Savinjski vestnik Celje, 9. junija 1951 GASILO osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja-OKOLICE in Šoštanj a LETO IV., ŠTEV. 23 — CENA 5 DIN L'reja uredniški odbor. Odgovorni ureihiik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. Telefon 7. Tiska Celjska tiskarna v Celju. Poštnina plačana v gotovini. Četrt- letna naročnina 54, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Spoznavajmo pomanjkljivosti delovanja družbenih organiza- cij in ljudskih odborov - sode- lujmo pri odpravljanju napak in poglabljanju socialistične demokracije Od našega dopisnika smo sprejeli do- pis, ki obravnava pomanjkljivosti v delu družbenih organizacij in ljudskih odbo- rov v šoštanjskem okraju. Ker so takš- ne pomanjkljivosti dogajajo več ali manj tudi drugod, objavljamo dopis v celoti. Zaželjeno bi bilo, da bi tudi iz drugih krajev sprejeli slične in še bolj kon- kretne dopise, ki bičajo napake posa- meznikov, ustanov, podjetij, odborov in »organizacij. Seveda dopisi morajo biti objektivni in resnični. Tako se bomo na napakah učili ter jih odpravljali. Vse to bo pa pripomoglo k še večjemu poglabljanju in razvijanju socialistične demokracije. Uredništvo Večina argani/acij OF v šoštanjskem okraju je v tekmovanju v počastitev 10. ol)letniice OF dosegla lepe uspehe. Politična razgibanost, ki je prevlado- vala v šestmesečnem tekmova.nju, je po prazniku Fronte zamrla povsod tam, kjer je bila le posledica kampanjskega dela odbora te ali one družbene orga- nizacije v okraju. Drugje pa. kjer sb bili v tekmovalnem duhu utrjeni od- bori družbenih organizacij, se je njih delovanje močno stopnjevalo in dose- gajo znova vedno večje uspehe. Brezskrbno lahko rečemo, da je de- lovanje družbenih organizacij kot ce- lota dobro, vendar še ni zadovoljivo; biilo bi lahko šo boljše, »če bi se na napakah res učili«. Prav iz razloga zboljšanja dela družbenih organizacij in ljudskih odborov v šoštanjskem okraju pa tudi drugod bomo v tem članku analizirali življenje v indu- strijskem kraju in kmečkem predelu z vsemi pomanjkljivostmi — tako kot je. ODBORNIKI BODO MORAU VEČ ŠTUDIRATI IN VEČ DELATI Naizarjih, kjer je že močno raz- vita lesna industrija, je čutiti, da je politična razgibanost po volitvah po- slancev v Ljudsko skupščino LRS po- pustila in skorajda ni opaziti dela družbenih organizacij. Ker se sej od- borov družbenih organizacij ne udele- žujejo vsi odborniki, ni čudm), če niti ^ njim ni znano, kaj se v svetu dogaja ^ in gredo vse globoke spremembe v našem gospodarstvu mimo njih. Kako naj bi šele le dogodke pojasnjevali članom Fronte. Ko pa naletiš na gozd- nega delavca in se z njim pogov-arjaš o teh rečeh, nikakor noče biti kraja temu pogovoru. Vse mu moraš razlo- žiti in poijasniti. Danes so minili tisti časi, ko smo nekje na množičnem se- stanku govorili o tem in onem — po- vedali pa skorajda nič. Ljudje potre- bujejo več; seznaniti jih moramo z vsem. kar se dogaja pri nas in okrog nas. In kako jih bo seznanil odbor OF, če sami odborniki ničesar ne študirajo. S tem, če pobirajo članarino, še niso opravili ničesar. To bi v glavnem veljalo za večino družbenih organizacij v Nazarjih. So pa gotove stvari, ki jih bomo posebej omenili. Kljub temu, da je tajnica KO ZB zelo prizadevna in delavna, vendar sama ne more poživeti delovanja te organizacije, ker pač sama vsega ne zmore. Pred vojaška vzgoja je prepu- ščena sama sebi. Zveza borcev se zanjo še najmanj zmeni, kljub temu, da bi to bila prvenstvena naloga prav te or- ganizacije, ki je naslednica naše par- tizanske borbe. V zapuščenem položaju se nahajajo tudi nekateri mladinski aktivi v Nazarjih. Mladino bi bilo tre- ba le pozvati na sestanek, kjer bi se lahko pogovorili, kaj bodo v bodoče delali. Tako pa se nihče kaj dosti ne briga za mladinsko organizacijo, zato ni čudno, če nekateri prehajajo pod vpliv župnikove kuharice, ki organi- zira mladinski pevski zbor. Pri tem pa nihče ne pomisli, kako' veliko po- litično škodo bodo imeli prav v Na- zarjih. Mladina, ki je zaposlena v za- bojarni LIP, pa se pridno udeležuje sestankov in si prizadeva postati prava Titova mladina. Njim bo to uspelo. VEČ POVEZAVE MED DRUŽBENIMI ORGANIZACIJAMI Tudi gasilsko društvo ne dobiva no- bene pomoči od KOOF, vendar tra- dicionalnost te organizacje in po- žrtvovalnost večine članov prispevata, da lahko s svojo aktivnostjo služijo za zgled vsem družbenim organizaci- jam v kraju. Tudi sadelovanje žena ob raznih akcijah in proslavah oživi, vendar bi med nje morali vnesti več političnega življenja, skrbeti bi morali za kulturen razvoj in ideološki dvig članic te or- ganizacije. BOLJ JE TREBA SKRBETI ZA KULTURNI RAZVOJ V sindikalnih orgamizacijah ni ti- stega življenja kot bi moralo biti. Niti upravni odbori sindikalnih podružnic podjetij n;is'0 seznanjeni z nalogami sindikata, tudi sami niso preštudirali nov način upravljanja gospodarskih podjetij, še manj pa o tem seznanili svoje članstvo. SKUD Nazarje, ki ima sicer redne seje, ne odigra svoje vloge, saj je aktivna le godba, s katero se najbolj ukvarja predsednik društva. Pevski zljor obstoja, je pa maloštevi- len; mladina pa išče prilike, kjer bi lahko uveljavila svoje sposobnosti. Knjižnica, ki šteje 1104 knjig, ima neprimerne prostore, delno zaradi tega jjovpraševanje po knjigah ni veliko. \' glavnem so izposojevalci leposlovnih knjig delavci: nameščenci ne čutijo potrebe po slovenski ibesedi. S KONTROLO LJUDSTVA BOMO ODPRAVILI NAPAKE Večje ali manjše mrtvilo med tlruž- benimi organizacijami je odločilno vplivalo na delo KLO. Udeležba na sejah je bila skoraj vedno dobra, skle- di s seie pa niso dali pozitivnih rezul- tatov. Voljeni člani LO niso kontroli- rali dela uslužbencev KLO. zato^ so le-ti nekontrolirano »poslovali« v ško- do volivcev, večkrat tudi iz neznanja, tako da so po svoje sestavljali setvene jilanc, predpisovali obvezne oddaje, davke ipd. Tudi če se je zbor volivcev vršil, se ga večina odboTTiikov ni ude- ležila pa tudi tajnika največkrat ni I)ilo med volivci. Sveti državljanov so bili sicer izvoljeni, članom pa niso bile izdane odločbe, zato tudi le-ti niso mogli kontrolirati dela posameznikov. Še eno je treba povedati: v Nazarjih je še okrog 50 volivcev izven Fronte. Če bodo i)ristopili k njim, se bodo vključili večinoma vsi, mogoče se eden ali dva ne bosta, vendar takšni in tako maloštevilni ljudje ne bodo omajali frontne organizacije, ampak bodo kot plevel med zdravim klasjem oveneli. O LJUBNEM 1N'LJUBENČANIH O Ljubnem in Ljubenčanih je šel glas, da imajo mnogo rojakov v Ame- riki, ki jim pošiljajo pakete. Drugje so spet govorili, da so Ljubenčani do- bri nogometaši, ki jim v Savinjski do- lini ni para. Ljubno se nahaja ob vznožju Logarske doline, ki s svojo lepoto privlači tekom leta mnogo iz- letnikov, zato je tudi Ljubno več ali manj letoviščarski kraj ' s še dokaj močno razvitim kmetijskim gospodar- eči vom. Ljubenčani bi morali na svoje Ljubno bolj paziti in skrbeti, da se izboljša izgled trga. KLO je sicer spre- jel vrsto sklepov kot: zgraditev kopa- lišče z desetimi 0'd3e:lki za 50 kopal- cev, razširitev vodovodne mreže, ure- ditev javne razsvetljave in elektrifi- kacija 20 stavb ipd., vendar tega niso povedali ljudem, zato tudi ni izvršeno. Snloh imajo čudne navade: seje lO KLO se vršijo le vsaka dva meseca — tako kot 1)i se morali zbori volivcev z izjemo, da le-teh sploh ne sklicujejo. Delovanje 'družbenih organizacij je le nekoliko boljše kot v Nazarjih. Po- svetili pa so premalo pozornosti dvigu članstva; sicer ni čudno, saj nihče ni pristopil do volivcev; član odbora, ki pri Fronti odg'ovarja za dvig članstva, se le redko udeležuje sej VOOF. V Planini in Teru je le 57 odstotkov vo- livcev v^članjenih v OF, kljub temu, da je ta predel močno sodeloval v na- rodnoosvobodilnem gibanju in da bi se jih večina tudi vpisala, samo pri- stopiti je treba k njim. ^ Ljubenčani, ki že' po svoji naravi in okolju, v katerem žive, hrepene po go- rah iin izletih nimajo svojega pla- ninskega .društva, temveč so včlanjeni v Planinskem drnštv^i Celje. ZAKAJ V LJUBNEM Nf KMEČKE DELOVNE ZADRUGE čudno je, kako to, da so Ljuben- čani to stvar tako dolgo dopuščali. Tajnik splošne Kmetijske zadruge Druškovič Karel, bivši trgovec, ki od- govarja Dri Fronti za dvig članstva, ie izkoriščal svoj položaj in zaviral dostop, poštenim ljudem k upravlja- nju. Imel je tudi brutalen odnos do ijiidi in ie mnogokrait prihrumelo iz njega: »V,i delajte in ničesar ne pri- "•ovarjajte, komandiral bom že jaz!« No m res. Hoteli so ustanoviti kmečko delovno zadrugo, ki bi v Ljubnem lahko dobro uspevala, vendar spet Druškovič ni bil za to: »E>okler bom jaz v KZ tajnik, si nočem mazali prstov pri ustanavljanju.« Pravijo pa, dr si je prste le mazal z zadružnim denarjem. Takšen bi bil oris življenja v teh dveh krajih. V enem in drugem bo treba marsikaj spremeniti, da bo ži.- 1 jen je res takšno, kot ga moramo nu- diti ljudem. Takšno stanie. bolje reči mrtvilo, no bo dolgo prevladovalo. Na- ši delovni ljudje dobivajo v svoje roke vedno več» možnosti kontrole, soodlo- čanja pri upravljanju državne uprave in gospodarstva,. V bodn^čnosti bodo volivci in člani družbenih organizacij že poskrbeli, da bodo njihovi voljeni predstavniki izpolnili njihovo zaupa- nje; vsak, ki pa bo gledal in delal le za svoje koristi, bo poteptan od šte- I vilnih ljudi, ki gredo v socializem ... B.V. Zadruga v Dramljah lani najslabša - letos že najboljša v okraju Drameljska zadruga je bila ustanov- ljena marca 1949. Ob ustlinovitvi je štela 16 gospodarsfev s 142,50 ha zem- lje. Nekateri kirH?tje so vstopili v za- drugo iz Spekulativnih namenov, kar '■e je kmalu po ustanovitvi tudi po- kazalo. Bivši kmetje Stanko Jakopin, !''er{Io Kukovič in Avžner so hoteli za- drugo razbiti ter je bila zaradi tega tudi najslabša med zadrugami v okra- ju Celje-okolica. Lansko leto so v za- drugo stopili še štiri kmetje, zadruž- niki pa so izbrali najboljše člane v novi upravni odbor, ki je takoj pospe- šil uspehe v proizvodnji zadruge. Tudi delo zaviračev so zadružniki odkrili in obelodanili, škodljivce pa postavili na zatožno klop. Stanje v zadrugi se je kmalu začelo boljšati, dasiravno uspehi lansko leto še niso bili vidni, ker je upravni od- bor moral plačevati dolgove iz prejš- njega leta (nad 400.000 din). Prejšnji odbor tudi sterilnih dni ni zadružni- kom izplačeval. Vse te nepravilnosti je moral popraviti novi odbor. Poleg tega je poskrbel, da je zadruga lani postavila nov svinjak za 120 svinj. Prenovili so tudi strojno uto ter oči- stili dva hleva za govedo, letos so pa začeli graditi skladišče, kleti in vod-i njak pri svinjskem hlevn. Želijo zgra-j (liti tudi dva betonirana silosa za ži-; vinsko krmo, vendar tega ne zmorejo, ker potrebujejo za to železo, a tega bi lahko kupili samo po nižjih enotnih cenah. Sedaj ima zadruga že 256 ha zemlje. Medtem ko je lani imela komaj 59 glav živine, 7 prašičev in 9 konj, ima letos že 71 govedi, 14 konj in 51 pra- šičev, brez 21 pitancev, ki so jih letos že oddali. Od 85 zadružnikov je za delo sposobnih 48 članov, ki so ustanovili tri brigade. Brigada Martina Korenja- ka prednjači pri dvigu hektarskega donosa pa tudi ostali dve nista daleč za njo. Med zadružniki je imel lani največ sterilnih dni Franc Korenjak (274), ki opravlja strojno košenje in škroplje- nje. Albina Zidenšek, ki oskrbuje pra- Siče, pa je imela 254 storilnih dni. Pudi letos jih bo imel Korenjak naj- več, saj jih ima 129, Marija Belak, ki skrbi za prašiče, pa ima letos že 121 sterilnih dmi. Zadruga je pred kratkim prejela od okrajnega odbora Fronte prehodno za- stavo kot najboljša kmečka delovna zacjruga v okraju Celje-okolica. V skupinskem tekmovanju zadrug v prvem tromesečju pa si je tudi pri- svojila" prvo mesto in prejela za- to pismeno pohvalo. Poleg uspehov, ki jih zadružniki do- segajo iz dneva v dan, se borijo še z raznimi težavami. Pravijo, .da bi bili uspehi še večji, če bi imeli skupen hlev za govejo živino. Težave jim de- lajo tudi oddaljene, in raztresene njive in travniki. Ker bi radi nabavili nekaj strojev, predvsem motorno škro- pilnico in motorno ročno kosilnico, so posekali okrog 100 kuh. metrov lesa za izvo«, Kljub velikim uspehom v za- ck-ugi so še v njej ljudje, ki gledajo le na svoje koristi. Takšna sta pred- vsem bivši gostilničar Andrej Jesenek in Pavla Zdolšek. Zadružniki so se od- ločili, da bodo taike zavirače izločili iz svoje srede. Drameljski zadružniki se bedo ba- vili predvsem z živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom, ker so za to pri njih dani vsi pogoji. Največ zaslug, da zadruga dosega tako lepe uspehe, ima njen predsednik Jurij Belak, ki vlaga vse sile za procvit zadruge. F. L. Poziv GO 2B NOi/ Slovenije na šestmesečno tekmovanje v počastitev desetletnice JA Glavni odbor Zveze borcev NOV Sio- venijj v'e izdal T.Niv vsem družbenim in političnim arganizacijani, delovnim kolektivcni kmečkim delovnim zadru- gam, in py a^neziiikoni na vse'„"adsko šestmesečno tekmovanje od 12. junija fiZ. deccmlj.a v počaiiltev deseilet- nicci naše A made. GO Zvc;e borcev NOV SiGver.ije Fc^iJva v£e, do, v tem tekm-vanju sto Ijo kar največ za dvig igc:ipcii;a,!jk.e li-i icibrambne meči naše Za večjo storilnost dela so tekmovali Tovarna otroške konfekcije v Šošta- nju je ena tistih tovarn, ki so bile zgrajene v času po osvoboditvi. Ni ve- lika, saj ima zaposlenih le nekaj manj kot sto delavk, pa^vendar je pomemb- na, predvsem za naše otroke. Koliko naših ofrok nosi cblekce, ki so izde- la n"^' v tej tovarni in le malokatera miti ve. kdo je sešil obleko njenemu otroku. DelaA ke bi rade povedale vsem, da tudi one prispevajo h graditvi so- cializma. Zato tudi o njih nekaj" be- sed. ^ Nn prechečer delavskega praznika je delavski svet tovarne na svojem se- stanku sklenil, da bodo v mesecu maju a v naiorej tekmovali za večjo storil- nost dela. Podjetje je imelo le 66% zasedena delovna mesta — torej so sprejeli sklep, za katerega uspešno iz- vršitev bodo napeli vse sile. V podje- •iu so tekmovale vse štiri brigade: ena ■ved njimi je bila mladinska. Že takoj začetku tekmovanja je ena brigida -oko presegala normo; bila je tretja brigada. To so nazorno prikazali gra- fikoni, na.katerih so dnevno spremljali uspehe vseh brigad. Ostale tri brigade pa so postopoma presegale postavljeno normo. V drugi polovici maja se je že videlo, da bodo vse štiri brigade pre- segle normo za nekaj odstotkov, ven- dar se še ni dalo ugotoviti, katera delovna brigada bo v tekmovanju zma- gala. Mladinska delovna brigada ni skoraj nič zaostajala za najboljšo bri- gado tovarne — le za 1% je bilo raz- like. Med tema dvema brigadama se je razvilo še posebno tekmovanje: ka- tera bo najboljša. Tretja brigada je napenjala vse sile, mladinska prav tako. Zadnji dan v mesecu pa je zvi- tost in prebrisanost delavk tretje bri- gade presenetila -ves delovni kolektiv. Tretja delovna brigada, ki je skoraj polovico meseca prednjačila pred mla- dinsko brigado le za 1%, je zadnji dan mesečnega tekmovanja prednjačila kar za 4%. Kako so to dosegle, so same povedale. Vsak dan so nekaj izgoiov- Ijenih izdelkov odložile in toliko manj vpisale za dotični dan — zadnji dan pa je vse to močno dvignilo odstotek presežene proizvodnje. Tretja brigada je zaključila tekmovanje s 141% pre- seženo normo, mladinska pa s 157%. Obe brigadi sta postali udarni in .sta bili predlagani^ v proglasitev. Kljub temu, da so tako dvignili pro- izvodnjo, kakovost izdelkov ni padla. Niti eno podjetje, kamor pošiljajo svoje izdelke jim ni zavrnilo pošiljke. Trgovska podjetja so z njihovimi iz- delki zadovoljna. B. V. Delavke v Tovarni perila čutijo, da so lastnice podjetja Sicer v Tovarni perila ne delajo iz- ključno žene in dekleta, poleg direk- torja je še nekaj moških, vendar teh je večina in govorili bomo o delavkah. Žena je tudi predsednica delavskega sveta, s katero sem napletel pogovor: :>\i pravite, da' se delavke močno zanimajo za nove gospodarske ukre- pe.« »Tako je. Res je, da se se mnog.' zanimale tudi poprej za razne ukrepe, vendar tako malo brezbrižnih obrazov pri nobeni stvari ni bilo kot sedaj. Povem vam samo primer. Pred dnevi je. v Celju govoril n^nister Polič o novem finančnem zakonu. Dasiiravno smo bili samo nekateri pozvani s po- vabilom, sem med poslušalci 'videla mnogo imših deklet, ki so na lastno voljo prišla poslušat predavanje. Go- tovo jih je stvar zelo zanimala. Tudi v podjetju niso redka vprašanja: »Imamo dovolj blaga?« ali »kaj bomo delali vnaprej?«, »kaj če bojno imeli zgubo?« itd. Zadnji čas smo dobili zelo malo blaga. To pomanjkanje ni skrbe- lo samo upravo, temveč vsi M podjetju so se s strahom vpraševali, kako naj tovarna obratuje.« »Vaše'podjetje ima mnop'o sorodnih konkurentov. Kako se boste »bodli« z njimi?« »Naše glavno orožje bo brez dvoma kakovost izdelkov. Izdelki so sedaj vedno še razmeroma dragi. Potrošniki bodo kupovali to, kar neobhodno po- trebujejo in kar jim je posebno všeč. da jim ne bo žal denarja. Teh stvari se pri nas dobro zavedamo. Mi smo deloma že jireusmerili našo proizvod- njo, kolikor nam dovoljuje izbira bla- ga, na 'takšne predmete, ki so bolj iskani. Trenutno izdelujemo obleke za fezoino. Take stvari gredo v tem letnem času v prodajo. Tudi na te stvari m*o- ramo sedaj gledati, ker od blaga, kar ga leži po policah v trgovini, ne bomo dobili plač.« To in še marsikaj mi je tovarišica Mlinar jeva povedala. Največ sva go- vorila o delu v tovarni, o izboljšanju kvalitete in tudi to sem zvedel, da v tovarni že dalj časa delajo na osnovi normiranega akorda. Na splošno se v podjetju čuti višja zavest soodgovor- nosti pri delu. Mnoge delavke, ki so nedavno še mislile, da je predaja klju- čev bila le zaradi lepšega, danes ču- tijo, da je podjetje res njihovo in da je od njih samih odvisno, če bodo imeli skupen uspeh. Marsikatera od njih je še nedavno med delom v tovatni razmišljala o razmerah v domačem gospo^dinjstvu, ko sedaj pri štedilnii^u misli o to- varni. Mladina zbira odpadke Nekatere mladinske organizacije so se z veseljem oprijele zbiranja odpad- kov. S tem pripomorejo organizaciji, da pride do rotretonih denarnih sred- stev, na drugi strani pa prihranijo na- ši industriii velike količine surovin. Od začetka nabiralne akcije je mladina v Celju zbrala že 16.143 kg starega že- leza, 1664 kg stekla, 1285 kg kosti, 1062 kg krp, 858 kg gumija, 325 kg litega železa, 420 kg barvnih kovin, 1220 kg papirja, večje količine svinca, alumi- nija, cinka, starega usnja itd. Med ak- tivi, ki so zbrali ta material pa ni mladine iz velikih piOdjetij, kakor na primer Tovarne emajlirane posode, ki bi pravzaprav lahko zbrala največ teh odpadkov. Upravam in delavskim sve- tom takih podjetij priporočamo, naj v bcdoče ne bodo preveč radodarni, ka- dar jih organizacija LMS prosi za de- narno pomoč, ko sedaj ne kaže:o volje, da si z lastnimi sredstvi nekoliko opo- morejo. Prispevki za gradnjo kulturnega doma v Trstu so dokaz ljubezni do naših bratov onkraj meja Prostovoljni prispevki za gradnjo kulturnega dcma v Trstu veliko po- magajo našim neosvobojenim bratom onkraj meja, da bodo lažje zgradili svo- je politično in kulturno zbirališče, ne- kako trdnjavo -neomajne narodnostne zavesti. Nič manj važna pri tem zbi- ranju ni moralna podpora, ki jo s to akcijo čutijo naši zamejski bratje. Oni bodo tudi v vsakem najmanjšem zne- sku, ki ga daruje posameznik videli, da mi v osvobojeni zemlji nismo po- zabili nanje in da tudi ne mislimo po- zaibiti krivičnih meja t^r svojh bratov onkraj njih. Tega vzdušja pri zbiranju prispevkov v Celju :n okolici še ni v polni meri. Dosedaj zbrani prispevki so večji del nakazani zneski iz dobička podjetij. Res je, da nekateri teh zneskov od- tehtajo male prispevke sto in sto po- sameznih daritev, vendar kakor smo dejali, je treba poživeti zbiranje med najširšimi sloji. Mestni in okrajni od- bor OF razpolagata z bloki do 50 din, s potrdili nad petdeset din in z na- kaznicami za višje vsote. Zbiranja pri- spevikov bi se morala lotili vsa drvištva med svojimi člani. Poleg denarnih pri- spevkov lahko zbirajo tudi material. Les, opeka in ostali gradbeni material je prav tako dobrodošel kot denat. Ne- katera prosvetna društva so dala v ko- rist zidave doma v Trstu dobičke od svojih predstav. Frontni odbori naj na svojih področjih zaiinteresirajo pred- stavnike vseh mC'gočih družbenih or- ganizacij in društev, da prično z zbi- ranjem prispevkov, kajti le na ta način se bomo dostojno spomnili svojih ne- osvobojenih bratov na teritoriju Trsta. Dosedanji prispevki znašajo v Celju 128.777 din. Od tega so pri podjetju »Instalacije« darovali 25.000 dinarjev, Poverjeništvo za trgovino in preskrt)0 25.C0O din, Priredbeni odbor bivših iz- gnancev lOOO din, Sindikaina podruž- nica Mestnega magazina št. 3 4825 din, Uslužnostna podjetja 2962 din. Topil- nica in valjama cinka 50.000 din, Ob- lačilni delavnici MLO 10.000 din. Pre- vozništvo MLO 10.000 din. Tu so na- vedeni samo zneski do začetka tega meseca. V okraju Celje-okolica je do sedaj največ prispevalo podjetje »Hme- zad« v Žalcu 100.000 din, okrajni od- bor OF 50.000 din, Tovarna Volna v Laškem 50.000 din, Sindikalna podruž«- niča OZKZ 6000 din in sindikalna podružnica prosvetnih delavcev v La- škem 1.600 din. Stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 9. junija 1961 Stev. 23: TEDENSKI PREGLED DOGODKOV Sirom po svetu... ALI BO PRIŠLO DO KONFERENCE ZUNANJIH MINISTRO\ V Parizu je sestanek pomočnikov zunanjih ministrov še vedno neuspešen. Sovjetska zve- za vztraja, da v dnevni red vnesejo vpraša- nje atlantskeg:a pakta in ameriških oporišč. Edino pod tem pogojem, so sporočili ^z Moskve, da bodo pristali na sestanek zu- nanjih ministrov, /abodne sile so poslale Sovjetski zvezi noto, v kateri izjavljajo, da bo edino Sovjetska zveza kriva, če ne bo prišlo do sestanka zunanjih ministrov. NA KOREJI šE TEONO NAPREDUJEJO ZAVEZNIŠKE ČETE Dasiravno se Severnokorejci in Kitajci sr- dito upirajo napredovajnju sil Združenega poveljstva, ameriške in druge čete na Ko- reji stalno napredujejo. Svetovni tisk, pred- vsem britanski, mnogo piše o mož.nosti za končanje spopadov na Koreji. Varnostni svet OZN pa je pripravljen ustaviti operacije v bližini 38. Vzporednika, če bi prišlo do ustreznega sporazuma. GRŠKI MARŠAL PAPAGAS JE ODSTOPIL Grški poveljnik oboroženih sil maršal Pa- pagas je odstopil zaradi neprijateljskega za- držanja dvornih uradnikov. Dvorni maršal Le Vides je tudi predložil kralju Pavlu svo- jo demisijo, kakor tudi demisijo devetin- dvajsetih dostojanstvenikov kraljeve palače. REŠEVANJE PONESREČENIH • ANGLEŠKIH RUDARJEV Rešev^.lne ekipe v Durhamu, so potegnile izpod ruševin 38 trupel od 81, kolikor jih je bilo zasutih pri eksploziji. Izgubili so upa- panje, da bi rešili ponesrečence. Nesreča je ena izmed najtežjih v zgodovini angleškega rudarstva. JUGOSLAVIJA V MEDNARODNI ORGANIZAJI DELA Vlada FLRJ je 23. maja pristopila kot redni član k Mednarodni organizaciji dela. Delegacijo vodi dr. Jože Potrč, minister, za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LR Slovenije, ki je odpotovala v Ženevo na za- sedanje. NAŠA DELEGACIJA JE PREKINILA, SODELOVANJE NA PODONAVSKI KONFERENCI Jugoslovanska delegacija je zapustila če- trto sejo Donavske komisije, ker so ostale delegacije zavrnile vrsto upravičenih jugo- slovanskih predlogov, ki bi koristili podo- navskim državam. TRENJA MED MOSKVO IN PEKINGOM, ZARADI NEZADOSTNE POMOČI Pekinška radijska postaja je v svoji od- daji na angleškem jeziku poročala, da kitaj- skim enotam na Koreji primanjkuje orožja in opreme, da bi lahko izvojevali zmago. Ker so enote severne Koreje opremljene s sov- jetskim orožjem, je jasno, koga ima v mislih kitajska pritožba. RAZNI DOGODKI Dunaj. Na' Dunaju so odkrili spominsko ploščo slovenskemu pesniku in pisatelju Ivanu Cankarju v ulici Lindauer, kjer je Cankar živel in delal od 1899 do 1909. leta. Teheran. Teheranski listi pišejo, da je Perzija prevzela naprave Anglo-Iranske pe- trolejske družbe in ustanovila družbo pod imenom Perzijska petrolejska družba. Beograd. Vršilec dolžnosti generalnega kon- zula v Zagrebu Vojteh Žilak je odklonil po- ziv Čeho^lovaške vlade, ki zahteva naj se vrne na čehoslovaško. London. V Londonu je pred kratkim bila druga letna skupščina jugoslovansko-britan- skega prijateljstva. Navzoči so bili nekateri britanski poslanci, člani sindikalnih orga- nizacij in drugih društev. Ženeva. V Ženevi je bil podpisan sporazum med vlado FLRJ in svetovno zdravstveno organizacijo o tehnični pomoči zdravstveni službi v Jugoslaviji. Teheran. V Tebrisu so bili aretirani štirje nameščenci sovjetskega konzulata, ker so propagirali demonstracijo proti Anglo-Iran- ski družbi. PRAV NA KRATKO Zakon o splošni vojaški obveznosti t ZDA je zajel vse državljane od 18 do 50 leta, rok pa se je podaljšal od 21 na 24 mesecev, —r Švicarski, italijanski in francoski strokov- njaki so pripravili načrte za predor pod Mont Blancom. — Američani so prejeli re- solucijo v kateri pozivajo vlado ZSSR, naj odstranijo »železno zaveso« in tako pomagajo stvari miru. — Generalni sekretar KP Indije Rejeshwar Rao, je podal ostavko ne fla bi navedel razloge. — Stalni grški ^ielegat v OZN je protestiral spričo kršitve grške]g;a' ozemlja po bolgarskih vojakih. ...in V oomovini MARŠAL TITO SPREJEL SANTA CRUZA Predsednik vlade FLRJ maršal Tito je sprejl predsednika Ekonomsko socialnega sveta OZN gospoda Santa Cruza. Pri spre- jemu je bil navzoč pomočnik ministra za zunanje zadeve Leo Mates. DR. DARKO ČERNEJ NAŠ VELEPOSLANIK NA ŠVEDSKEM .Z ukazom Prezidija FLRJ je bil imenovan za izrednega in pooblaščenega ministra FLR Jugoslavije na Švedskem dr. Darko černej, dosedaj veleposlanik v Mehiki. VOHUNI ČEŠKE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE OBSOJENI V Beogradu so bili obsojeni vohuni, ki so delali v korist češke obveščevalne službe. Obsojeni so bili: bivši kapetan JA Ljudovit Kovač na 20 let, Jeroslav Nemec, tajnik vo- jaškega poslanstva ČSR 13 let. Barbara Ko- vač 3 leta in Bedfih Glas na 6 let odvzema prostosti. MARIBORSKI ŠKOF DRŽEČNIK JE BLAGOSLOVIL SKRUNILCE SLOVENSKE ZASTAVE Mariborski škof Držečnik je prejšnji me- sec birmal po ptujskem okraju. Ob tej, pri- liki so mu nekateri duhovniki in verski fa- natiki organizirali nekake protidržavne de- monstracije. Kmečki sin, Franc Brumen je strgal iz zastave peterokrako zvezdo in jo potem tako nosil v sprevodu. Škof je na raznih mestih imel govore s protidržavne tendenco. Ob odhodu je celo blagoslovil skrunitelje nacionalne zastave, kot so nekol med vojno blagoslavljali zastave belogardi- stičnih oddelkov. Po vaseh so mu dodelje- vali stražo, pri katerih so pozneje našli ne- dovoljeno orožje. Ljudstvo je zaradi tega pošiljalo škofu re- solucije, v katerih protestira proti izkori- ščanju verskih čustev v politične namene. V NEKAJ BESEDAH Med Jugoslavijo in Venezuelo so vzpostav- ljeni diplomatski odnosi. — Podjetje »Brodo- spas« je poslalo letos jeseniški Železarni 400 ton starega železa. — V Zagrebu gradijo znanstveni institut za proučevanje modelov bodočih ladij. — Veleposlanik dr. Jože Bri- lej je položil venec na grob rudarskih žrtev v Durhamu. — Okrožno sodišče v Belem Manastiru je obsodilo Vaso Novačiča na leto in pol zapora, ker je nagovarjal prebivalce vasi Jagodnjaka naj izstopijo iz zadruge. — Zveza borcev bo poslala letos na letovanja 2000 članov družin padlih borcev. — Pokojni črnogorski izseljenec v Ameriki je v oporoki podaril rojstni vasi 300.000 dolarjev. — V Cetinju bodo zgradili letos gledališče za 1000 gledalcev. — V mesecu maju so slovenski rudniki izpolnili plan le z 91,3 odst., ker je dež močno oviral delo pri zunanjih kopih. — Na Dunaju je umrla vnukinja Petra Prera- doviča, ki je prav tako kot njen ded znana književnica in pesnica. Kafio so pri nas zaščitene matere in otroci v Celju in po široki okolici se je po osvoboditvi, posebno pa še v zadnjem času. mcčno razvila mreža materinskih posvetovalnic. Začetki so bili skromni, toda danes se že lahk« ponašamo z uspehi. Delo, ki ga vrše zdravniki in drugo medicinsko oseibje je pravzaprav pionirsko-začetniško. Naše žene se še niso privadile na te ustanove, ki jim nudijo izdatno pomoč. Mnoge prihajajo prepozno. Statistika celjske otroške bol-; niče jasno kaže malomarnas.t in nepo-^ učenost mater. Od vseh otrok, ki lani umrli »v bolnici, je 54 odst. takihJ ki so umrli takoj Pfvi dan po prihoduj v bolnico, samo za to, ker se starši niso niti toliko zanimali, da bi otroka pra^ vočasno nesli k zdravniku. To se pravi, da BO prišli* iti lotrooi rv toolnico de umreti, ker je vsa zdravniška pomoč bila prepozna. Niso torej zastonj napori in prepri- čevanja strokovnega mediiiciinskega osebja, ki si prizadevajo matere pri- vaditi, da postanejo stalne obiskovalke posvetovalnic. V okoliškem celjskem okraju delu-^ jejo danes naslednje posvetovalnice: V, Štorah, St. Juriju, Kozjem, Planini, Po- n:k:vi. Laškem, Rimskih Toplicah, Žal- cu, Liibojah, Grižah, Št. Pavlu, St. Ju- riju ob Taboru, Vranskem, Polzeli, Voj- n:ku, Dobrni in Vitanju. V zadnjem času so odprli posvetovalnice še v Lo- ki pri Zusmu, Trnovi j ah in na Pre- vorju. Ker večina mater ne ve, kako po- moč jim nudijo posvetovalnice, ker ni- so seznanjene kakšne pravice uživajo kot matere in nosečnice, neglede na socialno stanje, bomo v nadaljevanjih prinašali točna navodila, ki bodo noseč- nicam in materam v poduk. V nasled- nji številki bomo prinesli članek, v ka- terem bodo navedene vse pravice, ki jih uživa nosečnica. Obnova selekcije goveje živine v celjskem okraju smo pričeli z ob- novo selekcijske odbire goveje živine, ki je osnovna in najvažnejša naloga za kvalitetno živinorejisko proizvodnjo. Moramo priznati, da smo do sedaj v glavnem stremeli samo za čim večjimi količinami, nismo pa se dovolj brigali kakšna je hila naša proizvodnja. Tudi kmetje sami, kateri so dobri živino- rejci žele, da se s selekcijsko odbiro čim prej prične, ker se dcibro zavedajo, da se s tem lahko največ pripomore k napredni živinoreji v korist skupnih, kakor tudi individualnih koiristi. Iz- kušnje dokazujejo, da je dvig živino- reje možen v največji meri le z od- biranjem najiboljših živali za pleme, ker te bodo dale najboljši podmladek in njih dobre lastnosti' bodo prenesene potomstvu. Mora pa biiti ta naloga iz- vršena res na strogi strokovni podlagi, ker drugače je lahko vse delo brez- uspešno. v »celjskem okraju so najbolj znani živinorejski okoliši: vitanjski, šentjiH"- ski, planinski, kozjanski, laški in voj- niški. Tu imamo po zaslugi dobrih in naprednih živinorejcev še vedno znat- no število lepe plemenske živine, po- sebno-krav, kar je razveseljiv pojav za naše začeto delo pri obnovi selekcije. Navedenih šest rejskih okolišev bo itvo- rilo šest enot, ki bodo delovale sicer vsaka zase, toda ostale bodo v stalni medsebojni povezavi. Vodstvo bo za- enkrat imelo še poverjeništvo za kme- tijstvo, dokler ne bodo ustanoVljena samostojna selekcijska in živinorejska društva. Poudariti je treba, da so v teh živinorejskih okoliših bile že za časa bivše Jugoslavije in tudi po osvobo- jeni u vse do leta 1947 živinorejske zadruge in društva, ki so se bavila s selekoijsko odbiro plemenske živine. Vodila so matične 'knjige in izdajala potrdila o rodovniškem poreklu živali. To delo se posebno pozna v šentjurslki okolici, kjer imajo še sedaj znatno šte- vilo lepih krav. Dosti zaslug :za ta uspeh imajo tudi takratni živinorejci strakovnjaki, posebno prof. ing. Ko- privšek in Cater Jurij .ob sodelovanju živinorejcev samih. Iz navedenega je razvidno, da je bilo nuino potrebno pričeti z obnovo tega važnega dela. Tako so do sedaj že pre- gledana vsa socialistična kmetijsika go- spodarstva, ki se bavijo z živinorejo. Pri privatnih kmetih je obdelan vitanj- ski in šentjurski sektor, delo pa se stalno nadaljuje. Vsa ta gos.podarstva bodo vodila predpisane matične knjige plemenske živine in izdajala potrdild o rodovniškem poreklu živali. Na so4 ciaLističnih gospodarstvih je odbrano žej nad 150 dobrih krav, na privatnih go-i spodarstvih pa preko 30O glav, kar jej za začetek že kar zadovoljiv napredekJ Na obnovljenih plemenskih sejmih p£| bomo zopet ^lišali »kupim samo le ro-j dovniško živino.« izJ NA SESTANKU BIVŠIH IZGNANCEV so pobirali prispevke za kritje stroš- kov prireditve. Višek teh prispevkov v znesku 4290 din bil izročen Mestne- mu odboru OF v znesku 3290 din in 1000 din akcijskemu odboru za posta- vitev Kulturnega doma v Trstu. O tem obveščamo udeležence prire- ditve 12. maja 1.1. Ljudska inšpekcija v Štorah več budnosti! . . . že nekaj časa vedo nekateri v Što- rah, zlasti delavci podjetja »Beton«, }^>ovedati. da s kruhom iz tarftkajšnje pekarne nekaj ni v redu. Niso se motili. Pregled, ki je bil izvršen 5. junija, je ugotovil, da v pekarni nekaj ni v redu. V pekarni je ugotovljeno, da tehtajo štrnce. ki bi morale biti težke točno 1 kg, največ 95 dkg. »Kako je to mo- goče?« se je čudil po izvršenem tehta- nju šef pekarne tov. Roškar, obr-ičajoč se k svojemu pomočniku tov, Dreškar- ju: >>Kako si pa vendar meril danes testo, da ima tako težo.« Ker prvemu merjenju niso verjeli, je bil poiz;kii,s znova izvršen, seveda z istim rezulta- tom. Kljub pritiskanju na vago ista ni hotela pokazati 1 kg. Pri »Betonu« so ponovno premerili na svoji vagi 10 štruc in ugotovili povprečno težo 93,40 dkg. Vage so tdrej točne, napaka je bila dokazana in prav gotovo ne slučajna. Zanimivo j;«, da takih napak nikdar ni opazil tov. Čater, šef prodajalne, ki ima prav go- tovo mero že v rokah in tudi ne od- -rovoriii ljudj v menzah, ki prejemajo kruh in so odgovorni za prehrano de- lavcev. Čudno je, djv se poleg ljudske in- špekcije in nad 2000 ljudi lahko pride do takih grobih nepravilnosti. Nihče se ni zmenil za to. da »Beton« v Štorah na ta način lahko mesečno izgubi okrog 400 kg, men za gojencev metalurške šole 100 in DUR železarne nkrog 60 kg kruha, skupaj nad 500 kg kruha. Nihče se torej ni mogel poza- nimciti, kam gre odtegnjeua količina kruha. Jasno je, da do takih nepravilnosti lahko pride, če je vodstvo prehranbe- nih ustanov pomanjkljivo. Pri »Beto- nu« je ugotovljeno, da nimajo prave evidence o žiAalskih kartah in razum- ljivo tudi o neki kontroli ne more biti govora. Nujno bo potrebno, da se bodo za te in verjetno tudi za druge podobne probleme v štorah pozanimali mero- dajni. Ljudska inšpekcija mora postati neusmiljeni preganjač takih škodljivih pojavov. K. Pomen vrtnarstva za malega človeka ' Kmečki človek ne pogreša naravnih krasot, ne pogreša piolj, vrtov in sadov- njakov, ker je vsak dan z njimi in ni utrgan icd te sreče kot meščan, dela- vec in obrtnik. Ob njegovi hiši, ob po- ljih in potih, povsod ima vrt, ki ga raz- veseljuje. Na vrtu za cvete prvič jabla- na, na oknu in pred hišo cvetice, ki so bile komaj lani posajene. To bogastvo domačih polj in doma- čega vrta pogreša človek v mestu. — Mestni človek išče z ljubeznijo svoj košček zemlje in dom. kjer se lahko odpočije, osvolbodi in najde spet same- ga sebe. Zato mora biiti vrt mestnega čjoveka pralktično in estetsko urejen. Posebno je to važno za vrt malega človeka, ki mora v njem najti ne samo razrvedrila, ampalk tudi koristi. Vrt v bližini mesta je predvsem va- žen za kmeta in malega človeka. Ta vrt ne sme biti tako urejen, da bi v njem paradirale široke s peskom po- sute poti in se bohotilo lepotično gr- mičevje. Vrt malega človeka mora biti poseibno danes donosen. Na njem mora pridelati toliko zelenjave, da mu je ne bo treba kupovati, da jo bo za družino v izobilju in da bo tudi na razpolago v zimskem času, ko je zelenjave naj- manj in je najdražja. Namesto obilnega pridelka zelenjave pa najdemo v mestnih vrtovih razno navlako, razne hišice, rdeče gobe in palčke, steklene krogle itd. Današnji časi nam narekujejo vse idrugo vsebi- no in obliko vrta. Zelenjava je za pre- hrano človeka nujno potrebna. Občut- kov, ko jo ni, ne bomo opisovali. Da je zelenjava tudi dober vir dohodkov, nam pričajo cene na trgu. V bližini mesta je zemljišče najvaž- nejše. Kdor ima svoje zemljišče, bo vrt uredil za trajno pridobivanje zelenjave, oni pa, ki mora zemljo vzeti v najem, jo bo iSkušal čim bolj izrabiti. Izkuš- nja nas uči, da je za pridobivanje ze- lenjadi najboljša zemlja komaj dobra. Zelenjava je nežna in okusna ie tedaj, če hitro raste in se razvija. To pa je mogoče doseči le na rodovitni, lahki, črni in globoki zemlji. Vrtne zemlje ne najdemo v naravi, ampak si jo moramo sami pripraviti z umnim obdelovanjem in gnojenjem. Poleg obilnega gnojenja s hlevskim gnojem in kompostom jo izboljšamo, če je vsako drugo ali tretje leto gnojimo tudi z živim apnom. Tudi lega je važna za vrt. Najpri- pravnejša je ravna lega, pri na-gnjenih odteka deževnica prehitro, nalivi pa od- našajo tudi zgornjo obdelano vrtno zemljo. Vse kulturne rastline, posebno povrtnina pa rabi mnogo sonca in zra- ka. Zato naj ibo lega kolikor mogoče sončna in zračna ter zavetna. Za malega človeka je važna tudi ve- likost vrta. To pa je odvisno od delov- ne sile, višine najemnine, od dobave gnoja, domače porabe in od možnosti vnovčenvanja zelenjave. Z zelenjavo smo zemlji odvzeli hranilne sestavine in je naša dolžnost, da vrnemo zemlji hraniva z gnojem. Za gnojenje so naj- važnejša naravna gnojila: hlevski gnoj, kompost itd. Gnoj mora biti zrel, t. j. uležan, razkrojen in več mesecev star. Straniščnik je enostransko gnojilo in je poraben za gnojenje vrta le jeseni :n pozimi. Umetna gnojila pa pridejo v. vrtnarstvu le izjemoma v poštev. Kmečko gospodarstvo je .podobno or- ganizmu, kjer pomaga ena panoga dru- gi. Živinoreja travništvu in poljedel- stvu, travništvo živinoreji itd. Mestni človek bi moral prav tako urediti pri svojem vrtu to izmenjavo. Vrtnarstvo bi mu dalo mnogo odpadkov za rejo malih živali, male živali pa gnoj in meso. Ze tu bi racionalno uporabil ze- lenjadne odpadke, ki jih sicer meče na smetišče. Katere vrste "zelenjadi naj gojimo? Gojili bomo tisto zelenjad, ki jo rabi- mo predvsem zase, ki jo na trgu pri- manjkuje in ki je najdražja. Zal mo- ramo ugotoviti, da naši ljudje ne po- znajo najenosta\mejše zelenjadi ter vse premalo cenijo tečno in zdravo zele- njad. Vrtnarstvo je koristno in donosno ter mu moramo v bo-doče posvečati še več- jo pozornost, kar bo koristilo posamez- niku in skupnosti. Zdravilne raslline — dragoceni vir naših dshodkO;; v naših gozdovih, travnikih in logih ostane vsako leto ogromno zdravilnih rastlin neizko- riščenih. Dar, ki nam ga nudi narava nismo pobrali — temveč pustili, da nam brez ko- risti propade. Na ta načm izgubimo letno ogromno na narodnem dohodku. Naša —■ po vojni močno rastoča farmacev- ska industrija potrebuje z vsakim dnem vse večje količine raznovrstnih zdravilnih zelišč za predelovanje v zdravila. Inozemstvo se čedalje bolj zanima za naša, visokovredna zdravilna zelišča. Vse to nam narekuje, da posvetimo nabiranju zdravilnih zelišč vso pozornost. Nabrati moramo toliko, da bodo krili domače potrebe in da nam bo ostalo čim več za izvoz. Letos so odkupne cene zeliščem zelo ugod- ne. Izkoristite to izredno priliko in posve- tite vsaj del svojca prostega časa nabi- ranju zdravilnih zelišč. Koristili boste tako sebi, istočasno pa tudi splošnemu državnemu gospodarstvu. V mesecu juniju se nabirajo naslednja zdravilna zelišča, katera odkupujejo kmetij- ske zadruge v neomejenih količinah in to: Cvetje (Flores): Bezeg osuti (Sambuci sine stip.), Upa (Tiliae), Arnika (Arnicae), Zajčja deteljica esnikom: sanje ugasniti, živeti za blagor sveta. Kako je naše gledališče postavilo na deske to nekdaj tako privlačno dra- mo? • V glavnem je bila publika s pred- stavo zadovoljna. Manjkalo je posebno v prvih dveh prizorih tistega zgodovin- skega ozračja in tiste tople, do dna člo- veške prisrčnosti, '■ki bi nas zajela v svoj čar in žar. Tako pa je iz odra vel sprva hlad. Kdo ga je zakrivil, je težko reči. Na misel mi prihajajo Zupanči- čeve besede, da igralec ne 'igra samo vloge, marveč zastavi, samega sebe, vso svojo telesnost in duševnost. vsi njegovi doživljaji, vsa njegova strem- ljenja stoje za njegovo besedo in ji da- jejo globino in vsebino. Te globine in vsebine je bilo v prvih dveh prizorih premalo. V naslednjih je moč igranja rastla, celotna igra je poudarila idejo in imeli smo občutek enotnosti, enotne osnovne zamisli, kakor nam jo v Gle- dališkem listu razlaga režiser Zorko, ki je delo zrežiral. Analiza dela in snov sama kaže, da režija takega dela z ne- izkušenim ansamblom ni lahka reč. Toda izkušnje pridobiš samo z 'delom. In prav to pozitivno stran bi rad po- udaril pred senčnimi, ki so se sem in tja poudarjale. Tu se je morala po- izkusiti vrsta naših igralcev v resnici g težkim igralskim problemom. Gom- bač v veliki vlogi lajtnanta Fouresa, Goršičeva v deliktni vlogi Bellilotte, Skof morda najbolj kočljive vloge Na- poleona, Grolbelnik, Furman, Mimik itd. Glavno vlogo je dal Gombač. Ce se ga spomnim iz prvih let po vojni kot recitatorja in kasneje kot igralca manj- ših vlog, moram reči, da naših upov ni pustil na cedilu. Njegov lik Fouresa je sicer še osnutek, ki mu manjkata ena, dve pili, toda o nečem nas je pre- pričal: o resnem prizadevanju, o etič- nem odnosu do igralskega poklica, o listi lastnosti, ki jo nekateri imenujejo poklicna obsedenost. Naj že bo kar koli, brez nje ne ustvariš hičesar po- membnega. Njegov lik je rastel iz osebnosti, iz notranjosti, iz ideje pa je bil kljvtb temu življenjski, resničen. Goršičeva je prav tako izpričala smisel za poglobljeno psihološko igro, ali bo- Ije, pokazala je notranje bogastvo obra- zov, brez česar si dobrega igralca ne moremo misliti. Posebno v zadnjem prizoru je dosegla nekaj, kar je zelo, zelo težko: z vsem obrazom in pojavo je pretresla gledalce in s tem pred- stavila neizogibnost, nesmiselnost in tragičnost svoje življenjske usode. Bo- naparte je bil za Škofa pretrd oreh. Bonaparte je vloga, ki ji nisi kos s štu- dijem vseh elementov igre, marveč po- trebuje še neke intuicije, še več, neke jasnovidnosti. 'Tu ne pomaga noben režiserski prijem, tu si ali pa nisi. tu si ali pa nisi ustvaril atmosfero, ki jo pričakujemo. Je pa res, da so te vrste vloge najbolj zahtevne. Igralcu prav malo pomaga zgodovinska predstava, celo škoduje mu lahko. GrobeLnik je svojega Foucheja oblikoval predvsem na študiju in je uspel. Lik je izkazoval najresnejši prijem, idelo, ki ga moraš priznati, čeprav je bila figura skoro preveč stilizirana. Vendar dokaz, da do- živetje ni vse, da je tudi znanost ne- kaj. Tudi ostali igralci so se potrudili in vsak po svoje uspeli: Furman z Bet- hierjem, Fedor Gradišnik z advokatom, Mirnik z Dupuyem, Božič z Deschamp- som, Božičeva z gospo Dupuy. Tudi ostale vloge, ki so jih igrali Sedej, Smrečnik, Božič, Kotnik, U'ršič, tTo- njutti, Vrabl, Goloto in Drozg so bile odigrane z ljubeznijo in s pravo mero. Premalo pažnje so nekateri posvetili odrskemu jeziku. Gledališče je svetišče besede in kulturnega jezika izgovarja- ve, govorne tehnike in vsega kar k stvari spada; to je neizogiben, atribut resnega teatra. Slovenci smo čakali 20. stoletja, da smo postali za stvar dovolj občutljivi. Narod brez gledališča ni narod, so rekli že pred 150 leti. Gleda- lišče brez trdno utemeljene jezilcovne kulture težko pride do lastnega gleda- liškega izraza. Mestno gledališče bo moralo v doglednem času misliti na poklicnega dramaturga, ker je možen napredek in vsaka izobrazba samo s sistematičnim delom. Poglavje zase je celjska gledališka puiblika. Nekaj abonentske imamo, a ne toliko, kolikor bi je pri 25.000 prebival- cih lahko pričakovali. Naše nestanovit- ne publike pa pri tej predstavi sploh ni bilo, kar je gotovo pomemben sig- num temporis. Še bolj omembe vredno je, da je zelo malo mlade publike. Nič ni tistega svetega navdušenja za kul- turne vrednote, ki jih nudi gledališče, nič ni ambicije, da bi mladina izrabila teater vsaj za izobrazbo in razgledanost, če je že etična aktualnost ne peče. — Vprašanje publike je eno izmed vpra- šanj, ki jih bo uprava gledališča, mo- rala načeti. Last not least. v Storah pripravljajo nekaj dobrih prireditev Kultumo-prosvetno delo se je v Što- rah zadnje čase razgibado. Štorjani te- ga sicer še.jne čutijo, ker izvajalci pro- grame šele pripravljajo. V tem mese- cu bodo dali na* oder nekaj skrbno pri- ::Tavljenih prireditev. Godba na pihala društva »Jožeta Poteza« bo priredila promenadni koncert in se bo istočasno pokazala v novih uniformah, do kate- rih so prišli po zaslugi delavskega sve- ta in uprave podjetja. Moški pevski zbor istega dnoštva bo nastopil s samo- stojnim koncertom, dramatska skupina skupaj z godalnim orkestrom pa bo uprizorila spevoigro »Utopljenca«. Di- rigiral bo Cerej Avgust, ki je »Utop- ljenca« tudi uglasbil. V tem mesecu pa bodo nastopili ituidi učenci Metalurško-industrijske šole s »Kovačevim študentom«. Vse te nastopajoče skupine bodo po premierah nastopile tudi po okolici Štor, da tudi tamkajšnjim vasem nudijo zabave in razvedrila. Na Gomilskem so zopet igrali Po daljšem premoru je SKUD »Be- ton« na Gomilskem uprizoril dramo v štirih dejanjih »A njega ni..To pot so izvajalci segli po stari igri, ki pri- kazuje življenje na vasi med prvo svetovno vojno. Igra ima precej religi' ozno pobarvamo vsebino. Naprednost te igre je samo v tem, da prikazuje gorje, )ti ga povzroči vojna mirnim Hudem,, dasiravno junaki drame to gorje samo ugotavljajo in doživljajo, no znajo si. pa pomagati. i\)leg starih igralcev je nastopilo ne- ' ;ij mladih, ki se bodo morali potru- diti, da dosežejo igralsko rutino že znanih asiaterjev. V gla^Tiih vlogah so nastopili: Košenina, Turkova, Vi- tainc, Rančigajeva in Korent. Igro je režirala Bobekova. Režiserka in igral- ci so posvetili premajhno pozornost jeziku. Tudi odmori so bili predolgi, medtem ko je scena tokrat kar odgo- varjala. Diletanti SKUD >Betona« se razvijajo v dobro podeželsko odrsko družino. Celjska mladina si uspešno utira pot v kulturno življenje " Vsaka stvar se mora nekje začeti. Vendar se prepogosto zgodi, da na ko- renine vsake rasti obračamo premalo pozornosti in se raje oziramo na sa- d<5ve. Tudi v kulturnem in umetniškem življenju je potreben začetek, preden je dosežen vrh. Zgodi se prepogosto, da smo do naših začetnikov zelo kri- vični. Podcenjujemo njih prizadeva- nje, vnaprej obsojamo uspehe njiho- vega truda kot manjvredne. Že iz za- vesti, da je zakon narave tak, da vse dozorelo odmre in je treba novih sa- dik, že iz te zavesti bi morala biti naklonjenost do mlade ustvarjalne ra- sti močnejša. Ti stavki so nekak upra- vičeni očitek celjski kulturni javnosti, ki je do mladih celjskih umetnikov pokazala nezanimanje. Koliko volje in zagona bi mladim ustvarjalcem nudil večji obisk na Akademiji v tem tednu, to si lahko vsak sam predstavlja. Prireditev, ki so jo v torek pripra- vili člani mladinskega kulturno-umet- niškega društva ,»Mflksim Gorki« *v Domu ljudske prosvete, po svoji vse- bini in višini umetniškega podajanja he smemo uvrstiti med začetniška dela. Akademija je bila plod dolgo- trajnega in prizadevnega ustvarjanja mladih ljudi, ki poleg napornega uče- nja porabijo svoj omejeni prosti čas za umetniško izživljanje. Pa ne samo to. Prireditev je navzoče navdala z zavestjo, da mladi rod uspešno deluje, da so korenine za bodoče kulturno življenje dovolj močne, da bodo na- daljevale tradicijo in tolmačile svoj čas. * Program akademije ni bil preobši- ren, zato pa skrbno izbran in do kraja izdelan. Poslušalce je presenetil na- stop dveh gojencev Glasbene šole. Violinist Dušan Vodišek je še skoraj pionir, toda zaigral je tako, kakor nihče od navzočih ni pričakoval. Iz- vajal je Seitzovo »Concertino« brez not, kar ni malenkost niti za starejše violiniste. Vodiška je spremljal Ciril Vertačnik, ki je nastopil tudi samo- stojno pri klavirju s Ivrekovim »Škra- tovim plesom«. Po osvoboditvi celjska gimnazija ni imela tako nadarjenega recitatorja kot je Maček Jože, ki ga poznamo že iz Mladinskega odra pri mestnem gleda- lišču. Maček je čustveno podal Can-i karjevo »Skodelico kave«. Občinstvo; ga je nagradilo z močnim ploskanjem.; Nekaj je pri Mačku svojstvenega. Po- slušalec ima vtis, da recitator kot ose- ba kar nekam izgine, tako ga prevza-j me način podajanja in privlačnost so-i doživljanja, medtem ko nekateri drugi recitatorji radi postavljajo svojo ose- bo pred umetniško besedo pisatelja. Iz vrste mladih piscev so bile na sporedu dve pesmi Draga Hribarja, in sicer »Nočna impresija« in »Umrli mami 1941 v Auschwitzu«. Prva, zares impresionistična pesnitev je nekoliko trpela zaradi podajanja, medtem ko je druga bila bolje podana. Dramatska skupina mladinskega dru- štva je nastopila z Garrickovim »Var- hom« v prevodu Smoleta. Komedijo je režiral član Mestnega gledališča Milan Furman. Med izvajalci srečamo neka- tere člane Mladinskega odra (Drozg, Gobčeva," Kozel jeva), ki se v svoji ustanovi pridno udejstvujejo. Tudi Za- vod nik je svojčas že nastopal pri Mestnem gledališču. Poleg teh sta na- stopila še Lavrič in Stojan. Višina odrske igre je bila pri vseh nekako izravnana in se je treba o njej i>o- hvalno izraziti. Uporabljali so odrski jezik, ki je bil v običaju še pred Lin- liartom. Posebej je treba omeniti Ja- neza Drozga, ki se je med vsemi naj- višje povzpel in predstavlja danes že pomembnega igralca, ne samo v okviru mladinskega društva, temveč tudi v Mestnem gledališču, saj bo v »Rokov- njačih« igral eno izmed glavnih vlog. Omeniti moramo še Komorni zbor, ki je pod vodstvom Egona Kuneja pri tej igri zapel dve pesmi. Pohvaliti je treba njihovo požrtvovalnost, da so mladim izvajalcem priskočili na po- moč in nudili še iposeben glasbeni užitek. Za dober uspeh izvedene ko- -medije pa ima zasluge gotovo tudi mfadi režiser Furman, kar obenem do- kazuje, da Mestno gledališče po svojih članili skrbi tudi za dobro uprizoritev na diletantskih odrih. Ob koncu še enkrat. Akademija je bila vredna številnejšega obiska, ker gotovo je, da nikomur ni bilo žal, da je bil navzoč. Bilo bi dobro, da bi mladi umetniki ob priliki prireditev ponovili. V Lahkem so otroci igrali »POGUMHEGAKROJaČKA« Prav prijetno so presenetili Laščane laški pionirji, ki so pod veščo režijo šolske upraviteljice Span Marije za- igrali igrico »Pogurrmi krojaček«. Celotna prireditev je zelo dobro uspe- la. Lep pogled so nudili skrbno izbrani kostumi, ki, so prireditev še bolj poži- veli. Igralska družinica se je zares po- trudila, občinstvo pa jo je z močnim ploskanjem nagradilo. Pogumnega krojačka je igral Mlakar Rafko, ki je, ne samo da je svojo vlogo dolbro obvladal, podajal svoj nastop z neprisiljeno in naravno mirniko. Poleg Rafka je treba omeniti še Milana Slim- ška, ki se je v vlogi grajskega norca odlično pokazal. Fanta bodo v bodoče lahko še s pridom porabili pri komič- nih vlogah, samo če mu bodo sproti nudili potrebno dramatsko vzgojo. — Pravzaprav bi bilo potrebno omeniti vse, kajti vsi kot celota so imeU lep uspeh, posebno pa še vzgojitelji laške mladine, ki s svojim delom med mladi- no vzgajajo nov oderski naraščaj. Ob koncu je vsekakor potrebno po- staviti vprašanje zakaj Laščani (sicer samo neki del Laščanov) nekako pre- zirajo prireditve domačinov, ko vsako gostovanje v večjem obsegu posečajo, dasiravno se domače moči vedno lahko merijo z gostujočimi, če že niso moč- nejše od njih? Zadnji stavek velja v prvi vrsti tudi za goste iz zdravEišča. Besede: Tuje spoštuj, z domačim se ponašaj, — bi morale tudi v Laškem najti svoj odmev. POPRAVEK V zadnji številki »Savinjskega vestnika« sta se nam na prvi strani vrinili dve ne- ljubi napaki. Prva je v naslovu, ki bi se moral glasiti »V Celju bomo videli Rokov- njače« in v tekstu, kjer bi moralo pisati: »katerega je po Jurčičevem zasnutku končal pisatelj Kersnik., — a ne Levstik kot je bilo napačno navedeno. Marija Reka ne leži svetu za hrbtom Marsikdo pozna ta kraj. Seveda Ma- rija Reka leži precej visoko. Okoli 710 metrov nad morsko višino so se vgnez- dili njeni preibivalci. Malokdo se mo- re pohvaliti, da v eni sapi, to se pravi brej počivanja doseže prijazno vasico od prve prometne ceste. Vasica je raz- tresena. Bele hišice samevajo na po- bočjih in mežikajo v dolino. Prijazen pogled se nudi človeku po teh krajih, vendar je življenje teh ljudi trdo. Tu »pllantajo« koši, vendar ljudje z ve- seljem obdelujejo svoje »prislonjene« njive. Ni jim žal znoja, ko se pehajo za vsakdanji krvih. Ze od nekdaj si radi pomagajo med seboj. Ali imajo ti pridni gorjanci tudi kaj veselja? Da. Imajo ga. Za to skrbi ' kultumo-umetniško društvo »France' Prešeren«, ki ima svojo igralsko dru- žino in pa diletante med pionirji. Pio- nirji so nedavno v šoli zaigrali prav- ljično igro »Jurček«. Igra je zahetvala precej tehničnih sposobnosti, ki so jim delale težave. Igralo je dvajset pionir- jev, kar znaša precejšnji odstotek od vseh šolarjev. Otroci so radi hodili na vaje pa tudi starši mladih igralcev niso nasprotovali. Nasprotno veseli so bili, da bodo njihovi otroci nastopili na odru. Ljudje v tej vasi ljubijo igre, saj so z »Jurčkom« videli že dvanajst prireditev po osvoboditvi v lastni vasi. g. f. Dr. Josip Tominšek: JEZIČNI DOHTAR RAZPRAVLJA VIII. Pojdii se solit. Gre rakom žvižgat. Mar ni edinstvena naša slovenščina? »Pojdi se solit« — kateri jezik pozna tako zgrabljiv izrek? Nemški »lass dich heimgeignen« pomeni nekako isto, pa nima soli. Iz čudovito izvirne za- misli, da kdo ali kaj gre »rakom žviž- gat«, zveni bistroumna hudomušnost našega prirodnega človeka; tej zamisli nekaj sorodna nemška fraza »er blast aus dem letzten Loch« je bolj roban- tenje; »geh zum Kuckuck« ni tako na- zorno — morda Vi Celjani, ki še niste pozabili svoje nemške celjščine (o njej bom morda kdaj kaj spregovoril), zna- te kaj primernejšega v tem jezika- stru. ^ Ni pa danes moj namen, da bi raz- pravljal o gornjih dveh izrekih, ampak o eni besedi v vsakem; to sta »solit« in »žvižgat«. Kak pregoreč jezikovni natančnež bi morda ^-prašal. kako da ni nap^ftano so^ti, žvižgati, z i na koncu, kq vendar pišemo in zborno govorimo: jest-i, pit-ii, spat-i, fjubit-i, čut-i, nest-i, vasovat-i vselej z i. To je res. A slovenščina, ima svoje po- sebnosti, skoraj podobne muham, ki drugih jezikov ne nadlegujejo. Vse te in take besede — glagole — morejo in v določenih primerih morajo ostati brez končnega i, torej: jest, pit, spat, itd. To pa tedaj, če ž njimi povemo namen kakega kretanja, gibanja, pre- mikanja; zato se te oblike (brez i) imenujejo namenilnik, a one z i so nedoločniki; razume se, da je v prak- tični rabi namenilnikov malo, nedo- ločnikov z i ogromna večina, tako da namenil niki kar izginejo v njih, ko jezik pišemo z navadnim in nevaje- nim i na koncu. Ravno nasprotno pa je v našem navadnem govoru, ko ču- jemo le: imajo kaj jest, ■ hočejo pit, ne znajo varčevat, pustijo stat, sku- šajo segat v žep, ne marajo delat — torej sa«i namenilniki napačno na- mesto nedoločnikov jest-i, pit-i (ho- čejo), pustijo stati itd. Naš jezik je torej nagnjen k izena- čenju obeh, in sicer na račun dalj^ šega nedoločnika. To opažamo tudi pri starejših pisateljih. V Linhart-ovi Žu- panovi Micki (1790) beremo povprek: »more skočit«, »ne morem ganiti«, nik (brez i) v zvezi >;dati (poslati) učit, »moreš vedit«, »imaš šituriti«, »bo le- pu«, »slišat«, »ni mogoče dobiti«, »mo- rejo pergldhat«, »zapeluvati«, »golfa- ti«; v istem stavku: >bi hotli vasvati«, »bi jih hotel skopat«; očitno daje Linhart prednost krajši obliki (brez i). Prešeren (1847) pa piše redno nedo- ločnike, z i (govoriti, žalvati, čislati, bežati, slišati, verjeti, peti, skazati, se ozreti, trpeti); če pa —i izpusti, to on označuje z apostrofom na koncu besede (»uzmaf se učimo«, »pokoren bit'«, »nehal ljubit'«, »pravico pisat'«, »tace lizat'« i.dr.); ponekod_ima Pre- šeren po vrsti obe, obliki (»ne brani jest, in piti«). Važno je, da Prešeren stavi pravi namenilnik tam, kjer ga zahteva današnja slovnica; sem spada izrek v našem naslovu »pojte rakom žvižgat«, na dalje »grem sp<*ehajat se«, »dari opraviti«, »pemese Črtomira ladja«; obaikrat pravilno brez apostro- fa; po našem najpačno pa je »duh te žene., oteti brate« (pravilno: »otet«). Za tujejezičnika čudna posebnost slovenščine (in latinščine) je torej, da s posebno obliko, z namenilnikom. to je z nedoločnikom brez končnega i (sedet, gnat, pisat, branit.. .) pove namen, s katerim se je kdo kam napotil ali koga poslal, ravno da bi opravil ta namen: »Ženi krave past«. »Skoči vrata zapret«. »Nesi perilo prat«. »Ženske se peljejo hmelj obirat«. »Splezaj češnje obirat«. »Teta je prišla nas obiskat in obdaro- vat«. Napačno je torej: »Prišel vas je vprašaiti (Mladinska knjižn. 1949, 324. namesto »vprašat«) ali: Dijaki bodo prišli op/avljati (prav; opravljat) spre- jemni izpit (SP 16.5.1951). — Stopi pa v namenilnik samo tista beseda (oz. tiste besede), ki izraža pravi namen kretanja, ne pa morda še druge, ki so od nje odvisne. Zato je nepravilno: 179) ali »... da bi šli pomagat odpirat« (PV 1950, 257); kajti namen pota je le »Sta šla pomagat trgat« (Čitanka III., pomagat, a od njega je odvisno pravil- no trgati, odipirati. Prav bi se n. pr. re- klo: Dečki so tekli poskušat žx>go ujeti, na vrh splezati, jarek preskočiti (na- menilnik je samo »poskušat«!). Kretanje se lahko zamolči: »Otroci, večerjat pa spaf!« — Razumljivi so tu- di stavki, kakor: »Pred pretečo nevihtoj zdaj (ko so že pri vozu) ga hiitijo nala-i gati (prej so prihiteli na delo, zdaj hi-i tijo z delom). — V zadregi pa morejoj spraviti koga — tudi nas — navodila] slovnice in pravopisa, da stoji namenil-l delat«. Npr., »Sina je dal učit v delav- nico«. »Dal je obleko naredit«. Pravilno pa se mi zdi dosledno le, če se kreta tisti, ki izvršuje namen; to se more smatrati kot uveljavljeno v stavku