El Prireditve AŠZ OLYMPIA Gorica vabi na telovadno božičnico danes, 19. decembra, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine Gymplay, deklice športne ritmične gimnastike, orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia. AŠZ DOM obvešča, da bo božična akademija danes, 19. decembra, ob 19.30 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Nastopali bodo otroci športnega vrtca, skupini All Stars Cheer, Stardust Elite Cheer ter otroci minibasketa in under 12 košarke športnega združenja Dom. KULTURNO DRUŠTVO SKALA GA-BRJE vabi na božičnico danes, 19. decembra, ob 20. uri v društveni dvorani. Sodelujejo mladinski mešani zbor Neokortex pod vodstvom taktirke Jane Drassich, gojenci Glasbene matice, domači moški pevski zbor Skala pod vodstvom Zulejke Devetak. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Marijinimi sestrami čudodelne svetinje vabi na srečanje »Na kavi s knjigo« danes, 19. decembra, ob 10. uri. Predstojnica goriških Marijinih sester, sestra Andželika bo predstavila dvojezično publikacijo »Marijine sestre čudodelne svetinje - Goriška skupnost«. Kavo ponuja Primo Aroma. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje izredni občni zbor danes, 19. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v prenovljeni študijski sobi NŠK v Trstu. V ASTRONOMSKEM OBSERVATORIJU V FARI (Strada Colombara, 11) bo danes, 19. decembra, ob 20.30 Nicola Cantarutti predaval na temo »Ma-tematica e mercati finanziari« in Stefano Piani bo razložil, kaj je matematika. Predstavili bodo tudi 26. izdajo Lunarija. Observatorij bo odprt v četrtek, 2. januarja, 2014 od 21. ure dalje z možnostjo vodenih ogledov z uporabo teleskopov; vstop prost. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo danes, 19. decembra, ob 18. uri pesniško glasbeni večer in predstavitev pesniške zbirke Sabine Vostner »Potovanja duše«. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 19. decembra, ob 18. uri predstavitev knjige Elene Commessatti »Femmine un giorno«. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo v petek, 20. decembra, ob 17.30 okrogla miza z naslovom »O knjigi in založništvu na Goriškem«. DRUŠTVO TRŽIČ vabi člane in prijatelje v ponedeljek, 23. decembra, ob 17. uri na sedež v Ul. Valentinis 84 v Tržiču na božično in novoletno družabost. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Rita Grando vd. Pischi iz kapele glavnega pokopališča v cerkev v Svetogorski ulici in na glavno pokopališče. DANES V LOČNIKU: 11.30, Lucia De Pieri por. Scatto (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FARI: 14.00, Giuliano Balla-ben (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Caterina Plasenzotti vd. Bolzan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. 1 2 Četrtek, 19. decembra 2013 APrimorski r dnevnik Finale Bayern - Casablanca MARAKEŠ - Bayern in maroški Raja Casablanca sta finalista svetovnega klubskega prvenstva v Maroku. Nemški Bayern je že v sredo s 3:0 (Ribery v 40., Mario Mandžukič v 44. in Mario Götze v 47. minuti) zlahka odpravil kitajsko ekipo Guangzhou Ever-grande, ki jo vodi nekdanji selektor Italije Marcello Lippi. Sinoči pa je Casablanca z 2:1 presenetljivo premagala brazilski Atletico Mineiro. Strelci: Mouhssine Lajour v 51., Ronaldinho v 63. in Moutouali v 84. min. Finale bo v soboto ob 20.30. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Ne verjamejo v moč preiskav RIM - »To je kot v pravljici Peter in volk. Napovedi so vedno bolj odmevne od dejstev, karkršna se pokažejo,« o najnovejši preiskavi prirejanja nogometnih izidov (vanjo je vpleten tudi nekdanji reprezentant Gattuso) meni nekdanji predsednik nogometne zveze FIGC in član MOK Franco Carraro (na sliki). Sedanji predsednik FIG Abete ugotavlja, da aretirani posredniki domnevnih poskusov goljufij niso člani zveze. slovenija - Kratek pregled športnih dosežkov v sončnem letu 2013 Ne samo Tina Maze LJUBLJANA - Besedna zveza športno leto 2013 in Slovenija bo večini spremljevalcev športa v Sloveniji, tudi tistim bolj površnim, priklicala v spomin dogajanje na eurobasketu. Največja športna prireditev v samostojni Sloveniji je pustila največji pečat iztekajočega se leta, a dogajalo se je še veliko, zimska kraljica športne scene pa je seveda Tina Maze. Ljubitelji zimskih športov in Tine Maze bi bržčas Črnjanko postavili na prvo mesto. Če bi šteli samo športni dosežki, bi seveda imeli prav, a košarka je združila ne le športno, pač pa tudi gospodarsko, turistično, navijaško in še kakšno plat dogajanja v Sloveniji. Tistih 21 dni v septembru je bilo za mnoge pomembno samo eno - oranžna žoga in vse, kar se je vrtelo okrog nje. Pričakovanja so bila visoka, morda celo previsoka. Medalja domače reprezentance je bila ne samo tiha želja, na koncu se je razpletlo s petim mestom. A slovenski navijači so svoje junake, takšen vzdevek so si slovenski košarkarji prislužili med EP, podpirali do konca in v nabito polni dvorani Sto-žice pripravili nepozabno vzdušje. Čeprav je bilo po organizacijski plati še nekaj mescev pred začetkom precej skrbi, pa se je za slovensko zvezo nazadnje tekmovanje razpletlo odlično. Pohvale so deževale z vseh strani, EP so označili za praznik košarke. Devetdeset tekem si je ogledalo 330.000 gledalcev, v povprečju 3700 na tekmo, kar je skoraj deset odstotkov več kot na prejšnjem prvenstvu v košarkarsko še bolj nori Litvi. EP je spremljalo kar 1300 novinarjev, televizijski prenosi pa so šli v 167 držav. Tina Maze je svoje opravila že pozimi. Postavljala in prestavljala je mejnike, zbirala medalje s svetovnega prvenstva, zmage v svetovnem pokalu in na vsaki tekmi letvico sebi in tekmicam, ko bodo skušale izboljšati njeno bero v svetovnem pokalu, postavljala vse višje. Na koncu se je ustavila pri 2414 točkah, v svoji rekordni zimi pa je pobrala veliki kristalni globus za skupno prvo mesto v svetovnem pokalu ter male za prva mesta v veleslalomu, superveleslalomu in superkom-binaciji, druga pa je bila v seštevkih slaloma in smuka. Bila je 24-krat na stopničkah za zmagovalke, posamičnih zmag je bilo v zimi 2012/13 deset, vsestranska Črnjanka pa se ni zadovoljila le z zmagami v pokalu. Tudi svetovno prvenstvo v Schladmingu je bilo njeno, saj je pobrala še nekaj medalj (zlato v superkombinaciji, srebrni pa v veleslalomu in superveleslalomu). Mimogrede je premagala še slavnega Hermanna Maierja po številu točk v svetovnem pokalu, s krepko več kot 2000 točkami postavila težko ponovljiv mejnik v alpskem smučanju in za 1313 točk premagala najbližjo zasledovalko. Mazejeva si je prislužila še vrsto priznanj: od slovenskega državnega odlikovanja do nagrad za najboljšo smučarko po izboru novinarjev, njej v čast pa so se spomladi vrstili številni sprejemi navdušenih navijačev. Čeprav je Tina Maze v vseh pogledih izstopala in je dosegla skorajda vse, kar je bi- V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo danes ob 20. uri prireditev Športnik leta 2013, na kateri bodo imenovali najboljše športnike in športne ekipe Slovenije lo mogoče osvojiti, pa ni bila edina, ki je navduševala slovenske ljubitelje zimskih športov. Slovenci so namreč v zimi 2012/13 nanizali lepo število uspehov, tako si je naslov svetovnega prvaka prideskal Rok Marguč in v Stonehamu slavil v v paralelnem slalomu, s čimer je še dopolnil svojo zbirko kolajn (zdaj ima na SP že tri), skakalci so blesteli tako na SP v Predazzu (Peter Prevc je dobil dve posamični medalji, srebrno in bronasto) kot na tekmah svetovnega pokala. Dobili so več ekipnih preizkušenj (Zakopane, Willingen, Planica), posamične zmage pa so dosegli Jurij Tepeš, Jaka Hvala in Robert Kranjec. Na svetovnem prvenstvu pa se je z bronasto medaljo izkazal tudi slovenski biatlonec Jakov Fak. Lepo pravljico so spisali tudi slovenski hokejisti. V dolgih letih, odkar je Slovenija samostojna, so številni igralci lahko le sanjali o največjem cilju, olimpijskih igrah. Za hokejske velesile so OI vrhunec dogajanja vsaka štiri leta, saj takrat prekinejo tudi ligo NHL (tudi v Sočiju 2014 jo bodo, čeprav so bila pogajanja trda in dolga) in na ledu so res vsi najboljši. V Sočiju bodo tudi Slovenci - februarja so v danskem Vojensu pripravili manjšo senzacijo in se ob favoritih Dancih in Belorusih prebili na igre. Ni slabo za državo, ki ima nekaj deset igralcev v članski konkurenci in niti ne pravega državnega prvenstva. V Sočiju se bodo, tudi s pomočjo prvega zvezdnika Anžeta Kopitarja (v kvalifikacijah ni igral) borili z ZDA, Rusijo in s Slovaško. Res pa je, da so bili hokejisti nekoliko slabši na majskem SP, saj so se poslovili od elitne konkurence in bodo naslednje leto igrali v Južni Koreji na dru-goligaškem prvenstvu. Rokometaši so že pozimi nastopili na svetovnem prvenstvu v Španiji in obstali tik pod odrom za zmagovalce. Potem ko so navduševali v predtekmovanju in izločilnih bojih, se je ustavilo v polfinalu, kjer so jih premagali Španci, poznejši svetovni prvaki. V boju za tretje mesto pa so bili od Slovencev boljši še sosedje Hrvati in tako končali slovenske sanje o enem največjih uspehov v zgodovini ekipnih športov. A četrto mesto bo vendarle z zlatimi črkami za- Dogodek leta je bila organizacije košarkarskega EP ansa pisano v zgodovini slovenskega rokometa, rokometaši so krepko izboljšali svoj doslej najboljši dosežek - deseto mesto - in ga bodo brez slabe vesti postavili ob bok drugemu mestu na domačem EP leta 2004. Ro-kometaši so sicer pol leta pozneje španski vtis nekoliko pokvarili, ko so junija doma izgubili kvalifikacije z Belorusi in s tem ostali brez EP 2014. Sredozemske igre v turškem Mer-sinu so slovenski odpravi prinesle veliko uspehov in veselja. Slovenci so se s 17. druženja športnikov Sredozemlja domov vrnili s 35 medaljami, največ so jih prispevali ju-doisti, plavalci in atleti, zlatih je bilo kar 13. Po številu osvojenih kolajn so bili Slovenci sicer za eno boljši v Almerii pred osmimi leti, a je bilo tokrat več takšnih z zlatim leskom. Atleti in plavalci so nastopili na svetovnih prvenstvih v Barceloni in Moskvi. Medalj za Slovenijo ni bilo, a so bili slovenski športniki trikrat zelo blizu. Zbrali so PLANINSKI SVET 35. zimski pohod na Javornik Slovensko planinsko društvo Trst se bo udeležilo v nedeljo, 22. decembra 2013, tradicionalnega Spominskega pohoda na Javornik, ki ga organizira PD Javornik - Črni vrh nad Idrijo v spomin na padle borce Gradnikove brigade na področju Javornika. Tržaški planinci se bodo na izlet podali z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi. Odhod ob 7.00 uri izpred spomenika padlim v Križu. Za prijavo in morebitne informacije je na razpolago tel. številka 338 4913458 odgovarja Franc. Spominski pohod 35. spominski nočni pohod v Dra-žgoše, ki poteka »Po poti Cankarjevega bataljona« se bo začel v soboto, 11. januarja 2014 ob 24. uri in se bo zaključil v nedeljo, 12. januarja po proslavi v Dražgošah. Udeležencem pohoda, ki prihajajo iz vse Slovenije, se bodo pridružili tudi člani Slovenskega planinskega društva Trst. Udeležence 10-urnega nočnega pohoda in vse tiste, ki se nameravajo udeležiti nedeljskega pohoda čez Jelovico, prosimo, da se iz organizacijskih razlogov prijavijo do petka, 27. decembra 2013, na telefonsko štev. 040 220155, odgovarja Livio. tri četrta mesta, plavalec Damir Dugonjic bi brez težav kandidiral za osmoljenca leta, saj je bil četrti tako na 50 kot na 100 m prsno, skupno so mu do medalj zmanjkale tri stotinke. Za uteho je dosegel evropski rekord na 50 m prsno, atlet Primož Kozmus pa je bil četrti na SP v Moskvi, tako da je po petih velikih tekmovanjih prvič ostal brez medalje. Slovenski športniki pa so dosegli še kup zmag in kolajn na svetovnih in evropskih pokalih ter svetovnih prvenstvih: ju-doista Rok Drakšič in Lucija Polavder, telovadec Sašo Bertoncelj, strelka Živa Dvoršak, gorska kolesarka Tanja Žakelj, kajakaša Anže Berčič in Eva Terčelj, kanuist Benjamin Savšek, mirnovodašica Špela Ponomarenko Janic in še kdo ... Motokrosist Klemen Gerčar pa je letošnji svetovni prvak razreda MX3. V klubski konkurenci je Maribor prav v četrtek dosegel zgodovinsko uvrstitev v šestnajstimo finala evropske lige, Union Olimpija se je prvič po dolgih letih morala zadovoljiti z dru-goligaškim tekmovanjem, evropskim pokalom, rokometašice Krima Mercatorja pa so zaigrale v polfinalu lige prvakinj. V letu 2013 so se za slovo od tekmovalnih aren odločili nekateri odlični športniki, telovadec Aljaž Pegan, smučar Andrej Jerman in kolesar Tadej Valjavec. Žal je slovenski šport v letu 2013 zaznamovala tudi smrt. Za vselej so se poslovili obetavni speedwayist Matija Duh, ki se je smrtno ponesrečil na dirki v Argentini, huda bolezen je ustavila življenjsko pot šahist-ke Vesne Rožič; umrl je nekdanji smučar prve slovenske zlate generacije Boris Strel, pa dobitnik prve medalje v judu na EP Stanko To-polčnik, ob koncu leta pa je v nesreči na kolesu življenje izgubil začetnik gorskega kolesarstva Gorazd Stražišar. (STA) Medvedjak Pred petindvajsetimi leti se je odborniku Slovenskega planinskega društva Trst Francu Armaniju porodila zamisel, da bi skupno s člani in prijatelji društva proslavili vstop v novo leto z voščili na kakem vrhu. A ker bi bil po najdaljši noči v letu vzpon na zahtevnejše vrhove prenaporen, je za cilj izbral 472 m visok, lahko dosegljiv Medvedjak, ki nudi poleg prijetnega vzpona tudi izreden razgled. Zamisel se je takoj prijela in Novoletni pohod je postal stalnica v društvenem delovanju. Izvedli smo ga ob vsakem vremenu, vrh Medvedjaka smo osvajali v dežju, v megli in strupenem mrazu, v snegu pa tudi v prijetnem, sončnem vremenu in vedno smo se vračali zadovoljni in s prijetnimi občutki. Na 25. pohod se bomo podali v sredo, 1. januarja 2014. Zbirališče ob 14.00 uri na Poklonu pri restavraciji Furlan na Repentabru, od tod se bomo skupaj podali proti vrhu Medvedjaka, kjer si bomo voščili in nazdravili novemu letu. Prisrčno vabljeni. Izlet v neznano V eni prihodnjih številk še o izletu v neznano SPDT. koper Aprila 2014 v Kopru prvič Istrski maraton KOPER - Društvo Istrski maraton je v Kopru predstavilo maraton, ki ga bodo prvič izvedli 13. aprila 2014. Banka Koper 1. Istrski maraton, kot je uradni naziv prireditve, se bo začel in končal v Kopru, na njem pa prireditelji pričakujejo vsaj 1500 tekačev.«Klasični maraton bo potekal od Kopra proti Izoli, Portorožu, Luciji, Piranu in nazaj do Kopra. Tekači bodo tekli tik ob morju, trikrat skozi predore, med morjem in sladkovodnim jezerom, tako skozi mesta kot po neokrnjeni naravi. Polmaraton se bo začel v Piranu, tekači bodo po drugi polovici maratonske proge tekli do Kopra. Tek na 8,5 kilometra pa bo speljan okrog zgodovinskega centra Kopra. Prijave zbirajo na spletnem naslovu www.istrski-maraton.si. Kot še pravijo v društvu, bodo trase tekov vsako leto nekoliko spremenjene, kajti start in cilj bo vsako leto v drugem mestu oziroma občini: leta 2014 v Kopru, leta 2015 v Izoli, leta 2016 v Piranu, nato pa spet v Kopru. TENIS - Srbski teniški zvezdnik Novak Bokovič je za novega glavnega trenerja izbral legendarnega Nemca Borisa Beckerja. Becker je nekdanja številka ena svetovnega tenisa, osvojil je 64 turnirjev turnirjev, od tega šest največjih, s 17 leti je postal tudi najmlajši zmagovalec Wimbledona. SMUK - Nemka Maria Hofl Riesch je bila najhitrejša na prvem treningu smuka v Val d'Iseru. Tina Maze je zasedla 11. mesto(+1:20) , Ilka Štuhec pa 15. mesto (+1:45). ODBOJKA - Liga prvakov: ACH Volleyja Copra Elior Piacen-za 1:3 (22, -21,-15, -22); Kazan - Ma-cerata 3:2, Posojilnica Dob - Novosibirsk 2:3; Berlin - Trentino 3:0. ROKOMET - Žensko SP, če-trtfinale: Brazilija - Madžarska 33:31 (29:29, 26:26, 12:11); Srbija - Norveška 28:25 (15:16); Poljska - Francija 22:21 (11:8); Danska - Nemčija 31:28 (17:17) Tečaji smučanja v Forni di Sopra od 19. januarja Slovensko planinsko društvo bo od 19. januarja do 9. februarja 2014 priredilo nedeljske tečaje alpskega smučanja v Forni di Sopra ter, tako kakor že več kakor štirideset let, ponudilo možnost rekreacije in aktivne športne dejavnosti zlasti osnovnošolski mladini. Tako kakor v prejšnjih letih bodo tudi v novi sezoni poskrbeli za organiziran avtobusni prevoz. Ker je izvedba tečajev vezana na kopico organizacijskih težav, bodo zapri-jave oziroma vpis v tečaje izkoristili čas božičnih oziroma novoletnih počitnic. Prijave bodo sprejemali (samo na društvenem sedežu) v petek, 27. decembra med 18. in 20. uro ter vpetek 3. januarja 2014, med 18. in 20. uro. Za predhodne informacije se starši lahko pozanimajo pri Danji (tel. 3497803961) in Sari (tel. 3338907969). Sedež SPDG je na Verdijevem korzu 51/int. (tel. 0481532358) , odprt pa je ob četrtkih med 19. in 20. uro. Informacije nudijo tudi v uradu ZSŠDI - tel. 048133029. / ŠPORT Četrtek, 19. decembra 2013 17 košarka - Deželna C-liga Polom Bora sredi Trsta Don Bosco Eppinger - Bor Radenska 97:71 (22:20, 50:39, 78:49) Bor Radenska: Bole 4 (-, 2:4, 0:5), Madonia 8 (0:2, 1:2, 2:3), Kocijančič 6 (-, 3:4, 0:1), Crevatin 0 )-, 0:1, 0:2), Meden 17 (2:2, 3:6, 3:8), Contento 2 (-, 1:4, -), Babich 15 (4:4, 1:3, 3:6), Vittori 0 (-, -, 0:1), Bocciai 0 (-, 0:3, -), Norbedo 13 (5:5, 4:7, -), Pizziga 4 (-, 2:4, -), Da-neu 2 (-, 1:4, 0:1). Trener Oberdan Namesto pričakovanega boja na nož za vsako žogo, smo sinoči v dvorani tržaškega Don Bosca prisostova-li pravemu polomu košarkarjev Bora Radenske. Po porazu proti direktnemu tekmecu (in z »grozno« koš razliko) pa njihov položaj na lestvici deželne C-li-gi še naprej ostaja vse prej kot spodbuden. Neobetaven je bil že sam začetek. Trije zgrešeni meti, dve izgubljeni žogi, dve osebni napaki Pizzige v manj kot dveh minutah in 5:0 za gostitelje, ki so do četrte minute prednost še povišali na 9:2. Po trojki in treh prostih metih Babicha se je Bor vrnil v igro in vzpostavil popolno ravnotežje, ki ga je Don Bosco s trojko za vodstvo 22:20 porušil šele v zadnji sekundi. Za razplet tekme je bil odločilen že začetek druge četrtine. Nasprotnikov conski pressing po celem igrišču je popolnoma zmedel košarkarje Bora, Don Bos-cu pa je šlo vse od rok. V minuti 57 sekundah je dosegel delni izid 10:0 (skupno pa 13:0) s tremi trojkami. Z neustavljivim Spangarom (na koncu 32 točk, Schina pa jih je prispeval 23) si je v 15. minuti priigral prednost 15 točk (38:23), ob odmoru pa vodil le za 11 točk, kar za Bor še ni mogla biti usodna razlika. Toda v začetku drugega polčasa so igralci svetoivanskega društva, po uvodni trojki Medna (56:44), spet igrali popolnoma brezglavo in skoraj brez odpora razobesili belo zastavo. Delni izid četrtine 28:10 za najvišje vodstvo Don Bosca 29 točk je zapečatil izid tekme. Zadnjih 10 minut je trener Oberdan poslal na igrišče mladince, ki po učinkovitosti (zlasti Norbedo) niso zaostali za svojimi tokrat zelo ne-razpoloženimi bolj izkušenimi igralci. Med njimi zasluži pozitivno oceno Ba-bich, manj Meden, še najmanj Bole, ki ob razmerju v metih 2:9 ima na vesti kar šest izgubljenih žog. Stefano Babich ni blestel, a ni izgubljal žog in je imel najboljši odstotek v metih arhiv »Igrali smo pod vsako kritiko. Odpovedali smo v obrambi, v napadu pa delali osnovnošolske napake. Ključni igralci so odpovedali,« je bil po tekmi jezen trener Oberdan, odborniki kluba, ki vedno množično spremljajo ekipo, pa so se razočarano spraševali, zakaj je ekipa na tako pomembni tek- mi pokazala tako slabo igro.Odgovo-ra po tkemi niso našli. (ak) Ostali izidi: Latisana - Monfal-cone 87:69, Romans - UBC 59:68, Go-riziana - Cervignano 86:81, Rorai - Tar-cento 70:81 DANES - V Dolini ob 21.00 Breg - Servolana Nogometna 3.AL: uspešen večer za Mladost in Primoije Mladost - Villanova 5:0 (3:0) Strelci: Cadez v 13. min., Ferletič v 30. min., Skarabot v 42. min.; Peric v 60. min., E. Kogoj v 65. min.. MLADOST: Ballerino, Patessio, Buffolin, Tison, Peric D., Marušič, M. Peric (Magaglio), E. Kogoj (Cristofoli), Cadez (Bellini), Ferletič, Skarabot (Vizintin), trener Vitturelli. Doberdobska Mladost nadaljuje z uspešnimi nastopi. V zaostali tekmi je visoko premagala solidno Villanovo, ki je na sredini lestvice. Tekmna je bila dejansko zapečatena že po prvem polčasu, saj je doberdobsko moštvo vodilo kar s 3:0. Res je, da so imeli gostitelji olajšano nalogo, sa je bil po drugem zadetku izključen eden od gostujočih igralcev, toda premoč domačega moštva je bila več kot očitna. V drugem polčasu je Mladost dosegla še dva zadetka in visoka zmaga je bila tu. (lako) Primorje - Poggio 2:1 (2:0) Strelca: Altin v 5. min., Zidarich v 43. min. PRIMORJE: Giardirri, Mihic, L. Kovacic, Issich, Persi, Romano (Michieli), Mescia, Altin (Paoletti, Dogliani), Danieli (Jarc), Castiglione (kandem), trener Ravalico. Primorje je tesno, toda zasluženo premagalo Poggio, ki je na predzadnjem mestu lestvice. Tekma se je odlično začela za gostitelje, ki so povedli že v 5. minuti z Altinom po lepi podaji Romana. Podvojil je Zidarich dve minuti pred koncem polčasa s krasnim zadetkom: z udarcem zunaj kazenskega prostora je poslal žogo naravnost v "sedmico". V drugem polčasu je bila igra precej nezanimiva. Gostje so zmanjšali izid na 1:2 po napaki domače obrambe, niso pa več bili nevarni za domačega vratarja Giardirrija. Primorje je tako obdržalo tretje mesto na lestvici. smucanje - SPDG in SPDT Mladi Goričani bodo tudi tekmovali Trenerja Cossutta in Nanutova Smučarsko dejavnost pri nas razvijata tudi goriško in tržaško planinsko društvo. Z razliko od ostalih treh klubov društvi nimata strogo tekmovalne dejavnosti. Zimske dejavnosti goriške veje so vsekakor bolj razvejane, saj ponujajo tako kontinuirano smučarsko vadbo za najmlajše skozi celo sezono, ponujajo smučarske tečaje za otroke, letos pa bodo prevzeli tudi organizacijo Zamejskega smučarskega prvenstva. Od decembra do konca marca bosta letos pri SPDG redno trenirali dve vadbeni skupini. Najmlajšo, novonastalo skupino superbabyjev (2006, 2007, 2008), ki so lani obiskovali tečaj smučanja, je prevzel Aleksander Cossutta, babyije in miške pa bo vodila Mateja Nanut. Obe skupini sta šestčlanski: trenirali bosta ob vikendih, načeloma samo ob nedeljah, včasih pa tudi ob sobotah. Večdnevne priprave pa načrtujejo med božično-novoletnimi prazniki in v začetku marca med pustnimi počitnicami. »Decembra je v ospredju izključno tehnika, od januarja dalje pa bomo trenirali tudi v postavitvah,« je pojasnila trenerka Mateja Nanut. Program smučarske šole predvideva 25 dni za starejšo skupino in od 20 do 25 dni za superbaby-je. Ob treningih načrtujeta trenerja tudi nastop na nekaterih uradnih tekmah, čezmejnem pokrajinskem prvenstvu, na kvalifikacijah za trofejo Ostržek na smučeh in Biberon, treh tekmah Primorskega smučarskega pokala, Kekcu na smučeh in seveda načrtuje nastope na uradnih tekmah - SPDT bo organiziral tudi tri enodnevne izlete na zamejskem prvenstvu, ki ga organizira klub. Ob smučarski šoli bo SPDG tudi letos organiziral v kraju Forni di So-pra tradicionalne tečaje smučanja: vpisovanja bodo zbirali 27. decembra in 3. januarja na društvenem sedežu med 18. in 20. uro. Paket vključuje štiri nedelje (od 12. januarja do vključno 2. februarja) in nastop na društveni tekmi, ki bo 23. februarja. Vsem tečajnikom in spremljevalcem nudi društvo tudi avtobusni prevoz. V sodelovanju z ZSŠDI in drugimi slovenskimi smučarskimi klubi bo letos ob zadostnem številu prijav stekel tudi nedeljski tečaj teka na smučeh: prvo srečanja bo v nedeljo, 19. januarja. Slovensko planinsko društvo Trst pa že več let ne razvija tekmovalnega smučanja, posledično ne sodeluje več v projektu Primorskega smučarskega pokala. Letos bo zimska dejavnost na smučeh dvodelna: pri društvu načrtujejo tri enodnevne smučarske izlete (19. januarja, 2. fe-bruaraja in 16. februarja). Kot nam je pojasnila predsednica Marinka Pertot, smučišča še niso določili, izbrali pa bodo taka, da bodo primerna za vse starosti, možni pa bodo tudi sprehodi s krpljami. Letošnja smučarska ponudba vključuje še dva tečaja teka na smučeh na Pokljuki, prva izmena bo od 24. do 26. januarja, druga pa od 7. do 9. februarja. zamejsko prvenstvo 32. izvedba bo 9. marca v kraju Forni di Sopra Organizator bo letos SPDG - Tek na smučeh le ob zadostnem številu prijav Organizator 32. zamejskega smučarskega prvenstva v alpskem smučanju za pokal ZŠSDI bo letos Slovensko planinsko društvo Gorica. Tekmovanje v veleslalomu bo v nedeljo, 9. marca v kraju Forni di Sopra. Pravilnik bo enak lanskemu: prvemu spustu bo sledil finalni, na katerem bo nastopilo najboljših 15 smučarjev in najboljših 10 smučark v absolutni in mladinski konkurenci. Najhitrejši bodo osvojili naslov zamejskega absolutnega in mladinskega prvaka in prvakinje. Zamejsko prvenstvo v teku na smučeh pa bodo letos organizirali samo, če bo nekaj več interesa kot na prejšnjih treh izvedbah. Aleksander Cossutta košarka Po praznikih bo na vrsti slovenski derbi Deželno prvenstvo U19 se približuje koncu prvega dela prvenstva. Po sedmih krogih vodi San Vito, ki še ni izgubil, Bor in Dom pa sta na zadnjem mestu z le eno zmago. Naslednjič bosta ekipi (predzadnji krog prvega dela) igrali šele 15. januarja, ko bo na Stadionu 1. maja na vrsti derbi (ob 20.00). Dom Mark - Muggia 65:70 (14:16, 28:27, 49:48) DOM: Raida 14, Zera, Franzoni 4, Coz, Cianetti 7, Gaggioli 8, Bensa 14, Mattiussi, Antonello 2, Peteani 10, Bogaro 6. PON: Peteani. SON: 22. 3T: Ben-sa 2, Cianetti 1. Trener: Jan Zavrtanik. V Domovem taboru je po tekmi vladalo precejšnje razočaranje, saj so si domovci močno želeli zmage proti mlajši ekipi iz Milj. Po izenačenem prvem polčasu so se rdeči v prvi polovici tretje četrtine prevzeli naskok 12 točk.Tedaj pa se je nekaj zataknilo v napadu, sploh pa conska postavitev obrambe Muggie je Bensi in soigralcem povzročila številne preglavice. To je gostujoča ekipa odlično izkoristila, izenačila in na začetku zadnje četrtine tudi visoko povedla. Varovanci trenerja Zavrtanika so poskušali odreagirati z dvema zaporednima trojka Bense, a je bilo tedaj že prepozno. (av) Goriziana - Bor NLB 55:37 (12:9, 28:18, 41:27) Bor: Bole 10, Buzzi 10, Ferluga 10, Milič 7, Pearson 2, De Luisa, Mervic, Gruden. Trener: Faraglia. Borovci so po sedmih krogih še vedno pri eni zmagi. Tokrat so v Gorici ostali praznih rok. Največ težav so imeli v napadu, saj so grešili zelo enostavna polaganja na koš. »Nismo prepričani, da lahko dosežemo koš. Akcije v napadu tudi dobro gradimo vendar nato ne dosežemo koša,« je po tekmi ugotavljal trener Faraglia. Borovci so ves čas zaostajali za Goričani, pogrešali so predvsem odsotnega Semna, ki je zelo zanesljiv pri skokih. Priložnostno pa je na pomoč priskočil Gruden, ki sicer študira v Zavodu združenega svet v Devina. □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije danes, 19. decembra ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu, ul. Cicerone 8.. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja, od 19. januarja dalje nedeljske tečaje alpskega smučanja v kraju Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali samo na sedežu društva, Verdijev korzo 51/int. v Gorici, v petek, 27. decembra, ter v petek, 3. januarja, med 18. in 20. uro. AŠD MLADINA organizira začetne in nadaljevalne tečaje alpskega smučanja s pričetkom v soboto, 11. januarja, ki se bodo odvijali v deželi. Informacije na tel.: 347-0473606. AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljuje vpisovanje glede tečajev smučanja, ki bodo začeli v nedeljo, 12. januarja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 3405814566 (Valentina). Ob priliki bo možen avtobusni prevoz. Informacije ter rezervacije lahko dobite na tel. št.: 335-5476663 (Vanja). ŠD SOVODNJE vabi v ponedeljek, 23. decembra, ob 17.30 na božičnico, ki bo v telovadnici v Sovodnjah SK DEVIN prireja tečaje alpskega smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra. Informacije in vpisovanja: na info@skdevin.it ali pa na 040 2032151 (Alternativa Sport) in 335 8180449 (Erika) AŠD BREG organizira Silvestrovanje na Dolgi Kroni. Za dodatne informacije lahko pokličete sledeči telefonski številki: 338-2888339 (Walter) in 040-8327146 (Boris, od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00 od ponedeljka do petka). Mateja Nanut primorski_sport facebook 4 Harvey Norman Prenosni računalnik ASUS X550LB-XX016H Ločljivost 1366x768, spletna kamera, čitalec kartic Bluetooth, HDMi, USB 3.0, Windows 8 zaslon procesor pomnilnik trdi disk 39,5cm (15,5'') Intel i5 6GB 1TB LED 42GGU DDR3 2,6GHz GeForce 74GM 2GB toshiba Canon €69'99 Zunanji trdi disk TOSHIBA STOR.E BASICS 1TB 6,35cm (2,5'') zunanji trdi disk, USB 3.0 priklop ločljivost 12,2M objektiv ISO zaslon 18-55mm do 6400 6,7cm (2,7") €299'" €349- DSLR fotoparat CANON EOS 1100D 18-55 DC Izjemna kakovost fotografij, 9-točkovni sistem ostrenja slike, vodič po funkcijah v meniju ■ Jr ^fl Jr 1 -1 NA MALE GOSPODINJSKÉ APARATE Splošni plačilni pogoji so na voljo v trgovini. Koper, Ankaranska c. 3C, 6000 Koper, tel.: 00386 5 6100 100 Od ponedeljka do petka od do 21.00 ure, ob sobotah od 09.00 do 20.00 ure. www.harveynorman.si TUDI NA SPLETU www.harveynorman.si / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 19. decembra 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due V" Rai Tre Canale 5 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'ir-ruenza 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Dok.: Superquark 23.30 Aktualno: Porta a porta 21.10 Film: Anche se e amore non si vede (kom.) 23.30 Super Cinema v Italia 1 6.35 Risanke 8.35 Nan.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: NCIS 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 LOL - Tutto da ridere 21.10 Show: Emozioni 23.30 Aktualno: Il Grande Co-comero 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Re-gione - Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.05 Rai Parlamento - Spaziolibero 10.15 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 14.50 Tg Regione - Leonardo 15.05 Tgr Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Aktualno: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 7.00 Nan.: Friends 7.30 Nan.: La vita se-condo Jim 8.20 Nad.: The Middle 9.10 Nad.: Royal pains 10.10 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Show: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: How I met your mother 16.40 Nan.: Le regole dell'amore 17.35 Igra: Top One 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Nan.: CSI - New York 22.05 Nad.: Sherlock 0.05 Film: Dark Memories - Ricordi terrificanti La 7 LuA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.35 Film: La libreria del mi-stero 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servizio pubblico 23.30 Tg La7 - Night Desk ^ Tele 4 21.05 Film: Emperor 23.00 ItaliaExpo u Rete 4 6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 2116.35 Nad.: My Life 16.50 Film: L'altra meta del cielo 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.10 Nad.: Down-ton Abbey 23.35 Film: L'eta dell'innocenza 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nad.: Caterina e le sue figlie 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 0.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Slovenija 3 6.0019.50, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik televizije Maribor 6.35 Primorska kronika 7.40 20.00, 22.30, 23.55 Aktualno 8.00 Poročila 9.00 20. redna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.30 21.50, 23.05 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.40 Za poslanskimi klopmi 21.30 Žarišče 22.00 Odkrito 23.10 Odmevi Koper 14.00 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 L'appuntamento 15.15 Avtomobilizem 15.30 Le parole piu belle 16.00 City folk 16.30 K2 17.00 Slovenski magazin 17.30 Pogovor z... 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 School is cool 19.45 Ora musica 20.00 Serija: Al bed and breakfast 20.30 Film: Figli e amanti 23.20 Sledi 1 Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30 Videostrani, sledi Seja občinskega sveta občine Postojna 17.30 Rad igram nogomet 18.00 Predstavljamo: Esimit Europa 2 18.30 Naš čas 20.00 Kmetijska oddaja 20.30 V imenu prihodnosti 21.30 Šum v filmu 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 6.40 12.55 Serija: Tv Dober dan 7.30 16.45 Nad.: Vihar 8.20 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 9.20 10.30, 11.45, 13.00 Tv prodaja 9.35 10.45 Nad.: Ko listje pada 12.0017.55 Nad.: Divja v srcu 13.55 Serija: Pod eno streho 14.50 Serija: Igra laži 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Nad.: Je bella cesta 21.00 Film: Ledena steza 23.20 Nad.: Na robu znanosti 0.15 Nad.: Razočarane gospodinje Kanal A 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 12.40 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 16.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik Jr Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.25 15.45 Kratki film: Adventi dnevi 10.30 Kviz: Male sive celice 11.15 Odd.: Moja soba 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.50 18.35 Risanke in odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.25 Kratki film: Sožitje za skupno rast 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.25 Dobra ura 11.40 Kratki film: Sožitje za skupno rast 11.45 Dobro jutro 14.25 Evropski magazin 14.45 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 15.20 Dobrodelni božično-novoletni koncert 16.45 Mostovi - Hidak 17.25 Dok. serija: Po stopinjah Marca Pola 18.20 Točka preloma 18.50 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 19.00 23.50 Točka 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Športnik leta Slovenije, prenos 21.20 Nad.: Scott in Bailey 22.10 Film: Ludvik XI., strta oblast 6.50 Risane serije 8.00 Nan.: Jimova družina 8.25 Nan.: Mladi zdravniki 8.50 12.55 Nad.: Budva na morski peni 10.05 17.05 Nan.: Chuck 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 14.05 19.30 Nan: Dva moža in pol 14.35 Film: Prva nedelja 16.3018.00, 19.55 Svet 16.35 Nan.: Moja super sestra 19.00 Nan.: Veliki pokovci 20.05 Film: Poljub smrti 22.05 Film: Podle igre 23.55 Nad.: Spartak - Kri in pesek RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Homer: Iliada - 14. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu- k 19 d b VREDNO OGLEDA HM Četrtek, 19. decembra - Umi Rete 4, ob 23.35 Leta dell'innocenza ZDA 1993 Režija: Martin Scorsese Igrajo: Daniel-Day Lewis Winona Ryder in Michelle Pfeiffer V New Yorku leta 1870 se odvetnik Newland Archer intenzivno pripravlja na poroko s hčerko bogate in ugledne družine, mlado May Wel-land. Stroga družbena pravila mu prepovedujejo hitro poroko in dolga doba čakanja načenja njegova živce. Razvedri ga prihod sestrične njegove zaročenke, baronice, Ellen Olenske, ki skuša ubežati ponesrečenemu zakonu. Ko starejši lepotici prizna ljubezen, pa mu končno dovolijo, da se poroči z mlado May. Zveza mladega odvetnika s starejšo Ellen bo privedla do blaznega škandala in dejstvo, da se član meščanskega sloja druži s plemkinjo bo še dodatneje razburilo duhove. Film, ki je prejel oscarja za kostume in zlati globus za najboljšo stransko žensko vlogo, je posnet po istoimenskem romanu Edith Wharton, prve ženske, ki je prejela Pulitzerjevo nagrado. roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Saranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodistria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Velikani košarke; 18.10 Mimo koša; 18.30 Krog za ogrevanje; 19.00 Dnevnik; 21.00 Tekma: Slovenija - Italija; 22.00 Novice. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 19. decembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 970 V četrtek bo začel dotekati jugozahodnik; anticiklon bo slabel in v višjih plasteh bo pritekal bolj hladen zrak, v prizemlju pa nekoliko vlažnejši. V petek pa bodo tokovi vlažni tudi v višinah. Po nižinah in ob morju bo spremenljivo do oblačno vreme. Pojavljale se bodo meglice in lahko tudi megla. V hribih bo vreme lepše in v glavnem le zmerno oblačno. V visokogorju bo pihal okrepljen ju-gozahodnik, kar bo stopnjevalo občutek mraza, ob ničli izotermi, ki se bo znižala do okrog 1000m nad morjem. Danes čez dan bo oblačnost od zahoda naraščala. Krepil se bo jugozahodni veter in postopno povsod razpihal meglo. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -7, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 3 do 7, v vzhodnih krajih in na Primorskem do 10 stopinj C. Jutri bo po vsej deželi oblačno vreme. Rahlo bo deževalo, nad 1200m pa rahlo snežilo. Po nekaterih zavetrnih kotlinah bo lahko poledica. Jutri bo v vzhodnih krajih delno jasno, drugod bo oblačno. Predvsem v zahodni in južni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. S £ Sonce vzide ob 7.41 in zatone ^g ob 16.23 o Dolžina dneva 8.42 Luna vzide ob 18.38 in zatone ob 9.20 Danes se bo vremenska obremenitev krepila, sredi dneva in popoldne bo veliko ljudi že imelo značilne vremensko pogojene težave. Danes: ob 4.01 najnižje -15 cm, ob 9.47 naj-~~i višje 40 cm, ob 16.37 najnižje -59 ^ cm, ob 23.09 najvišje 35 cm. E Jutri: ob 4.32 najnižje -14 cm, ob 10.13 naj] višje 37 cm, ob 17.04 najnižje -55 cm, ob 23.40 najvišje 35 cm. Morje je mirno, temperatura morja 11,9 stopinje C. Kanin ............Zaprto Vogel..................50 Kranjska Gora.........40 Krvavec...............50 Cerkno................50 Rogla..................50 Piancavallo . . . . ;......50 Forni di Sopra.........60 Zoncolan..............80 Trbiž .................100 Osojščica..............60 Mokrine...............90 Umrl je ropar poštnega vlaka Ronnie Biggs LONDON - V Londonu je včeraj umrl Ronnie Biggs, ki je bil zaradi bega iz zapora in desetletij na begu eden najbolj zloglasnih britanskih kriminalcev. V zadnjih letih je imel več srčnih kapi, v starosti 84 let pa je umrl v domu za ostarele. Biggs je bil znan po velikem ropu poštnega vlaka. Bil je eden izmed skupine roparjev, ki so avgusta 1963 oropali poštni vlak iz Glasgowa v London. V "ropu stoletja", kot so ga poimenovali, so odnesli 2,6 milijona funtov, kar bi po današnji vrednosti znašalo 54 milijonov evrov. Vseh enajst roparjev, tudi Biggsa, so kasneje ujeli. Biggsa so obsodili na 30 let zapora, a je že leta 1965 ušel iz zapora in pobegnil v Brazilijo. Po vrsti srčnih kapi se je leta 2001 prostovoljno vrnil v Veliko Britanijo, kjer so ga po nekaj letih zapora pomilostili. V ZDA izžrebali drugi najvišji loterijski dobitek v zgodovini ,,, faonočm, ftMfcutt A f.llLQ FK/MJELil Dvigujemo in izmenjujemo zlato Ocenjujemo dediščine Zajamčimo diskretnost Trst - Ul. Ginnastica 7 - Tel. 040/774242 Ul. Santorio 4 - Tel. 040/772770 WASHINGTON - V ZDA so v torek izžrebali dobitno loterijsko kombinacijo v vrednosti 463 milijonov evrov. Drugi največji dobitek v zgodovini ameriške loterije si bosta razdelila dva srečneža, ki sta kombinacijo števil 8-14-17-20-39 ter dodatno številko 7 vplačala v San Joseju oz. Atlanti. Dobitnika bosta lahko izbirala med enkratnim izplačilom, ki bo manjše od osvojene vsote, ali postopnimi izplačili celotnega dobitka v 29 letih. Rekordni dobitek ameriških loterij so sicer izžrebali marca 2012, ko so si 477 milijonov evrov razdelili dobitniki iz Illinoisa, Kansasa in Marylanda. (STA) svetovna banka - Rekordna vsota Za pomoč revnim 46 držav prispevalo 52 milijard dolarjev WASHINGTON - Svetovna banka je v torek sporočila, da je zbrala rekordnih 52 milijard dolarjev sredstev za pomoč najrevnejšim ljudem sveta. Predsednik Svetovne banke Jim Yong Kim se je državam za pomoč zahvalil in obljubil, da bodo z vsakim dolarjem poskušali ustvariti kar največ priložnosti za revne. "Kljub težkim gospodarskim razmeram se je koalicija razvitih držav in držav v razvoju obvezala pospešiti borbo proti najhujši revščini," je sporočila Svetovna banka. Sredstva, ki jih bo zagotovilo 46 držav, bo prevzelo Mednarodno združenje za razvoj (IDA), del Svetovne banke, ki daje brezobrestna posojila in podporo najrevnejšim državam sveta. Kot je po- jasnila Svetovna banka, bo IDA več pozornosti namenila mobilizaciji zasebnega sektorja, podnebnim spremembam in projektom za spodbujanje enakosti med spoloma. Z dodatnimi sredstvi bo lahko pomagala zagotoviti dostop do elektrike 15 do 20 milijonom ljudi, cepivo za 200 milijonov otrok, več kot milijonu žensk pa bo lahko financirala mikroposo-jila. "Okoli 32 milijonov ljudi bo imelo dostop do čiste vode, dodatnih 5,6 milijona ljudi pa do boljših sanitarij," je še sporočila Svetovna banka. V zadnjih treh letih je polovica od 49,3 milijarde sredstev, ki jih je imela za projekte na voljo IDA, šla v Afriko, kjer je do pomoči Mednarodnega združenja za razvoj upravičenih 40 držav. (STA) raziskava - Anketa inštituta Harris Ameriška vera v Boga in čudeže znatno upada NEW YORK - Zadnja anketa inštituta Harris ugotavlja, da 74 odstotkov Američanov verjame v Boga, vendar je to osem odstotkov manj kot pred štirimi leti. Nazaduje tudi vera v čudeže, nebesa in pekel, Jezusa kot sina božjega, deviško rojstvo in dušo. Obenem pa je malce porasla "vera" v Darwinovo teorijo evolucije. Popolno neomajno prepričanje, da Bog obstaja, je v desetih letih nazadovalo s 66 na 54 odstotkov. Vera v čudeže je v osmih letih nazadovala za sedem na 72 odstotkov, vera v nebesa za sedem na 68 odstotkov, v Jezusa kot sina božjega za štiri na 68 odstotkov, vera v preživetje duše po smrti za pet na 64 odstotkov, vera v hudiča in pekel za štiri na 58 odstotkov, vera v deviško rojstvo Jezusa za tri na 57 odstotkov in vera v Kristusovo vstajenje za pet na 68 odstotkov. Charlesu Darwinu in njegovi evolucijski teoriji sedaj verjame 47 odstotkov Američanov, kar je pet odstotkov več kot leta 2005. V Darwina verjame 36 odstotkov republikancev, 51 odstotkov neodvisnih in 52 odstotkov demokratov. Od leta 2007 pa se je podvojil delež Američanov, ki niso niti najmanj verni, in to z 12 na 23 odstotkov. Zelo vernih jih je 19 odstotkov, bolj ali manj vernih pa 40 odstotkov. V obstoj Boga je povsem prepričanih 70 odstotkov temnopoltih Američanov, 65 odstotkov republikancev, 62 odstotkov starejših, 61 odstotkov južnjakov in 60 odstotkov z največ srednješolsko izobrazbo. Obenem 42 odstotkov Američanov verjame v duhove, 36 odstotkov v tako imenovani kreacionizem, oziroma kvaziznanost o nastanku sveta, enak odstotek pa verjame tudi v neznane leteče predmete. Dobra novica za ženske, ki so jih v času nastajanja ZDA podobno kot v Evropi zažigali po grmadah, je, da v čarovnice verjame le še 26 odstotkov Američanov. Še manj, 24 odstotkov, pa jih verjame v reinkarnacijo. (STA)