11). štev.
Novo mesto, 1. oktobra 1ÎK)8.
XXIV. Jetnik.
DOLENJSKE NOVICE
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za cclo leto najircj 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge eTropske države znaša 2 K 50 li, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema nrednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec naal. v Novem mestu.
Trtni les za krmo.
Valed letošnjega pomanjkanja krme v nalili krajih se bo treba poprijeti raznih tvarin, nadomestujoČili navadno krmo.
Taka tvarina je tudi mlad, enoleten trtni les, ki odpada pri obrezovanju vinogradov in ki ga vinograduiki imenujejo tudi rezje ali rezino.
Pri nas ae rezje navadno natlaěi v jamo ali vrže na pota, kjer mnogo čaga potrebuje preden segnije in se šele potem rabi za gnojenje v vinogradih. Ker pa je v takem lesu skritih mnogo škodljivcev, zlasti zaroda mrčesov, ga drugod sežigajo in pepel potrosijo in podkopljejo v v vinogradu. Če trtni les rabimo za gnoj, je najbolje, će ga nadrobno aesekamo in z drugimi odpadki podelamo v mešanee ter potem, ko vae dobro pregnije, za gnojenje vinogradov porabimo, da ae vinogradski zemlji zopet vrnejo vse te snovi, ki jih je les zemlji vzel.
Ker pa ima les mnogo redilnili anovi v sebi, ga drugod, zlaati na Francoskem, rabijo tudi za krmo za govejo živino.
Hektar (to je nekaj manj kakor dva orala) dá približno 1500 kg trtnega lesa, kterega krmilna vrednost je po francoskili izkušnjah enaka 800 kg (15 starili centovj dobrega sena. Torej dva centa trtnega lesa sta ravno toliko vredna, kakor dober cent sena.
V Dalmaciji, kjer imajo malo krme, že zdavnaj pokladajo oslom in mulam cel trtni les. Da ga pa živina rajsa jć in bolj zlahka prebavlja, ga je treba zmleti, s slano vodo politi in kakih 48 nr pozneje živini položiti.
Živina — kakor zatrjuje velik vinogradniški posestnik R. Wibmer v Ptuju na Štajerskem, ki je lani štiri mesece živino na ta naČin krmil — to krmo zelo rada, hlastno jé, dobro prebavlja in se pri njej dobro počuti. To krmilo je ravnotako dobro za molzno, kakor za vprežno živino.
Po vsakem krmljenju z zmletim trtnim lesom ae živini dá nekoliko sena ali slame,
S pomočjo tega krmljenja ae v uavadnih letih lehko zviaa število živine in se pridela obilo dobrega gnoja, ki ae lehko z dobrim uspehom rabi v vinogradih.
Ker pa imamo letos malo krme, bi bilo ravno letos na mestu, da se tudi pri naa vpelje in tudi pozneje obdrži poraba trtnega lesa za krmo.
Kdor bi si želel nabaviti tak mlin, ga dobi pri tvrdki J. Gamier & Cie., Redon fllle-et-Vilaine) na Francoskem ali pa pri tvrdki K, Sack, Dunaj IL Kronprinc Kudolf Strasae 3G. Mlin se imenuje francoski „broyeur de sarments de vigne" in stane sem postavljen 380 kron.
Mlin lehko gonijo štirje moški delavci, ki v enem dnevu (10 urali) zraeljejo kakih (;00 do 700 kg trtnega leaa.
Cenejša je seveda kaka druga gonilna moČ; vodno kolo, gepelj itd.
Na jubilejno sadno in grozdno razstavo.
V soboto, 3, oktobra se otvori ob 11. uri dopoludne sadna in grozdna razstava, ki jo priredi novomeška kmetijska podružnica v prostorih kmetijake šole na Grmu.
Ta razstava, ki bo trajala 3 dni, ima za naše dolenjske razmere tako važen pomen, da je želeti najmno-gostevilnejše udeležbe vseh, ki se zanimajo za napredek naše aadjereje in še posebej za napredek in razvoj nase sadne trgovine. Sadna in grozdna razstava ima pred vsem namen aadnega semnja in sicer za namizno sadje. Na razstavi se ima zaraditega prodajati razstavljeno sadje in sicer na debelo in na drobno. liazatava bo na ta način nudila vsakemu najlepšo priliko za nabavo lepega in dobrega namiznega sadja, V tem oziru opozorimo na to priliko pred vsem sadne trgovce in prekupce pa tudi vse druge kroge, ki si želijo nakupiti kaj sadja za zimo. S sadnim semnjem se ima tedaj storiti nujno potreben korak za povzdigo sadne kupčije na Dolenjskem,
Razstava pa ima tudi pokazati našim sadjerejcem, kako je treba namizno sadje pravilno vkladati in razpošiljati, da se ustreže vsem zahtevam sadne trgovine. Na razstavi bo videti sadje vloženo v zabojčke, koSare, večje in manjše zaboje in v sadne sodčeke tako kakor je treba v sadni kupčiji.
Če je to glavni namen razstave, vendar nam ima razstava še marsikaj drugega pokazati, kar je važno za napredek nase sadjereje. Na razstavi se ima tudi pokazati, za koliko smo v sadjereji napredovali v zadnjih 20. letili. V tem oziru je seveda pred vsem važno izvedeti, kako ae aponašajo na novo priporočene sadne vrste in koliko so vredne za povzdigo dolenjskega sadjarstva. Da se to vprašanje udeležnikom razstave kolikor mogoče pojasni, priredi se ob jednem z razstavo sadja v nedeljo 4. oktobra aadjaraki tečaj, pri katerem ae bo govorilo o vrednosti posameznili vrst, ki ae po dosedanjih izkušnjah priporočajo za povzdigo dolenjskega sadjarstva. Važno bo pa v tem tečaju tudi drugo vprašanje, ki stoji na programu in ki se glasi : kako bi se dalo zadružnim potom pospeševati prodajo oziroma umetno porabo sadja. Ta tečaj bo tudi zaraditega podučen in zanimiv, ker se imajo udeležnikom pri tej priliki pokazati razne šolske naprave za sušenje sadja, za shranitev sadja itd.
Kmetijska podružnica je skrbela po možnosti, da bo razstava podučna in da bo ustregla svojemu namenu. Zato pa pričakujemo tudi od strani vseh tistih, katerim je razstava po svoji osnovi namenjena, da jo pridno obiskujejo in da pomagajo s svojo udeležbo k njenemu vspehu. Želeti je, da se razstavljeno sadje in grozdje proda in da se naši sadjerejci tudi mnogoštevilno udeleže sadjarskega tečaja!	—r—
Kakor mi je dvoroi Bvetoik v kmetijskem ministrstvu gosp. pnif Karol Portele iia mojem povratku s Češkega na Dunaju pravil, namerava kmetijsko ministrstvo Se letos nekaj fkakili 6) takih mlinov nabaviti tudi za kranjske vinogradnike. Kdor ima torej kako ceno gonilno moč na razpoUgo, naj mi to naznani in naj pove, pod kakimi pogoji l)i prevzel tak mlin in mletje trtnega lesa za vinogradnike svojega okoliša.
Gledal hom, da pride v vsak del dežele po en mlin.
Opozarjam, da se s trtnim lesom leliko krmi po veČ mcsecev; seveda je treba trtni lea dobro spraviti, da ostane svež in sočen. Najbolje je, da se rezje koj po obrezovanju spravi iz vinograda na kako senčno, bolj vUžno mesto, in tam se naraece na kupe in se z nogami dobro potlači (pehodi).
Zmkt lea je pa najbolje v dveb do stirili dneh po-krmiti. Če pa to ni mogoče, se zdrob poškropi s slano vodo in 8C dobro potlači, da se dlje časa drži.
B. Skalický,
C. kr. TiDarski nadzurnik t Rudolfovem,
Demonstracije v Ljubljani.
Naša vžc 2.5 let vapeâao delujoča družba sv. Cirila in Metoda jc imela letos dne 13. sei}tcHibra svojo glavno skupščino ali občni zbor v Ptuju na Spod. Štajerskem. Dasi je igcno delovanje mirno in posvečeno le izgoji .šolski mladini ob moji slovenskega naroda, dasi je bila dosodaj Še vedno povsod najprijazneje sprejeta in je bilo vsako ve^'je mesto ua Slovenskem poieSčeno, če se jc v mjcrn zliorovalo ter so jo slovesno sprejeli, — čutili so naenkrat neničtirji v Ptuju in to tikoma pred zborovanjem naše dične šolske družbe, da je njih nemštvo v nevarnosti, ali prav rečeno: čutili ao v sebi neko ])remoč, katero so hoteli pokazati mimo zborujočim udozn našo družbe.
V ta namen skljcana nemčurska druhal iz vaoh nemčurskib krajev nn Spodnjem Štajerskem je nasproti našim zborovalcem in zborovalkam nastopila tako surovo, izzivajoče in je naše mirne tiudi tako zaničevala, napadala in nam tudi gmotno toliko .škodovala, da je bil vsak Slovenec, ki je bil navzoč pri zborovanju ali ki je po slovenskih časopisih citai o toh napadh ali kojemu so udeleženci o teh napadih pripovedovali, do dna duše užaljen o teh surovostih, ki so se dogajale pred očmi oblastev, ne da bi jih bila le-ta zabranila. Fo pravici se je čutil ves slovenski narod užaljen. Vsiik slovenski državljan je sprevidel, da se tako poniževalne in za.sramovaiije nc smo mirno pretrpeti, sicer smo v resnici „manj vredni narod", kakor nas Nemci radi v svoji pre-šernosti nazivljajo. Srce in duša vseh nas Slovencev je bila užaljena in zato jo Uuii takoj srce in duša nas Slovencev — bela Ljubljana jasno odgovorila, to je: ona se je glasno pritožila na ljudskem shodti v Ljubljani, ki se je vršil dne 18, sei>tembra in kjer je nad 10,000 prisotnih Slovcncov glasno ]>rotestira]o proti ostudnim in tolovajskim napaiiom v Ptuju. Vsakdo bi bil pričakoval, da bodo razsodni Nemci v deželi uvideli, da se je našim bratom v Ptuju godila nebovpijoča krivica, ter da je l3Íl naš narodni čut hudo užaljen. Vsakdo bi bil pričakoval, da bodo obsojali tolovajsko postopanje nemčurjov v Ptuju ter nam, kot svojim soiicželanom izrazili sožalje nad storjeno krivico. Nam, ki živijo z nami v eni kronovini, nam, kojim se imajo za vse ugodnosti zahvaliti, nam, ki smo njim na ljubo prijenjali na celi črti, čeravno jih je le vsega prebivalstva, ne le, da niso hoteli dati nikakega zadoščeiga, še huje rane so nam vsekali v naš narodni život. Izkorisčiijoč demonstracije dne 18. in 19., kjer se ni pripetil nikak oseben najjad. kakor se je to izvršilo v Ptuju, dosegli so od vlade v nedejtjo dno 20. sept., da se je dalo na razpolago vse vojaštvo, ki garnizuje v Ljubljaui. Izmed voja.štva so so zlasti ^žalostno odlikovali vojaki 27. pešpolka, ki so večinoma Zgornji Štajerci in torej Nemci, veseleč se, da bodo zamogli pobijati „kranjske pse", kakor so se izražali o nas Kranjcih. Kako surovo in nečuveno so sploh z v.sem občinstvom ravnali, o tem nam dan na dan poročajo naši slovenski dnevniki. Niti cerkev jim ni bila sveta. Najgrše je pa postopal poročnik Mayer a svojo patruljo tako, da bi sam isto usodo zas užil, ki jo je napravil s svojim podivjaniin počcnjanjeni nad nedolžnimi ljudmi. Brez pravega po-
voda je veleval stresati na bežeče ljudi, njegova patrulja je posamično streljala na nedolžno ^udi. Pri tem sta bila smrtno-raiyena in sta takoj umrla 15 letni gimnazijec Ivan Adamič, ki je po nakljiičbi prišel v gqječo, in 24 letni strojnik v Narodni tiskarni Rudolf Lunder, ki se je vračal domov in ni niti mislil na kako demonstracijo. Poleg teh jo bilo še 8 druzib težko ranjenih, ki se zdravijo sedaj v deželni bolnici. Ne tiá se določiti })a število onih, ki so dobili manjše rane od bajonetov in sabelj "Ira-goncev. Zasebni oziri jim branijo, da se ne zvé za m'ih poškodovanja. Pogreb, ki ga je napravil ves slovenski narod, tema dvema žrtvama in narodnima mučcnikoma, osebe injlruStva, ki so se ga udeležili, med igimi sam g. deželni glavar ňukljo, je najočitneje pokazal javno in pravo mnenje. Nad 40.000 Slovencov je lyima skazalo zadigo čast. Ves slovenski narod in vsi Slovani so ogorčeni nad takim početjem. Ni ga zavednega Slovenca, ki hi ne čutil ta hud udarec, ki so ga upali Nemci zadati na,šcmu narodu. Saj to, kar se je dno 20. septembra t. 1. zgodilo v Ljubljani, more se tudi še katerikrat pripetiti bodisi zopet v Ljubljani ali pa v kakem drugem slovenskem mestu.
Kakšna krivica se je s takim nečuvenim postopanjem zgodila našemu narodu in kako slabo vest imajo iqih jiovzročitelji, jc pokazalo dejstvo, da je moral zloglasni Mayor takoj zapustiti Ljuh-^ano. Na kolodvor ga je moralo spremiti^ večje število žandarjcv in 5 častnikov, da se jc čutil varnega. Če bi bilo njegovo postopanje pred zakonom in pred ljudmi pošteno in [iravilno, no bi se mu bilo bati ljudske nevolje in maščevanja. Če pa bi bil postal žrtev ljudi, ki se jih jo bal, padel bi hil kot junak, izvršujoč svojo častniško službo. Saj pride še celo krvnik v deželo, tla izvrši svoj žalostni poklic, a dosedaj se ni še slišalo, da bi ga bil kedo dejansko napadal zaradi izvrSevapja svoje službe.
Uočim se je pa v Ljubljani tako ojstro postopalo, dogajali HO so isti dan pa v Celju in Mariboru enaki nasprotni čini demonstracij nad Slovenci. In dasi imajo le-ti tisočkrat večjo upravičenost, da bi jih .ščitila vlada, ni se to zgodilo. Nemški časopisi pač opisujejo in pretiravajo, kar se je zgodilo v Ljubljani, niolčé pa, kar so sami zakrivili na Spod. Štajerskem. Iz naše miroljubnosti kujejo zase nove predpravice. To pa najbolj boli vsakega zavednega Slovenca. Iz tega vzroka pa se čuje íío vsem Slovenskem le en glas; Svoji k svojim! Bodimo si bratje ne le po rodu in mišljeiqu, ami>ak podpirajmo so drug druzega, kakor to store pravi otroci enega očeta. Tisočletni nemški jarem, ki ga nosimo in ki ga težko čutimo, pa so ga ne moremo otresti, kakor smo zopet posebno britko občutili v zadiqih dneh, naj nas ponči, da si moremo našo oksistenco in bodočnost ohraniti le tedaj, če smo složni in gospodarsko neodvisni. Ta boj za obstanek je pri nas tako silovit, da zmagamo le, ako so z združenimi močmi na gospodarskem polju zjcdinimo in napredujemo. V ta namen podpirajmo v vseh naših stanovih slovenski živeli; skrbimo za temeljito izgojo mladine, |)0tii)irajm0 kmetijski stan, bodrimo ga k napredku, naročujmo le pri slovenskih trgovcih blago; delo naročujmo le i»ri slovenskih obrtnikih; anujmo gospodarska in izobraževalna društva ter skrbimo, da so otresomo nem-škega kapitala. Ugodna zemljepisna lega in podnebje, neutrudna marljivost in talent našega naroda, pravo izkorisčenje naravnih zakladov nam bodo pri tem pomagali, S tem postanemo gosjiocJarsko neodvisni in nas se bode spoštovalo; tedaj so nam ne bodo več bati takih dogodkov, kakršni so se dogodili 20, se)»tembi'a t. 1. v Ljubljani in po slovenskih, mestih. — Ual Bog, da bi žrtve 20. septembra t. 1, prinesle le dober aad našenm narodu !
Politični [»regled.
Vlada namerava dne 3. novembra sklicati državni zbor in sicer tudi v tem slučaju, ako delegacije ne skončaju svojega dela. Vlada předluží pri tej priliki dogotovljeno kupčijako pogodbo avstrijsko-rumnnsko, o kateri se bo ob enem s arbsko-avstrijsko obravnavalo.
Deželni zbori na Tirolskem, Štajerskem, Solnograskem in Koroškem jeli so zborovati. Mej temi štajerski deželni zbor že ni bil sklican eno celo leto. V tem zboru predlagal je poslanec dr. llofmann, naj se vlada naprosi, da ne potrdi višjih tarifov na južni železnici, kajti ravno južne dežele trpe največjo škodo vsled visokih tarifov te železnice, kajti osebni tarifi so n. pr. za 30 odstotkov
višji kakor na državnih železnicah. Deželni zhor odkazal je ta predlog železniškemu odseku. — V tirolskem deželnem zboru odklonjen je bil nujni predlog, da naj vlada uvoz srhake Živine in mesa v naio državo Tistaví. — Povodom cesarjevega Jubileja je sklenil solnograski deželni zbor podeliti oslabelim vojakom primerne podpore. — Posamezni pfislanci v koroškem deželnem zboru pa bo se pritožili proti avtomobilistom, ki ovirajo vsled njih divjega drvenja po cestah promet. Ker pa deželni odbor nima pravice, ovirati promet z avtomobili, obljubil je deželni predsednik, da hoče naročiti političnim oblastvom, da avto-mobiliete strogo nadzorujejo.
Ker tursko vojaštvo in prebivalstvo kažeta sovraštvo proti avstrijskim posadkam v Plev|Ju, prihajajo zadnje dni številne žene z otroci podčastnikov iz sandžaskih posadk. Prebivalstvo hujskajo proti Avstriji in njeni armadi proklamacije iz Belgrada. Odkar je zbežal Avstriji prijazni paša Sulejman, ao vsak f-aa mogoči večji nemiri. Straže vzdržujejo redno zvezo med bosansko mejo, Pribojem in Prjepoijem. Vojne zaloge v avstrijskih utrdbah so pomnožili.
Veleizdajska zadeva na HrvaŠkem postaja čedalje večja in ho preiskave šele začetkom prihodnjega leta konec. Ker vlada hoče, da se proces proti srbskim veleizdajavcem prej konča z upanjem, da se politični položaj potem pojasni, ne bo sedaj še sklican hrvaški sabor.
V Turčiji vre na vseh koncih. Vladi, katera je bila skraja jako popustljiva, jeli so delati velike sitnosti razní sloji a strajki. Poleg tega, da so ustavili delo delavci v pristanišču in pekovski pomočniki v Carigradu in železničarji pn raznih železnicah, pripravljajo se tudi še pismonoše in brzojavni uradniki na štrajk, ako se jim ne povišajo plače. Ker so dobili nemiri že nevarno obliko, se je bati, da Staroturki izrabijo štrajke za revolucijo proti nstavi in da vsplamti turški fanatizem do nevarnih izgredov. Vlada hoče zato z vojaško silo udusiti delavske štrajke.
Španskega kralja, kateri se v kratkem udeleži lova pri nadvojvodi Frideriku, zasledujejo španski anarhisti, da izvrše atentat. Berolinska policija je javila, da je na Ogrsko odpotovalo najmanj 16 anarhistov, kateri vsi pripadajo španski mafiji, z namenom, da izvrše na Španskega kralja atentat. Vsled tega je notranji minister Andrassy odredil najobširnejse varnostne odredbe. Imena anarhistov so znana.
Zgradba nove župne cerkve v Prečni.
xin.
Dodatno omenim, (ia so nmr|jivi mladeniči Frauc in Anton Kovacic, |)a Krevs Jožef in vžitkar Janez Zupančič nabrali v Ameriki za novo cerkev sv. Antona 1033 K. — Tudi bocio ne-ktero premožnejše hiše in rodhine ali tudi >osaiimi zasebniki napravili po jcdno lepo barvano okno v nov cerkvi, ter bodo tako še mno{,ro več tlarovali, kakor je zj^oraj navedeno. O svojem času to hvaležno objavim.
Tako smo imeli nad 50.000 K denarja, doloma nabranega že deloma obljubljcncfïa, dve tretjini svote, potrebne po arhitektovem načrtu za novo zgradbo, izvzemši zidarski materija], kterefia smo imeli žc innof^o nakopičenega, pomanjklej i>a jire-skrbimo i>rc(l in med zifianjeiii, JJa se nam materijal ne izgubtja in pa kvari, jo treba z zgradbo pričeti prcccj prihodqjo pomlad tedaj leta 1907. Za tako delo Je treba — načrta. Cerkev kot hiša božja mora liiti zidana pravilno v jedneiii čistem slogu pa v soglasju z v/.vi.šenimi nazori sv. kat. vere — po načelih cerkvene umetnosti, saj predstavlja na zom^ji skrivnostno veličanstvo kraljestva božjega v večnosti. — Potreben jo tudi tak načrt radi
trdnosti stavbe, ker podaja jiravo mero cele stavbo, pa posameznih delov, tedaj dolgost, širjavo, visočino cerkve, svodov, obokov, oken, zvonika, Jadije, prozbitorija in jwstranskih prostorov, Provážen je tudi v praktičnem oziru, že v načrtu se mora notranji cerkven prostor vrediti ia razdeliti za razna duhovna ojiravila, za daritev svete maše in deloiye svetih zakramentov. Tedaj mora žc po načrtu biti določen poseben prostor za oltarje, prižnica, krstni kamen, 3!>ovedtiice, stole, pevce, shrambo sv. oij, cerkvene opravo, za vhoď in izhod iz cerkve. Točen red v tem oziru je kaj vreden. Kjer se pri načrtu na to ne ozira, jiotem pa je treba stikati po kotih in vogalih, ter v njo tlačiti krstni kamen, spo-vednice, stole, org^e vse križem, in narobe. — Nekoč so zidali imovitemu posestniku veliko hišo brez vsega načrta, gospodar je kar aani zidarjem z besedo dopovedoval tiolgost, širjavo in visočino hišo in njenih delov. Nekega jutra pa, ko so že zazidavali okna od zgoraj pride gospodiiga pogledat stavbo ter vpraša zidarje, kje bodo iz hiše hodili? Pa se odreže ponosno star zidar: tam kjer boš šla noter, pojdeš tudi veti. Žena ogleduje stavbo okoli in okoli, pa je le samo zid, nikjer ni vrat in zopet opomni kje bomo pa noter hodili: „pri vratih sc hodi v vsako bišo," modruje zo]»et isti. „Tih pa ni." „Vrat pa ni nikjer," trdi žena. Glej ga zmania! Zidarji se spogledajo, v zadre^ri molče, delavci se smojajo, gospodinja se jezi, go.spodarja oblije rudečica daleč za ušesa; zidarjem kar ni obstati, poberejo kladva in kelc, pusté Se mali zaslužek, pa se kar na tihem zgube. Tako se zidu brez načrta !
Po mnogem ugibanji in posvetovanji nam je naredil skico stavb, nadsvetnik v Sarajevu gosp. Josip pl. Vancaš, To črtico smo dobro še voč potov presojevali tudi pri umetniškem društvu v Ijjubljani, potem pa ])0 njej z malimi premembanii naročili načrt, ktorega nam je izgotovil lepo v gotičnem slogu imenovani spretni arhitekt z mnogimi kopijami do srede meseca svečana 1907.
Nekega dne v jeseni 190fi skladamo visoko na kup opeko, delavcev jo bilo mnogo, pa vpraša radovedna ženica: „Kdaj bote vendar začeli cerkev novo zidati?" „Prihodnjo spomlad," rečem brezpomembno. Ženi se pa to ne zdi verjetno: „Kako neki, res imate apna, opeke, peska — kamnja pa nimate in kamnja je najprej treba." — „Saj ga je dovo^ v stari cerkvi,*' oglasi se drugi, ,,podcrcmo jo in kamnje bo octveč." ,,Kaiii bomo pa hodili v nedeljo k božji službi?" oglasi se tretji. — In res, to je bila šc jedna preporna točka. Kje dobimo kamen za novo cerkev? Mnogi so bili za to, da se stara cerkev podere in kamen porabi za novo, Nekteri izmed njih so zastopali odločno to umenje, rekši, da ne bodo vozili kamna od drugod za novo cerkev. S jiamctnimi razlogi 80 se dali pogovoriti, slednjič smo se zedinili in začeli lomiti kamen večinoma na posestvu Antona Lavriča s Prečne, Janez Cesar jo pa drage votje dovolil pot jio njivi. Posestnik in spreten zidar Franc Trpine s Suhora in omenjena gospodarja so začeli v jeseni meseca novembra kamen lomiti, ter nadaljevali delo do kotica sušca 1907, Dobri naši gospodarji z zapadne polovice so ga m vozili s tako vnemo iti vstrajnostjo, da so ga sproti speljava i, še ztnaigkalo ga je. Takrat stjio pu šli bolj srčni, nevstraSeni tudi ponj v Novogoro, kjer smo rigolali vinograd. Pot jo sicer strma in ozka, vozili so res nevstrašeno, jnieli smo pa tudi prav pridne pa močne nakladače z Zaloga, Češće vasi, Podgore, Straže, Ijok, Prečne — Slo je kakor po železnici. Pot je tako ozka, da smo morali spregati živino pri obračanji — kamen pa debel kakor peči, Vsejedno smo ga zvozili tisto zimo nad 200 voz z Novegore. Vsega kamna smo speljali do 1400 voz. Ugodna jo bila zima za tako vožiijo, ker je bilo v zimskih mescih obilo snega. Pot se je vtrdil iti vgiadil, kamen smo večinoma zvozili na saneh in vlačugah. Kaj lagJeje smo nakladali nego na vozove, |>a še lagleje vozili, ker je bil celo zimo trd saninec, da že mnogo let ne tako. Pri vseh cerkvenih delih nam je dal dobri Bog ugodno primeruo vreiiio. Hvala inu večna!
Cast pa tudi vnetim faranom, da so težki kamen v tako kratkem času zvozili!
Darovali so v kronah: Neimenovani fj; Ilelena Mi5ič2; Brandstetcr J. 1; Golob Eeza 3; Kapš Zefa ÏT2; zbirka jiri pšenični kolektiiri 37'96; Tonejc Andrej iiaO; g. Janez Humor 4; g. Leveč Janez v Mengšu 100; Potočar Martin 3; lirbcžnik Janez 1; Smrke Meta 1; Bojane J. 1; Kakoše A. 1; zbirka ])0 preč g, žup. Prijatelj J. 40-|-6'20; Jakše Heza 1; M. Planinšek 240; Murgelj Franc 20; Jakše .lanez 10; N. Brezovar 2; Plut Jernej 1; g. Mole J. 6; neimenovan 10; Potočar J. 2; Kratohvil Antonija ii; ogljar Bau 1; Ana Vintar 2; Krc.se Martin 6. — Blagoslovi vso dobri Bog!
DomaČe vesti.
(Zlata masa sv. Očeta Pija X,) Dne 18. septembra je preteklo 50 lot, odkar jc papežu Piju X, poflelîi škof msj^r. Farina v mostu Oastclfranko zakrament sv. mažniškega poavečeiga. Spomin na ta pomenljivi {Jan, s katerim se je započelo tako plodonosno in martjivo delovai^e zdajneg^a sv. Očeta, obhaja letos ves katoliški svet. Sv. Oče je za ta dan odpovedal vse javne slovesnosti v Rinm, ker aa takoj nato — 20. septembra vsako leto poveličuje dan, ko so se Piemontezi polastili večnei^a mesta. — Jubilejna maša sv. Očeta je radi tej^a prenesena in se bo opravila due 16. novembru, ker je bil ta dan pred 24. leti kanonik Jožef Sar to posvečen za škofa. Škofovsko posvećenje je bil izvršil kardinal Parochi. Dne 16. novembra se torej prične tudi 25 letni jubilej Skofovanja Pijevega.
(Zlato tnašo) daroval je dne 21. sept, v cerkvi Marijinega oznanenja v Ljubljani frančiškan, preč. gosp. o. Benjamin Fabian. G. ziatomašnik je rojen 22. junija 1834. 1, v Žužemberku. Jubilant imel je 40 let krščanski nauk v ljubljanski frančiškanski cerkvi. Na mnoga letal
(Novo maso) daroval je dne 27. setit. č. g, salezijanec novomašnik Alojzij Kastelic v Zatičini, kateri je bil v mašnika posvečen v Ivrcji pri Turinn na Laikem. Gospodu novomašniku je govoril rojak, preč. g. stolni vikar Josip Potokar. Gospod Kaste lic ostane prihodnje leto baje v aalezijanskem samostanu v Ljubljani.
(Pastoralna konferenca) za novomeško dekani jo bo v četrtek dne 8. oktobra,
(Imenovanje.) Pravni praktikant pri c. kr okrožni sodniji v Novem mestu gosp. Gustav Golia, imenovan je c, kr. deželno-vladnim konceptnim praktikantom.
• (Razpisana je služba) sekundarija s 1. novembrom 1908 v cesarice Elizabete bolnici v Novem mestu. Poleg plače 1000 kron je prosta hrana in stanovanje v bolnici. Tozadevne pro.šnje vložiti je slovenskega jezika zmožnim doktorjem vsega zdravilstva, ki nameravajo za to mesto prositi, do 1. novembra 1.1, pri načelništvu zdravstvenega zastopa v Novem mestu.
(Premeščena sta:) Geometer I. razreda goap. Ferdinand Volf v Jcsenicah in nadkomisar Zdislavs Heinrich v Jaslu k oddelku za trasiranje v Novo mesto,
(Preinembe pri u^čiteljstvu. G, Franc Jurečič imenovan jo prov. učiteljem v Št. Jerneju, — Prov, učiteljica in šolska voditeljica na Sv. Gori postala je gpdč. Marija Habe. — Gpdč. Nežiktt Khin imenovana je za prov. učiteljico v Farivasi. — Sui)lentinja gpilč. Ana Bantan imenovana je za prov, učiteljico v Vavti vasi. — Izprašana suplentinja gpdč. Friderika Spetzler nameščena je na ljudski šoli v Mirni peči,
(Poročilu) se je dne 24. sopt, v Trebnjem hčerka tamošnjega lekarnarja gospica Alma Gabrijela Ruprecht z c. kr. evidenčnim geometrom gosp. Josipom Perovšek iz Krškega,
(J u bi i ej no m ašno o p ra vo) daroval je knez Kari Auer-sperg, vojvoda kočevski, župni cerkvi v Toplicah v spomin na 60letnnico presvitlega cesarja. Krasno umetno izdelano opravo naredila je neka tvrdka na Dunaju. Na željo preč. župnika top-liškega nvezil se je družinski grl) darovatelja s knežjo krono v opravo, V zahvalo za izvanreden dar brala se bo prva sv, maša v tej opravi za darovatelja, druga pa za obitelj vis. darovatelja, (Društva za otroško varstvo) in mladinsko skrb v sodnem okraju novomeškem ustanovnik postal je s podaritvijo 100 kron knez Kari Auersperg, vojvoda kočevski.
(Društvu za otroško in mladinsko skrb) v sodnem okraju Novomesto je poslal g. Otmar Skale, viši c. kr, okrajni živinozdravnik v Novem mestu, 50 K, katere jc plačal neimenovan nasprotnik vsled poravnave v neki kazenski stvari. —
R, JJolénc, blagajnik dru,stva, (Dar.) Gospod nadsvetnik Skerlj je izročil Ciril-Metodovi podružnici K 4 48 kot prebitek od venca, katerega je položil gremij tuk, c, kr. okrožnega sodišča na krsto umrlega dvornega svetnika L. Golia.	Blagajnik,
(Dopust) jo v svrho dovršitve slovenskih nčnih knjig dovoljen gimnazijskemu profesorju gospodu Jos. Reisnerju v Novem mestu.
(Umrla) je dne 1, sept, tu v Novem mestu sestra preč. gospoda kanonika Fran Povšeta, Ana Povse, rojena 1. 1827 na Trcbelnem. Oskrbovala je gospodarstvo pri svojem preč, g. bratu ter bila tiha, mirna ženska, sploh blaga duša. Pogreba, ki ga jo vodil mil. gospod prošt dr, Seb. Elbert, udeležilo se je lopo število mestnega ljudstva, Bog ji daj večni pokoj!
(Umrla) je dne 12. sept, na Golu mati g. župnika Ivana Jane, Ana Jane po dolgi in zelo mučni bolezni, v kateri je večkrat prejela sv. zakramente. Pokojna bila je mnogo let go-stilnii'^rica „pri Tončku ' tu v Novem mestu ter občespostovana. Njenega pogreba udeležilo se je sest duhovnikov in mnogoštevilno vernega ljudstva. N. v m. p.!
(Umrl) je nagle smrti dne 16. sept, v Dragi pri Moščenicah bivši kranjski deželni šolski nadzornik g. dvorni svetnik Josip Šuman v 73. letu svoje starosti. Truplo pokojnega prepeljalo se je v Ljubljano ter ondi ob obilni udeležbi mnogobrojnega odličnega občinstva položilo k večnemu počitku.
(Veselica „Dolenjske podružnice Prosvote") v Novem mestu je nepričakovano dobro izpala, za kar se imamo v prvi vrsti zahvaliti veliki požrtvovalnosti in zanimanju Novo-ščanov. C-istega dobička je 407 K 24 v; „Radogoj" je dobil 350 K 43 v, dolerrjski podružnici ostane 116 K 81 v. Oiibor.
(Oi)isk novomeške gimnazije.) V začetku šolskega lota 1908/09 se je vpisalo 228 dijakov, in sicer v I. razred 68, v IL 35, v 111. 31, v IV. 30, v V. 19, v Vi. 13, v Vil, 12 in v Vin. razred 21 dijakov. V drugi razred je vpisana tudi ena privatistiiýa.
(Deško ljudsko Šolo v Novem mestu) obiskuje tekočo šolsko leto 235 učencev, in sicer 135 domačinov in 100 tujcev. I. razred šteje 39, II. 42, IIL 66 in IV. razred 88 učencev. Tretji in četrti razred imata vzporednico.
(Demonstracije po mestih na Kranjskem,) Povodom demonstracij v Ljubljani, ki so imele za posledice, da se jo Ljubljana pokazala v svoji pravi narodnosti in so se odstranili vsi nemški napisi nad trgovinami, bile so po vseh večjih krajih in mestih na Kranjskem demonstracije, ki so dosegle, da ista kažejo na zunaj Ic slovensko lice. Takih napisov, novih in starih, je biio v naših mestih po deželi prav obilo in prav brez potrebe za trgovce in obrtnike. Bil je to nekak podedovan greh, ker je vsakdo menil, da mora imeti take napise, Z odstranitvijo teh napisov in ker se bodo nadomestili z le slovenskimi, pridobili bodo naši trgovci in obrtniki le na ugledu tako pri narodnih meščanih in uradnikih kakor pri kmctijskciti in delavskem stanu. Od Nemcev pa že sedaj niso imeli skoro nikacega dobička, v bodočo pa ga še celo no bodo imeli, ker hočejo ie-ti samo Ncmce podpirati in nameravajo le od Nemcev kupovati. To naj nas na-potuje k enakemu postopanju: Svoji k svojim!
(Demonstraciji v Novem mestu) dne 22. in 23, sept, t. 1. ste !)ili bolj niirni in nedolžni, dosegli ste pa, da ima danes naše mesto ravno tako slovensko lice, kakor druga mesta na Kranjskem, Razun par slučajev, odstranili so vsi trgovci in obrtniki radovoljno nemške napise in jih bodo ali so jih že nadomestili s samo slovenskimi. Naše meščanstvo se zaveda svojih narodnih dolžnoatij in zato bo pa vsakdo vedel, koga naj poil-pira in katerega naj se ogibljc. Svoji k svojimi To bodi naše geslo in po njem se ravnajmo.
(Rekviem za žrtvi 20. septembra.) V pondeljek 28. septembra ob 8. uri zjutraj je daroval v kapite^ski cerkvi ob asistenci preč. g. kanonik Virant sv. mašo zadušnico za žrtvi 20, septembra. Navzočih je bilo dokaj odličnih dum in gospodov.
(Otvoritev St. Janške žcieznice) Se no 1)0 tako hitro, kakor se je pisalo in kakor bi na Dolenjskem radi imeli, ker so nastale razno ovire, da se izrazimo najmileje. Govori se namreč, da bodo morali vse železne šine nadomestiti z drugimi, ker so baje sedanjo za nič; govori se, da so iiritrdili na novo želcznično progo stare, vže rabljene, jtot! roko na Ogrskem nekje nakupljene želoznične .šine, ki niso dotiro. Tudi zidanje v občo je neki prav slabo izpeljano tako, da jo treba večjih poprav, jiri čemur jim baje maigka delavcev, ker manjka podjetnikom drobiža, da bi delavstvo izplačali. Sedaj pred zimo je ta ovira toliko ol)-čutljivejša, ker bi se čez zimo zamoglo že s St. janžkini premogom kuriti, ki je ravno tako dober kakor trboveljski, kar se pri sedanji draginji lesa za kurjavo ])0 mestih na Dolenjskem zelo čuti. Tudi bi ae moglo čez zimo že naseliti večje število rudokopov v St. Janž, mnogo lesa in drugih deželnih pridelkov bi se moglo že izvažati, S tem bi se naše Ijitili odvračalo povsem od izseljevanja v Ameriko, kamor jih že zelo malo hodi kruha iskat.
(Glas iz občinstva.) Čudno razmerje v ceni med kroui-jjirjem in jabolkami je pač letos na Dolenjskem. Krompir prodaja se v Novem mestu po 1 krono 20 do 1 krono 80 helerjov, ja])olka pa po 50 do 60 helorjev stari mernik. Želeti je jiač, da bi jubilejna sadna razstava na Grmu na povi.šanje cene jabolk upli-vala. Nič matq želeti je pa tudi, da bi merodajni krogi na to npljivali, da bi se stari mernik že vendar enkrat sploh moral
Ojmstiti. (iez trideset let jc že minulo, od kar se jo v Avstriji metersko racro upeljrtlo; po Doletyskem se pa le »c mernik rabi! To jo iiaprcííckl
(Telefonska zveza) Novejša mesta z drugimi kraji so namerava u]>cljaii, V to svrho razpošilja mostno žujjanstvo prošije na c. kr. |»o.štno in lirzojavno ravnateljstvo v Trstu vsem lolnitcv, žcio ]i take postaje in kje ter navaja
v porabo telefona.
interesentom v iz v dotićni okrožii
ci tudi letno naročnino za
(Ženska in možka podružnica sv, Cirila in Metoda v Novem mestu) nameravata tekom te^a meseca vpri-zorili šaloijrro v štirih dejanjih ; „Ob svojem kruhu".
(Nagrailo) v znesku 52 K 60 h pripoznala je c. kr. dež. vlada posestniku in mlinarju Josipu Hrastarju v Brš^jinu, ker je tvegal lastno življenje, da je renil Šestletnega dečka Josipa Rozina iz Hrsljina gotove smrti v vodi.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu SCiiUjmbni 1908 je 197 strank vložilo 70,276 K (J5 h, 207 strank vzdignilo 58.980 K 78 h, torej več vloiilo 11.295 K 27 h; 9 stran-katii 80 je izplačalo hi]>otečnih posojil 7.020 K — h, 26ÎÎ mcnic se je eskomptovalo za 80.423 K — h. Stanje vlog 3,.S8fj,829 K 81 h. Denarni promet 346.841 K 12h, Vseh strank bilo je 1046.
(Blagoslovijenje nove šole v Vavti vasi.) Dne 20. sept, blagoslovilo se je slovesno novo šolsko poslopje v Vavti vasi. Slavnosti so se udeležili gg.; okrajni glavar baron Viljem Rechbach, prost (ir. Sob. Eli)ort, okr. šol. nadzornik Jos. Turk, dež, jioslanec Josip Dular, župan Jos. Z ur C in občinski svetovalec Znane, prijor usmiljenih bratov o. Vavpotič, šolski voditefji o. Ctothard Podgoršek, M. Matko, F. Jieiniger, več drugih sosednih učiteljev iti učiteljic, kakor tudi krajni šolski svet iz Vftvte vasi. Mil. gosp. prošt dr. Elbert imel je ob 9. uri dnevu in slavnosti primeren nagovor v cerkvi starišem in šolski mladini. Po sv. maši, katera je sledila nagovoru, podali eo se «delcženci k novi šoli, kjer je mil. gospod prošt blagoslovil novo poslopje. Po blagoslovljenju imeli so gg. okr. Sol. nadzornik Turk, okrajni glavar baron Rechbach in župan Zurc slavností primerna govore, v katerih se je povdarjalo, da je bila šola v jubilejnem letu cesarjeve 601otnicc in papeža Pija X. 50Ictnice zgrajena ter blagoslovljena. Po trikratnem „slava" ]>rc8Vitlomu cesarju končala so je ta lepa slavnost, ki bo ostala marsikomu vedno v spominn. Novo enonaiistropno šolsko poslopje dela vso čast zgra-ditelju podjetniku gosp. Ignac Si>acapanu.
(Novo šolo) blagoslovili so dno 17. sept, v Leskovcu pri Krškem. Sedaj ima Leskovec dve zgradbi za šolo. V stari šoli nastanjeni so štirje razredi, v novi pa dva. V šolah preskrbljena 80 tudi stanovanja za ucitcljstvo.
(Prostovoljno gasilno društvo) osnovalo se je v Dobrničah in je vlada dotična pravila vže odobrila.
(N'ašlo se je nekaj (ioni\.rja) na i>otu s Trške gore do Novega mesta. Ime najditelja se izve v filijalki gosp. Ivan Picek-a na Ljubljanski cesti.
(Rodki slučaj.) Pri posestniku Janezu PavšiČu v Dobravi, fare Skocijan, vrgla je kobila Veliki pondeljek dva jednaka, kot krajcar glihovna žrebčka.
(Važnejši živinski aoninji) na Dolenjskem oktobra so: 5. in 20. v Novem mestu za vso živino in vsak pondeljek za ])rašiče; d. v Metliki; 7, v Zitenski vasi; 8. v Toplicah; 12, v Semiču in Št. Vidu; 15. v Kandiji; 19. v Radohovi vasi; 21, v
obolel in bil ]>okončan
Zubni; 28. v Mokronogu in Zužem lerkn, (Pasja steklina,) Na stek ini je 27. sept, pes g. Borgmana v Novem mestu. Ugriznil je domačo gos[iodarico Rozo Wo bes in tukajši\jega trgovca g. F. Konda-ta, g. Ick. dispenzaiit Eisenbart pa se je opraskal naroki ob nagobčnik psa. Vsi trije so so že podali na Dunaj, da se podvržejo varnostnemu cepljenju. Stekli pes jo prišel v dotiko, kolikor je do sedaj znano, z osmimi psi, kateri so se vsi izročili konjedercu, da jih i)okonča. Okrajn« glavarstvo je upehalo pasji kontumac do preklica v sledečem ozemlju: novomeška občina. Ločna, Br.štjin, Muhaber, Potočarska vas, Velika in Mala Bučna vas, Oegclnica, Gruble, Prečna, Čečnavas, Gorenje in Dolnje Kamnice in Hudo v občini Prečna in v Lcšnici, Mačkovcu in Sevnem občine St. Peter. Psi morajo biti ali na verigi ali pa nositi proti ugrizu varne nagobčnike, tudi ako se vodijo na vrvici, morajo nositi nagobčnike, drugače bodo po koi\jedercu odvzeti in pokončani, lastniki pa kaznovani. Prei)ovedano je jemati pso v javae lokale, kakor v gostilne, prodajalne, mesnice itd, in občinstvo vuovič opozarjamo na to prepoveil, ker jo v nemar pu.šča, kakor smo se prepričali večkrat že v Kandiji. Vsak prestopek te naredbe bo neprizanesljivo kaznovan. Izjemo kontu maci jskih narodb dovoli okrajno glavarstvo
le za lovske pso za čas in prostor lova. Vsak stekline sum^iv slučaj |iri pseh in mačkah je nemudoma naznaniti oblasti in živali tako pripreti, da ne morejo poškodovati človeka ali žival.
(Pravila „Kmetske zveze'*) za novomeški okraj je vlada potrdila.
(Ogenj) nastal je dne 22, sept, popoludne pri županu gosp. Jos. Zurcu v Kandiji, in sicer v podstrc.šju pri dimniku, kojega vratca so bila baje odprta, čez katera je ogenj švignil v )od-strešiio tramovje in ga takoj užgal. V bližini delajoči zidarji g. Minisinija, sosedje in dijaki, pomagali in gasili so neumorno, dokler ni prišla požarna hramba, katera je bila v kratkem času na mestu ter kmalu zadušila ogety, l^osebno pohvalno moramo omeniti dijake, kateri so še vselej v nesreči pogumno stali na strani prizadetim. Pogorelo je na eni strani nialodane vse podstrešje in ima g. Zurc škode do 800 kron, katera svota ])a je pokrita z zavarovalnino.
(Ogenj) nastal je v torek 22. sept, na Stari žagi pri Órmošnjicah pri posestniku Pečaverju ter napravil zdatno škodo. Zgoreli so tudi trije konji.
(Ogenj) upepelil je dne 22. sept, popoludne v Goriški vasi pri Mokronogu dvoma posestnikoma gospodarski poslopji, dva svinjaka, dva kozolca, čebelnak in vso mrvo^. Ravno ta dva posestnika pogorela sta tudi pred petimi leti. Zažgali so otroci. — Dne 23. sept, zvečer ))a je ogenj uničil v Ponikvah pri Trebnjem dvema posestnikoma vsa gospodarska poslopja; hleve, pode in kozolce ter napravil škode do 18.000 kron. Vrlim ognjegascem iz Trebiyega, Mirne poči, Vel. Loke in Mirne se je posrečilo preprečiti, da ni postala vsa vas žrtev ognja. Zažgal je najbrže neki berač, ki je baje že prej govoril, da bo )»o»krl>el, tla bodo nocoj imeli na Ponikvah svetlo noč, - Popoldne 22, septembra pričelo na podu posestnika Janeza Kovačiča v Goriški vasi, občine Smarjeta, goreti. Ogeiq je uničil popolnoma kozolec iu hlev imenovanega in kozolec in^hlev posestnika A. Kovačiča. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Škode je 20.000 K, a zavarovana sta bila oba samo za 5600 K.
(Nova knjiga.) Društvo „Pravnik" v Ljubljani je ravnokar izdalo že davno zaželeno ft. knjigo „Poljudne pravne knjižnice" (zvezek XI in XII), ki obsega predpise zoper okvaro poljščine (]iolj.skega blaga) za vso slovenske pokrajine. Knjižica, ki stane le 80 h, ima naslednjo vsebino: L Državni zakon o uradnem stanju stražarskega osebja. II. Predidsi za Kranjsko, a) Zakon o obrambi poljščine, b) lîazglasilni ukaz o vinograjskem zakonu, c) Zakon za vinograde, d) Okrožnica dež. odbora vinogradnikom, e) Zakon ob oznakah čuvalnih organov, f) LTkaz k temu. g) Zakon o varstvu planik in kraljevo rože. 111. Predpisi za Koroško, a) Zakon o obrambi popčine. b) c) Dodatni predpisi k temu zakonu. IV. Predpisi za Goriško-Ciradiško. a) Zakon o varstvu poljskega blaga, b) c) Dodatni predpisi, d) Zakon o zahtevkih za javne stražnike, e) Zakon v varstvo planike. V. Predjjisi za Istro, a) Zakon o varstvu poljskega blaga, b), c), d) Dodatni predpisi k temu zakonu, e) Zakon o reji in paši koz. f) Ukaz k temu zakonu. VI. Predpisi za Trst, a) Zakon o varstvu^ poljskega blaga, b) Razglas k temu zakonu. VIJ. Predpisi za Štajersko, a) Zakon o varstvu jioljskega blaga, b) c) Dodatni predjiisi k temu zakonu. Sklepno urednikove j»ripomnje, — Urednik dr. Ed. Volčič v Novem mestu pravi v svojih sklepnih pripomujah: V svojem uradovanjii sem mnogokrat opazil, tla našim kmetovalcem, pa tudi županom, prav pogosto ni znano, kako je županstvom dana pravica, da sodijo sami o škodi ali okvari, storjeiii na poljedelskih zem^iSčih ali stvareh. Priročna zbirka teh predpisov je bila torej jako potrebna, \i treba omenjati, da se s takim priprostim končanjem prepirov na občinskem uradu prihrani mnogo potov, časa in sovraštva. Pravdarjem pa, ki radi takih oškodeb deželnim zakonom nasproti Je še iščejo troškov na sodiščih, jih sodnik pač ne bi prisodil, tudi ko bi pravdo dobili, ker ti troški niso bili potrebni, ter tudi noben odvetnik se ne bi trgal za take ]>ravdice. Omenjeni zakoni so vinorodnim krajem veliko važnosti tudi za to, ker, razen štajerskega in trža,škcga, dajo žu|ianstvom oblast, da določijo dobo trgatve. Ko bi se izpolnjevala določila tudi s te strani, bi ne bilo radi vsakoletnih največ prezgodnih trgatev tolikih nerodnosti, o katerih pravi že okrožnica kranjskega deželnega odbora od 16. maja 1874, natisnjena na strani 28, da so na škodo posameznim vinogradnikom, pa gotovo tudi vinotrštvu kranjskemu sploh. Vsebina in nizka cena prijioročati knjigo sami. Jezik je jako umlčiv in krejiek, saj je velik del teh predpisov svoj čas sestavil pok. pesnik France Levstik, l'onatis iz to knjigo z nekimi pristavki je „Stenska tabela s kazenskimi določili zaradi obrambe itoljščinc", ki velja za vsako kronovino
posebej po 20 v. Oboje so dobiva po vseh knjig-arnab, v Novem mestu pri J. Krajec naal. in pri Urb. Horvat.
(Koledarček „Slov. kat. nar, díjaštva) za I. 1908/09. Uredil phîl. France Stele. V Ljubljani 1908. Založila „Slovenska dijaška zveza." Dobi ac tudi v knjigarni J. Krajec naal. in pri Urb. Horvat v Novem mestu.
(Trgovaki koledar) za leto 1909 je ixSel ter ima sledečo vsebino: Slovensko trgovsko društvo „Merkur" in odbor, posredovalnica, trf^ovski dom, koledar, kolkovné lestvice, podrobna določila za kolkovarge listin,' spisov, računov itd., poštne določbe, kovani denar raznih držav, mere in uteži, obrestne tabele, pre-računjevalne tabele, lovski red, užitninska tarifa za Ljubljano, uvozna carina, avstrijski konzulati, nekoliko o varstvu patentov in vzorecv, trgovska korespondenca, tabela za razrcdčevanje alkohola, kalkulacija, nasvet trgovcem z jestvinanii, pojasni a glede železnic, potni listi, razprodaje, krošnjarstvo, dopustnost trg. potovanja, kako se protokolira firmo, kaj jc treba storiti osebam, ki postanejo samostojni trgovci, posebna določila za izvrševalce trgovine z mešanim blagom, s špecerijskim, materijalnim in kolonijalnim blagom, olaj.šave glede donasanja sposohnost-nega dokaza, sposobnostni dokaz za trgovinske obrte in trgovske družbe, obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo storjeno moško, žensko in otroSko obleko ter i)rodaj£dcev čevljev, pokojninski zakon za zasebne uslužbence, trgovsko-obrtni strokovni tolmač, ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki imajo kovčeke z uzorci. — Koledar obsega 131 tiskanih strani, uredila sta ga gg. dr. Rudolf Marn in Silvester Škerbinec. Koledar je naročiti naravnost pri slovenskem trgovskem društvu „Merkur" v Tijabljani, cena koledarju je 1 K, po pošti 1 K 20 v. Čisti dobiček koledarja se steka zakladu za „Trgovski dom".
' It '
Gospodarske stvari.
(Jubilejna sadna in grozdna razstava), ki
prostorih kmetijske šole no 3. oktobra ob 11. do-
traja od 3. do 5. oktobra, se priredi v na Grmu. Razstava se otvori v soboto poludne in bo odprta vsak dan od 8. dopoludne do 6 popoludne. Vstop jc prost.
—	(Sadni semenj v razstavi.) Razstavljeno sadje in grozdje bo na prodaj. Opozarjamo na to vse interesente, sadne trgovce in druge kroge. Kdor si želi nabaviti za zimo lepo sadje ali pa grozdje, ga bo na razstavi lahko dobil. Grozdje in sadjb se 1)0 prodajalo na drobno in na debelo in po zmernih cenah. Želeti je zaradi tega, da občinstvo ne zamudi ugodne prilike in si nakupi grozdja in sadja na razstavi. Grozdje se bo dobilo na razstavi vse tri dni, jabolka in hruške pa v pondoijek popoludne.
—	(Pokušnja vin kmetijske šole na Grmu.) Povodom razstave se priredi na Grmu tudi pokušnja šolskih vin, na katero opozarjamo vse udoležnike in obiskovalce jubilejne sadne in grozdne razstave.
—	(Sadjarski tečaj na Grmu.) Povodom sadne razstave se vrši v nedeljo 4. oktobra sadjarski tečaj, pri katerem bodo govorili gg. Belle, Gombač, Legvart, Rohrnian in Skalický, Na programu tečaja stoje sledeča v])rašanja: 1.) katero vrste sadja kaže pomnoževati po Dolenjskem z ozirom na dosedanjo vspehe in na bodoči razvoj sadne kupčije, 2.) O zadružni porabi in prodaji sadja. Pristop k tečaju je prost vsem obiskovalcem razstave, Pričetek tečaja ob 9, dopoludne.
—	(Razstava sadjarskih in vinarskih strojev na Grmu.) O priliki sadno in grozdno razstave se prirodi na šoli tudi razstava raznih kmetijskih strojev, ki se bodo razkazovali gospodarjem. lîavno tako si bodo gospodarji lahko ogledali uredbo šole in njeno naprave.
•— (Sadna sušilnica na Grmu.) Obiskovalce razstavo opozarjamo^tudi na sadne sušilnice, ki jih ima kmetijska šola na Grmu. Želeti bi bilo, da sc take sušilnice razširijo po deželi iu da si jih v ta namen ogledajo gospodarji.
—	(Letošnja trgatev) se je po Dolenjskem splošno l»ričela. Pridelalo se bo dosti in dobrega vina, na kar opozarjamo naše odjemalce. Cena bo pa nižja ko lani, kar jo cisto naravno spričo obilega pridelka. Ne držimo tedaj vina previsoko, ampak vsak naj gleda, da ga odda po primerno ugodni ceni, kajti vina je povsod dosti.
(V domačem kraju domačo vino!) To naj bo geslo našim gostilničarjem pri kupovanju vina I Pri nas imamo tako dobro kapljico, da ni treba hoditi našim gostilničarjem po vina
v Istro, na Goriško ali na Štajersko. Dolenjski gostilničarji naj točijo dolenjsko vino. To zahtevata naša čast in naš blagor! Bodimo toraj zavedni in zahtovajiiio povsod domačo vino, ki se dobi po zmernih cenah in v prav dobri kakovosti po na.ših goricah !
—	(Proč s pivom po deželi!) Ta klic bi se moral razlegati po vsih naših vinskih krajih in bi moral pro<Íreti v zadnjo vas, kjer se danes pivo toči. Pri nas no potrcbnjenio nič piva, saj imamo v domačem vinu potrebno křepčilo! Razvado pivopitja pa naj so po deželi ojmsti. Ako bi se vsi po tem ravnali, bi se kmalu na bolje obrnilo in konec bi bil nepotrebni konkurenci, ki jo dela pivo našemu vinu.
—	(Jesensko oranje.) Prednosti jesenske prahe so tako volike, da bi so morale vae njive, ki niso obsejane z zimskim žitom, preorati in pustiti čez zimo v surovih brazdah. Kjer jo količkaj mogoče, naj se pri tej priliki zemlja globoče orjo kakor >0 navadi, ker jo s tem izdatno zbotjsujemo v njenih lastnostih n v njeni redovitosti. Težja zenica nam postane botj rahla in sploh ho|j rodovitna za vso sadeže.
(Osuševanje travnikov. Sedaj je čas, da se napravijo in čistijo potrebni jarki za osuševanje zemljišč. Kjer so jarki preplitvi, naj so poglobe in kjer so preozki, naj se razširijo, da se voda lahko odteka. Jarke jo treba sploh vsako leto čistiti, no pa v nemar ]>ustiti, da se zarastejo, kajti po takih zanemarjenih jarkih se premalo vode odteče in zemljišče ostane prej ko slej močvirno.
—	(Namakanje iišenico proti snetjavosti.) Priporoča se, da namakamo pšenično seme v raztopini modro gaiice. V ta namen je vzeti na 100 litrov vode '/3 kilograma galice. Ta množina zadostuje, da so namoči 1501 pšenice ali okroglo 6 mernikov. Pšenico je namakati j)0 12 ur, potem jo je na drobno razgrniti' in toliko posušiti, da se lahko seje.
—	(Prav fina pri kuha), kateri se nemški cesarska repa (Kaison-iibe) pravi, napraviti so da iz navadne buče, kakoršno so za knnljeryo prašičev seje. To takole: Buči so odstrani zunanja trda koža, to s tem, da se jo na kose zreže ter te olupi. Odstrani se jej pa tudi notraiijo takozvano mezdro, s somenom vred. Na to so tako za(lob|jono kose tako na krmaču (ribežnu) 8krh(ja kakor repo, Skrhîjeno bučno meso se- osoli, nekoliko časa na miru pusti, in potem kakor kumare odtisne; odtisnono bučino meso se dene v kozico, v kateri se že prav tanjka prežganka (Einbrenn) nahaja, kateri so je dodalo nekoliko fino sekljanoga česna, potršila in čebulo. Vac to so pusti počasi sopariti in mod soparjenjem doda se še nekoliko komina, popra in kisle .smetane. Ako se vidi prikuha progosta, zrodči so jo z juho ali pa z kropom.
Rilzne stvari.
* (Stiridesetletnico društva tiskarjev na Kranjskem) je praznovalo v nodo^o 20. sopt našo kranjsko društvo tiskarjev. Povodom toga slavja so je vršilo ob 10. uri dopoldne v mali dvorani „Narodnega doma" slovesno zborovanje. Slavnostni govor govoril jc predsednik kraigskega tiskarskega društva gosp. Leopold VVerzak ter moj drugim omenjal, da je to društvo najstarejšo in najboljše organizirano strokovno delavsko društvo na Kranjskem in se oziral na društveno zgodovino od jiočetka obstoja istega. Društvo je pristopilo centi'alizaciji, ki šteje danes (skupna zveza avstr. tiskarjev) 15 društev z 13.000 člani. Danes štejo kranjsko druStvo izmed prvotnih članov med živimi še gg, ; Arzolina, Krajeca, Mayerja in Riitinga. Vršili so so ol) slavnostnem zborovanju pozdravi delegatov, in sicer v prvi vrsti od predsednika avatr, zveze g. Roifmiillerja. V imenu nižjeavstrijskoga dru.štva pozdravil je g. Pochop; dva zastopnika graškega društva: gg. iMachold in Lessiak; koroškega g, Mitachke; dalje zagrebškega, tržaškega itd. Došlo jo tudi mnogo brzojavnih in pismenih pozdravov, Po slavnostnem zborovanju dali so sc udeložonci skupno slikati. Nato jo bil ob točni in dobri postrežlti banket v areni „Narodnega doma". Mod banketom jo neumorno svirala preustrojena društvena godba. — Vrsto najiitnic je začel g. predsednik Werzak. V imenu dunajskega tiskovnega drnštva jc govoril in se zahvaljeval za prijazni sprejem in kolegijalnost, s katero so bili Sjirejeti — g. Sussman. Po oficijelnom dolu banketa vršil se je koncert a prosto zabavo; pevske točke je oskrbel precizno oddelek „Slavca"; neumorno jc svirala društvena godba. Slavja udeležili so se malodane vsi tiskarji širne Kranjske in jim ostane ta dan vodno v prijetnem spominu.
19. štev.
(Raznotero.) Nh Ruskem razsaja kolera. Od 10. avg. obolela je oj^ronitia množica na tej boJezni, jako veliko jih je pa tiKii ŽG umrlo. — 14. sept, otvorii se je v Bu(iimi)e§ti osmi katoliški shod. 20.000 oseb udeležilo se je evharistiCne procesije. — Vinska letina na Francoskem bo slaba. Već vinorodnih krajev uničile 80 trtne bolezni. — Ka i^robu svojih starišcv pognal si je kroglo v glavo uradnik Uiiîon-banke liiidolf Kraus v Trstn. Umrl je v bolnišnici. — V vipavski dolini je grozdje po 14 h kilogram, most pa se prodaja po 20 K hektoliter. — Ladja „Star of Hcnfral" .se je im otoku Coronatia na obrežju Alaske potopila. Utonilo je 20 belih in 90 Indijcev. — Ruska carica je zbolela in se je zadnje dni bolezen toliko ]>oslabšala, da jo morajo prenašati, — Nedavno iz bláznice izpuščeni Janez Obsil v Sibinju, okraj Brod je zblaznel ter s kuhinjskim nožem umoril ženo in otroka. Přeřezal je obema vratove, nato pa zbežal.
(191)

Podpisani odbor si šteje v čast zahvaliti se najuljudnejc pred vsem častitim damam, ki so priredile buffet, velcccnjenim iijralkani in ijjfralcem, režiserju ijosp. prof. G., dražestnim ^ošpicam plesalkam baleta, slav. salonskemu orkestru; velecenjenim pevcem in slednjič sploh vsem, ki so: bodisi s prispevki, sodelovanjem ali udeležbo pripomogli naói akademični veselici do tako Ujçodneija vspeha.
Odbor doleruske podružnice „Prosvete'* Novo mesto.
Zalivala.
(184)
SmeSnice.
(Edina napaka.) „Kako vam dišijo klobase?" — „Hm , . . Neko napako imajo!" — „In ta bi bila?" — „Kar bi moralo v njih biti, ni notri in kar je v njih, ne spada notri!"
(Praktifien jtoklic.) „Jožko, povej no, kaj bi ti rad postal?" — „Dimnikar." — „Oho, zakaj paV" — „Ker se tem ni potreba tolikrát umivati."
(Bratje.) Predrzen berač se predstavi cesarju, da jo njegov brat. „Nas praděd jo bil Adam, toraj sva brata," Cesar mu da vinar ter reće: „Naj ti da vsak tvojih bratov ravno toliko in bodes bogatejši kakor sem jaz."
(Dandanašnji ženin.) „V-treh mesecih poročim svojo sedanjo nevesto, ako do tje bogatejše ne,dobim."
(Uljuđen novinec.) Poročnik: „Štrihovc, kdo so tvoji predpostavljeni?" — Novine Štrihovc: „Moji jiredpostavljeni so: gospod major Stock, gospod stotnik Berlan, gospod nadporočnik Mader in vaša malenkost, gospod poročnik."
(Nepričakovana sreča.) „Danes si pa res imel srečo !" reče neka gospa svojeuiu soprogu, ko isti z ribolova jtrinese domov šest krasnih posterv. — ,,Resnično, celo živ^enje nisem imel take sreče I" — „Zagonetka pri vsem tem pa mi je pač to," pravi soproga, „da si trnike doma pozabil!"
(Konec meseca.) Gospa: „Prosim, mi li lahko poveste koliko je ura?" — Gosjiod (žalostno): „Oprostite, pred prvim prihotliijcga meseca vže ne."
(Vinotržec.) A.: ,,Kako jo izšla sodba glede Mojzesovega vina? — B.: „Njegovemu vinu bolje kakor njemu, kajti njega so priprli, vino pa so pustili steči!"
(Vjcl ga je.) Dijak A.: „Lahko rečem, v moji knjižnici ne bos pogrešal nobene prîîjubljene knjige." —Dijak B.: „Potem imaš gotovo tudi hranilno knjižico, kaj?" —
(Hitro jioniagal.) „Dragi prijate^, posodite mi 20 kron, pozabil sem ves denar doma." — „Tu imate 20 vinarjev in pe-ijite se urno domu po denar."
(To je nekaj druzega.) Tnjec: „Je gospod Pichler doma, imam namreč račun pri sebi?" — Služkinja; „Gospod Pichler je ravno odšel." — Tujec: „ , .. katerega bi mu vendar enkrat rad plačal!" — Služkinja; „Prosim potrpite, pogledala bodem še enkrat ))o(j natanko."
(Novodobna kuhinja,) „Kako se imenuje to sočivje, Rezika?" — Kuharica: „To ne vem, kajti kar obiskuje naša gospodična gimnazijo, ima vsaka reč latinsko ime ... poprej jo bila to špinača!"
(Ima prav.) C.; ,,Kaj študira vaš sin v mestu najbojj?" D.: „Jedilni list v restavraciji!"
(Previdnost.) Gostilničar (ko naroči neki gost na vrtu zrezek); „Kuharica, položite na zrezek par krompirjev, kajti danes je jako vetrovno na vrtu,"
Darovi za dijaško kuhiryo v Novem mestu.
Vli, K. župDik M, Poljak 4 K ; vlĚ.^g. župnik M, Neinfinii 10 K ; ï)î. g. kuřat Jog. Meusiij^er 4 K; g. banuelÍBt Čiímek 8 K ; g. kauceliat VmtoïSek 2 K 60 v; hIbvuî» iiobdjiliiiua v Šent Jerneju £0 K; jio g. dr. K. Slaiicii 10 K; tid i^re 2 K;	župnik V. Bernant 10 E; goHji. Jan. Jnkfe, gostilničar 3
vedri jesiha	Dr. Jos. Marinko.
Loterijske številke.
GRADEC, 19. septeml)ra 39 16 89 15 90
TRST, 26. septembra 14 G3 86 37 47
Dne 20. septembra t. 1. jiopoludne ob 3. uri vnel se je ogenj v podstrešju moje hise. Da se je ogenj zadušil in jtreprečil večji požar, 80 jiripomogli hitro na pogorišče do.Hlo gasilno društvo novomeško pod vodstvom načelnika g. Gust. Luzarja ter čiauov načelniátva gg. K. Kosmana in J. Kocelj na, neustrašeni vrli gimnazijski dijaki, po monterju g. Preželj in zidarski mojster Minissini. — Vsem omenjenim izrekant tem potom svojo naj-iskreuejšo zahvalo.
V Kandiji, 27. sept. 1908.	jgg^ ZurC.
Oiclic.
(Slovenci in Slovenke!) Žrtvam 20. septembra I. 1908, tako nedolžno usmrćenim in ranjenim, se slovenski narod najlepše oddolži a tem, da prispeva v prvi vrsti za oskrbo ponesrečencev, od katerih bo marsikateri pohabtjen ali vsaj zelo oslabljen zapustil bolnico, potem pa za njihove rodbine, ki so podpore potrebno, — Združeni narodni odbor se zatoraj obrača do vseh Slovencev in Slovenk, da se odzovejo temu rodoljubnemu pozivu in vsak po svoji moči v ta namen prispevajo, prav posebno jta naši denarni zavodi, občine, korporacije itd. Kot neizbrisno znamenje naše ljubezni do onih dveh, ki sta padla 20. septembra 1908 kot svedoka smrtnega sovraštva, ki ga do nas goji naš narodni nasprotnik, obenem kot opomin k skupnemu delu za prava našega rodu in jezika, pa je tudi potrebno, da jima postavimo sjiomenik, dostojen stvari, za katero sta padla. Slovenci in Slovenke! Nabirajte in prispevajte, da na ta način ovekovečimo spomin na naša narodna mučenika!
Prispevke, o katerih se bo polagal javen račun, sprejema za združeni narodni odbor g. dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani, sprejemajo jih pa tudi upravništva slovenskih časojiisov v Ljubljani, da jih oddajo imenovanemu odboru.
Združeni narodni odbor.
Obja-vra»
Za ranjence, ki leže kot žrtve 20. sept. t. I. v deželni bolnici v Ljubljani, nabrala se je na poziv gosp. dr. Gregorića tukaj precejšnja svota. Ker ni mogoče k vsakomur posebej hoditi prosit daril, prosim u|jndno, da blagovolijo tisti, ki nameravajo v to svrho kaj darovati, tekom tega tedna svoje prispevke izročiti podpisanej. — Imena darovalcev in zneski daril objavim v prihodnji številki „Dolenjskih Novic".
Novomesto, 28. sept. 1908. , ,,. x .
Leopoldina Segula.
Šolske knjige
vse SolsliB potrebščine
prodajate hnjigarni ]. Krajec nasi, in Urb.KoniQt v Rudolfom
158.
DOLKN.JSKE NOVICE.
8tev. 19.
Lepo posestvo!
Uadi rodbinskih ni/nier se proda lepo posestvo obstoječe iz jedno-nadstropno hiSe, gospodarsko poslopje, vrtovi, tri velike njive, gozdovi. Posestvo leži v jako iepem, rodovitnem in prijaznem kraju na spodnjem Štajerskem. Hiša je za vsako obrt. Gena je H 16500'— Naslov pove iz prijaznosti npravništvo tega lista.
(lBi.3-1)
prodaj je v Kandlji pri Novem mestu
Isočija
malo rabljena, (la») solidno izdelana.
Natančncja t^ajasniia daje gospod A. Sedlar, kolar V Kandiji.
nabilo za nahup istr. vina.
Fino pristno garantirano vino, več tisoč hektolitrov, belo, rudeče, in črno od 36 v naprej postavljeno na tukajšnji drž. kolodvor proti trotovemu plačilu, je za prodati in se ekspedira iz vzorne kleti kršč, vinarske zadruge v Vodnjanu, Cene za vaj^one po dojfovoru. Tro-pinovec In droženka (istr. konjak) od 70 do 80 novč. liter. ^^B	Za kršč. vinar, zadrugo:	(131-13-8)
■■I Ivan Pujman, poslovodja, Dignano, Istra. I^H
smešaiie in rezane knpn-rv	■	■	jem po najvišji ceni.
J Ě Â\. Wh,	Ifkr^Jk 1'rtelojeiu vsa viasnljaríka
W li ál lîl Wá^ ^
mim II L^ ■ I III ■ j toaletna mila, jtrave fr&a-
■»•kJV/ eoBke imrfume itd, BAr-HUIVI tnkoíiiia jiroti ixpa-
dauju la« in iirbut udiikuvana z 10 ïlatitni kolajnami. HAARPETRGL zb, rase po-mlailkft, NUSIOL íe utehovega ÍKTlei:ba za la^e in hrade ůndovit oHpeh, prekaša vaa dosedanja barvila. Poleg tega pripuroĚam moj ssnaui BRIVSKI SALOtí na novo nrejeii s najnovejšimi higijeniúnimi kouiforti, b bitro, Cisto in dobri> potitrežbo, ieleč tDDOj^ubrcijnega obiska.
SpoStovanjem se priporňSam IvSll SveteC,
brivec In vlasuljar, Rudoltovo, Glavn) trg. (Nasproti mestna bií«.]
Učenec
X 1*HI1C IjfUStilly trgovina z mešanim blagom v Metliki.
na najlepšem prostoru z vrtom, je naprodaj aii pa se da tudi v najem. — Kje, pove uredništvo „Dol. Novic". (142-6 6i
l^a pirodaj jo
zmanjšano, skupno, z okoli 18 orali obstoječe posestvo z gospodarskimi poslopji vred.
Natančnejo no izve v žnpniscu na Kaki.
Prostovoljna sodna ^^r^ dražba nepremičnin-
Pri C. kr. okrajnem sodiićn v Bndolfovem je po proSnji dedičev n» 1'Todaj pu jami dražbi hlsa Ht 19 v Kandiji, (pare. St. 36, nI. ât. 68, kat. obi. Kindijal, za katero se je astanuvila izklicna cena v mesku 9000 K.
Dražba se bo vrnila due	(183)
9. oktobra 1908 dop. ob 10. uri pri g. C. kr. notarju dr. Alb. Pozniku v Rudolfovem.
Ponudbe pod izklicno ceno ae ne sprejmo.
Na posestvn zavaroTanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice bres usira na prodajno ceno.
Dražbeno iakupilo je položiti v gotovini do 1. notembra 1908. Dražlieue pogoje je mogoče vpogledati pri notarju lir. Alb. Pujsuiltu,
C- kr. okrajno sodiSče Rudolfovo^ oddelek !,, dne 20. septembra 1908.
Meblovana mesečna soba
se takoj odda. (lao) Kje pove upravniStvo „Dol. Novic".
Đuq izurjena čevljarska pomočnika
sprejme takoj Maks Hoiiijuriuiii
(187-3-11	Čevljarski mojster v Toplicah.
KovaSko amerikansko orodje
popolnoma v dobrem stanu ac ali na drobno proda aH »c pa proda. Bkupno, ako kupec žcJI tudi kovačnico v najem vzeti. Več pove
ia?) kovač Ivan Florijancic v Trebnjem št. 22.
Slovensha in nemoha stenografija se poučuje.
Za dijake iinižanc cono. Kje pove upraviiistvo „Dol. Novic".
Na graščini SrcberniČe pri > oveni mestu
SO naprodaj
diki fiiešaea jabo
mernik po eno krono.
Narodni hotel „Ilirija"
V Ljubljani — Kolodvorske ulice.
star 14 let, ki je dovrèil vsaj ljudsko šolo, se takoj sprejme v trgovino s špecerijskim blagom in železnino.
{172-3-3)
O
t> m
1-1 -«—I
o
>
02
3 min. od južnega kolodvora.
Priporoča svojo priznano dobro restavracijo, izvrstna domača vina. Vedno sveže pivo.
P. t. potiijoiienau občinstvu su na razpolago adobno urejene, najelfgant-nejàe sobe.	(iS5-3-i)
Za mnogobrojen poset se alav. občinstvu ujjudno priporoča
hotelirka Mar. ííovak.
Ul
<
o
tir
u <
o
Odgovorni orednik, itdnjate^ iu nloinik Urban Harv4l.
Tiik J. Krajtc nast.