Mostnina plačana ▼ gotovini. Leto XIV., št. 266 Ljubljana, torek 14« novembra 1933 Cena t.— Din w prav uist vo. ujuuijaim, Knalijeva ulica 6. — Telefon 8t 8122, 3123, 3124. 3125, 8126. uraeratm oddelek: LJubljana, Šelenburgova uL 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon St 24S5. Podružnica Celje. Kocenova ulica St 2. — Teleton St 190 tiaCunl pri poŠt Ček zavodih: Ljubljana Št 11.842, Praga čislo 78.180, W1pt» 4t iaV241 Naročnina uietteCoc uin 26.— Za tnoaemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 6. Teleton 8122. 8128. 8124. 812ft. 3126 Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon tt 2440, Celje. StrossmayerJeva ulica itev. 1. Telefon St 65. Rokopisi s. ne vračajo. po tarlfu. — Oglasi Bilanca petnajstih mirovnih let Pred petnajstimi leti, dne 11. novembra 1918, je bilo v Compiegnu, v glavnem stanu maršala Focha, podpisano premirje, s katerim so se ustavile vojne sovražnosti, ki so bile trajale nad štiri leta. Vsi udeleženci te najhujše vojne, kar jih pozna zgodovina, so se oddahnili in vsi, zmagovalci kakor premaganci, so občutili zgodovinski novembrski dan kot dan odrešenja iz neskončne bede in rojstva boljše bodočnosti. Takrat, v novembru pred petnajstimi leti, je vladal v vsem svetu le en občutek, je odmeval le en vzklik: Nikdar več vojne! Nihče ni dvomil, da bo zdaj, ko je ležal agresivni imperializem in militarizem zlomljen na tleh, mir med narodi za vedno ohranjen in da bo po dolgih letih uničevanja vseh vrednot nastopila doba obnove, nove gradnje; doba sreče in blagostanja, ki ne bo imela konca. Pa vendar moramo že po kratkih petnajstih letih dan za dnevom beležiti, da se vedno na novo govori o možnosti novih vojnih zapletljajev in da se človeštvo čim dalje bolj navaja resignirano misliti na zopetno oboroženo razračuna-vanje. Sence krvave preteklosti padajo danes zopet grozeče na ves svet. Ako izvzamemo vojno nevarnost, ki jo neprestano izziva japonski imperializem, menda res še ni neposredne opasnosti oboroženega spopada, toda šanse trajnega miru so v petnajstem mirovnem letu katastrofalno nizke. Razmerje glavnih evropskih velesil, Francije in Nemčije, je kočljivo zaostreno. O bližnji obnovitvi medsebojnega zaupanja, ki bi omogočilo omejitev bremen oboroževanja in koristne sadove obetajoče sodelovanje na gospodarskem in socialnem ozdravljenju vojnih ran, se nikjer več. ne čuje. Zunanje politična debata v londonskem in pariškem parlamentu po svojem obeležju bolj spominja na leto 1914. kakor na leto 1918. »Danes ni več čas, da bi se dajale tudi le najmanjše koncesije razorožitveni konferenci ali da bi se moglo dovoliti znižanje kreditov za državno obrambo,« je zaklical te dni Franklin Bouillon v francoski zbornici. Macdonaldova pomirljiva izjava se glasi ravno tako malo prepričevalno kakor Hitlerjevi ostentativ- ; so miroljubni volilni govori. Nemčija je medtem izvedla plebiscit, ki sicer ni povsem prepričljiv izraz svobodne ljudske volje, vendar pa daje slovesno sankcijo politiki nove Nemčije. In to politiko je treba presojati po dejanjih in vidnih učinkih, ki so bistveno drugačni kakor oficielna, za zunanji svet preračunana zagotovila miroljubnosti. Sad politike narodno socialistične Nemčije je vznemirjenje ob vseh njenih mejah. Posaarje, Gdansk, poljski koridor, Gornja šlezija, Schleswig so bolne točke evropskega miru. Švica se s .težavo otresa vznemirljivih vpadov preko meje in notranje propagande iz Berlina inspiriranih front, Češkoslovaška je bila primorana k poostrenim, na diktaturo spominjajočim izjemnim uredbam, v Avstriji so bila za proslavo državnega praznika postavljena vešala prekega soda. Pri teh rezultatih politike tretjega cesarstva bi bilo preveč zahtevano, da bi svet brez pridržka sprejel zagotovila o nemški pripravljenosti za mir in razorožitev. Glavni cilj svetovne vojne je bil zlom VVilhelmovega militarizma in brezobzirno agresivnega panger-manizma. Komaj petnajst let po razsu-lu cesarske Nemčije moramo spoznavati, da je bila zmaga, ki .je šla za tem ciljem, le dozdevna in da je Evropa v svojih odnosih do Nemčije danes zopet tam, kjer je bila leta 1914. Ne more se torej reči, da bi bila bilanca petnajstih mirovnih let za človeštvo in pred vsem za evropske narode posebno zadovoljiva in razveseljiva. Toda doba petnajstih let je prekratka, da bi se kljub malo vzpodbudnim simptomom smela že izreči o pridobitvah miru zaključna negativna sodba. Bilanca obsega tudi pozitivne postavke. Evropski vzhod in Balkan, pred vojno kočljivi sferi evropske politike, kažeta razveseljivo iniciativo za konsolidacijo in stabilizacjo. Nova orientacija je tu šele v postanku in potrebuje še časa in truda, da dozori do uspehov, ki utegnejo odtehtati marsikak minus na zapadu. Princip samoodločbe in enakopravnosti velikih in malih narodov je pridobitev svetovne vojne in njenega zmagoslavnega konca. Ta princip in njegova reprezentanca Društvo narodov, sta danes res v krizi, vendar ni vzroka, da bi že zdaj dvomiii o končni zmagi ideje, ki so jo narodi pod neposrednim vtisom vojnega doživetja z enodušnostjo in soglasjem, kakršne ni najti drugod v zgodovini, občutili in spoznali za rešilno. Generacija, ki je doživela svetovno vojno, si je hotela z Društvom narodov ustanoviti institucijo, ki bi čuvala nad medsebojno obveznostjo držav, »da se ie bodo v dosego svojih ciljev posluževale več vojne in da bodo postavile ureditev vseh mednarodnih odnošajev na IZID HITLERJEVSKEGA PLEBISCITA Pri nedeljskem ljudskem glasovanju je prebivalstvo Nemčije odobrilo Hitlerjevo politiko proti DN in razorožitveni konferenci Berlin, 13. novembra d. Kakor so splošno pričakovali, je bila udeležba pri včerajšnjih volitvah izredno velika. Narodni socialisti so dosegli svoj namen. Ogromna večina nemškega prebivalstva se je izjavila za zunanjo politiko, ki je dovedla do izstopa Nemčije iz Društva narodov in njenega odhoda z razorožitvene konference. Tudi kandidatna lista narodnih socialistov za državni zbor je prejela nenavadno veliko število glasov, zaradi česar morejo danes hitlecjevci reči, da na njihovi strani ni samo vsa politična oblast, temveč tudi pretežna večina nemškega naroda. Ob izidu včerajšnjih volitev proglašajo, da je bilo z njimi izvedeno popolno zedinjenje vsega nemškega naroda pod Hitlerjevim vodstvom in da je vsa Nemčija prerojena v duhu tretje države. Voliln a udeležba je bila rekordna in je znašala pri državnozborskih volitvah nad 95, pri ljudskem glasovanju pa nad 96 odstotkov. Prebivalstvo je korakalo na volišča pokorno, kakor je bilo odrejeno. Volilnih upravičencev je bilo nad 45 milijonov in so hitlerjevci dobili pri državnozborskih volitvah nad 39 milijonov glasov ter vseh 661 mandatov, dočim je bilo neveljavnih glasov nad 3 milijone. Pri glasovanju je bilo za politiko režima oddanih 40 mili-jomov glasov, proti njej nad 2 milijona, neveljavnih glasov pa je bilo nad 750.000. Kot izključeno se more smatrati, da bi narodni socialisti, ki so meseca novembra 1. 1932. dobili okroglo 11.7, letos meseca marca pod pritiskom najhujšega terorja in pod vplivom požiga v državnem zboru pa 17.3 milijona glasov, mogli po normalnem potu to število potrojiti ali celo podvojiti. Ni verjetno, da bi moglo postati v tako kratkem času 6 milijonov komunistov, 7 milijonov socialnih demokratov in 4.5 milijona somišljenikov centruma pristaši narodnega socializma, pač pa je mnogo bolj verjetno, da so se uklonili v znamenju koncentracijskih taborišč in v bojazni p>re,l napadalnimi oddelki narodno socialistične stranke. V tem pogledu ae moreta smatrati kot značilna dva volilna izida, prvi iz koncentracijskega taborišča, drugi pa iz Revala izven Nemčije Kot prvi volilni rfezultat volitev je bil namreč včeraj ob 16.55 uradno objavljen izid v koncentracijskem taborišču Wusthofnu, kjer je izmed 88 volilnih upravičencev glasovalo 79 za politiko Hitlerjevega režima. po poročilu Wolfovega urada pa so v Revalu na Estonskem naseljeni Nemci oddali svoje glasove na pami-ku »Danzigu«, kjer je izmed 700 volilnih upravičencev glasovalo samo 323. torej niti polovica. Kljub vsemu bi bilo napačno, če bi se volilni uspeh narodnih socialistov tolmačil samo kot posledica pritiska, pod katerim so se nahajali volilci. Gotovo je tudi, da se je hitlerjevcem posrečilo med nemškim narodom ustvariti v veliki meri novega duha, ki je razbil ozke okvire strankarske pripadnosti in razvnel najšireše sloje za politično edinstvo in nacionalno disciplino. Mnogi nemški državljani, ki niso člani narodne socialistične stranke in so se še pred kratkim ogorčeno borili kot pripadniki drugih strank proti njej, so prišli pod vpliv psihoze, ki so jo znali ustvariti hitlerjevci ter čutijo in mislijo po hitlerjev-sko, čeprav tega pogosto ne priznavajo Izid včerajšnjih volitev sicer ne predstavlja pravega izraza svobodne volje nemškega naroda, vendar pa kaže. da si hitlerjevci v Nemčii; niso znali prilastiti samo oblasti, temveč se jim je tudi posrečilo v skoro devetih mesecih svoje vlade vsiliti ogromni večini prebivalstva svojo politično ideologijo. Volitve so bile demonstracija proti inozemstvu. Mnenja o vrednosti te demonstracije so lahko različna, brez dvoma pa je, da je njihov izid pokazal, da je med nemškim narodom ne samo formalno, temveč tudi dejansko zagospodoval hitlerjev-ski duh, s katerim je treba računati, ker je sedaj edini odločilen v Nemčiji. Volitve so v eni išnem potekle mirno. Na nekaterih voliščih je bil naval tako silen, da so morali volilci čakati v dolgih vrstah, preden so mogli oddati glasovnice. Ob vhodih na volišča eo stali samo pripadniki napadalnih oddelkov z velikimi napisi, ki eo jih imeli obešene na prsih in ki so predstavljali narodno - socialistična volilna gesla. Volilci so odhaiali z voliš? z znaki, pripetimi na suknje, ki so dokazovali, da so izvršili svoio volilno dolžnost Ze opoldne ie bila večina meščanov po ulicah okrašena s temi znaki, tvroti večera pa so jih skoro že vsi nosili. Oni, ki si znakov niso preskrbeli, so naenk'al izginili in so ostali rajši doma. Ves dan eo korakali po ulicah napadalni oddelki, ki so v zboru pozivali meščane k "Olitvam. Popoldne vi narodni socialisti hodili po kavarnah ter nosili med gosti razne naoise. kakor »Ali si že glasoval? Če nisi. so bile nacionalne žrtve zaman!« Hitlerjeve! so kontrolirali tudi pq hišah, če so vsi šli volit. V kakih okoliščinah so se vršile volitve, dokazne tudi deistvo. da je bil naval volilcev na volišču velik tudi v okrajih, ki so znani kot židovski. Volitev sama le bila talna ln na voliščih niso izvrševali nobenega pritiska Vsak ve lilec ie dobil v kuverti dve glasovnici, ki jih je izpopolnil v posebni kabini in jih potem zaprti v kuverti vrnil. Ker pa ni v Nemčiji nobene druge stranke kakor narodno socialistična in ker so samo biflerievoi imeli možnost agitacije, ki so jo tudi v veliki meri izkoristili ie seveda še bolj razumljiv iziH včerajšnjih voH-tpv. na katerega se bo Hitlerjeva vlada sklicevala v svoji nada!'nii politiki bodisi farna bodisi v inozemstvu Volilni rezultat Končni uradni izid včerajšnjih volitev, ki ga je popoldne objavil »Reichs-anzeiger«, je naslednji: Državnozbopske volitve volilnih upravičene, v: 45,114.954; oddanih glasov: 42 988.152 ali 95.2%; nar. socialisti: 39,638.789 ali 92.2%; neveljavnih glasov: 3.349.363 ali 7.8% Ljudsko glasovanje volilnih upravičencev: 45.114.954; oddanih glasov: 43.452.613 ali 96.3% za politiko režima: 40,601.577 ali 95.1 odstotka; proti politiki režima: 2,100.765 ali 4.9 odstotka; veljavnih glasov: 42,702.342; - neveljavnih: 750.271. Novi državni zbor Novi nemški državni zbor bo štel 661 poslancev, ki so seveda vsi arijskega po-kolenja. žensk v novem državnem zboru ne bo več. Novi državni zbor bo napravil zelo mladinski vtis, ker je povprečna starost poslancev mnogo manjša kakor v prejšnjem parlamentu. Večina poslancev je stara 30 do 45 let Najstarejši poslanec bo 83-letni general Litzman, ta starost pa sedaj ni več zvezana s kakšno posebno funkcijo Funkcija starostnega predsednika je bila namreč odpravljena. Konstituiranje novega državnega zbora bo vodil dosedanji predsednik Goring. Najmlajša člana parlamenta sta Baldur v. Schi-rach, ki je 26 let star. m Ludin. ki je star 28 let. Novi nemški državni zbor se bo sestal ali ob koncu novembra ali v začetku decembru Prvi ukrepi vlade za oMIJenje krize Revizija trošarin, posrednih davkov in taks Beograd, 13. novembra, p. Jutri bo Narodna skupščina nadaljevala svoje delo. Na dnevnem redu je predlog zakona o obvezni telesni vzgoji naroda. Kakor se doznava, bo finančni minister jutri predložil Narodni skupščini v nadalj-nje postopanje zakonske predloge o reviziji odtiosno rzpremembi in dopolnitvi zakona o trošarini, zakona o posrednih davkih in zakona o taksah. V gospodarskih krogih vlada za te predloge silno zanimanje, ker so v zvezi z ukrepi via-d. za omiijenje gospodarske krize in ker predstavljajo uresničenje dolgotrajnih prizadevanj vseh gospodarskih panog. podlago pravičnosti in časti.« Tako vsaj stoji v uvodu pakta o Društvu narodov. Države so se v tem paktu zavezale, da bodo varovale načelo mednarodne pravičnosti in točno izpolnjevale vse sklenjene pogodbe. Po intencijah te internacionalne pogodbe bi imela v bodoče priti v poštev le še ena vojna, vojna vseh Članic Društva narodov proti državi, ki bi rušila pogodbo in mir. Kakor imajo posamezniki v svojih državah upravne in sodne instance, ki skrbijo za to, da ne posega nikdo v tujo pravno sfero, tako bi imelo Društvo narodov enako funkcijo vršiti vse odnošaje med državami. Praktična izvedba te zamisli ni popolnoma uspela, ker organizacija narodov nima eksekutivne moči, ki b1 dala njenim odločbam zadosten poudarek. Toda moralne sankcije, s katerimi Društvo narodov razpolaga, niso iz- gubile veljave, in še danes ni države, ki hi cinično šla preko obsodbe te centralne mirovne institucije. Japonska in Nemčija sta jo sicer zapustili, vendar sta obe čutili potrebo, pred javnostjo opravičevati svoje postopanje in se pri tem sklicevati baš na ono mednarodno pravičnost, katere glasnik je Društvo narodov. Moralna avtoriteta institucije se torej respektira celo tam, kjer se občuti kot breme. To dejstvo odpira izglede, da se bo vodilna ideja Društva narodov uveljavila, kadar bo končno in pri vseh prodrlo spoznanje, da so narodi navezani drug na drugega in da je ekskluzivnost in avtarkično zapiranje samega sebe pred svetom utopija. To upanje nas v današnjih težkih časih vretja in prehoda navdaja z vero, da žrtve vojne za svobodo in ravno-pravnost narodov niso padle zaman. Hindenburgova čestitka Kancelar Hitler je danes odšel k državnemu predseaniku Hindenburgu ln mu sporočil uradni izid včerajšnjih volitev, da z njim v zvez? s tem razpravlja o političnih vprašanjih. Hindenburg se je v prisrčnih besedah zahvalil Hitlerju ter mu izrekel odkritosrčno priznanje za izvršeno zedinjenje nemškega naroda. Izrazil je upanje, da se bodo mogla na sedaj ustvarjeni podlagi z uspehom in v korist nemškega naroda in domovine nadaljevati potrebna dela doma in v zunanjem svetu. Zaupnica vsega naroda Berlin, 13. novembra. AA Nemški politični krogi naglašajo, da je izid včerajšnjih volitev v državni zbor najboljši dokaz, da se sedanja narodna socialistična vlada, ki je pršla zakonito im na demokratski način do oblasti, nikakor ne boji zahtevati na demokratski podiagj ocene nemškega naroda o svoji politiki. Vlada ie dobiia sedaj potrdilo, da stoii za n>io ogromna večina nemškega naroda. Tajnost glasovanja je bila brezpogojno zajamčena m je zato vsak državljan imel priliko izreči se zoper vladno politiko. Če se je vzlic temu nemški narod skoraj stoodstotno izrekel za politiko sedanje vlade, je to dokaz da ie narod res za dosedanjo Dolifko. Okrentflena s to zaupnico vsega naroda bo nemška vlada tudi v bodoče mocr'a nadalievati svoio miroljubno politiko. Glede na sedanje stanJe mednarodnih razgovorov nazlašalo politični krogi, da se od nemške vlade sedal ne more zahtevati, da bi dala pobudo *a nove razgovore v razorožit-venem vprašaniu. F^entarfi tujega tiska Pariz. 13 novembra. AA. Francoski listi se kažejo nasproti izidu nemškega plebiscita v svojih jutranjih izdajah zelo rezervirane. Večina med njimi naglasa, da je bilo take rezultate pričakovati, zato volilni izid ni najvažnejše. Važnejše je, da ima Hitler sedaj priložnost opustiti dosedanjo politiko čakanja. Zato listi nočejo zavzeti stališča in pravijo, da je treba so-daj paziti s skrajno pozornostjo na vse vesti, ki bodo prišle iz Berlina, kakor tudi iz Rima. Bruxelles, 13. novembra. AA. Listi poudarjajo, da je sedaj najbolj važno, kakšno bo Hitlerjevo stališče v bodočnosti »La Nation Belge« smatra, da bo Hitler umaknil svojo dosedanjo zahtevo, naj bi se tudi druge države razorožile. Socialistično glasilo »Peuple« imenuje nemške volitve »veHko komedijo«. London, 13. novembra. AA, »Times« poudarja, da je Nemčija potrdila politiko svoje vlade glede izstopa iz Društva narodov in odstranitve z razorožitvene konference, na drugi strani pa priznala narodno socialistično vlado. — »Daily Herald« opozarja, da bo mogel sedaj Hitler z novo večio silo zagovarjati svoja zunanjepolitična stremljenja. Dunaj, 13. novembra. AA. »Sonn- und Montags Zeitung« pravi, da bi bilo bolje, če bi včeraj v Nemčiji glasovali o načinu, kako doseči ravnopravnost in ne o načelu ravnopravnosti. Hitler nikakor ni hotel vprašati nemškega naroda, naj pove. kako sodi o njegovi obupni politični taktiki. Hitler bo sedaj izdal nov proglas o enakopravnosti v okviru novega Društva narodov in nove konference v štirih. V političnih krogih trdijo, da je Goering že predložil Mussoliniju te Hitlerjeve načrte. Mussolini jih je nekoliko popravil, svoje zadnje besede pa vendar ni hotel izreči. List končuje z ugotovitvijo, da ostane vprašanje kontrole na vse zadnje vendar bistvo vsega razorožitvenega vprašania in vseh mednarodnih pogajanj. 90 odst. v koncentracijskih taboriščih zaprtih oseb je glasovalo za Hitlerja. To glasovanje ie naboliši dokaz, kako jalovo je bilo vso včerajšnje glasovanje v Nemčiji in kako mu manjka vsaka moralna osnova. Ali bo sedaj Hitler ostal pri svoii besedi o »pomnjenju« z inozemstvom? Praga, 13. novembra. AA. »Večerni Češke Slovo« poudarja, da pomeni že veliko, če je dv* milijona Nemcev včeraj imelo pogum obsoditi Hitlerjevo zunanjo politiko. Listi so mnenja, da je treba sedaj posvetiti vso pažnjo predvsem nadaljnjemu razvoju nemške politike. Varšava. 13. novembra. AA. Javno mnenje Poljske je napram včerajšnjim volitvam v Nemčiji dokaj rezervirano. Listi poudarjajo, da si je Poljska dosedaj prizadevala urediti sporna vprašanja z Nemčijo z neposrednimi pogajanji, ker je bolje urejati taka vprašanja z močno vlado kakor pa z režimom, ki mu je prihodnost negotova. Zato smatrajo, da močna Nemčija še ne ograža pravih poljskih interesov. Rtutiuiiska vladna kriza Po ostavki vlade VajdeVoevoda je včeraj dobil mandat šef liberalne stranke dr. Duca, ki pa bo najbrže mandat zopet vrnil Bukarešta, 13. novembra p. Včeraj se je kralj Karol vrnil iz Sinaje v Bukarešto. Takoj po svojem prihodu je sprejel ministrskega predsednika Vajdo Voevoda, ki mu je v smislu sklepa ministrskega sveta sporočil odstop celokupne vlade. Kralj je ostavko sprejel ter poveril Vajdi Voevodu vodstvo vladnih poslov do sestave nove vlade. Popoldne so se pričele konzultacije političnih voditeljev. Kralj je sprejel šefe vseh Političnih strank ter z njimi razpravljal o položaju. Pozno ponoči je nato ponovno sprejel šefa liberalne stranke dr. Georgija D u c o in mu poveril mandat za sesta. vo nove vlade Duca je še ponoči stopil v stike s predstavniki posameznih strank Novinarjem je izjavil, da bo poizkušal naj prvo sestaviti koncentracijsko vlado, v ka teri bi bile zastopane vse stranke, vlado, ki bi najbolj odgovarjala potrebam države in ki bi mogla uspešno izvesti konsolidacijo gospodarskih prilik V teku današnjega dne je dr. Duca konzultiral vse šefe strank, vendar pa kaže, da ni imel uspeha. Predvsem si je prizadeval pridobiti za svojo vlado drugo frakcijo liberalne stranke, ki jo vodi dr. Bratianu Zaradi nasprotstev, ki vladajo med obema liberalnima skupi- nama, pa je Bratianu odklonil sodelovanje. Dolgotrajna posvetovanja je imel dr. Duca tudi z voditeljem agrarne stranke dr. Go-gom, ki mu pa ni dal še nobenega zagotovila in si je Izprosil do jutri rok za premislek in posvet z vodstvom svoje stranke. Kakor vse kaže, se bo kriza vlade precej zavlekla. Ako ne bo uspelo sestaviti delovne vlade, pričakujejo v političnih kro gih, da bo kralj poveril novo vlado dr. Du-ci s pooblastilom, da razpusti parlament in razpiše nove volitve. Bukarešta. 13 novembra, g. Zahteva kralja, nai se designirani ministrski predsednik Duca sporazume s skupinama Goge in Bratiana glede sodelovanja, je v politiSnera položaju zopet ustvarila nejasnost. Nova liberalna stranka Bratiana izjavlja, da sodelovanje a starimi liberalci zanjo sploh n« pride v poštev. Menijo, da kralju končno ne bo preostalo drugo, kot da prepusti Duci popolnoma proste roke glede sestave vlada, ako bo sploh prišlo do parlamentarne vlade. Liberalna stranka ie za 15. november določeno veliko zborovanje svojih pristašev na deželi v Bikarešti odpovedala z utemeljitvijo, da sedaj ni več potrebno, ker jo stranka dosegla svoj cilj. namreč padec na-rod no-za ran i sti čn e vlade. Važni sklepi konference tiskovnih uradov Madrid, 13. novembra. AA.Na zadnji plenarni seji konference ravnateljev državnih tiskovnih uradov so zastopniki vseh držav, članic DN, sprejel: resolucijo druge komisije, ki priporoča dvostranske in mnogostran-ske dogovore za onemogočanje lažnjivib vesti. S tem je madridska konferenca tudi praktično pristala na predlog jugosloven-sikega delegata Teofila Djurovnča, namestnika šefa presbroia. Sprejeta je bila dalje tudi resolucija, s katero se udeleženci konference obvezujejo, da bodo pri sodelovanju s tiskom svolih držav In v mejah svojega nacionalnega zako-nodajstva delali za preprečenie lažnjivib vesti In zoper vsako akcijo. kj JI Je namen sejanje sovraštva med narodi, hujskanje na napad in na osvojitev kakega ozemlja dnine države ter vmešavanje v notranje zadeve drug h držav. Ta predlog zastor>nlka Sovjetske unije ie bil prava senzacija na konl ferenci in so ga z zadovoljstvom sprejele vse države, ki si iskreno žele konsolidac'je mednarodnega miru. PretfV>g Sovietske utiJ-ie onmeni novo etapo v razvoju pofit'ke. za--adi katere ie podpisala Rusija s Polisko ln Malo antanto londoneV pakt o defiiTciji napadalca. Tako se je Rusija odkrito izrekla ne samo za spoštovanje sedanjega medna- rodnega reda, temveč tudi zoper vse revi-zioni stične tendence. Značilno je, da sta protfi tej resoluciji glasovala zastopnik ravnatelja italijanskega tiskovnega urada in zastopnik madžarskega tiskovnega urada. General Kondilis v avdijenci Beograd, 13. novembra, p. Podpredsednik grške vlade in vojni minister general Kondilis, ki je v soboto zvečer prišel v Beograd, je bil včeraj dopoldne sprejet ▼ avdijenci pri Nj Vel. kralju. V teku včerajšnjega dne je posetil ministrskega predsednika, zunanjega ministra, vojnega ministra, šefa generalnega štaba in predsednika Narodne skupščine in senata. Danes dopoldne je general Kondilis s svojim spremstvom položil venec na grob Neznanega junaka, nato pa se je odpeljal na To-polo in se poklonil na grobu kralja Petra ter položil v imenu grške vlade krasen venec. Opoldne se je vrnil v Beograd, k jer ie ministrski predsednik g dr. Srškič priredil njemu na čast banket v zunanjem ministrstvu Zvečer je bila intimna večerja na grškem poslaništvu, nato pa je sledil svečan sprejem Jutri dopoldne bo ge neral Kondilis s svojim spremstvom za pustil Beograd ter se vrnil v Atene Vlada mu bo stavila na razpolago poseben vja' do meje pa ga bo spremljal vojni min'«^ in zastopnik zunanjega ministra. Nova taktika Italije v ženevi Italijanska delegacija bo orožitvenim pogajanjem v Pariz, 13. novembra, ž. Čeprav je pol-uradna agencija Štefani že v petek zvečer objavila obsežen in kategoričen demanti vseh kombinacij, ki so se pojavile v zvezi z Goringovim posetom pri Mussoliniju, so sc v tukajšnjih povsem objektivno informiranih krogih razširile informacije, ki nedvomno pričajo o italijansko nemški zaroti proti nadaljnjim razorožitvenim pogajanjem v Ženevi. Italijanski demanti sam pravi, da je mednarodni-poiitični položaj tak, da bi sedaj ne bilo primerno obnoviti razorožitve-na pogajanja, glavno je, da nihče izmed odgovornih državnikov s kako indiskrecijo ali neprimernim manevrom napetega položaja še bolj ne poslabša. Italijanski demanti pa se je prav glede »neoportunih manevrov« izkazal kot netočen. Italijanska delegacija v Ženevi je namreč neupravičeno sporočila predsedništvu razorožitvene konference, da odslej pri razorožitvenšh pogajanjih ne bo več nastopala kot sodelujoča in soodgovorna pogodbena stranka, marveč kot opazovalka. V Parizu je izzvala ta vest znatno presenečenje. Italijanski korak tolmačijo v Ženevi le malo drugače kot nemški ekso-dus in ga smatrajo kot prvi in glavni rezultat Goringove rimske misije. Mussolini ni kar na slepo sprejel Hitlerjevih zahtev, marveč se ie prej pomenil še z novim angleškim poslanikom sirom Ericom Drummon-dom. Zato je treba Mussolinijevo kretnjo tolmačiti tako, kakor da jo je odobrila tudi angleška vlada. Vse kaže, da Macdonald izvaja po Mussoliniju gotove poteze v mednarodni politiki Italijanski korak je tem bolj presenetil francoske politične kroge, ker je francoski poslanik v Rimu v zadnjem času večkrat interveniral, naj Italija vendar že rnstane na nadaljevanje razorožitvene konference, čeprav na njej ne sodeluje več memška delegacija. V Parizu so si na jasnem, da si Nemčija Sn Italija prizadevata, da bi upropastili raz-orožitveno konferenco. Pri tem se angleške namer© v mnogem ne razlikujejo od italijanskih itn nemških. Anglija. Italija in Nemčija hočejo predvsem doseči, da bi pristala Francija na pogajanja, ki naj bi se vršila izključno med njimi ter po metodah nekdanje tajne diplomacije. Toda odgovorni francoski politiki so mirni. Obenem ni nobenega dvoma, da bodo intransigentno vztrajali na svoiem dosedanjem stališču, da morajo pri pogajanjih sodelovati tudi manjše države, •med njimi »lasti francoski zavezniki, države •Male antante in Poljska. Angleži niso iznenadeni London, 13. novembra, č. Izjava italijanskega delegata na seji predsedništva razorožitvene konference v Ženevi, da se bo italijanska delegacija udeleževala odslej podajani v posameznih odsekih !e še kot opazovalka, je izzvala tudi v angleškem tiska živahne komentarje, ki pa nikakor mao tako vznemirljivi kakor francoski »DaUv Telegraph« celo ugotavlja, da ita-lijan^ka izjava v Ženevi londonskih odgovornih krogov sploh ni iznenadila Musso-liniievo mišljenje je londonska vlada že Tudi Italija odpovedala carinsko premirje Ženeva, 13. novembra, č. Generalni tajnik Društva narodov Avenol je nocoj objavil komunike, da je Italija službeno odpovedala carinsko premirje. Svoj koraik utemeljuje s ■tem, da je Italija aranžman o premirju sprejela z rezervami, ker sporazum ni bil zadosten. Sedaj odpoveduje dogovor iz naslednjih razlogov: 1. Zaradi zaščite svojih vitalnih interesov in izpremembe carinskih tarif, ki zadevajo najvažnejše panoge italijanske produkcije. 2. Zaradi ostalih tehničnih izpre-rnemb carinskih tarif in 3. zaradi tega, ker se bo Italija osvobodila gotovih obveznosti v tarifnem pogledu ter docela aM delno nadomestila obstoječe pogodbe in trgovinske aranžmane z novimi pogodbami in sporazumi. Simon se bo mora! umakniti? London, 13. novembra, d. Kakor poroča »Sundy Dispatch«, je pričakovati skorajšnjo preosnovo angleške vlade, katere glavna žrtev naj bi postal zunanji minister John Simon, ki ga nameravajo imenovati za lord-kancelarja. List pravi, da pomeni naraščajoča nepriljublienost sedanjega zunaniega ministra vedno večje breme za vlado, dočim je na drugi strani nemogoče Johna Simona, ki je vodia 23 poslancev močne narodno liberalne frakcije v snod-nii zbornici, enostavno postaviti pod kap. ne da bi prišel v newnost nacionalni značaj sedanje vlade. Kot najbolj verjeten naslednik Johna Simona se imenuje sedanji d^avni podtainik v zunaniem ministrstvu Eden. eden izmed mlajših konservativnih članov spodnje zbornice, ki mu napoveduje io veliko bodočnost. Povratek v Ženevo - edina pot Pariz, 13. novembra. AA. Na banketu bivših bojevnikov v Vichvju je imel biv->i proračunski minister Lamoureux govor, v katerem je med drugim dejal: Nemčija je odklonila nadzorstvo nad razorožitvijo Njen odhod iz Ženeve jasno kaže da noče v tem pogledu pokazati niti dobre volje Nemčija se danes neovirano oborožuje. bkratu pa misli na izvpdbo svoje stare želje o priključitvi Avstrije. Nismo proti • neposrednim razgovorom z Nemčijo. toda moral' ^mo hiti zelo oprezni, ker ne smemo pozabiti na svoje zaveznike, ki so temboli občutljivi, čimbolj bi bila ogrožena njihova varnost Če želi voditelj nemškega navoda resničen mir, se bo ponovno vrnil v Ženevo in pristal na uvedbo nadzorstva nad razoroževaniem. sicer se prisostvovala odslej raz-Ženevi le še kot opazovalka poznala. Macdonald je v svojem govoru Nemčiji priznal pravico, da predloži svoj predlog glede razorožitve in je tudi namignil, da mu je vseeno, kako Nemčija to napravi, bodisi po običajni diplomatski poti, na konferenci štirih odnosno petih velesil ali pa na konferenci, na kateri bi sodelo-* valo večje število dr2av. vDailv Telegraph« pristavlja, da se v Londonu, \Vashingtonu in Rimu zavedajo, da se Nemčija ne bo več vrnila v Ženevo, če prej ne doseže sporazuma z velesilami ali pa vsaj s Francijo. Italijanski delegati v vlogi opazovalcev Ženeva, 13. novembra, č. V okviru razorožitvene konference sta danes nadaljevala svoje delo odbor za ete*ctiva in odbor za mednarodno kontrolo. Na obeh sejah se je posebno opazilo, da je Italija zavzela zares stališče opazovalca, ki se noče ve* zavzeti za ni.tcako tezo in ne prevzeti nika-kih obveznosti. Odbor za efektiva je zasedal pod vod-stvojn Westmanna in je sklenil, da prouči one člene Macdonaldovega razorožitvenega načrta, ki govore o metodah, po katerih naj se izvedeta redukcija m reorganizacija efektivnih vojnih sil, ker ti dve vprašanji s tehničnega stališča še nista bili proučeni. Italijanski polkovnik Bianchi, ki je meseca junija na zasedanju odbora silno napadal zlasti Češkoslovaško in Jugoslavijo, katerima je hotel všteti v efektivno vojno silo tudi športne in telovadne organizacije, je danes izjavil, da bo sicer sodeloval na sejah komisije, da pa ne bo zavzel nikake-ga stališča v vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu, zlasti pa ne v onih zadevah, o katerih je odbor razpravljal pred 15. julijem. Slično izjavo je podal tudi madžarski delegat. Odbor za mednarodno kontrolo se je sestal pod vodstvom Gurtena. Takoj po otvoritvi so začeli razpravljati o vprašanju splošne kontrole. Po predsednikovem uvodnem poročilu je sovjetski delegat Stein zbudil splošno pozornost z izjavo, da je Rusija pripravljena na univerzalno aplikacijo mednarodne kontrole za oboroževanje. Ruska vlada se zavzema zlasti za to, da bi se uvedel povsod enak sistem kontrole. Japonski delegat Sato je takoj repliciral in izjavil, da Japonska spričo svojega seuanjega posebnega političnega položaja ne more pristati na splošno kontrolo. Ruski delegat Stein je odgovoril, da njegovi amandmani seveda ne predvidevajo efektivne kontrole nad vojnimi silami sovjetske Rusije. Ta izpopolnitev njegovega prvotnega predloga je vzbudila splošno pozornost in poljski delegat Komornicki je zahteval, naj se izjava sovjetskega delegata postavi v zapisnik, ker jo smctra za poseono važno. Italijanski delegat Ruspoli je kakor glavni delegat Di Sora^na in delegat v komisiji za efektive polkovnik Bianchi podal kratko izjavo o pridržkih italijanske delegacije in njeni novi vlogi diplomatskega opazovalca. Glede na že znani preokret italijanske politike na raz-orožitveni konf-renci njegova izjava ni iznenadila članov odbora. V splošnem pričakujejo politični krogi, da bo zavzela Italija enako stališče tudi izven razorožitvene konference, in sicer že jutri na seji gospodarskega odbora Društva narodov. bo pričelo novo tekmovanje v oboroževanju, kar bo brez dvoma zelo nevarno za svetovni mir. Zato moramo ohraniti vso hladnokrvnost in gledati, da se najde teren za 9porazum. Toda če po eni strani ne smemo pustiti v nemar nobene pobude, da se doseže sporazum glede razorožitve, pa po drugi strani tudi ne smemo pozabiti, da je naša varnost odvisna od naše oborožitve, ki je prav tako v današnjih zmedenih časih najboljše jamstvo za svetovni mir. Senzacija berlinskega procesa Berlin, 13. novembra. AA. Senzacija današnje razprave v procesu zaradi požiga državnega zbora je bila, da je van der Lubbe prišel med obema stražnikoma z dvignjeno glavo in odgovarjal na vprašanja popolnoma razločno in zvezno. Tako je odgovoril na več vprašanj Dimitrova, da ni o požaru z nikomur razpravljal. Nato ga je vprašal sodnik: Kje »te bili dan pred požarom? — »Z nacionalnimi socialisti!« je razločno odgovoril van der Lubbe, da je vsa dvorana napeto prisluhnila. Toda, ko je sodnik vprašanje ponovil, je van der Lubbe samo odgovoril: »Z nobenim.« Aretacija morilca Nadir kana New Delhi, 13. novembra s. Po zadnjih semkaj prispelih vesteh je bil izvršen umor Nadir kana v Kabulu pri razdelitvi akademskih nagrad v palači kralja. Morilec je oddal na kralja tri strele, ki so bili smrtni. Rovaril je že prej proti kralju, toda Nadir kan mu je odpustil njegove intrige Morilec je sin starega sluge kralja. Po svojem dejanju je bil takoj aretiran. Policija ga je morala ščititi pred ogorčeno množico. Na Kubi zopet vre Havana, 13. novembra, č. Čeprav v uradnem poročilu vlada naglaša, da je na Kubi zopet vse mi-rno, prihajajo od vseh strani vesti o novih spopadih in krvavih bojih. V Puertu Bagres se je uprla vsa vojaška gar-niziia. Nekaj ur kasneje so se upornim četam pridružile še druge garnizije. Tudi v Havani sami je prišlo v bližini parlamenta do hudih incidentov. Aretiranih je bilo nad 2OQ0 ljudi. Meid tem se je že sestalo vojno sodišče in pričelo soditi ujete voditelje upornikov. Državni tožilec je zahteval za 43 obtožencev smrtno kazen. Menijo, da bodo štirie obsoiem na smrt. Darujte za nesrečne poplavljence Akcija za revizijo obrtnega zakona Beograd, 13. novembra, p. Na iniciativo beograjske trgovske zbornice se je sestala danes v Beogradu konferenca zastopnikov vseh trgovinskih in industrijskih zbornic, da razpravlja o skupni akciji za revizijo novega obrtnega zakona, ki je v praksi pokazal nekatere nedostatke. Ker se bavi trgovinsko ministrstvo z revizijo tega zakona, bodo na konferenci sestavili enotne predloge in jih predložili ministrstvu. Ob enem bodo dostavili svoje predloge obrtniškim zbornicam, ki so o istem vprašanju nedavno razpravljale na svoji konferenci v Sarajevu. Ljubljansko zbornico za TOI zastopa na konferenci njen tajnik g. dr. Ples. Na konferenci, ki bo trajala več dni, bodo razpravljali tudi o drugih aktualnih gospodarskih zadevah, zlasti pa o omiljenju samoupravnih davčnih obremenitev. Z velikim zadovoljstvom je konferenca sprejela vest, da bo vlada že v prihodnjih dneh predložila Narodnemu predstavništvu obsežne ukrepe za omiljenje gospodarske krize, ki slone v prvi vrsti na predlogih gospodarskih krogov, upoštevajoč pri tem tudi interese ostalih stanov in splošne gospodarske in finančne politike. V pričakovanju priznanja Rusije po Ameriki Washlngton, 13. novembra. AA. Sinoči se Je vršil med Rooseveltom in Litvinovim nenapovedan sestanek r Bell hiši. Lltvinov je odšel v Belo hišo z banketa, ki mu ga je priredN aa čast Norgenthau. Razgovoru med njim in Rooseveltom Je prisostvoval tudi William BiUit, ki je velik poznavalec ruskih vprašanj in je bil že leta 1918 po Wilsonovem nalogu v Rusiji; takrat je proučeval možnosti priznanja So-vjetov 8 strani Amerike. V političnih krogih vidijo ▼ tem nepričakovanem sestanku med Rooseveltom to Litvinovim znan, da se bodo razgovori med obema državnikoma zaključili še pred petkovim odhodom Roosevelta na njegovo posestvo v Warnsprtogs. Litvinov je odšel iz Bele hiše ob 23. url. Z Rooseveltom Je konferiral celi dve uri. Po sestanku je Billet izjavil poročevalcem listov: Naša naloga še ni končana, toda doslej se ni pojavila še nobena tež-koča glede priznanja sovjetske vlade. Mislim, da se zdaj vrše razgovori o sklenitvi trgovinske pogodbe na temelju recipročnosti, ki bi postala takoj aktualna, čim Amerika prizna Sovjete. Pariz, 13 novembra, s. Washingtonski dopisnik »Tempsa« utemeljuje zavlačevanje priznanja Rusije po Zedinjenih državah s tem, da so se razni ameriški intere-sirani krogi odločili energično doseči svoje zahteve. Tako so ameriški lastniki ruskih vrednostnih papirjev organizirali zaščitno zvezo. Ameriška javnost sploh ne veruje na popoln sporazum med Litvinovim in Rooseveltom in se ne bo dala odpraviti samo s praznimi obljubami ruske vlade. Španski fašisti med seboj Cadix, 13. novembra AA. Na sestanku skrajnih desničarjev sta dve neznani osebi oddali več strelov na Primo de Rivero, sina bivšega diktatorja in enega glavnih pobornikov novega desničarskega pokreta s fašističnimi stremljenji. Streli pa so šli mimo in so zadeli druge osebe. Ena oseba je bila ubita, tri druge pa hudo ranjene Pred dvorano je prišlo nato do novega te-peža, pri čemer je bila ena oseba hudo ranjena. Protinemške demonstracije v Londonu London, 13. novembra č. Pred nemška poslaništvom je danes prišlo ponovno do velikih demonstracij. Pred poslaništvom se je zbralo okrog 4 000 ljudi, ki so zahtevali osvoboditev van der Lubbeja in njegovih soobtožencev. Angleški fašisti pod vodstvom svojega voditelja Mosleya so sredi najhujših demonstracij nenadoma pridrveli s tovornim avtomobilom naravnost v množico. Tedaj je prišlo do hudega spopada med angleškimi fašisti in demonstranti, tako da je morala intervenirati policija na konjih. Lindbergh je moral predčasno pristati Madrid, 13. novembra d. Polkovnik Lindbergh, ki je v soboto v ženevi startal s hidroplanom za polet v Španijo, Je moral zaradi megle tn slabega vremena pristati v malem zalivu Santone pri St. Andru. Izjavil je, da je nameraval poleteti v Lizbono. Velik požar v Lizboni Lizbona. 13. novembra, s. Velik požar je popolnoma uničil Kristalno palačo, v kateri bi se v kratkem morala otvoriii velika portugalska kolonialna razstava. Plen požara so postali kolonialni arhivi, dokumenti statistike in fotografije neprecenljive važnosti za portugalsko kolonialno zgodovino. Zaključek svetovne razstave v Chicagu Chlcago, 13. novembra. AA. Snoči so zaključili svetovno razstavo, ki so jo otvoriii 27. maja. Razstavo je obiskalo 22 milijonov In 300.000 ljudi. Sodijo, da so obiskovalci pustili na razstavi okoli 400 milijonov dolarjev. Poset bolgarskih trgovcev v Rusiji Sofija, 13. novembra. AA. Prve dni decembra odpotuje Skupina bolgarskih vele-trgovcev preko Odese v Rusijo. Seznaniti se hočejo e sedanjim ruskim gospodarstvom in z raskim izvozom. Bolgarska vlada jim je ie dala dovoljenje. Odhod bolgarskih trgovcev v Rusijo ie v zveozi z nameravano obnovo diplomatskih in trgovinskih stikov med obema državama. Huda nesreča v Liki Gospič. 1». novembra, n. Danes popoldne so prispele semkaj vesti, da se Je pripetila v Ličkem Osiku nanavadna nesreča. Preko reke Like vodi star kamenit most. Ko je dopoldne okroe 12. voznikov, ki so vozili žito za trgovce iz Carinskega in bihačkega 9reza pasiralo most, se je nenadoma porušil, tako da ie veg vozov s tovorom, konji in vozniki padlo v močno naraslo reko. Konji in ljudje so utonili^ tovor in vozove pa je voda odnesla. Porušilo se je okrog 20 metrov mostišča. Podrobnosti o nesreč še niso znane. Nova uprava Pokojninskega zavoda Ker je bila v vseh skupinah vložena le po ena kandidatna lista, so bili brez volitev proglašeni delegati za zavodov občni zbor Ljubljana, 13. novembra. Kakor smo že včeraj poročali, so bile 25. oktobra razpisane volitve za novo, petletno upravo Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani Za vse skupine je bila vložena le po ena, kompromisna kandidatna lista, zato je volilna komisija proglasila za izvoljene vse kandidate in namestnike na teh listah. Na ta način so za dobo petih let izvoljeni kot delegati zavarovanih nameščencev in njihovih delodajalcev naslednji: Zastopniki nameščencev L skupina: denarni zavodi Delegati: Vrančič Vlado (Ljublj. kred. banka) Ljubljana; Lekan Jože (Jadr. gosp. banka) Maribor; Štih Ludvik (Croatia) Ljubljana; Skasa Fran (Lj. kr. bk.) Maribor; Markov Nikola (Lj. kr. bk.) Split Namestniki: Rabič Vilktor (Kreditni zavod) Ljubljana; Andoljšek Janez (Vzajemna pos.) Ljubljana; La-pajne Zoran (Sliavija) Ljubljana; Viškanovič Tomislav (Prv. hrv. šted.) Maribor; Petrič Miloš (Pucka dalm. bk.) Split. H. skupina: trgovina in špedicija Delegati: Likar Ciril, carinski deklarant, Ljubljana; Svetek France (Konzumno dr. za Slov.) Celje; C vik! Josip (Nabavljalna zadruga drž. žel.) Ljubljana; Miklavič Fran jo, carinski deklarant Maribor; Božič Ivo (Prvo deL konz. d*.) Ljubljana; Bojič Bruno (Priv. gosp zadr.) Split; Berdajs Jože (Konz. dr. za Slov.) Ljubljana; Kovačevič Mate (Jadr. plov.) Split; Nagode Leopold (Gospodarska zveza) Ljubljana; Grgič An-te (»Split«) Solin. Namestniki: Pi5of Drago (Ranzinger) Ljubljana: Mun-da Franc (Stermecki) Celje; inž. Ferlinc Bogdan (Kmet družba) Ljubljana; Pivec Franjo, car. deklarant Maribor; Videnič Josip (Prvo del. konz. dr.) Ljubljana; Si-cel Kazimir (Zagr del. piv.) Split; Hader-bolec Viktorija (Konz dr. za Slov.) Ljubljana; Vekarič Živko (Progres) Sušak: Mi-tavec Mila (Mohorjeva družba) Celje; Jurjevič Ciril (Jadr. plov.) Metkovič. HL skupina: rudarstvo in kovinar« tvo Delegati: Volčanšek Fran uradnik (TPD) Trbovlje; Čop Feliks. (KID) Jesenice; inž. Uršič Franc, Mežica; inž. Meichsner Vladimir. Siverič. Namestniki: Sluga Franc (TPD) Laško; Podlogar Jože (TPD) Hrastnik; Gnus Kazimir (Titan) Kamnik: Cvitanovič Tomislav (La Dalmatfenne) Split IV. skupina: ostale Industrije in obrti Delegati: Zemljič Jošflco (Medic-Zankl) Ljubljana; Novak Josip (A. Ehrlich) Maribor: Ko-benfcar France (Papirnica) Vevče: Šimenc losip (I. Sevnig) Tacen; Kožuh Vinko (Jugosl. tiskarna) Ljubljana; inž Rus Jože (elektrarna Fala) Maribor: Pelikan Hubert (Ljudska tipkama) Maribor: mž. Pe-triček Janko (Hutter in drug) Maribor: Vrevc France (Štora) 5t. Vid: Pitterle Gustav (Glanzmann in Gassner) Tržič: Stem-oihar Tone (Jugočeška) Kranj; Bartulica Drago (Dalma) Split Namestniki: Kokalj Pavel, uradnik (Medic-Zankl) Ljubljana: Michalek Otmar (Tiskarna Merkur) Liubliana: Palme Ferdinand (Papirnice) Vevče: Habič Ivan (Kemična tovarna"! Moste: Wigele Miroslav (Tovarna stro-iil) Majšperk: Operman Dragotin (Petor via) Ptui: Kelbič Zlatko (Stavb gT*db. ir.) Moste; Stambuk Vjenčeslav (Prva dalm. kles. zadr.) Selca na Braču- Kališnik fvan (Glanzmann in Gassner) Tržič: inž. Petrič Vvnko (Električno podjetje) Split V. skupina: vsi ostali poklicL Delegati: Tavčar Ivan, Ljubiiana: Golmajer Joža (Del. zborn.) Liubliana: Vičič Janko (Kmetski list) Liubliana: Gilčvert Dragotin, odvetniški ravnatelj, Maribor; Zde-šar Ivan, organist, Ljubljana: Veble Avgust (Združ. trgovcev) Celje; dr. Podol-šak Stjepan (Del. zborn.) Split; Gligo Franc (Borza dela) Split. Namestniki: Inž. Miklav Otmar, Brežice; Vuk Ivan (Strokovna komisija) Ljubljena; Mr. ph. Kraut Igor (lekarna Ramor) Ljubljana; Vojska Drago, odvetniški ravnatelj, Maribor; Ir. Vatovec Fran (Slovenec) Maribor; Ažman Karol, obč. uradnik, Kranj; žužek France (Borza dela) Ljubljana; Tocigl Ivo (Del. zborn.) Split Zastopniki delodajalcev L skupina: denarni zavodi Delegati: Kralj Anton, prokuriet Zadružne zveze, Ljubljana I>r. Rekar Ernest. podpredsednik Ljubljanske kreditne banke. Ljubljana. Dr. Dermastija Josip, upravni svetnik Zadružne gospodarske banke, Ljubljana. Trček Franc, ravnateli Zveze slov. zadrug, Ljubljana. Doko Pavao, ravnatelj Gospodarske štedio-nice. Split. Namestniki: Cestnik Anton, načelnik Ljjdske posojilnice, Celje. Vrcan Juraj. direktor Pučke trgovinske banke, Split Jerič Fran, ravnatelj Ljudeflte posojilnice. Celje Dr. Lajovie Ladislav, ravnatelj Zavarovalnice »Triglav«, Ljubljana. Kriuli Bartol. dirigent Zadružne gospodarske banke. Split. II. skupina: trgovina In špedicija Delegati: Kavčič Josip, poslovodja ln družabnik Elegance, oblačilne d. z o z.. Lubljana. Gre-gorc Ivan. trgovec. Ljubljana. Soss Kari, trgovec. Ljubljana Pintar Ferdo, veletrgovee, Maribor SuSnik Alojzij, železninar, Ljjblja-na. Kocmur Alojzij, ravnateli I. del. kons. društva, Liubliana. Aljinovič Frano, vele-trZec. Split Rismnndo Luio. Jadranska olo-vidba d. d. Dr. Račič Štefan. Dnbrovačka olovidha d. d.. Dubrovnik. Dr. Giunio Rudolf. B roda reko A D.. Boka. Kotor. Namestniki: Smrkolj Albin, trgovec, Ljubljana. Cebin Dominik, trgovec, LJubljana. Razinger Rai* ko, Špediter, Lubljana. Oset MiloS, trgovec, Maribor. Dobovičnik Franc, trgovec, Celje. Hren Ignacij, trgovski diužabnik, Logatec. Bonačič Jerko, trgovski družabnik, Split. Ilič Gaston, trgovski družabnik, .Split. Glavič Tomo, Dubrovačka plovidba d. d., Dubrovnik. Lušič Andrija, trgov., Sibenik. HL skupina: rudarstvo in kovinarstvo Delegati: Dr. Oberenel Maks. prokurist K. I. D., Jesenice. Dr. Vrhunec Vinko, direktor TPD, Ljubljana. Jovan Janko, upravni svetnik KID, Ljubljana. Dr. Vjekoslav Lavš, predsednik >Rude< d. d., Split. Namestniki: Twerdy Egon, prokurist KID, Jesenice. Operman Branko, prokurist >Titana< d. d., Kamnik. Djinovski Ljubomir, član uprave Strojnih tovarn in livarn d. d., Ljubljana. Ferič Marin, solastnik tvor. cementa. Split. IV. skupina: ostale industrije in obrti Delegati: Krejči Anton, ravnatelj tvor. za dušik, Rjše. čeč Kari, ravnateli Jueoslov. tiskarne, Ljubljana. Ribnikar Adolf, predsednik Delniške tiskarne, Ljubljana. Gologranc Konrad, stavbnik, Celje. Vidmar Stane, tovarnar, Ljubljana. Sire Franjo, tovarnar, Kranj. Knez Zdenko, uprav, svetnik Združenih opekarn d. d.. Ljubljana. Dr. Kalan Eraest, član uprave Zvezne tiskarne, Celje. Prepe-luh Albin, predsednik Blafmikovih nasl., d-d., Ljubljana. Dečman Anton, tovarnar, Ljubljana. Inž. Lenarčič Milan, industrijalec. Ribnica na Pohorju. Dr. Bulat Tomislav, cementarna »Dalmacifac, Split Namestniki: Inž. Dračar Oskar, solastnik tvomice »Zlatoros«, Maribor. Inž. Remec Vladimir, industrijalec, Ljubljana. Naglas Viktor, tovarnar, Ljubljana. Martinčič Avgust, ključavničarstvo, Ljubljana. Kustar Avgust, ravnatelj »Peko«, Tržič. Smolčič Vlado, poslovodja >Dalme< d. d.. Split. Znidaršič Anton, poslov, in družabnik »Pekatete«, Ljubljana. Hajnrihar Franc mL, industrijalec. Škofja Loka. Birola Gvidon. lastnik apneni-ce, Zagorje. Dekleva Josip, član uprava »Mautner« d. d., Zagreb. Kalin Savel, lastnik tovarne usnja, Mokronog. Dr. Vnletič Marin, upravni svetnik »Portlandcemenla«, Split. V. skupina: vsi ostali poklici. Delegati: Dr. Kuhar Andrej, javni notar, Avse-nek Ivan, član konsorcija »Slovenca«, dr. Lipold Franc, mestni župan to odvetni«, Maribor, dr. Adlešič Juro, odvetnik, Ljubljana, dr. Gospodnetlč Franjo, odvetnik, Supetar . Split, dr. Jereb Peter, javni notar, Radeče, mag. pharm. Bakarčič Gvido. lekarnar, LJubljana, dr. Leskovar Josip, odvetnik, Maribor. Namestniki: Kukovec Vinko, župan, Celje - okolica, dr. 2itko Stanislav, odvetnik, Ljubljana, dr. Novak Franc, odvetnik, LJubljana, dr. žvokelj Dominik, odvetnik, Kamnik, Re-bek Josip, podpredsednik UZD, Ljubljana, dr. Bartol Anton, Jami notar, Maribor, mag. pharm. Posavec An dr o, lekarnar, Celje, dr. Mohorič Jakob, odvetnik, Ljubljana. Vsi navedeni delegati tvorijo v smislu zakona o Pokojninskem zavodu občni zbor, ki bo nato iz svojih vrst izvolil načelstvo 12 članov (po 6 delodajalcev in nameščencev). Iz načelstva se nato za opravljanje tekočih poslov izvoli še ožji upravni odbor, ki mu načeluje od ministra socialne politike imenovani predsednik (sedaj g. dr. Baltič). V upravnem odboru sta poleg predsednika dva podpredsednika in dva člana, v obeh primerih po eden iz skupine nameščencev in delodajalcev. Spomini na dobo cehov Škof]a Loka, 12. novembra Škofjeloški čevljarji, kovači in lončarji imajo prelepo staro navado, da se vsako leto snidejo k občnemu zboru cehov, ki /ih opominjajo na stare dneve slave in moči teh obrtniških predstavnikov. Tak občni zbor čevljarskega ceha je bil v nedeljo popoldne pri Kroni in ga je vodil predsednik Primožič Franc. Uprava je ostala kar stara. Bolj zanimiva kakor volitev pa je skrinjica, stir cehovski simbol, ki jo odnro pri vsakokratnem občnem zboru. Je dokaj velika, na vseh straneh okovana. Ključarja dvigneta pekrov te nenavadne pohode, ki hrani v sebi mnoge starodavne l'sti-ne prav io dobe. ko so imeli cehi odločilno besedo v obrtniških vprašanjih. Skrinjica loškega čevljarskega ceha hrani kopico naj-aznovrstnejših poslovnih spisov, razna pisma, objave, prošnje, pogodbe, zlasti pa vzbuja pozornost 17 pergament-nih listov — statuti ceha — ki nosijo svo-jeročni podpis cesarice Marije Terezije. Listi so med seboj dobro povezani in obteženi z ogromnim pečatnikom, ki ima precej besedila in državni grb. Loški čevljarski ceh sega skoro 300 let nazaj. Njegovo delovanje je bilo menda ukinimo pod francosko upravo. Ali si ie obnovil članarino Voilnrlffttro »IvuvKo 7J! 1»to$? Vresr^nsk?! nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, hladno, padavine. — Situacija včerajšnjega dne: Depresija z veS centri prevladuje nad večjim delom kontinenta. V Primorju piha precej močan široko. Pritisk je pod vplivom relativno višje-ea pritiska, ki prihaja z jugozapada, v spluš-nem narasel za 2 do 8 mm. boli na severu nego na jugu. Temperature so v Primorju in zapadni Hrvatski narasle, v ostalih krajih oa padle za 1 do 4 stopinje Dunajska vremenska napoved ia torek: Sneg, ki se bo jnM ob dvigu temperatur* pretvoril v deC. krafi in ljudje Ganglov dan v Beli Krajini Metlika, 13. novembra Za proslavo jubileja svojega zaslužnega rojaka se je Metlika že v soboto okrasila z zastavami in zelenjem. Po svečani seji občinskega sveta, na kateri je bilo soglasno sklenjeno imenovanje glavnega metliškega trga za Ganglov trg, se je razvila velika baklada z mestno godbo na čelu. Jubilant je prisoel v Metliko v nedeljo ob 10. dopoldne in se takoj z družino udeležil lepe matineje v šoli. Poleg govora upravitelja Tončiča in nekaterih koncertnih točk salonskega orkestra so bile na sporedu deklamacije več Ganglovih pesmi, zborove deklamacije, recitacije in solospevi. Matineja je bila zaključena s petjem državne himne. Po 11. uri je odšla mestna godba s sokoli in gasilci na kolodvor, da sprejme odlične goste, tako poleg zastopnikov cetmj-ske, sarajevske, niške, novosadske, osije-ške, bjelovarske, zagrebške, ljubljanske, karlovške in kranjske župe, podstarosto ČOS br. Truhlara, gen. tajnika vseslovan-ske Sokolske zveze br. Stepaneka, zastopnika ruskega Sokola br. Balcarja in tajnika Narodne skupščine br. Gavro Miloše-viča. Goste je pozdravil poleg župana Ma-lešiča tudi domači starosta, narodni poslanec br. D ako Makar, nakar so vsi odšli v mesto pred Ganglovo rojstno hišo, kjer so mu izrekli najprisrčnejše čestitke župan Malešič, starosta Makar, predsednik sre-ske organizacije JUU Ljubič in gasilski^ Bučarjeva opereta v Mariboru E>revi uprizori mariborsko narodno gledališče opereto »Študentje smo«, ki jo je uglasbil znani kulturni delavec Danilo Bučar na besedilo svoje soproge gospe Metke. Opereto, ki je v pretekli sezoni v šentjakobskem gledališču s svojimi veselimi po pevkami in arijami, pestrim in humorno zanimivim dejanjem 20 večerov v vedno polni dvorani iskreno už'gala srca števil- JJaniio Bučar ««i posetnikov, bo gotovo bohotno razgibala tudi vesele Mariborčane, da jo bodo kakor v Ljubljani spontano prepevali v veselih družbah. Saj je šegavost popularnega skladatelja znana širši javnosti tudi po njegovih kupletih v radiu in iz gramofonskih plošč. Ime avtorja, ki se v poslednjem času z lepimi uspehi uveljavlja tudi s skladbami v pevski reviji »Zbori«, povsem jamči, da se nam obeta nocoj v mariborskem gledališču prijeten večer. Proslava štiridesetletnice Savinjske podružnice SPD Celje, 13. novembra V nedeljo dopoldne ob 10. se je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma jubilejno zborovanje Savinjske podružnice SPD pod vodstvom predsednika Savinjske podružnice g. dr. Milka Hrašovca. Predsednik je iskreno pozdravil vse navzoče, zlasti pa gg. sreskega načelnika dr. Vidmarja kot zastopnika g. bana in g. podbana, narodna poslanca Ivana Prekorška in Rasta Pustoslemška, celjskega župana dr. Goričana, predsednika osrednjega odbora SPD v Ljubljani dr. Pretnarja, mozirske-ga župana Matijo Goričarja. soustanovitelja Savinjske podružnice Leopolda Goričarja, častnega predsednika podružnice sodnega svetnika Tillerja, urednika »Planinskega Vestnika« direktorja dr. Tomin-ška, magistratnega direktorja Iva Šubica kot zastopnika Tujsko-prometne zveze v Mariboru ter Olepševalnega in tujskopro-metnega društva v Celju, zastopnika HPD »Runolista« iz Zagreba šorša in Zajca zastopnike podružnic SPD v Mariboru, Konjicah in Slovenski Bistrici, Družbe sv. Cirila in Metoda in celjskih uradov, gorske oskrbnike in vodnike načelnik France Weiss, slednjič še br. Ste-panek. V prostorih čitalnice je nato občina priredila banket, ki se ga je udeležilo blizu 60 povabljencev. Tudi tu je bilo izrečenih mnogo zdravic, od katerih so bile posebno pomembne župana Malešiča, zagrebškega staroste br. dr. Otona Gavran-čiča, niškega staroste br. Dimitrijeviča, sreskega načelnika br. dr. Hrašovca, ban-skega svetnika br. Bajuka, zastopnika ruskega Sokola br. Balcarja, črnomeljskega staroste br. Vrankoviča in zastopnika »Soče« br. Saplje. Med banketom je prispelo več brzojavnih pozdravnih čestitk, od teh kar 4 iz Semiča. Prišlo je tudi več depu-tacij, zlasti učiteljstva, celo iz najbolj oddaljenih krajev Bele Krajine. Popoldne se je vršila akademija, na kateri je jubilanta pozdravil prosvetar br. Zalar, nakar je sestra Vostnerjeva dekla-mirala znano Ganglovo pesem »Bela Krajina«. Poleg petja moškega zbora je bila na sporedu Ganglova enodejanka »Ded-ščina«, ki so jo naši preizkušeni domači igralci podali z največjo rutino. Zvečer je prispela iz Karlovca še društvena sokolska glasba, ki je svečanost dneva še povečala. Vsi gostje so bili navdušeni, kakor s proslavo samo, tako tudi z mestecem, ki je nudilo to nedeljo res izredno svečano lice. Večina gostov je zvečer odšla, le brata Stepanek in Truhlar sta ostala jubilantova gosta še kratek dan v Metliki. »Sledilo je izčrpno slavnostno predavanje g. prof. Srečka Brodarja, ki je podal obri9 zgodovine in delovanja Savinjsko Sodružince SPD od njene ustanovitve dne }. avgusta 1893 v Mozirju do danes. Orisal je težke borbe podružnice pred vojno z narodnimi nasprotniki in izredne zasluge za razvoj slovenskega planinstva, ki si jih je pridobila Savinjska podružnica pod vodstvom nepozabnega predsednika Frana Kocbeka. Uspešno delo se je po osvobo-jenju nadaljevalo v znatno povečanem obsegu. L. 1927. se je sedež podružnice preselil iz Gornjega grada v Celje in predsedstvo je prevzel zaslužni sodni svetnik g. Tiller, ki je načeloval podružnici do letos, ko je bil izvoljen za predsednika g. dr. ^lilko Hrašovec. Zasluge Savinjske podružnice v nacionalnem in planinskem delu so ogromne in jubilantka lahko zre s ponosom na veliko delo, ki je bilo opravljeno v 40 letih. S prisrčnimi besedami so čestitali Savinjski podružnici k lepemu jubileju gg. predsednik osrednjega odbora SiPD v Ljubljani, ki je izrazil obenem tudi čestitke Saveza jugoslovenskih planinskih društev, narodni poslanec Ivan Prekoršek, ki je obenem sporoči^ tudi čestitke resornega ministra dr. Sumenkoviča ter ministrov dr. Kramerja in Puclja, narodni poslanec Rasto Pustoslemšek, celjski župan dr. Goričan, mozirski župan M. Goričar, direktor dr. Tominšek, Sorš v imenu HPD »Runolista« v Zagrebu, magistratni direktor Ivo Šubic v imenu Zveze za tujski promet v Ljubljani in Mariboru ter Olepševalnega in tujsko-prometnega društva v Celju in inž. Šlajmer v imenu mariborske podružnice SPD, centralnega nadzornika g. dr. Seniorja in vseh podružnic SPD, ki na zborovanju niso bile posebej zastopane. Pismene čestitke so poslali g. podban dr. Pirkmajer, predsednik Saveza jugoslovenskih planinskih društev g. dr. Tominšek, Hrvatsko planinsko društvo v Zagrebu, hrvatski turistovski klub »Sljeme« v Zagrebu, TK »Skala« v Ljubljani, Tujsko-prometna zveza v Mariboru, predsednik Zveze za tujski promet v Ljubljani g. dr. Marn, šaleška podružnica SPD v Šoštanju ter podružnici SPD v Trbovljah in Kranju. Z navdušenjem je bil sprejet predlog, da se pošljejo vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju te* pozdravne brzojavke gg. ministrom dr. Šumenkoviču, dr. Kramerju in Ivanu Puclju. S tem je bilo pomembno jubilejno zborovanje zaključeno. Savinjski podružnici Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemeroidalnem zamotku, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Josefove« grenčice. Vodilni zdravniki ki-rurgični zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. tudi mi iskreno čestitamo k jubileju velikega, idealnega in plodnega dela in n»-venljivih zaslug za naše nacionalno planinstvo! Ob koncu zborovanja je prispelo obvestilo, da je Nj. Vel. kralj odlikoval Savinjsko podružnico SPD ob 401etnem jubileju z redom sv. Save III. stopnje. To veliko priznanje z najvišjega mesta bo podružnici krepko bodrilo za novo še uspešnejše delo. Vnet glasnik lepote naših krajev v Nemčiji Ljubljana, 13. novembra V Ljubljani smo te dni imeli v gostih umetnika, ki je že mnogo storil za sloves Jugoslavije in njenih lepot v Nemčiji. Josip Arens iz Gelsenkirchena v \VestfaIiji je še mlad mož (nekaj nad 30), vendar ima za seboj že zelo lepe uspehe in je na glasu enega najbolj nadarjenih, najpridneje ustvarjajočih in mnogo obetajočih nemških slikarjev. Po študiju v Monakovem in po potovanjih po Sredozemskem morju, Španiji, Franciji, Angliji in drugod ga je pred leti prvič zanesla pot tudi na Jadra.i in nato v Južno Srbijo, kjer je nabral obilo gradiva za svoje ustvarjanje. Sadovi njegovega dvakratnega obiska Južne Srbije so se pokazali na veliki razstavi, ki je obiskala vsa večja mesta v Poruhrju in je vzbudila prav izredno pozornost. Arens je mojster različnih tehnik slikarske in grafične umetnosti. Razstava ni bila razprodana po posameznih delih, temveč je kar kompletna prešla v zasebno lastništvo nekega westfalskega industrijskega magnata. Še posebno pozornost kritike pa je takrat vzbudila velika mapa »Vardarska banovina« izredno velikega formata, ki daje Aren-su spričevalo krepkega mojstra suhe igle. Mapa obsega doslej 17 listov in jo bo Arens poslej še izpopolnil. Da nabere novih motivov je Arens pravkar spet bival pet tednov v Južni Srbiji. Prepotoval jo je križem in plen je obilen: z najmodernejšo kamero je prav po novinarsko spretno nalovil nad 200 posrečenih posnetkov, ki bodo pri Arensovih predavanjih nedvomno vzbujali senzacijo. Aren« je namreč odličen predavatelj, vebljen vsa ko zimsko sezono v različna mesta nemškega zapada, kjer ima povsod mnogo zvestih poslušalcev iz vrst industrijskih, trgovskih in ostalih slojev. Seveda je ob svojem letošnjem bivanju v Srbiji tudi pridno skiciral in slikal in lahko pričakujemo, da bo tamle na pomlad znova stopil pred nemško javnost z razstavo svojih motivov iz Južne Srbije, ki so v zapadni Nemčiji zelo priljubljeni zaradi svojega eksotičnega čara. Razen tega pa je Arens tudi mojster peresa, ki duhovito kramljajoč piše v najrazličnejših večjih dnevnikih nemškega zapada cele strani o svojih doživljajih na potovanjih po Jugoslaviji. Ze marsikaterega Nemca so baš ti Arensovi članki zvabili v Jugoslavijo. Uspeh propagande oa bo gotovo vse izdatnejši, ko se razmere izboljšajo. V Slovenijo, zlasti še v Ljubljano prihaja Arens kakor na oddih, tu se počuti kakor doma. To pot je izkoristil priliko, da je z nekaterimi svojimi ljubljanskimi prijatelji obiskal mojstra Ferda Vesela na njegovem domu Grumlofu na Dolenjskem, obenem je bil gost industrijca Rojca v Stični in je iz dolenjskih krajev odnesel nepozabne vtise. V petek zvečer je mladi mojster zopet zapustil Ljubljano, vrnil pa se bo konec februarja ali v marcu in H.i večtedensko bivanje izkoristil za podrobnejše spoznanje Slovenije Novega dela iščem! Ali Vam lahko pomagam? Kadar se lotite velikega pospravita,, mislite name I Jaz sem prava moč za umivanje oken. Jaz omijem okna da se svetijo kakor zrcalo ... in ■ _ ___ _ _ • ■ I l • »« . ... - i— — «■ w m m m iii utrem pot svetlobi v Vaše stanovanje I In nikdar ne ostanejo za menoj praški ali brazgotine - tako oprezno čistim vse I VIM vlj8-s5: CISTILKAVIM CISTI VSE! Čudna pota zgodovinskega rokopisa Prepis zakonika carja Dušana, ki je bil ukraden med okupacijo, ponuja naprodaj nemška knjigarna za 3500 mark Beograd, 13. novembra Narodna biblioteka ima dobro shranjeno večje število starih rokopisov. Manjkajo pa trije rokopisi največje vrednosti, ki jih je imela Narodna biblioteka do vojne. Med vojno pa so bili ti trije najvažnejši rokopisi ukradeni. Ukradeni so bili: »Nikoljsko Jevandjelje«, »Zbornik popa Dragolja« ter znameniti »prizrenski prepis Dušanovega zakonika«, ki je, kakor pravi zgodovinar Novakovid, najlepše kulturno delo srbskega srednjega veka. Vsi ti dragoceni zgodovinski rokopisi bo bili odnešeni v dobi avstrijske okupacije iz Narodne biblioteke. Za upravitelja te biblioteke so Avstrijci namestili La-joša Talozcija, ki je bil prej profesor madžarske znanstvene akademije. Talozci je bil tudi šef tako zvanega prosvetnega oddelka okupacijske oblasti in je med vojno večkrat predaval o srbski zgodovini, katero je namenoma potvarjal in krivo tolmačil. Njegov pomočnik je bil neki ma jor Kovačič, ki je iz beograjskih knjižnic odpremil v Avstrijo ogromne zaloge knjig. Prvi transport se mu je posrečil, drugega pa je zatekel že prevrat in je bil poln vagon knjig najden v Novem Vrbasu in vrnjen v Beograd. Prej imenovani zgodovinski rokopisi pa so v tej žalostni dobi izginili brez sledu. Majorja Kovačiča so naše oblasti zasledovale, pa je še pravočasno utekel nekam na Dunaj. Nekdanji šef »prosvete« okupacijskih oblasti pa je postal žrtev tramvajske nesreče v Budimpešti, predno se je našla priložnost, da bi ga klicali na odgovor. Za dragocenimi rokopisi se je mnogo poizvedovalo, a so vsa poizvedovanja do zadnjih dni ostala brez vsakega uspeha. Te dni pa je velika knjigarna Augusta Focka v Leipzigu, ki je v poslovnih zvezah z raznimi našimi znanstvenimi ustanovami, poslala vseučiliški knjižnici v Beograd ponudbo, ki je v naših znanstvenih krogih vzbudila največje zanimanje. Upravnik knjižnice je o tej ponudbi takoj obvestil prosvetno ministrstvo in znanstveno akademijo. Iz ponudbe Focko-ve knjigarne »e da namreč sklepati, da so v Leipzigu že toliko let iskani zgodovinski rokopisi. Knjigarna samo navaja, da ima v rokopisu dele zakonika carja Dušana, rokopisov pa natančnejše ne opisuje. Govori pa o tem, da tvori rokopis 165 listov, kar popolnoma odgovarja slavnemu pri-zrenskemu prepisu. Rokopis ceni knjigarna na 3500 mark. Nov zločin na Dolenjskem Novo mesto, 13. novembra Javna varnost na Dolenjskem je zadnjo čase zelo ogrožena. Množe se umori, roparski napadi, tatvine in vlomi. Po Mali-jevem procesu je vso javnost razburil zverinski umor Ane Goršetove, minili teden pa je bilo veliko razburjenje v (Črnomlju, ker je bil napaden in oropan diurnist davčne uprave Stanko Polenčič, danes pa se je spet naglo razširila novica o drznem roparskem napadu, ki je bil izvršen sinoči na 301etnega krošnjarja Pavla Zivkoviča iz vasi Dragoševiči, občina Radatoviči. Zivkovič se je do trdega mraka zadrževal v Št. Petru, nato pa je krenil proti Novemu mestu. Ko je prispel do ovinka, ki ga dela cesta okrog Mačkovega hriba, na katerem stoji mala cerkvica, je skočil k njemu neznan človek in ga pobil na tla. Vzel mu je 1700 Din gotovine ter izginil v temno noč. Ves obupan je prišel 2ivko-vič na orožniško postajo, kjer so pričeli z energičnim zasledovanjem napadalcev. Živ-kovič je moral iskati zdravniške pomoči, ker je bila poškodba na glavi zelo občutita. Poleg Urše Rohrmanove so orožniki aretirali tudi nekega mladeniča, ki je osumljen sodelovanja pri umoru, ter ga odvedli v zapore. Fant je bil poškodovan na obrazu, otečeno je imel tudi glavo, ni pa mogel povedati, od kod so te poškodbe. Prihodnje dni je pričakovati š.e nadaljnjih aretacij. Stari Rohrman je ves potrt ter tako zmeden, da kaže znake slaboumnosti. Kakor pričakujejo, bo umor Ane Goršetove v kratkem pojasnjen. SAMO $E DANES! telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA DANES NOV FOXOV ZVOČNI 2URNAL Predstave danes ob 4., 7. ln 91/4 uri zvečer telefon 21-24 1 TURNI PREGLE Vaclav Talich Prav za prav je to naš edini sodobni dirigent velikega, svetovnega formata Jan Kvčt, >Tempo« (Praha), št. 9. 1933. Današnii koncert s Talichom v Lpbllani pomeni izreden umetniški dogodek. Vaclav Talich ni samo največji sodobni češki dirigent. marveč se je v zadnjih letih povzpel med najvidnejše evropske dirigente. Nemo propheta in patria. Zlasti pri manjših naro* dih opažamo, da dobivajo pravo merilo za svoje umetnike šele tedaj, ko ei le-ti pridobijo lavorike v inozemstvu. Celo visoko kulturni češki narod je dal Vaclavu Talichu mesto, ki mu gre po kvaliteti njegovega dela. šele tedaj, ko je zmagovito prodrl v inozemstvu, zlasti v skandinavskih deželah in v Rusiji. Nedavna izvolitev Talich« za pio-fesoria na mojstrski šoli praškega kou«er-vatorija ie pomenila, da Praga skuša prikleniti tega mojstrskega dirigenta train<» nase. Vaclav Talich ie letos v maju praznoval svojo petdesetletnico in pred dnevi pet in dvajsetletnico dirigentskega idejstvovan]a Danes stopa zopet pred naše občinstvo, ki o njem ne dvomimo, da bo temu mojstru 6 taktirko izkazalo vse tople simpatije, ki jih n/iva v slovenskem glasbenem svetu. Saj VaHava Talicha ne vežeio z Liubljjno 6amo rodbinski stiki, marveč tudi spomini na nje- govo večletno glasbeno delovanje v našem gledališču, tam v njegovi prvi razvojni fazi, ko je jel v njem zoreti današnji mojster. V&clav Talich se ie r^dil 28. maja 1883 v učiteljski rodbini v Kromerižu. Na konser-vatoriju se je šolal pri Ševčiku in Wihena. 2e v zadnjem letniki je ustanovil ekupaj « tovariši Trnko. Liško in Reiserjem godalni kvartet, ki ei dosegel nekatere lepe uspehe. Po Talichovem vstopu v ofkester berlinske Filharmonije se ie ta nadebudni kvartet razšel. aZ nadaljnji Talichov umetniški razvoj je bilo velikega pomena, da se je seznanil s skladateljem Josefom Sukom. Suk je dobil v Talichu izborjiega interpret«, največjega med vsemi svojimi dirigenti, Talicb p» ie našel v Suku voditelja v svojem umetniškem razvoju, ono odločilno avtoriteto, ki samoniklosti talenta daje pravo formo in mu začrtava nadaljnjo Pvt. Leta 1904. ie Talich nastopil sližbo koncertnega mojstra v gledališču v Odesi na Ruskem. 1. 1906 je v Tiflisu pod romantičnim Kavkazom, kjer > bil profesor na carskem glasbenem vseučili šru. pričel nastopati kot koncertni dirigent Iz Rusije ga ie privedla umetniška pot v Liubljano. kjer je 1. 1908. služboval kot di- rigent Filharmonije. Sem se je zopet vrni« v letih 1911,—1912., zdai kot operni kape'-nik. Med drugim ie z velikim uspehom na-študiral »Trabadurja«. izreden uspeh pa je dosegel z Dvorakovo »Rusalko«, ki je z njo uvedel Dvoraka na naše gledališke deske in utrdil tej njegovi operi mesto, ki ga š* danes zavzema v »železnem repertoarju« slo- V&clav Talich venske opere. »Prodana nevesta« in »Loheu grin« takisto sodita med Talichove pomembne uspehe v Ljubljani. Kot koncertni dirigent ie zlasti uspel 9 Schubertom in Mozar-tom. L. 1912. je prevzel mesto kapelnika v plzeniskem gledališču. Tu ie dosegel naslednje leto senzacionalen uspeh z Mozartovo »Čarobno piščalko«. Med vojno je živel večidel v Plznji. L 1917. je v Pragi dirigiral namesto Kovarovica, ki je nenadno odrekel, koncert z Ostrčilom. Novakom in Dvorakom in se tako prvič javno uvedel v prestolnici svoje domovine. L. 1919. je postal dirigent praške Filharmonije, v kateri je po odstopu Čelanskega zavzel vodilno mesto. Največji njegov uspeh po prevratu ie zva-zan s Sukovim imenom. Izvajanie 9ukovega »Zrdni« je bilo triumf Suka in Talicha. Ne-všečne razmere pri Filharmoniji so o vira 1-razmah njegove delavnosti. Vzlic temu j»» njegov sloves stalno r^sel. L. 1921. je nasto pil v Turinu. nato je imel velike uspehe na Škotskem, v Liverpoolu. v Londonj in v Pa rizu. Pri festivalu moderne godbe 1. 19?4 ie vzbudil pozornost švedskih glasbenikov, ki so ga povabili v Storkholm. Zdaj se zač^ niajo Talichovi izredni uspehi v skandinav sikih deželah, kjer je neko? tudi Smetnnov genij našel rodovitna tla. Talich je odšel v Stockholm 1. 1931 in ;e izprva dirigiral samo v švedski prestolnici. Kmalu pa se je niegov sloves razširil, dobival ie vabila tudi od drugod in je letos v januarju in februarji prebil šest tednov v Gfiteborgu. Njegovo delovanie na Švedskem in koncertni nastopi na Norveškem Finskem in v Varšavi, po- menijo tudi največji triumf češke glasbe v teh deželah, sai je Talich imel na svojih programih poleg Švedov in svetovnih mojstrov tudi Šuka (»Asraela« in »Serenado«), Novška, Smetano in Dvoraka. Kmalu so postali na Talicha pozorni v sovjetski Rusiji. Ze lani je v Leningradu dirigiral Bruckner-jevo II. simfonijo. Kakor piše zgoraj citirani češki poznavalec Talichovega dela, Jan Kv^t, je imel tako velik 'aspeh, da so ga takoj angažirali za drug koncert z Brahmsou-mi skladbami. Ta koncert je bil razprodan že teden dni v naprej in takoj nato je Talich podpisal pogodbo za šesttedensko letošnje gostovanje v sovjetski Rusiji. Letos ie imel prvi koncert 6. febrjarja v Leningradu (M v zart, Beethovnova Deveta simfonija). 9. !«-marja pa že drugi koncert s Handlovim Concerto groeso in Mahlerjevo Deveto simfonijo. Talich je na mah podal najjDopular-nejši dirigent Dri občinstvu in članih »rk<~ etra. Poverili so mu vodstvo Wagnerjevih iubileinib slavnosti v Moskvi dne 13.. 15. In 17. februarja. Nato ie zopet vodil koncerta v Leningradu, prve dni marca je nastopil v Harkovu. 1. mala je dirigiral koncert v Leningradu s Stravinskega »Petruško« in Čajkovskega peto simfonijo. Kritika je proglasila, da je šele Talich odkril Rusom Cajkov9kega. Po Peti simfoniji ie bil dvajsetkrat klican na podij. Pon idili se mu, da bi še v marcu dirigiral ciklus Beethovnovih simfonij, vendar se Utrnil vabilu to pot ni mogel odzvati. Danes je ta sloveči dirigent zopet med nami in torej koncert, ki ga bo drevi dirigiral Domače vesti ♦ Zastopstva naše držav* v Nemčiji. Kakor nam poroča naše poslaništvo iz Berlina ima sedaj Jugoslavija naslednja zastopstva v Nemčiji: uradna: kr. poslaništvo s konzularnim oddelkom v Berlinu, W. 35, Regentenztr. 17, ln kr. konzulat v DiiBsel-dorfu, Kapelistrasse 9a; častna pa so: kr. generalni konzulat v Hannoveru, GeLler-strasse 18, kr. konzulat v Essenu, Kibbel-strasse 7, kr. konzulat v Dfesdenu Waisen-hausstr. 21, kr. konzulat v Leipzigu, Burg-strasse 26. (Kr. generalni konzulat Halle a S. obstoji, toda ne posluje, ker biva generalni konzul r Jugoslaviji). Ukinjena so naslednja zastopstva: uradna: kr. generalni konzulat Miinchen, in generalni konzulat Hamburg, ter častna: kr. generalni konzulat Berlin, kr. konzulat Frankfurt a. Main, kr. konzulat Niirnberg._ ZA DAMSKE ŽEMPERJE HOLANDSKA VOLNA TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg 1 ♦ Jugoslovenski teden v Pardubicah. Ceškoslovaško-jugoslovensfca liga in Krajevni prosvetni odbor v Pardubicah pripravljata v spomin zedinjenja kraljevine Jugoslavije jugoslovenski teden v dneh od 16. do 23. t. m. Protektorat za to akcijo so prevzeli: poslanik kraljevine Jugoslavije v Pragi dr. P. Grisogono, okrožni odbor r Pardubicah in tamošnji mestni svet. Spored navaja naslednje prireditve: Dne 16. t. m. bo predavanje poslanca dr. Ljn-devita Pivka o legijah na Italijanski fronti, dne 18. bo slavnostni večer v dvorani Mestnega obrtnega muzeja, Ane 19. v istih prostorih otvoritev razstave spominov na Jugoslavijo z lužiško-srbskim oddelkom. Dne 21. bo predavanje J. Zmeškala o Slovanih v Nemčiji, dne 23. pa predavanje o Jadranu z diapozitivi Jadranske straže. ♦ Svetovni znani proučevalec raka prof. dr. Ferdinand Blumenthal, ki je moral zapustiti Hitlerjevo Nemčijo, je imel prvo predavanje v fiziološkem institutu beograjske univerze. Predavanju so prisostvovali vsi profesorji medicinske fakultete ter veliko število slušateljev in beograjskih zdravnikov. Navzočen je bil tudi tajnik nemškega poslaništva dr. Schiem-mer. Učenjak je pred svojim znanstvenim predavanjem spregovoril naslednje besede v srbohrvaščini: Srečen sem, ker sem pozvan v sredino naroda, ki po svoji veliki duši in trpljenju lahko vsem služi za zgled. Med predavanjem je izražal nado, da bo v borbi proti raku dosegel velike uspehe, ker je dobil zagotovila vsestranske pomoči in ker je svet medicinske fakultete tudi pozval njegovega dolgoletnega sotrudnika in prijatelja profesorja dr. Mislowitzerja, da mu bo pomagal. ♦ Imenovanja v finančni službi. 'Imenovani so: za davčne inšpektorje, odnosno višje davčne kontrolorje: Ivan Mešek, Stanko Ribnikar, Badjura Josip, Novak Lovrenc, Piuk Josip, Mavrovič Matija, Marine Franc in Vardjan Anton v Ljubljani, Adamič Anton v škof ji Loki; Pirh Fr. v Šmarju pri Jelšah; Sever Jos. Cotič Alojzij- Fajt M i jo in Petek Anton v Mariboru; štrekelj Alojzij v Laškem; Bole Franc in Lazar Alojzij v Murski Soboti; Jereb Ivan v Novem mestu, Stare Josip in Grah Karel v Celju, Zupančič Mohor v Ljutomeru, Trt-nik Josip v Kamniku, Prudič Anton v Kranju, Zabkar Karel v Ormožu, Devecak Jos'p v Logatcu; Devetak Slavko in Ribič Alfonz v Gornjem gradu, Peršak Josip v Crnom ju; za davčne kontrolorje: Cepljak Dragetin v Dolnji Lendavi, Kump Rudolf v Višnji gori, Avšič Ludvik v Prevaljah, Lotrič Rudolf v Šmarju pri Jelšah, Grmovšek Alojzij in štrbenc Jože v Novem mestu, Zrimšek Rudolf v Ribnici in Kumer Viktor v Celju; za davkarje: Gogaia Vladimir v Kamniku, Peterlin Ivan v Smarji, Vrč lun v Kozjem, Brunštajner Rudolf v Ribnici, šo. ber Andrej v škofji Loki, H.irtman Franc Zvočni kino Ideal DANES PREMIERA ZMAGOVITA LJUBEZE Ljubezen je najjačja sila. Za njo in radi nje se ustvarjajo čudeži. Režija: Henry King Sodelujejo: Jeanette Gajnor, Charles Farrefl Predstave danes ob 4., 7. in 9. v Kočevju, Pirš Pavel r Ormoža; za pomožne davkarje: Badjura Mais ? Šmarju. Bedrnjak Teodor v Ptuju, Lukec Leopold v Višnji gori, Bartl Henrik v Dolnji Lendavi; za pomožnega «irh:v,i;ja: Perkj Anton t Brežicah. * Napredovali so: G. Dinko Fabris, kasači jski sodnik pri stolu sedmorice, g. Alojz Dcbeljak, sodnik pri apelacijskem sodišču t Ljubljani, g. dr. Janko Košan, starešina sreskega sodišča v Ormožu in g. Josip Vrelih, starešina pri sreskem sodišču v Cerknici. * Zagreb za močnejšo radijsko postajo. Zagrebško društvo za radiofonijo je sklenilo okrepiti energijo radijske postaje na 15 kw in se je zaradi tega že obrnilo na merodajne kroge. Društvo za radiofonijo je zgradilo preko Save novo poslopje za električne naprave ter je že v svojem projektu predvidevalo dosti močnejšo radijsko postajo, kakor dosedanja. Za okrepitev postaje govore mnogi kilturni in gospodarski razlogi. * Postaja Zagreb — ranžifni kolodvor za potniški promet med postajama Zagreb — glavni kolodvor m Zagreb — ranžirni kolodvor ter obratno s posebnimi lokalnimi vlaki bo otvorjena 19. t. m. Vozni listki se bodo izdajali v vlaku, prav teko se bo odprem!jala tudi potniška prtljaga. ♦ Društvo absolventov državnih dvoraz-rednih trgovskih šol za dravsko banovino v Ljubljani priredi v četrtek 16. t. m. ob 8. zvečer v salonu restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti redni članski sestanek, na'katerem bo razgovor o položaju v društvu in o društvenih pododborih. Članstvo in absolvenfci(nje) vljudno vabljeni. ♦ Spor med čebelarji se je bolj kaNoč velike ljubezni« z Gustav FrflhHchom ln r režiji Geze Bolvaryja prvič v Ljubljani. Ona po svojih kreacijah ne zaostaja za drugimi pevkami 1b pevci, ki smo jih sedaj slišali na platnu. Ljubljani se obeta nova glasbena senzacij«. u_ »Sveta gora« Je naslov planinskemu velefilmu, ki ga bo te dni predvajala ZKD v Elitnem kinn Matici. FIlm Je zimsko-športna senzacija in delujejo v njem vsi priznani planinci in prvaki zimskega športa. Glavno vlogo nosi inž. Louis Trenke: ter Leni Riefenstahl. Sodelujejo stud. med. Ernst Petersen in brata Schneider. Sami športniki svetovnega slovesa. Film Je izrazito športni in prinaša krasne pokrajine Švice in Tirola. Film je sinhroniziran ter vsa dejanja spremlja krasna godba. Pri teh predstavah bo ZKD uvedla nove cene, tako, da bo mogoče vsem, da si ogledajo fitm. Cene bodo enotne, 3 in 5 Din sedež. ii_ Po stenah In grebenih Durmltorja, je naslov predavanja, ki ga priredi TK »Ska-la< v petek 17. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Durmitor lahko primerjamo našim Julijskim Alpam ter nikakor tn ne zaostaja po krasotah najbolj priznanih alpskih predelov. Izredno zanimivo predavanje spremlja cela vrsta izbranih diapozitivov. Predprodaja vstopnlc-v športni trgovini Preda llč & Kolb v SelenburgovI ulici in »Alpina«, Tyrševa cesta. u— Večeri delavske kulture. V sredo sve. čer sta društvi Svoboda in Zarja slavili v dvorani Delavske zbornice majhen jubilej: ob sodelovanju pevskega društva Cankar sta priredili svoj dvajseti prosvetni večer, na katere že tretje leto teden za tednom redno prihaja lepo število delavske publike. Kakor povsod pa se zdi, da je tudi za delo delavske prosvete doba krize. Večer bi bdi od strani občinstva vreden večjega zanimanja. Godba Zarje Je pod vodstvom novega kapelnika g. Semeta zaigrala nekaj komadov, konservataristki Vida Ru-dolfova m pa Anica Kristanova sta zapeli nekaj pesmi, Izmed katerih je v svojem okolju vzbudila topel odmev zlasti Skor-pikova skladba na Klopčičev tekst Otrok izprašuje, ki je komponiraA nalašč za delavske prosvetne večere. Konservatorist Drago Burger je zapel arijo iz opere Hajka Razen teh pevcev so v glasbenem delu sporeda sodelovali še konservatorist Drago Burger in pa pevsko društvo Cankar pod vodstvom Krieta Perka, Miloš Ziherl je zaigral na saksofon, kovinar Bine Trt-nik in Rajko Ogorevc pa sta v duetu zaigrala na havajsko kitaro, član Svobode Ivan Skuk je recitiral dve pesmi Teobal-da Tigra in Mileta KloDčiča. Večer je prav lep o uspel. u_ Napadeni dekleti. V gozdu v Golovcu nad vojaškim streliščem sta bili predvčerajšnjim dopoldne napadeni sestri Frančiška in Zinka P. Lotila sta se ju dva mlada moška, ki sta skušala nad sestrama izvršiti nasilje. Ker pa sta napadenki hudo kričali, sta pobegnila v gozd in izginila. Na prijavo obeh napadenk so pričeli stražniki pohaja-ča zasledovati, a kta pobegnila tudi tem. Znan je le osebni popis obeh ter ju policija išče sedaj v mestu. Radio kotiček Ljubljana, 14. novembra. Danes ob 11. bo v radi i šolska ura, in si cer bo predaval g. Petkovšek o tem, kako se pripravlja narava na zimsko »panje. Ob 18. bo otroška ura, ki bo Manica Romanova pripovedovala našim malim zanimive pravljice. Ob 19.30 nastopi docent g. dr. E. Skerlj z zanimivim predavanjem o svojem potovanju po Norveški. Za zaključek nam z^.čne radio ob 20. prenašati iz Zagreba koncert simfoničnega orkestra glasbenega zavod«, posvečen skladatelju čajkovskemu. Jutri bomo slišali najprej plošče in poročila, ob 18. nastopi radio - kvintet, ca njim p« radio • orkester. Sledilo bo ob 19. poufino predavanje dr. Brileja o tujskem prometu io naših občinah. Jutri bomo slišali že tret'# nadaljevanje tega zanimivega predavanja. Ob 19.30 nam začne predavati g. Josip Vao-dot o 4iaJ>ilantu Engelbertu Ganglu v na& mladinski literaturi Ob 20. nastopi »Grafika« s pevskim koncertom, ob 20.45 pa na&i priljubljena pevka ga. Pavla Lovšetova, ki nam zapoje 9 spremljevanjem radio - orkestra nekaj lepih opernih arii. u_ Neznana goljuflca. Nepoznana, okrof 30 let stara ženska se je pojavila te dni v raznih trgovinah v mestu in naročala za gotove, dobro poznane ljudi blago in modne izdelke. Pozneje se je spet vrnila v trgovine in sama odnesla blago. V neki trgovini na Aleksandrovi cesti je telefonično naročila za 1690 Din trikotaže s pozivom, da jo uslužbenec prinese v Lingarjevo ulico 1. Tam je ob določeni uri prestregla uslužbenca na stopnicah in sprejela blago. Sleparija je prišla na dan šele pozneje, ko je sleparka že izginila. Nevarno žensko policija zasleduje, vendar zaenkrat še brez uspeha. u_ Sneg In dež. Vreme se je včeraj in v nedeljo ponoči spet poslabšalo. Popreje so se nekaj dni tepli v zraku vetrovi, ve dar niso mogli prevladati drug drugega. Ko so se zračne struje izmirile se je spet pooblačilo in je pričelo polagoma pršiti, deževalo je tudi včeraj dopoldne, dokler ni kmalu po 11. začelo hudo snežiti. Sneg je naletaval tudi popoldne in se ga je zunaj nabralo toliko, da leži snežna plast čez polje in travnike. Na ulicah in cestah je nastala gosta brozga. Vremenoslovci napovedujejo pri nas še nadalje slabo in mokro vreme, smo gd pa že vsi siti. Kmetje, ki so včeraj morali priti po opravkih v LJubljano, so tarnali o blatnih cestah Zvonimir Rog oz, Heda Kies- j ler v filmu ljubezni, strasti ! in erotike I EKSTAZA Mladini neprimerno! Samo za odrasle! Dopolnilo najnovejši' zvočni tednik. CEJSE. f -IO, 8 ,6,5-4- Oliv, PRIDE! Marija Jeritza PRIDE! VELIKA KNEGINJA ALEKSANDRA Predstave: v torek, sredo in četrtek ob %7. in %9. uri 11275 v Unionu, pomeni zares izreden dogodek v ljubljanskem koncertnem življenju, saj imamo le redkokdaj priliko videti v naših koncertnih dvoranah dirigenta takega slovesa. Gospod Talicb nai bo prepričan, da sloven ski prijatelji glasbe zasledujejo r vsemi simpatijami in z radostnim občudovanjem njegove uspehe. Upamo, da bomo kmalu zopet slišali kakšen koncert pod njegovim vodstvom in da niegovi stari stiki z Ljubljano ostanejo stalni! „La Traviata" N. Štritafa V soboto zvečer sem videl prva dva akta (potem sem moral oditi na prijateljski v«^ čer, ki ga ie Filharmonija priredila dirigentu - gostu Vaclavj Talic.hu) — Verdijeve, tako pri nas, kakor po vsem glasbenem svetu znane in priljubljene opere »La Tra-viata«. Predstava je vzbudila prav posebno zanimanje zaradi novega, zelo lepoga. pesniško vznešenega prevoda dirigenta g. Štritofa. zaradi nekaterih glasbenih izpr<»-memb v partituri in zaradi nove. nešabloa-ske režije, s katero je g. Rreft poživil tVerdk nekaj svoiih misli, ki so zlasti zaradi sedanje naše Traviate zanim* ve. Tako piše n. pr. »Jasnost Verdija ne prenaša nikakih razlag, občutenjskega stop pjevanja. nikake borbe za izražanje, nika kih temonib premikanj — torej stvari, ki v naši današnji izvajalni praksi na dnev nem '•edu. Mogoče, da je bil Verdi naiveiji odrski praktik med muziki. ki je sam znal »effetto« prav dobro preracinati. Njegov.t partiturna navodila so kar najbolj točna iu izčrpna, in on je zahteval njih najvestnejšu izvršitev, ker ie bilo le tako mogoče dosefii največji uspeh. Verdi sam je ostro odkla-mal tako zvane »ustvariajofe« umetnike.* .Jaz hočem samo enega ustvaritelja feebe) in sem zadovoljen, če se izvede točno Iti iasno to. kar sem zapisal. Mnogokrat čltabi v listih o efektih, ki jih kot avtor niti »t sem preračunal, toda jaz sam jih nisem mogel nikdar najti.' Z vsako izpfemembt. segamo v stilno enotnost Verdijeve mužike. Točna notna reprodukciia je nujna zahteva Sicer ie Verdijeva glasbena substanca take močna, da je ni bilo mogočp v treh Četrtinah stoletja kliub vsem in vsak'tn ustvarjanjem-zlomiti, vendar ni bi slika Verdija bila Čistejša in dostojnejša. če ga pustimo takega kakor ie.c Tore j je kakršnokoli izpremin jan je Verdija stvar okusa in glasbene ve6ti. Nikakor pa ne morem reči, da ie partija Violete v tej obliki, kakor jo je oodala ga. Gjungje-nac in kakršno je.izklesal g. Stritof, le količkaj originalni Violeti na kvar. Nasprotno: Hiadno koloraturno tehniko je nadomestila z globoko čustvenostjo, ki je današnjemu poslušalcu vsekako mnogo bolj razumljiva. Zaradi svoje močne izraznosti in neizumet-ničene pevske preprostosti je postala bolj Človeška in na.šemu srcu bližja. Z lahkoto pa je bila zaradi svojih sijajnih pevskih vrlin kos tidi onim koloratumim delom svoje partije, ki so še neobhodno ostali Njena nepevska, velika duhovnica široke liu bazni, a nato Še večja mučenica ljubezni do moškega, ki prinaša »odbinski, slepi ambiciji očeta končno smrtno žrtev, je bila tako živo in do dna zajeta, da eo gledalcem sto pale solze v oči. Ga. Gjungjenac ie v resnici velika mojstrinia. Doživljala je aplavze, kakršni so v naši operi redki. Ni jih bilo ni konca ni kraia. Manj srečen poleg nje jp bil Alfred g. Gostiča. Ne more ii biti noDJlnoma raven ne oo Devski. ne no igral ski plati, vendar se ii ie zelo približal s oošteno voljo in z vsem svojim vrlim in Ip nim znanjem. Rreoak aplavz je imel a Janko kot Alfredov oče za lepo. močno čustveno zapeto arijo v drugem aktu Do stoini 9vojih ulog so bili vsi, prav posebno še ga dpanova, Drmota. Magoiič in M. R u 9. Nekam čudno se mi je zdelo, da z zborom v prvi sliki poieta tidi obe služkinji, ki stojita pri vratih. Nemara ni Drav, da se služinčad utika v zadeve svoje gospode. Obe sliki, ki sem ju videl, sta na publiko, ki je teater zasedla do vrha, napravili močan, trajen vtisk. Uspeh »Traviate« je vredna družica lanskoletne sorod-nice »Manon«. 0 celotni predstavi še ob priliki —i. Koncert skopskega pevskega društva »Vardar" v Ljubljani Kakor je bilo posneti iz »Spomenice« pevskega društva »Vardar«, je to udruženj9 pred 25 leti začelo gojiti ne le pesem, temveč tudi narodno zavest v Skoplju. Pod njegovim okriljem se je zbrala nacionalno čuteča mladina, ki je pod krutim turškim jarmom skušala dati duška svojim narodno-zavednim čustvom e petjem Prave muzi-kalne naobrazbe seveda drištvo ni uživalo do prihoda pri nas domačega m upoštevanega glasbenika Brnobiča. ki 6e je odlikoval že pri nas in nato v Skoplju kot dober organizator in komponist V proslavo 25-letnice obstora je prejelo društvo od N;. Vel kralia društveno zastavo in Nj. Vis prestolonaslednik je prevzel pokroviteljstvo V tem zboru srpčaš skoro same mlad" obraze, kar daje vsemu izra?. »vežosti. ns-iistrašenosti in budi najlepše nade za bodočnost. Spored je nnvaral cerkvene in posvetni* zbore skladateliev Brnobiča. Bortr.janskega, f^jkovskeera. Maka rova. Mokranjea. Lajov-ca. Gajdovida ftijačkega. Lhotke, Milojevi-da. Gotovca in BinlSkega. torej pestro vrsto kompozicij najrazličnejšega vsebinskega in muzikalnega sloga. Ves spored je bil na-študiran vestno in resnobno ter je vsaka točka žela mnogo odboravanja in marsikatero pesem 90 morali ponoviti Prof. Brno-bič je z uspehom svojega dela lahko zadovoljen. zbor pa ima v njem vodjo, ki mu lahko zaupa in ki ga bo povedel tidi še k nadaljnjim uspehom. Unionska dvorana sicer ni bila razroda-na, vendar pa je bil obisk dokaj lep in navdušenje veliko. Po uvodnih besedah predsednika, ki je očrtal zgodovino in pomen dmšlva, fe v imenu Jugoslovenskega pevskega saveza dr. Švigeli izročil pevcem dai naših pevcev ter jih pozdravil s krakim nagovorom. Vardareki pevski družini želimo še nadaljnjih uspehov na njeni koncerlni turneji. g. k. Reforma nemškega pravopisa. Kakor po ročajo. 9e je v Nemčiji pojavilo vplivno s banje za pravopisno reformo. Predsednik Državnega pravopisnega društva dr. Stecb« ie bil kot strokovni svetovalec poklican \ državno notranje ministrstvo. Po dosedanjih vesteh nameravajo predvsem ' j vesti pravila, da se vse besede razen osebnih imen in začetnih besed v stavkih pišejo z majhno začetnico. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET44 » u— Novi telefonski imenik za dravsko banovino, ki je pravkar izšel, se dobi v trafiki v Prešernovi ulici nasproti glavne P°u!l' Dva napada. Na Škofljici so v nedeljo zvečer napadli neznani vlnja u I^dje posestnika Josipa Možino. Zaletel, eo se vanj kar brez povoda in ga pričeli obdelovati s pestmi in raznimi predmeti. Moti L-a se je sicer branL, a je moral pr3=i-?ei pod leči P redno »o jo neznanci odkiiru!, se ga je eden lotil tudi z nožem in mu zadelal dve hudi rani na trebuhu. Možlni je izteklo prodno so ga .»pravili v ljubljansko bolnišnico precej krvi ln ie njegovo stanje zelo resno. Orožniki so uvedli str->go skivo in upajo, da bodo napadalce kmam izs'edili. Ko se je vračal 28 letni delavec Leo Oblak predsinočnjim z obiska pri svojem orijatelju v Stražišču sta ga usta- a na poti dva neznanca. Eden se je zagna» proti njemu in ga hudo oplazil s kolom po Slavi. Pozneje so morali Oblaka naloz-ti na reševalni avto in ga prepeljati v bolnico v Ljubljano. u_ Navihan pustolovec. Po mes-tu okrog Se rajši na po debeli se že dalje časa klati neznan pustolovec, ki se približuje posameznim osebam, o katerih zve, da imajo kake zadrege pri oblastih. Takoj se Jim ponudi, da jim napravi prošnje, poudarjajoč da ima povsod dobre zveze. Kasneje zahteva od svojih klijentov manjše in večje zneske in tako že nekaj mesecev prav imenitno izhaja. Da celo tako dobro, da vzdržuje svojo ljubico, neznano žensko, ki hodi vedno ž njim. Pustolovca zasledujejo, vendar se orožnikom kakor policiji prav spretno izmika. ^ u_ Flesna vaja maturantov drz. učiteljske šole bo danes ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Igra jazz Sonny-boy. Vodi g. Košiček. Vljudno vabljeni! Iz Celja e_ Gostovanje žalskih igralcev v Celju. Gledališki oder v Žalcu bo uprizoril v nedeljo 19. t. m. ob 16. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju novo opereto učitelja Kadovana Gobca »Hmeljsfctf princesa«, ki Je doživela pri krstni predstavi in dveh r«prizah v Žalcu velik uspeh. e_ Gojenci in gojenke igralske šole naj pridejo danes točno ob 20. v Mestno gledališče. e_ Telovadbo starejših sester bo uvedlo Sokolsko društvo v Celju. Kraj in čas telovadbe bo objavljen pozneje. e_ V tujsko-prometni pisarni so preko zimske sezije uvedene naslednje nove uradne ure: ob delavnikih od 8. do 12. in od 14 do 17., ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. V pisarni je predprodala tu in inozemskih vozovnic, dobe se brezplačne informacije v vseh potovalmih zadevah ln prospekti ter razne društvene legitimacije za znižane vožnje. Pisarna preskrbuje tudi potne vizume. e_ Novi grobovi. V nedeljo zvečer Je rt m rl v Vitanju v 62. letu starosti g. Josip Vester, trgovec in kamnoseški mojster večletni župan vitanjske občine ter tajnik in odbornik vitanjske posojilnice. Pogreb bo danes ob 15. iz hiše žalosti v Vitanju na tamošnje pokopališče. V nedeljo je umrla v Celju (Pred grofijo 4) v starosti 37 let ga Ana Premšakova, soproga poročnika g. Premšaka v Ljubljani. Pogreb bo danes ob 15. iz mrtvašnice mestnega pokopališča. V soboto je umrla v celjski bolnišnici v starosti 34 let žena pismonoše ga. Marija Grabnerjeva iz Braslovč. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Straussov valček« in zvočna pred;gra. a— Odhod priljubljenega družabnika. Maribor ie zapustil železniški kontrolor g. Rudolf Jeretin. ki je odšel na novo službeno mesto postajenačelnika na postaji Velenje. Tovariši so priredili odhajajočemu v soboto zvečer prisrčen poslovilni večer. a— K pogrebu šolskega upravitelja gosp. Čepeja v Kamnico bo vozilo danes od H14. 'dalje z Glavnega trga več posebnih avtobusov. Pogreb bo ob 14. a— Naj vlečejo svetil zgledi! Leta 1929. je trboveljska občina uvedla zbirko za postavitev nove bolnišnice in je nabrala v ta namen 600.000 Din. Za ta denar ie bila zgrajena lepa moderna bolnišnica, kj je bila letos jeseni slovesno o tvor jen a. Ce upoštevamo, da se je ta gradbena akcija vodila samo« 4 leta, prav v času krize in da so bili Trboveljčani navezani le sami nase, ie to požrtvovalno delo v rudniškem centru vsega posnemanja vredno. Posnemati pa moramo Trboveljčane zlasti Mariborčani in pridno zbirati prispevke za postavitev pre-potrebnega p roti tu b e fk ul ozn e ga azila v Mariboru. Darujte vsak mesec svoj redni dinarski prispevek kar svojemu hišnemu gospodarju ali upravitelju, kjer jih bo pobral lig n inkasant a— Slepa šahovska simultanka se bo odigrala v Mariboru drevi ob 20 v kavarni pororHo Številke za označbo krajn pomenilo: 1 čas ooaznvanja 2 stanje barometra 3 temperatura 4 relativna vlaza v % 5 smer In brzina vetra 6 oblačnost 1 _10 7 padavine v mm 8 vrsta padavin Temperatura • prve številke pomenilo naj višjo, druge riainiž'o temperaturo IS. novembra Ljubljana 7. 75.2, 4.2. 90. N2, 10, 3.8, dež; Ljubljana 13. 756 0, 2.4, 89, NE1, 10, sneg; Maribor 7, 756.6 4.0. 88. NW1, 10. 1.0, dež; Zasrreb 7, 755.2. 7.0, 90 ENE1, 10. 2.0, dež; Beoarrad 7, 755.7, 8.0, 90. mirno. 7, 0.1, dež; Sarajevo 7. 754.6, 10 8, 88. mirno. 10. 14.0. dež; Skoplje 7. 758 3. 11 0. 85. mirno, 7, _; Split 7 752.5 15 0. 90. SE5. 9. lO.Odež; Kumbor 7. 754 8. 18 0. 88. ESE4. 10. _; Rab 7 752 9. 11 0, 90. SSE3, 10, 6.0 dež Temperatura: Ljubljana _; 4.6, temperatura ob 13 še pada; Maribor 9.3. 3 0; Zagreb 14 0 7 0; Beograd 16 0. 7 0; Sarajevo 15 0. 8 0; Skoplje 17 0. 10.0; Split 16.0, 13.0; Kumbor _, 170; Rab _, 10.0. Solnce vzhaja ob 6.54, zahaja ob 16.34. Luna vzhajf ob 1.31, zahaja ob 14.8. »Jadran«.. Igral jo bo mednarodni šahovski mojster g. Vasja Pire proti 8 zelo močnim igralcem. Ta prireditev je za Mariborčane izredna novost in vzbuja med prijatelji šaha veliko zanimanje. a— Obsodba napadalcev na g. Kuhna. Včeraj se je vršila razprava proti Z71etnemu dninarju Ludviku Krambergerju iz Pivole ter 251etnemu posestnikovemu sinu Ivanu Oliču iz Razvanja. ki sta 28. maja napadla pred njegovim gradičem posestnika g. Josipa Kuhna. Prizadejala sta mu več udarcev po glavi ter ga smrtnonevarno poškodovala. Kuhn se je zdravil delj časa v mariborski bcAricj, in so poSkodfbe zapustile trajne posledice. Napadalca sta deianje priznala, izgovarjala sta se pa, da sta hotela pretepsti nekega narednika, ki je kradel v Kutinovem vinotoču. Senat je oba spozna! za kriva ter je obsodil vsakega na tri leta robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta, plačati morata tu0« 255 — 260: banat-ska 265 - 270. + Novosadska blagovna borza (13. t m-) Tendenca neizpremenjena. Promet 71 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. 102 — 104; okolica Sombor 101 - 103; •srHnjpbaška in slavonska 103 — 105; gor- njebanatska 10»1 do 103; srednjebanal-ska 100 — 102; južno banatsika 97 — 99; baška potiska in baška ladja Dunav, Begej 105 — 106; baška, ladja Tisa 106 2« 175 _ 195; >5« 165 — 175; »6« 112.50 — 122.50; ,7< 82.50 - 92.50; >8« 65 — 70; gremska, slavonska >0f?< in >0ge« 185 — 200; >2« 165 _ 185; >5< 145 - 165; >6« 107.50 — 117.50: .7« 77.30 do 87.50; >8< 65 - 70 — Otrobi: baški sremski, v jutastih vrečah 51 — 53; ba-natski, v jutastih vrečah 48 — 50. Fiiol: ba-ški, sremski bA\ brez vreč. 2•/■ 132.50—135. SOKOL Sokolsko društvo Unec - Rakek priredi dne 15. t. m. ob 20. pod okriljem ZKD predavanje gosp. P o h a rc a o temi: So-kolstvo v narodu. Predavanje se bo vrSilo v Sokolskem domu. Vabimo občinstvo! Kt m #8 n o Torek 14. novembra LJUBLJANA 11: Šolska ura: Kako se pripravlja narava na zimsko spanje (Pet- kovšek). — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Otroški kotiček (Manica Komanova). — 18.30: Plošče. — 19: Francoščina. — 19.30: Moja pot po Norveški (Škerl). — 20: Prenos iz Beograda. — 2030: Prenos koncerta ljudske simfonične glasbe iz Zagreba. Vmes čas in plošče. — 22.30: Angleške ploščo. Repertoar NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA. Začetek ob 20 Torek, 14.: V agoniji. Gostovanje v Novem mestu. Izven. Sreda, 15.: Tartuffe. B. Četrtek, 16.: Pravica do greha. Izven. Znižane cene. OPEBA. ZaiMek ob 20. Torek, 14.: Zaprto. Sreda, 15.: Pikova dama. Sreda Četrtek, 16.: 01 - 01. Začarani ptič. Četrtek. * Duhovita Moliereora komedija »Tartuflec — v sijajni zasedbi — je dosegla v pretekli seziji velik uspeh. Komedija se ponovi /i-tri prvig v tej seziji. Opozarjamo občinstvo, ki ljubi duhovito francosko kramljanje, da seže po sedežih, ki so na razpolago poleg aboniranih. Naslovno ulogo igra priljubljeni g. Kralj. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Torek, 14.: Stidentje smo. Premiera. Sreda, 15-: X. Y. Z. Prireditev Zveze mladih intelektualcev. Četrtek. 16: Pop Cira in pop Spira. A. Kakšne blesteče, bele zobe imate! V prav kratkem času boste videli, da daje KOL.YNOS zobem tak blesk, kakršnega nikdar ne morete doseči * običajnimi pastami za zobe. KOLYNOS se pem v vsaki razpokli-ni, ugonablja rumenkaste madeže in lise in nikdar ne kvari zobne sklennie. Uporabite KOLTNOS takoj — 1 centimeter na suhi ščetkici, dvakrat na dan in na-mah boste ugotovili rezultate: zobje so postali beli in zdravi, a dlesna rdeča kot roža. Kupite tubo KOLYNOSA še danes! Francoski državnik Ed. Herriot Je po svoji hndi bolezni že toliko okreval, da more a tekom zauživati svojo najpriljubljenejšo Jed »boui llabaise« (južnofrancosko ribjo jnho) Ameriški »Hudičev otok" V washingtonski Beli hiši so se v zadnjem času razgovarjali mnogo o kriminalnosti v Ameriki. Pri tem so se bavili zlasti s problemom zločincev, ki se vedno znova povračajo v zločin in ki so v prvi vrsti povzročitelji težkih vstaj po ameriških kaznilnicah. Zdaj jih hočejo dokončno ukrotiti. Po francoskem vzorcu jih bodo internirali na osamljen otok. in sicer so si izbrali otok Alcatras v zalivu San Francisco. S tega otoka je beg baje nemogoč, ker ga obdajajo silni vrtinci in bibavice. Pravkar so sestavili transport 600 težkih zločincev, ki bodo prvi neprostovoljni gostje ameriškp-ga »Hudičevega otoka«. Hudomušni izreki velikih mož Chamfort: Vdovi, ki bi se rada znova poročila, odsvetujem ta načrt. Zanjo je pač velikega pomena, da nosi ime moža, ki ne more več počenjati neumnosti! — Večina bravcev vtakne svoje knjige v svojo knjižnico, večina pisateljev vtakne svojo knjižnico v svoje knjige. Blumentbal: Pri operah spravlja človeka godba često v isto žalost kakor besedilo. Besedilo te dela zaspanega, glasba pa ti zaspal ne dovoli. Bernhardi- Mati modrosti se imenuje previdnost, oče modrosti je neznan: iz tega sledi jasno, da mati previdnost ni bila previdna Hebbel: Kjer se poljubljata dva, se plaziio drugi mimo; kier se dva pretepata, ju drusri obftopilo v krogu. A. 1 e k s. D u m a s- Samec se dolgočasi poTcod. poročen0** samo doma. H p i n e: Vsakdani poiav: Baš najlepša dpkW* rsit"'1'^ dobe moža. Tako je bilo v starem veku: vse tri gracije so ob-sedpTe. Ka"t' ne pridalo v nebesa, kaj- ti Rp'.Of!»ti> ,Tpneza nravi na nek°m rnoetn- in raviprial molk pol ure. Kaj tpvsneg3 pa tam kjer so ženske nI mogoče. Shakespeare. Bolje dobro obeSen Bi«marr»k: pmptp militi, da po-p^oriote s toni. r*a vas imeniri°1o za mi-p«otr.q takoj bistveno razboritejši nego dr" "i. Pnmboiiit- o eni^^Tmii• Z<>.ka1 b! se jps^^o no rvoTiiVpif! f P*nr)etri»i§i se vHa! SSch^nonhaitpr <""m v»č pom^lja-ioi7 v k5"V)t'"i tem manj m*sli. — polipa rogaka: saj ima dolgo živ- lipn-io .ceKol. •VTnntaio-no. Niirfavičnp^a delitev d?»rov r«ir?ve itip^ r>nrpi se tiče nameti: kajti nikdar ni, ki bi bil s svojim deležem nezadovoljen. Iz življenja in sveta Francija rasti mrtvega učenjaka V kripti Pastenrjevega zavoda v Parizu počivajo zemeljski ostanki velikega učenjaka ln dobrotnika človeštva prof. Rouxa, ki je temu zavodu po smrti svojega velikeg4 učitelja in -prijatelja Louisa Pasteurja načeloval tri desetletja. Počivajo poleg Pasteur-jevih zemeljskih ostankov. Francija je mrtvemu učenjaku priredila na državne stroške pogreb ^nkršnih so deležni samo resnično veliki možje. Nepregledne nmožiop so za gostim cpaiirjem vojaštva prisoaivuvaie orjaškemu bprevouu, v katerem &i opaifl nešteto zastopnikov domače in tuje znanosti, domačih in tujih diplomatov, članov francoske vlade (med dragimi državnega predsednika), umetnikov, uglednih osebnosti vseh vrst. Pogrebne koračnice je igrala godba republikanske garde, pred veličastnim pročeljem notredamske katedrale je stal ogromen katafalk (naša slika), na katerega so položili truplo pokojnega učenjaka med tem ko je pariški nadškof Verdier opravil ob petjn katedralnega zbora pogrebne obrede. Nato je govoril minister za narodno zdravje Lisbonne o življenju in pomenu pokojnikovem. Po končanih ceremonijah »o odpeljali truplo v Pasteurjev zavod, kjer so ga položili ob navzočnosti najintimnejših sorodnikov in prijateljev k večnemu počitku. Iz dežele ameriške civilizacije Tihotapci alkohola so se pred očmi oblastev prelevili v tihotapce petroleja Odkar je delna odprava prohibicije ustavila ameriškim tihotapcem alkohola rokodelstvo, so začeli stikati z veliko iznajdljivostjo za novimi viri »zaslužka«. Zdaj so se vrgli predvsem na tihotapljenje petroleja in videti je, da so s tem zadeli pravo. Med Številnimi sanacijskimi ukrepi predsednika Roosevelta je eden najvažnejših tisti, ki nalaga petrolejskim družbam omejitev proizvodnje, da bi mogle cene vzdržati na določeni višini. Oblasti nadzorujejo s posebno strogostjo petrolejska polia v Teksasu in Okla ho m i in kršitelje čakajo najstrožje kazni. Toda navzlic tem ukrepom opazujejo že dalje časa, da prihajajo ogromne množine petroleja in bencina po izredno nizkih cenah na trg. Legalna trgovina s petrolejem ima s tem seveda velikansko škodo in pričakovati je celo, da bodo Rooseveltovi zadevni gospodarski ukrepi doživeli polom. Kako širokopotezno je tihotapljenje petroleja je razvidno že iz tega, da ce«rijo vso količino v tajni trgovini letos prodanega petroleja na kakšne tri in pol milijarde dinarjev. Celo omrežje tajnih cevovodov preprega bogata petrolejska ozemlja, na skritih krajih pa so postavljene črpalne naprave, ki so v zvezi z na vrtan Lm »legalnim« cevjem. Petrolejsfci tatovi vedo na rafinrrane načine spravljati petrolej v vozove tihotapcev, v potrebi pa tudi direktno v železniške vozove. Na noč gre tako včasi do 1000 vagonov tihotapskega petroleja naprej ali dnevno skupaj do četrt milijona sodov. Te Številke kažejo, da ameriške tihotapske tolpe res razumejo svoj posel. Luthrovi potomci K proslavi 400 letnice Luthrovega rojstva 1833. je prišlo v Wittenberg devet oseb, ki so v slavnostnem sprevodu korakale spredaj kot potomci nemškega reformatorja. Danes je ugotovljeno, da ni bila nobena teh oseb upravičena lastiti si to čast, vendar pa je pastor Ofcto Sartorius v Dan-fcolshausnu s temeljitimi raziskovanji dognal, da živi preko 800 oseb z 234 različnimi rodbinskimi iimeni, ki iizvirajo v 11. do 13. pokolenju od Martina Luthra. Kakšna desetina jih izhaja od njegove hčere Margarete, ostal; pa od njegovega sina Pavla, ki je bil zdravnik. Približno polovica Luthrovih potomcev živi še danes v stari domovini, v Turingiji in v saških deželah. Poklici, ki jnih opravljajo Luthrovi potomci, so najTaznovrstnejši, zanimivo pa je, da so le trije duhovniki med njimi. L. 1925. so ustanovili »Društvo Lutheridov,« ki izdaja tudi svoje družinsko glasilo. Napoleonova papiga Marseilleska policija je prijela lastnika majhne gostilne, ki ga je razkrinkala kot ponareditelja Napoleonovih relikvij. Nekega dne so njegovi gostje začuli čudno vreščanje in ko so ga vprašali, kaj pomem, je odgovoril, da ima v sosedni sobi eno najdragocenejših in najstarejših živali, papigo, ki jo je posebno ljubil Napoleon Veliki. Gostje so jo stekli seveda takoj zijat. Papiga je delala res vtis stare ptice skoraj brez perja in z golo glavo. Gostilničar je v dokaz svoji trditvi pokazal tudi več listin in pisem iz Napoleonove dobe. Vrhu tega pa je papiga sama ponavljala stavke, kakor »živio cesar!« in »Bra-vo, Korz!« Kmalu se je našel ljubitelj, ki je za imenitno žival ponudil težko vsoto. Bil je pa tako previden, da je dal listine pozneje preiskati v Parizu. In tu so po dolgem raziskovanju ugotovili, da gre za spretno po-tvorbo. Samo papir je povedal resnico, kajti v Napoleonovem času takšnega niso izdelovali. Z balkanske konference v Solunu Prof. E. Schrodinger naziranja o atomih. Tudi v širši javnosti je Schrodinger zelo znan po svojih poljudno znanstvenih predavanjih, zlasti po predavanju o temi »Zakaj so atomi tako majhni?«, o katerem smo svoječasno poročali tudi mi Prof. D i rac se je proslavil isto tako z raziskovanji o atomski mehaniki in sestavil važne formule, ki so omogočile zlasti spoznanje najkrajših valov. Ivan Bunin Literarno nagrado pa je prejel ruski pisatelj Ivan Bunin (glej »Jutro« od 11. t. m. v kulturnem pregledu). Iz »tretjega carstva" Nemci morajo iz Pen kluba Te dni je bila v Londonu seja osrednjega PENkluba. Debatiralo se je tudi o nemškem PENklubu v Berlinu in so prišli do zaključka, da se vrši literarno udejstvova-nje v sodobni Nemčiji pod takšnimi omejitvami, ki ne odgovarjajo ideji PENkluba. Zato so Angleži namignili Nemcem, naj prostovoljno izstopijo iz društva. Nemški delegat Schmidt-Pauli je odšel v Berlin poročat o stvari. Ni dvoma, da bodo morali Nemci izvajati posledice. Razsodba v lipskem procesu Iz Berlina poročajo, da je pričakovati razsodbe proti požiralcem Reichstaga šele v začetku decembra Do konca tekočega tedna bo zaključeno dokazno postopanje, potem bo obravnava traiala še dva tedna in pol, nakar bodo napravili odmor zaradi ogromnega gradiva. Razsodbe torei ni pričakovati prej nego prve dni decembra. »Čiščenje« v muzejih Berlinska muzejska uprava ie začela na pritisk narodnih socialistov čistiti zbirke. Odstranili bodo iz niih vse tisto, kar sub-sumirajo današnji oblastniki pod naslov »kulturni boljševizem«. Za te slike so izplačali v zadniih letih okolu deset milijonov mark. Odstranjene slike bodo zbrali v posebni kolekc'ii in jo bodo prikazovali ljudem kot »zbirko grozot« Novinarji v koncentracijskem taborišču Iz Gdanska poročajo, da so poslali aretirane urednike listov »Danziger Landzei-tung« in »Volksstimme« zaradi pritožbe nadkomisarju Društva narodov v koncentracijsko taborišče v trdnjavo Weichsel-mfinde. ste že kupili Vegovo številko tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" Samomor v bukareški visoki družbi Te dni se je vrgla iz drugega nadstropja svoje sinajske vile žena privatnega tajnika romunskega kralja, Puiu Dimi-trescu. Pravijo, da si je končala življenje zaradi ločitve, katero je hotel od nje izsilit1 njen mož. Romunski kralj je baje pozval Dlmi-trescuja k sebi ter mu svetoval, naj se poravna, da ne bo škandala. Dimitrescu je nato pozval svojo ženo na razgovor, toda pri tem je prišlo do takšnih prizorov, da se je njegova žena vrgla skozi okno. Zlomila si je hrbtenico in je umrla v nekaj urah. KARIKATURA Prof. Q u i d d e, znani nemški pacifist, predsednik mednarodnega mirovnega urada med svojim govorom na otvoritveni seji 75 čaš piva — potem smrt! Odkar je v Ameriki spet dovoljeno točenje piva, ne manjka nikjer reklam in stav na račun odpravljene prohibicije. Vse pivopivce pa je menda prekosil te dni neki William Kavenaugh, ki je tako dolgo treniral, da se je zavezal izpiti 75 čaš piva na dušek. Polokal je približno 35 1 piva in je pripravil s tem svojim prijateljem velikansko presenečenje. Pri zadnji čaši, ki jo je izpraznil, pa mu je nenadoma postalo slabo. Odpeljali so ga domov, kjer je naslednji dan umrl. DOBRO JE ČE VEŠ... da so prepeljan telesne ostanke francoskega maršala Joffreja te dni iz Doma invalidov v Parizu na pokojnikovo imenje v Louveciennesu, ki si ga je bil izbral pokojni maršal za svoje zadnje počivališče; da je pribežal španski miUjonar Juan March iz Alcale v Marseille v spremstvu svojega bivšega jetniškega paznika, ki mu je poir igal pri begu iz ječe; da je kitajski prelat msgr. Paolo Ju Piu dovršil fakulteto za fašistično politiko v Perugiji ter si pridobil na podlagi teze o socialnih idejah papežev Leona XHI. in Pija XI. doktorat; da sta se iznajditelj Marconi in ameriški admiral Byrd sporazumela o prenosu radio poročil o Byrdovi odpravi v Antark-tidi; da se je rumunski liberalni politik dr. Inbroeane odtegnil političnemu delovanju ter šel v samostan, kjer kani prebiti ostale dni svojega življenja; da ugotavljajo najnovejše statistike močno nazadovanje samomorov v Amerki; da je sklenila ruska vlada podeljevati zaslužnim možem avtomobile namestu odlikovanj ; da se mudi sovjetska diplomatka ga. Kollontay inco^nito v Varšavi; da so na češkoslovaškem v zadnjih letih upe pilili 47.112 mrličev; da je v Parizu preminul bivši popularni policijski prefekt Louis Lepine; da so na Dunaju otvorili razstavo »Prehrana in dieta«, kjer najdejo zlasti diabetiki vse podatke o svoji bolezni; da sta se filmska zvezdnika Douglas Falrbanks in Marv Pickfordova spet spravila. zaradi česar'se bo Fairbanks vrnil v Hollvwood; da je norveški profesor Wilson G. Smilile dognal, da nahod imunizira bolnika pred hudim premraženjem. Eno leto med Eskimi Doživljaji francoske znanstvene ekspedicije Sooresbvjev sund na 70. vzporedniku na Groenlandu je največji fjord na svetu, ker se s svojimi številnimi razcepi razprostira preko 200 km v deloma še povsem neznano groenlandsko notranjost. Edina človeška naselbina je tu eskimska vas Ro-senwinge, ki šteje 120 duš. Nekoč je bilo ob sundu več eskimskih naselbin ki so pa iz neznanih razlogov razpadle. Več nego leto dni, od 26. julija lanskega leta do letošnjega 16. avgusta, ie tu prebila francoska ekspedicija »polarnega leta« pod vodstvom mladega komandanta Haberta. Pred kratkim se je vrnila domov in eden njenih znanstvenih članov poroča o doživljajih te ekspedicije naslednje: Ko sta io lanskega 20 avgusta ostavili ekspedicuski ladji »Pol,lux« in »Pourquoi Pas« so bila organizacijska dela še v polnem teku. dasi je pozna polarna jesen že naznanjala zimo. V septembru je zapadel sneg, voda v sundu je zamrznila. Na vso naglico je bilo treba dograditi eksrpedicij-ska poslopia in spraviti znanstvene instrumente vsakega na svoje mesto. V oktobru je zima dokončno dospela. Vihar ie sledil viharju, temperatura se je stalno držala na na rman i 20 ston. Celzija pod ničlo. V teh okolnostih je bilo skorai nadčloveško delo postaviti tretjo zgradbo z instrumenti za opazovanje najvišjih zračnih plasti. Prvo leseno hišo je vihar podrl, s silno težavo so jo spet postavili. Navzlic temu. da je v nji stalno žarela peč, se ni temperatura v decembru in nadalinjih zimskih mesecih v piei nikoli dvignila nad — 15 stop. Celz. Pitno vodo so dobivali iz majhnega jezera v obliki ledenih klad, ki jih je bilo treba otaliti. Navzlic vsem vremenskim neprilikam so Eskimi v tem času hodili na lov na tulnje. Čakali so jih pred odprtinami v ledu in jih pobili v trenutku. ko so prihajali na vrh, da bi se nadihaM zraka. Božič so praznovali člani ekspedicije pri Eskimih, ki jim je krščanstvo prineslo tudi običaj božičnega drevesa. To drevo je v deželi, ki dreves ne pozna, seveda sestavljeno iz suhih grmov in okrašeno s svečami ter zastavami. Na slavnosti je bilo tudi mnogo plesa. Mlade Eskimke so se v svojih mičnih nošah kmalu naučile modernih plesov. Zunaj je snežilo in temperatura se je gibala okrog 40 stop. pod ničlo. V januarju i«n februarju se ni nebo nikoli zjasnilo, v marcu se je pa vrnilo sonce in z njim jasno vreme ter delo na prostem. V saneh s pasjo vprego so se tedaj na trdem snegu odpravljali na dolga potovanja v notranjost dežele in 60 km poti na dan je bilo povprečno število. Ta potovanja so rabila tudi za lov na bivole pižmar-je, tulnje, narvale, snežne kokoši in snežne zajce. Enega izmed mornarjev se je lotila tuberkuloza in je potreboval svežega. surovega mesa, da se je ozdravil. V juniju in juliju je svetilo polnočno sonce, reke so zašumele, ptice, ki jim je v teh mesecih Scoresbyjev sund najljubše bivališče, so priletele v tisoč- in tisočgla-vih jatah, zlasti divje gosi. Nemogoče je popisati barvno krasoto polarnih poletnih dni, ko sonce ne zaide. Zemlja se naglo osvobodi snega, v štirinajstih dneh zaze-leni, zacvete in ovene bujno rastlinstvo z živimi cveti. 15. juliia se je led v fiordu prelomil. Bil je čas. ko prihaja iz Kodanja edina ladja, ki enkrat na leto obišče Rosen vinge in preskrbi naselbino z lesom, premogom, obleko, konservami itd. 25. julija pa sta se vrnila tudi »Pollux« in »Pour-ouoi Pas?« Ekspedicija je svoje delo končala. Herriot okreval Osaka se pogreza Osaka je največje japonsko industrijsko mesto, ki se čedalje bolj pogreza v morje. To je ugotovil znani japonski geolog dr. Akitsune lmamura v svojem predavanju v Japonski cesarski akademiji. lmamura registrira že nad štirideset let neprestano spremembe na morskem dnu v okolici Osake in je prišel do zaključka, da se zemlja, na kateri stoji Osaka, vsako leto pogrezne za nekaj cm v morje. Naslednja ugotovitev učenega geologa je ta, da se skladi na vzhodni strani mesta vedno bolj sesedajo. Vsakoletni premik zemlje so tudi izmerili in" ugotovili, da znaša 25 cm. STRESEMANNOV DUH »... prevrača mize, za katerimi sem iivo jevaj toliko dobrega za Nemčijo!« ANEKDOTA Vojvoda Devonshireski je imel navado, da je med svojimi govori v zgornji zbornici zehal. Nekoč ga je neki prijatelj opozoril na to napako, češ, da bi jo bilo dobro zatreti. Na kar je vojvoda odgovoril: »Ali imate kaj pojma, kako dolgočasni so ti govori?« Letošnje Nobelove nagrade Švedska akademija znanosti je podelila Nobelovo nagrado L 1932. za fiziko lipske-mu učenjaku prof. \Vernerju H e i s e n-ber^u, ki mu je nemška fizikalna družba še pred nekoliko dnevi podelila tudi Prof. W. Helsenberg Planakovo medaljo. Heisenberg šteje komaj 31 let in je eden najgenialmejših raziskovalcev, ki je s svojimi deli odločilno posegel v razvoj moderne fizike. Proslavil se je zlasti s svojo teorijo o kvantni mehaniki. Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko sta prejela, kakor smo na kratko že poročali, prof. Erwin Schrodinger, kd deluje sedaj v Oxfordu, in prof. Dirac iz Cambridge. Schrodinger, ki so ga svoječasno kot Planckovega naslednika pozvali v Berlin, se je proslavil s svojo »valovno mehaniko«, ki je odločilno izpopolnila naša »Moj ubogi konj je preveč trpel!« (»Ballyhooc, New York.), VSAK DAN ENA P O R T Turnir za zimski pokal Pmpozicije za tekme ŽSK Hermes v prid brezposelnih. Da se omogočijo javni nastopi nogometašev v mrtvi sezoni priredi žSK Hermes nogometne tekme za zimski pokal. Sodelovati smejo v tem tekmovanju vsi klubi v Ljubljani in okolici, ki so člani JNS s svojim moštvom, izjemoma z največ dvema moštvoma, v kolikor prireditelj v to privoli Če se prijavi več kot 6 klub°v ali moštev, se bodo razdelili v dve skupini po placementu v prvenstvu LNP. Tekme se igrajo po določilih Pravilnika za prvenstvene tekme po točkah JNS. V vsakem oziru. ki tu ni posebno določen, veljajo 7(i to tekmovanje d°ločila pravilnikov JNS. Odbor, ki vodi posle za to tekmovanje, sestavljajo po en zastopnik vsakega tekmujočega kluba. Poleg tega imenuje ŽSK Hermes predsednika, blagajnika in tajnika. Vsaka tekma traja 2 krat 45 minut. Za zmago se računata dve točki, za neodločen rezultat pa ena točka. Kdor v tem tek-m^anju nastopi z igračem ki ni imel pravice do nastopa za prvenstvene tekme, zgubi dotično tekmo s 3 : 0. To velja tudi za primer nastopa z neverificrranim igralcem odnosno igralcem, ki ni imel pravico nastopa za klub, za katerega je nastopil. Klub, katerega moštvo bi med tekmo odstopilo in ki ne bi prišlo k d°ločeni tek-nrr. se črta iz sodeluiočih. Vse odigrane tekme tega kluba in še ne odigrane se beležijo s 3 : 0 za protivnika. v kolikor niso prot:vniki pri odigTanih tekmah dosegli Boljšega rezultata. Ako klub sodeluje z dvema moštvoma, velja g°rnje samo za ono moštvo, ki se je pregrešilo. Čisti dobiček tekmovanja se razdeli v enakih delih med sodeluioče na koncu tekmovanja. Igrišča odredi odbor za izvedbo teh tekem, sodnike pa OZDS pni LNP. V zadevah, ki tu niso predvidene, sklepa v prvi instanci odb°r za izvedbo tega tekmovanja. V kolikor se odbor ne bi mogel v svojih sklepih zediniti, se prepusti odločitev LNP. Sklep LNP je končnoveljaven. Proteste proti odigranim tekmam ie treba vložiti najkasneje v 48 urah po od;grani tekmi, zo-ner katero se vlaga priziv. Protestu je priložiti takso 30 Din. brez katere se protest zavrne. Taksa se v nobenem primeru ne vrne ter se porabi v gornji namen. Pari se izžrebajo in po izžrebanem vrstnem redu se tekma izvrši. Ako se tekme igrajo v dveh skupinah, zmagovalca obeh skupin igrata dve finalni tekmi med seboj 7a pokal. V prehodno last dobi pokal oni klub, ki si pribori največ točk. Aiko imata dva kluba enak0 število točk, odločuje boljše razmerje golov. Če je tudi to enako, se med njima odigra ponovna tekma. Ako tudi ta tekma ne določi zmsgovalca. se po tekmi zmagovalec izžreba. V trajno last dobi pokal oni klub, katerega moštvo zmaga trikrat zap°redoma ali petkrat v presledkih. Klub. kateri dobi pokal v prehodno last, odgovarja za vse poškodbe, katere bi event nastale do prihodnjega tekmovanja. Pokal se mora vrniti nepoškodovan prireditelju ob prihodnjem razpisu. S K Hermes sn* pridržuje pravico spre-me-firti te prop°zicije, v kolikor bi to bilo potre h?*o. Službene objave SZNS Upravni odbor objavlja naslednje sklepe redne glavne skupščine sekcije dne 24 m. m. Skupščina soglasno vzame na znanje poročila odstopivšega upravnega odbora, odobrava njegovo delovanje v pretekli poslovni dobi 1932/33 in mu izreka absoluto-rij Izvoli se naslednji novi upravni od bor: predsednik g. Evgen Betetto, tajnik I g Stane Deržaj. tajnik II. g. Viktor Om-perman, odborniki gg. Franc Ramovž, Mirko Peva^ek. dr. Od°n Planinšek, Josip Zupan: nadalje v nadzorni odbor gg. Ante Scnneller. Alojzij Mahkovec, Janko Wag-ner: nadnlie kot poverjeniki za podsavez-no oVrožie Maribor o. dr. Planinšek ^namestnik g. Evgen BergantV Celje g Wag-ner, Trbovlje g. Ludvik Marin. Skupščina predlaga upravnemu odboru ZNS in ga poziva. da izdela predlog za redn° glavno skupščino JNS za popolno avtonomijo zbora in sekcij in da organizira najširšo akcijo za enoten nastop v tem cilju na sa-vezni skupščini: sekcija Ljubljana hoče tako akcijo z vsemi silami podpirati. Oziraje se na podeželske klube, ki se b°rijo z največjimi gmotnimi težkočami, pristanejo člani sekcije prostovoljno na znižanje pristojbin, ki jih je svojčas določil JNS: upravni odbor se pooblašča, da pristojbine za tekme podeželskih klubov reducira na znesek minimalnih, dejanskih stroškov sodnika in da za vsak krai LNP določi pavšalen znesek. (Nove pristojbine so bile medtem že objavljene). Z ozirom na to, da so bili na zadnji skupščini LNP na neuvideven in nestvaren način napadam — v odsotnosti, da se niso mogli braniti — sodniki, sekcija in zbor, se predlaga upravnemu odb°r ZNS, da predloži na redni glavni skupščini JNS predlog za spremembo pravil v tem smislu, da bodo v bodoče smeli skupščinam podsavezov prisostvovati tudi delegati sekcij. Upravni odbor sekcije Zagreb se naprosi, da vpliva, da bi člani sekcije Zagreb čim manj prevzemali prvenstvene tekme pri LNP. Podsavezni odbori za delegiranje sodnikov se napr°šajo, naj službeno objavljajo delegiranje vsaj 3 dni pred terminom tekem, sicer delegiranje ni obvezno za sodnika. Upravni odbor sekcije naj vnovič stopi v stik z LNP in skuša ublažiti sedanje neprijateljske odno-šaje med obema forumoma Delegati sekcije v podsaveznih odborih za delegiranje sodnikov naj nastopijo za enakopravno delegiranje vseh članov sekcije. Upravni odbor je delegiral v odbor za delegiranje sodnikov pni LNP za meseca november in december ss. g. Ramovža: sodniki naj mu event. nujne želje oz. zadržanost sp°roče telefonično v urad na upravi policije, v splošnem pa naj sodniki, kd so zadržani, vpišejo opravičijo vedno do četrtka opoldne v sekcijska članski knjigi v kavarni »Evropa«. Glede nabav novopredpisanih suknjičev se pozivajo člani, da se sporazumei° s tajnikom I. ss. g. Deržajem, izvenliubljanski sodniki pa s poverjenikom sekcije. Sekciji niso dospeli sodniški referati s pripadajočimi taksami za naslednje tekme: 17. 9. Svoboda: Panonija (ss. Bergant), Korotan : Hermes (ps, Potušek), 8. 10. Železničar : Hermes (ss. Lepac), Čakovec : Rapid (ss. PQdupsky), 15. 10. Korotan : Slovan (ps. Potušek), 22. 10. korotan : Bratstvo (ss. Vidic) in Korotan II : Bratstvo II (ps. Potušek), Ilirija : Hermes (ss. Viš-njič), Drava : Mura v Ptuju (ss. Bergant), 5. 11. Gradjanski : Mura (ss. Bizjak), 29. 10. Ptuj : Drava (ss. Kopic). Dalje niso dospele sekciji takse k poročilom naslednjih tekem: 16. in 17. 4. Rapid : Celje in Mura : Maribor (ss. Bergant), Železničar ml. : Maribor ml. (ss. Vesnaver), 15. 8.. Železničar : Panonija (ss. Vesnaver), 20. 8. Železničar ml. : Rapid ml. (ss. Vesnaver). 3. 9. Primorje : Železničar (ss. Bergant), 8. 10. Dobrna : Amater (ss. Jordan), Svoboda : Ptuj (ss. Bergant), 15. 10. Čakovec : Ilirija (ss. Vesnaver), Korotan : Jadran (ss. Jordan), Celje : Hermes (ss. Ochs). Maribor : AtL SK (ss. Kopič), 22. 10. D°-brna: Retje (ss. Jordan), Panonija : Ptuj (ss. Kopič), 29. 10. Svoboda : Mura (ss. Bergant). Upravni odbor poziva imenovane sodnike, da v roku 8 dni p°šljejo sekciji zaostala poročila in takse, sicer bodo suspendirani in se bo postopalo proti njim po §§ 10. in 15. kaz. pravilnika. Tudi se člani sekcije ponovno pozivajo, naj na položnicah t°čno navajajo, za katero tekmo nakazujejo takso. Tajnik I. Službene obfave LNP (Nadaljevanje s seje p. o. 8. novembra.) Vzame se na znartje "poročilo 0i.»0. Trbovlje, da je bila prvenstvena tekma Sloga : Svoboda 5. t. m. v Zagorju prekinjena v 15. min. drugega polčasa zaradi neredov na igrišču. Zaradi tega se predasta u. o. Sloga in Svoboda, oba Zagorje, zaradi nezadostne rediteljske službe, igralec Lebe-ničnik Jože (Svoboda, Zagorje) pa s takojšnjim suspenzom k. o. zaradi prestopkov pri tej tekmi. Ostalih 30 minut se določi na 19. november ob 14.30 na igrišču Sloge v Zagorju. Oba kluba morata nastopiti z istim moštvom (izključeni igralci ne. smejo nastopiti in se tudi ne smejo zamenjati) in z istim sodnikom. Verificirajo se s pravom nastopa 4. novembra 1933 za Svobodo, Vič: Petrič Vinko, Mihelin Ivan: za Gradjanski SK Čakovec: Marjanovič Rudolf, Gudel Mirko; s pravom nastopa 18. novembra 1933 za Muro. Murska Sobota: Makra Pavel, Czvet-ko Oton; za Hermes: Nedog Stane, Lasič Anton; za Atletik SK: Vodeb Karel; za Slogo, Ljubljana: Umek Franc; za SK Ptuj Hreščak Justin; za Panonijo Z\veck Franc; s pravom nastopa 18. novembra 1933 za mednarodne, 8. februarja 1934 za prijateljske in 8. maja 1934 za prvenstvene tekme se verificirajo za Panonijo Paurič Franc, Sečko Janez, za Ilirijo Jandl Slavko. Pozivajo se klubi, da pošljejo izkaznice za igralce, ki so se prijavili za drug klub, in sicer ISSK Maribor za igralca Hreščak Just:na in Ivič Franja, Železničar za igralca Jandl Slavka, Mura za igralca Pauriča Franca in Sečko Janeza. Igralec Živanovič Joca bo verificiran za Ilirijo, čim prejme p. o. odjavnico od V. N. P. Veliki Bcčke-rek. Čitajo se s pravom takojšnjega nasto- pa za Dravo, Ptuj Richardt Mirko, VeDca- vrh Janez, Samec Jožef, Drobina Mijo, Velaševič Milovan, Arnejčič Adolf, Pod-breznik Andrej, Podbreznik Ludovik Kazenskemu odboru se preda igralec Schwarz Karel (Svoboda, Maribor) na podlagi prijave ss. g. Jančiča od prijateljske tekme Železničar : Svoboda 5. novembra t. 1. v Mariboru. Upravnemu odboru se preda Reka, ker ni oddala postave moštva pri prijateljski tekmi Reka : Hermes II. 5. novembra v Ljubljani. Verificirajo se naslednje prvenstvene tekme: Ilirija : Celje 2 : 0, Cakovečki : Maribor 4 : 2, Železničar : Čakovečki 7 : 2. Celje : Maribor 4:1, Jadran : Mars 1 : 0, Korotan : Slovan 3 : 0, Disk : Sloga 4 : 3, Sloga : Svoboda, Vič 3 : 0. Rudar : Delavec 4 : 1, Zagorje : Svoboda 4 : 1, Dobrna : Trbovlje 4 : 2, Gradjanski : Panonija 7 : 1, Svoboda : Mura 1 : 0, Jugoslavija : Laško 3 : 0. Prvenstvena tekma Olimp : Šoštanj, določena za 15. okt»bcr t. 1. v Celju, se verificira s 3 : 0 p. f. za Olimp, ker Šoštanj brez opravičbe ni nastopil. Tajnik JI. Sablja&ka sekcija SK Ilirije obvešča no- voprijavljene člane začetniškega tečaja, da se vrši v sredo ob 19. sestanek v telovadnici ženskega učiteljišča na Resljevi cesti. Istočasno se sprejemajo tudi novi člani. žsk Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 19. seja sekcijskega odbora pri Beliču. Bardutzky naj takoj odda tajniku sekcije tri slike, Prešern opremo in legitimacijo, po eno sliko Primar L, KovačiC, škrjanc, Oblak; Primar II. eno sliko ali legitimacijo, Flujhar enako eno Sliko in nogometne čevlje. — Table-tenis sekcija. Danes ob 18.30 sekcijstoa seja v pisarni načelnika. Na sejo se vabi g. žornada Ber-to. Zaradi izredne važnosti vsi odborniki polnoštevilno. (Table tenis). Danes točno ob 18. važna seja odbora v klubskem lokalu pri Beliču. Na sejo sta zaradi važnosti vabljena tudi g. dr. Mauri in g. Lukežič. SK Grafika. Drevi ob 18.30 sestanek vseh nogometašev in članov u. o. v klubskih prostorih. Strogo obvezno! Iz življessfa na deželi Iz Tržiča C_ Vodnikova družba ima letos v Tržiču nad 180 naročnikov. Poverjenik g. štal-cer je prepričan, da bo to število skoro poskočilo na 200. Prav posebno razveseljivo je, da prihajajo kmečki ljudje kar sami od sebe k poverjeniku in se naroče na knjige. Na vsak način pa je v Tržiču še dosti ljudi, ki bi malenkostno letno naročnino 20 dinarjev lahko utrpeli in od svoje strani tudi nekaj storili za slovensko knjigo in književnost. č— Ponovno cepljenje proti davlct bo za vse tiste, ki so bili prvič cepljeni, v sredo ob 8. v telovadnici meščanske šole. ž— Gasilski zbori Preteklo nedelfo sta zborovali tržiško in bistriško društvo. Občni zbor tržiškega društva je vodil žjpni načelnik e. Bocak, ki je razložil določila novega gasilskega zakona. Prisego je položilo 52 članov, 8 pa jih je bilo zadržanih. Za Dred-sodnika je bil izvoljen e. Bocak. Bistriško društvo pa je imelo svoj občni zbor v gostilni n« Pesku. Za društvenega predsednika je 4>il izvolien g. Ivan Mokorel. Iz Kamnika ka— Na ponovnem izrednem občnem zboru kamniških gasilcev je bilo od 66 članov navzočnih 50, kar je dokaz, da je Vladalo za zborovanje izredno zanimanje. Uvodno besedo je imel načelnik g. Ernest škof, ki je pozdravil zborovalce in zastopnika sreskega načelstva g. komisarja Praha, mestnega župana g. Kratnarja, notarja g. Zevnika in zastopnika kamniške gasilske župe g. Rebernika. Par lepih besed sta spregovorila tudi župan g. Kratnar ln notar g. Zevnik, nato pa se je prešlo na volitev odbora Na željo večine zborovalcev so se vršile javne volitve načelnika in odbora. Na obeh vloženih listah so bili po večini isti odborniki. Kakor pri prvih volitvah je tudi to pot dobila večino lista, na kateri je bil izvoljen za načelnika poslanec g. Anton Cerer, za poveljnika Franc Ho-mar, (namestnik Ernest škof), za tajnika Franc Fajdiga, (namestnik M. Kladnik), za blagajnika. Jakob Malovrh, (nam. A. Uršič). Delegat za župno skupščino je Fran Podbrežnik, ostala odborniška mesta pa so zasedli sami agilni gasilski delavci. ka— Naše električno omrežje je v čim dalje slabšem sta»ju in resno bo treba misliti na to, da ga popolnoma prenovimo. Na Sutni nas pri dotiku dveh ali treh žlebov močno strese, kar je znak, da električna energija uhaja v zemljo. Izračunano je, da se v Kamniku izgubi povprečno 22°/o električne energije. To je brezdvoma mno- fo in velika škoda, ki jo s tem utrpi vsa- o leto občina, se lahko prepreči samo z obnovitvijo omrežja. Na sredstva za pre» potrebno prenovitev pa bo vzpričo slabili časov treba že sedaj misliti Ustanovi naj se poseben fond in poveča cena toku, ki je nri nas izredno nizka, saj znaša komaj 1.25 za kw. Če bomo še nadalje brezbrižno zanemarjali to vprašanje, bomo lepega dne ostali brez električne razsvetljave in orez sredstev, da prenovimo omrežje. Iz Zagorja z— Apel na dobra srca. Pomožni odbor občine je razposlal pozive za prispevanje darov za družine brezposelnih delavcev, ki so sedaj pred zimo, ko so ustavljena tudi vsa javna dela v največji stiski. Poziv kliče v spomin nedavne ugotovitve uradne komisije, po katerih je množica brezposelnih v Zagorju narastla na 790 delavcev in je tako z njihovimi družinskimi člani vred v občini nad 2500 ljudi brez vseh življenjskih sredstev. Ker so tudi drugi sloji hudo -prizadeti, se obrača odbor na prebivalstvo drugih, kolikor toliko srečnejših krajev, da bi bednim družinam priskočili na pomoč. Podpore naj se pošiljajo na naslov; Pomožni odbor občine Zagorje. z— Iz brzovlaka je skočila. V soboto popoldne so na zagorski postaji mnogi z grozo opazili, kako je baš pred postajnim poslopjem iz drvečega brzovlaka skočila neka mladenka in obležala na tleh. Nesrečni-ci je priskočil na pomoč najprej postajni načelnik g. Mejak, potem pa še drugi, ki so jo zdramili iz nezavesti ter ugotovili, da se je k sreči samo potolkla na glavi in rokah. Za prvo silo jo je obvezal sam postajni načelnik. Dekle je doma iz Lok pri Zagorju, iskalo pa je službo na Zidanem mostu. Namesto v osebni vlak je Ančka stopila v brzega in ker ji je sprevodnik dejal, da bo morala plačati vožnjo do Ljubljane, je tvegala skok iz vlaka, ki je vozil proti postaji z brzino 60 km. Ančka se je še pred postajo vsedla na stopnice vagona ln se potem spustila na tla. Tudi banovin-skt zdravnik g. dr. Grum je ugotovil, da se po nenavadnem srečnem naključju ni resnejše poškodovala Iz Trbovelj t— Gibanje narodnega delavstva. V ponedeljek popoldne je imela NSZ članski sestanek v Sokolskem domu. Sestanek je bil prav dobro obiskan. Na njem je poročal dr. Branko Alujevič iz Ljubljane. Razpravljalo se je o aktualnih delavskih zadevah. Debate se je udeležilo več članov. Pokazalo se je, da so taki sestanki zelo koristni in da si jih delavstvo želi. Prihodnji sestanek bo pravočasno najavljen. t— Težave naše meščanske šole. Zanimanje za našo meščansko šolo je med prebivalstvom veliko, saj je to zavod, ki nudi naši delavski mladini primerno izobrazbo za pot v življenje. Naša meščanska rola se bori s težavami že od vsega početka in menda ves ta čas še ni imela kompletnih učnih moči, kar je tudi vzrok, da ne more priti do pravega razvoja. Tudi letos js velik križ, v kolikor se tiče učnih moči. V začetku šolskega leta se je vpisalo v šolo 259 učencev in so bile podane vse zakonite osnove, da se je otvorilo 7 oddelkov, za katere bi bilo potrebno 10 učnih moči Toda takoj v pričetku sta že manjkali ive učni moči ter se je moglo začeti le s skrčenim poukom V nadaljnjih dveh mesecih sta bila sicer nameščena dva nova učitelja, odšli so pa "trije, eden v višjo pedagoško šolo, dve učiteljici pa na bolniški dopust Vse te izpremembe so nastopile druga za drugo, tako da ves čas ni prišlo do rednega pouka, ker so se ves čas menjavali predmeti in urniki. Naposled je ostalo pri sedmih oddelkih le šest učiteljev. Da je v takih obupnih razmerah vsak uspešen pouk nemogoč, je jasno. S takimi razmerami se nikakor ne morejo strinjati davkoplačevalci občine, ki je zgradila s težkimi žrtvami novo šolsko poslopje za meščansko šolo, ter poleg tega tudi krije vse materialne izdatke. Najbolj pa so seveda prizadeti starši. Iz Novega mesta n_ Danes gostuje pri nas ljubljanska drama s Krleževo igro v dveh dejanjih »V agoniji«. — Sodelujejo ga. Nablocka, Mira Danilova In gospodje Sancin In Grego rin. Posetite predstavo, ker od obiska zavise madalnja gostovanja. Začetek je točno ob 20. Iz Ptuja j— Iz sreskega cestnega oubora. Sreski cestni odbor je imel pretečeni torek sejo starešinstva, ki se je v prvi vrsti bavilo z odobrenim proračunom za leto 1933/34. Proračun je zaradi gospodarske krize in splošne štednje znatno reduciran nekatere postavke pa sploh črtane, zaradi česar cestni odbor ne bo mogel izvesti vseh v načrtu predvidenih deL Čestn' odbor je pred kratkim izplačal vse cestarske odpravnine še v znesku 30.600 Din. Nadalje je izplačal občinam podpore za občinske ceste po 28.500 Din. Pri dobavi gramoza iz leta •'->* Sgf mm mP* Kul V globoki žalosti javljam vsem sorodnikofh, prijateljem in znancem, da je moj preljubi oče, gospod l&ii^llll* TRGOVEC IN KAMNOSEŠKI MOJSTER, VEČLETNI ŽUPAN OBČINE "VITANJE, TAJNIK IN ODBORNIK VITANJSKE POSOJILNICE po dolgi mučni bolezni danes ob 8. uri zvečer previden s svetotajstvi za umirajoče v 62. letu starosti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb blagega pokojnika bo v torek 14. t. m. ob 15. (ali 3.) uri iz hiše žalosti v Vitanju na domače pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 15. t. m. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi v Vitanju. Vitanje, dne 12. novembra 1933. 12024 * JOŽICA VESTER, hčerka. 1" 1932 je nepokritega samo ie okoli 15.000 dinarjev. Ta znesek bo v nekaj dneh izplačan. Letošnji gramoz je po večini že navo-žen. Izplačilo gramoza se bo lahko letos izvršilo brez zavlačevanja, ker je banska uprava avizirala nakazilo večjega zneska. Ker je vreme še ugodno, se bo zgradil na banovinski cesti II. reda v Pavcih nov pro-pust, za katerega so proračunani stroški 29.000 Din. Izvršilo se bo tudi izplačilo odkup« zemljišča pri preložitvenih delih na Stari gori. j— Gibanje podružnice NSZ. V Ptuju Je životarilo napredno delavstvo brez vsake stanovske organizacije. Zato Je podružnica NSZ sklicala 27. t. m. sestanek, ki je bil izredno dobro obiskan. Takoj je pristopilo k organizaciji nad 60 novih članov. Upamo, da bo podružnica, strnila v svoje vrste tudi delavstvo iz Majšperka, Vur-berga in drugod. j— Združenje trgovcev za sodni okraj ptujski opozarja svoje člane na sklep občnega zbora z dne 12. marca 19^!, da se koledarji in vsi slični predmeti ob novem letu 1934 ne smejo deliti. Za prestopke tega sklepa je določena kazen 1000 Din. j— Konji »o ga podrli. Te dni se je vračal oskrbnik Pongratzovega veleposestva Haas Franc iz vinograda v Vuzmetincih proti Ptuju. Za njim so pridrveli »plašen! konji, ki so ga podrli v obcestni jarek, kjer je obležal. Našel ga Je nato neki kmet in ga z vozom prepeljal do trgovca Golenka, ta pa z avtom v Ptuj. Zdravnik je ugotovil hude notranje poškodbe. J— Kino bo predvajal v sredo In četrtek ob 20. veliki zgodovinski zvočni film »Dou&umont« Iz borb pred Verdunom. Dodatek Ufln tednik. Iz Ljutomera lj— Prva seja novega občinskega odbora po prevzemu poslov je bila dne 2. t m. ter posvečena v glavnem izvolitvi raznih odsekov, odborov itd. Po uvodnih formalnostih je g. župan Zmavec poročal o iz-premembah v poslovanju obč. odbora, ki jih je povzročil novi občinski zakon. Nadalje je poročal o letošniem pridelku vin« in o raznih popravilih občinskih viničarij.. Oba nočna čuvaja sta bila po predpisih zaprisežena. Za renovaciio Marijine sohe na Glavnem trgu. ki se bo iT^-r^la r>o navodilih konzervatorja g. dr. Steleta, bo tudi mestna občina prispevala primeren me sek. Za pisarniški lokal s pritiklinami, ki ga je vzela v občinski hiši okoliška občina v najem, bo plačevala 150 D^n mesečne najemnine. Občina se bo zavzela za to, da se priklopijo vse občine sreza temu tudi glede sodstva in da dobi Ljutomer zopet katastrsko upravo. ODDAM V NAJEM tri velike trgovske prostore nasproti glavnemu kolodvoru v Mariboru. Naslov: Aleksandrova cesta 43. I. nadstrop je, desno. 12020 mamrnamrnsamrn Pravi ogrski 11069 zopet prodajajo v špecerijah In delikatesah. Komad za 6 do 8 oseb 4 Din. EKSTRAKT dr. z o. z., LiabJiana Gosposvetska cesta štev. 8. I. nad. Naslednje rabljene, toda brezMbne ELEKTRO KUPIMO: H962 1 elektromotor za istosmeml tok, s stranskim sklepom 110 voltov napetosti, 13— 14 KW zmogljivosti, turno število ca 1000 p. M. — 1 elektromotor za istosmerni tok, s stranskim sklepom 220 voltov, 18—20 HP zmogljivosti, turno število ca 1000 p. M. — 1 dinamogenerator 110 ali 220 voltov napetosti, z ravnalcem 1 in pol do 2 KW zmogljivosti. — Cenjene ponudbe z navedbo fabrikata. starosti in pritiklin na P"-blicitas d. d.. Zagreb, niča 9 pod br. 35806. Prodam večjo količino purjega in kokošjega PE po najnižji ceni. 11975 MARKO FUHBMANN eksport jajc in perutnine, Sur.ja. Dne 12. t. m. je umrl naš velezaslužnl dolgoletni župan, obč. svetovalec in častni občan, gospod Josip Ifesfer Pogreb nepozabnega pokojnika bo v Vitanju 14. novembra ob 15. uri. Z njim smo izgubili naprednega moža, ki smo mu dolžni neizrečno zahvalo za vsa njegova požrtvovalna dela v prid občine. Občinski odbor Vitanje. P. H.i 25 Življenje — film Romao In spet je bila Nižinskaja tista, ki ga je rešila! Prav za prav pa sploh ni Nižinskaja, ampak Olga Nikolajevna. In zdaj stooi tu, ob strani najlepše žene, ki ga ljubi, in gleda umetni ogenj na vrtni veselici ruske kneginje, ki je njen gost! »O čem sanjaš, Peter? O čem?« Sladek, nežen glas mu šepne to vprašanje na uho. Mehka de" kliška roka se dotakne njegove desnioe. Nagne se k njej. »Ti — princesa mojih sanj!« Kmalu nato je prizor prasketajočih isker končan, in gostje se ob živahnem razgovoru in smehu razkropijo po vrtu in po hiši. Godba vabi s plesnimi ritmi. Marji Fedorovni se spet posreči, da najde sredi trušča nekaj minut za Petra Milkoviča. Mladi konte Marino, eleganten italijanski aristokrat, med tem povabi Olgo Nikolajevno na ples. Ne more ga zavrniti, saj sama čuti, da je dosled kar preveč zanemarjala ostale goste. In tako krene z njim na plesišče, ob znožje terase, kjer se truma mladih dvojic že ziblje po čuvstveni melodiji najnovejšega tanga. V senci ciprese stoji Sokolov. • Oči mu gorijo. Negibno stoji. Čaka. Na svoj trenutek preži. In ta mora priti, ko bo tango končan In se začne naslednji ples. Igra za veliki dobitek se pričenja. — ★ Ples je končan. Konte Marino hoče odvesti Olgo s plesišča. Tiho, nujno ji prigovarja. Tudi on je vesel, da jo ima nekoliko zase. Toliko časa je hrepene čaikal tega trenutka! Nejevoljno reče Olga Nikolajevna: »Oh, nehajte že, konte. Zaman je.« Nov ples se prične. Kar vesela je, ko se ji zdajci prikloni drug gospod in jo poprosi za ples. Tako je vsaj rešena konteja! Ta se umakne — kaj pa more drugega! Šele zdaj sporna Olga Nikolajevna svojega novega plesalca. Nekoliko se ustraši in le mehanično napravi prve korake plesa. »O — gospod Sokolov —« »Presrečen sem, vaša svetlost.« »Zaradi česa?« Njen glas je ostrejši, nego bi sama hotela. Sokolov nekaj časa molči. Molče se gibljeta po melodiji med ostalimi dvojicami. In zdajci de Sokolov kratko: »Zato, ker morem govoriti z vami v štiri oči.« Olga Nikolajevna se zdrzne. Mahoma obstane. »Da ne bi pozabili, s kom govorite, monsieur!« »S kneginjo Olgo Nikolajevno Melikovo, ki je bila pri polkovniku Petrovu v poslednji minuti njegovega življenja,« se drzno odreže Sokolov. Olga prebledi. Strmo ga pogleda. V prvem trenutku se niti ganiti ne more. Kje naj bi slutila, da postavia t-hmcma na eno,karto! Nato mu i>ztrga roko ki se obrne. Sokolov ji sikne na uho: »Rad bi govoril z vami — zaradi vas! Imam pismo, ki mi ga je pisal Petrov. Moj starešina je bil — in moj tovariš. Takrat — tista usodni večer — sem bil v kaminskem parku. Ne bodite nespametni!« Olga zadrži korak, vse njene misli so zdajci kakor klobčič, ki se je nerazrešf.ivo zamotal. Za Boga, kaj ve ta Sokolov? Mahoma se spomni sence, ki je takrat šinila mimo nje, tik pred klopjo, s katere je bila vstala. Pa ne, da bi M tisti človek Sokolov? Saj vendar trdi, da še ni dolgo, kar js prišel v Nizzo! »Zaradi vas,« ji ponavlja spet in spet. Torej — on je bil, pomisli. In vrže glavo nazaj in stisne ustnice. Dobro, vedeti mora, kaj ji hoče povedati. Bolje je vedeti vse kakor tavati v negotovosti. Z mirnim glasom odvrne: »Ne vem, kaj bi mi imeli povedati tako tažnega — in še v štirf oči. Vendar, ker tako nujno prosite —« V njegovih očeh se zablisne. »Hvala vam.« Zavila sta na stransko pot. Glasovi drugih gostov se izgubljajo za njima, godba ju komaj še dohaja. Tu sveti le kje pa kje Kale lampijon, nekaj jih je že dogorelo. Olga Nikolajevna obstane. »Prosim? Nimam mnogo časa.« Kratko, ošabno, določno. »Vem, da vas monsieur Milkovič že čaka, a to pot bo moral potrpeti. Ne njemu ne vam ne more biti do tega, da bi se policiiia ukvarjala s to zadevo.« Cene malim oglasom ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratne pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm L—. Po Din l.— za besedo s* zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auio-moto«. »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«. »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« m »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie te išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača xa Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajartje naslova. Vst ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbma za šifro ali za dajanje naslova pri vglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. NajmanJSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—v pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vsa pristojbine te male oglase je plačati pri predaji naročila, roma jih je vposlati v pismu obrnem z naročilom. Potniki Kd/nr išče mest« pot nika. plača t« vsako tieendo 50 par; ca da janj« naslova ali za šifro J Din. — Kdor »prejema potnike, pla 8» besedo po 1 Din; v v oglasnem oddelku > J mtna«. 419(59-1 Brivski pomočnik t. znanjem nemščin-e, dobi takoj sta.lmo sln.žbo v boljšem salonu Ponudbe ca oiidelek »Jr.trac pod »Soliden«. 41960-1 Siraria 7. doJgoi«tno prakso r vi-de!«-miekama za takojSen nastop. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sirar«. 41919-1 Čevljar, pomočnika b0'l j^eg«, iziarjenega tradi v fir.wpan.j-n. ali š t. e p a r i c o jp-ojme RpKia,m;n Marink. p'oš;a Radlje. 41962-1 SmibeHče ! V*%k a beseda 50 pa.r. j »-a dajonj« nasiora a!i j *a Šifro p« S Din. (2) Šivilja išč-e uipot»l«nj«. Gre mi ii na diom. Kraikov sir na.« p 14. 41770-2 Izobražena vdova izurjena v gn spodi njet-TU i«i trgovini i&e primeren del-okrog brez plače. Ponudbe v nemščini pod »Schaffensfnvh« na oglasni oddelek »Jirtra«. 41690-2 Gospodična inteligentna in izobraSena. goniipatična in prijazna, prosi nameščenja v kaki pisarni, bnffetn kot. bla gajničarka ai.i podobno. — Ceoj. trrrdke v »'nčajn potrebe res dobie in vestne moči sporočite naslov na ogasni oddelek »Jutra« pod ši.fro »Poštena moč«. G. Th. Rotman: sin Mehan. mojster z obrtno pravico, šofei ln elektromooter, g šestletM deliovodeko prakso, i š i e ■najneštenje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod ma&ko »30 let«. 41685-2 Čevljarski prikrojevalec želi takoj prem«niti ehižbo Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »'Sposoben«. Šofer diiptamiran z odfi&ram uepefeom, treizeo in zanesljiv, želi službo za takoj. Gre kam.orkolii, najraje pa v Zagreb. Začasno gre bu-jS brespločmo. — Naslov: Aloji Ahln.n, Za grade r 7, pošta G P0tiu.plj«. 41953-2 OsJa« tr«. cmčaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali m Šifre 9 Dia. — Ogla« socialnega značaja vsa k« besoda 50 par; » dajanj« naslov« ali u Sifno pa S Din. (6) Peči n* žago vin o najbo^jSega sistema ter zelo trpežne izdeluj« ter raz»po#iilije tudi p* poskuišnjo R. Ja.keij — Bled. 41672-6 2 projekcijska kino-aparata »Ememan« takoj uporabljiva, prodam. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Ugodno« 41530 6 Perje Goeje bol-o froihano kg 36.— sivo čohano kg 26.— 41 »tj boli oub kg 280,- «inn pob kg 180.— Din. Razpoiilijaiij po pošt nem povzetju L Bro®t»vič Zagreb tliea 82. 912« Veliko »Zephir« peč ngindno prodam. Groharjeva U'l. 7. 411908-6 Kupim Oglasi trg. značaja po l Dio beseda; i* oa-janj« aasdova aii u iifr« S Din. — Oglasi ,*ocialn«ga »načaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali m šifro pa S Din. (7) Čevlje (bakande) s podplati li kmi'pona, rabimo večjo ko-l-ičino za nažo trgovino. — Ponudbe na naslov: Brača Hrust, p. Ratkov-ie«. 4.1938-7 Tricikelj d-obro obranj-en, knipiin a:M zamenjam za novo pohištvo. NasVniv v oglasnem oddelku »Jutra«. 411932-7 Vsaka l>e»eda i Din. sa lajanj« naslova a!; za šifro na 5 Din. <161 Vložne knjižice kamniške m^tot hranilnice iupim pod ng^dn im i po r>jl- Pd šifre »Poima vrednost«. 41559 16 Skozi okno, ki se je bilo med premeta, vanjem letala ubilo, je smuknil venkaj Posrečilo se mu je, da je splezal na krilo. 6d koder je imel lep razgled. Da. to je bila Evroea. ki mu je očka toliko pripovedoval o njej. >UrS!„ je zavriskal. »Zdaj se začno moje prigode!« In veselo je zaplesal na krilu. Knjižico KmeMkega posojenega doma Lj.ivbljaint. cirka 40.000 Din. priiprarvma zn plačHo dolga, prodam proti gotovimi. Pncindbe na oddelok »Jutra« pod šifro »Pačilo dolga«. 419r26-16 Posredujem d-enar n« hranilne knjižice velik ib denarnih zavo<1ov. Rudolf Zore. L jn>bVama, GVeda.Kike 12. 41925-16 Posojilo ali delež s« nudii sobozdravnikn alii dentis+o. ki »prejme mlado fcobotehmco v sliržbo. Dopise se prosi na oglasni oddelek »Jutra« r>od šifro ^Skromna«. ' 41943 16 Hranilno knjižico Ljndske posojilnice, z vlogo 100—130.000 Din sprejmem kot posojilo — protii vknjižbi na prvo mesto. Ostalo po diogovoru. Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod »Ugodne obresti in eksistenca«. 41940-16 Vložne knjižice z manjšimi vlogami Kmet-eke, prevzamem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kmetska«. 411931-16 Veaika beseda l Din, | za dajanj« naclorva ali 1 za iifr« r» 5 Din. (20, Parcelo 34S kvad- m,»u-u>v, vogalna, v Šiški na Galletovera urodam na hranilne knjižice Kmets-k-e hranilnice ljubljanske. Poizve se pri: Matija Penko. mTOa.rska tivornica, Ljubljana VII.. telefon 23-72. 41543-20 2—3stanovani. hišo kuipim v Rožni dolini aH pod Robnikom. Ponudbe na osrMs. oddelek »Jratna« pod »Plačam takoj«. 41934-20 V»a.ka bsaseda 1 Din. t% dajanj« naslova ali za ftrfro p« 5 Din. (19 Pisarniške prostore poleg sodnije. pritlične — pripravne za advokat«, oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Odgovarjajoče«. 41S75-19 Lokale primerne za pisarne, od-d«m n« Novem trgu št. 1. Poizve se pri upravitelju. 41505-19 Svetel lokal pripraven za vsako obrt, poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra«. 41918-19 Pridelki fte»t*da 1 Din, ca dajanj« naslova ali s» ^fro m 5 Din. (35* Vsakovrstno zlato kupuj* [>o najvišjih oeuab ČERNE - juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3 1 Irg. oglasa po 1 Din beseda; za dajanj« na slova ali za šifro 5 Di-Oglasi socialnega zna ftaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (131 Dva para moških škornjev in nov m-oški p'ašč naprodaj v Studentoveki al. 3/U 41909 13 VsaKa t>«8t>da 1 Din. j u dajanje oastova aH ! r-\ šifro [« 5 Din- (17) | Gostilno doibro idočo, v prometmem k raju sredii mes.ta oddam v najtsm takoj aii z novim letom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lep uspeh«. 41906-17 Gostilno buffet aiii delikatesno trgovino vzamem v najem, ali kupim. — Pomndbe na oarlas. oddelek »Jutra« pod »Gurman«. 4.1937-17 Vsaka beseda 1 Dui. ta dajanje naslov« al »» šifro p« 5 Din. (33) Krompir lep, odbran, zdrav, vsako količino, po 60 Din za 100 kg oddaja tvrdka A. Volk Ljn.blja.na, Resljeva c. 24. 41TM-33 Vino dobro, Haii«kve oglasni odd^^k »Julira«. 41938-33 Lepo sobo ^oVčno in zraf.no. Vim univerze, z dobro meščansko hrano oddam 2 solidnima g^pod^ma \ss''nv v igta^nem odd-e'kn »Jut*««. 4193V33 Opremljeno sobo s strogo sefiariran:m vhodom oddam v Sp 5:>ki r»r| ftokoVkem domu. Pn *zve se v pV«-mi ^vrdke Vflthlan Tvrševa c-^-i 14 41934-2A Lepo sobo separira.no, v centru mesta oddam.. Naslorv v oglasnem oddelku »Jutra«. 41916-23 Prazno sobo v centru mesta oddam gospodični. Naslorv v oglas, oddeliku »Jutra«. 4H945-33 Opremljeno sobo s parketom, elektriko in posebnim vhodom, v centru mesta oddam boiijšemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41941-23 Sobo s posebnim vhodom ter 1 ali 2 posteljama takoj oddam v Židovski tulici 3,HI. 41942-23 Sostanovalca s.prej.mem takoj. Naslov pove ogasrni oddelek »Jutra« 41948-23 Sobo lespo opremljeno, sepa.rire-uo. solnčno, v centru oddam s 15. novembrom 1 aH 2 mirnima, holijšima gospodoma. Naslov v oglas, oddeliku »Jutna«. 14947-33 Izgubljeno Moška zapest. ura je bila izgubljena po Levstikovi nJuci čez Aleksandrovo cesto do klesič-ne gimnazije. Proti nagradi jo je oddati v oglasnem oddelku »Jutra«. 41944-iS Pozor! Izgubljen je bil 1000 Din bankovec (zadnji mesec). Najditelj naj ga proti nagradi 200 Din odda v ogl. oddelku »Jutra«. 419j6-i-8 Vsaka beaeda 50 par; ta dajanje naslov« ali za šifro pa 3 Din. (28) Rjav krznen ovratnik in ena manSeta. j« bilo izgubljeno po Wolfovi ali Prešernovi uiici. Proti nagradi odda.ti v oglasnem oddelku »Juitra«. 41922-28 Zlata zapestna ura je bil« izgubljena. Pošten najditelj se naproša, da jo proti nagradi izroči v ogl. oddelku »Jutra«. 41921-28 Vsaka PeseCLa i Din: i 'A dajanje naslov« aK j sa šifro Da 5 Din. (31) i Preklicujem in obža.liujem žaljivke, izgovorjene proti pregledniku fin. kontrole g. Kamipušu. dne 30. oktobra pri »Kolovratu«. — Brvar Helena. 411902-31 Preklic Podpisana Marica Bergont, proklicujemi in obžalujem, kar sem neresničnega o gospodični Mici Srebotovi govorila in pisala ter se ji zahvaljujem, da je odstopi« od kazenskega pregona. Ljubljana, dne 13. novembra 1933. — Marice Bergant. 411957-31 Vreme slobodno Ze':o bi provesti u društvu uigodne dame. Ponudib-e pod »Trgovat« na oglu odde!«-k »Jutra«. 41027 KneTr» •-litra« 410*0 2? Po naredenju Gospodina Ministra Vojske i Mornarice I. L. Br. 7972 od 15. X. 1933. godine primide se na službu u Ko-mandu Boke Kotorske 2 (dva) diplomirana gradjevinska inžinjera činovnilia pripra\xika VED položajne grupe. Konkurisati mogu diplomirani gradevinski inžinjeri koji su svršili fakultet u zemlji ili na strani, što če dokazati podno-šenjem diplome stim da oni koji su svršili fakultet na strani prelhodno nostrificirajo svoje diplome. Kandidati treba da odgovore ioš i sledečim uslovima: 1. da su državljani Kraljevine Jugoslavije; i 2. da nisu mladi od 18 ni stari ji od 40 godina; 3. da su telesno i duševno zdravi; 4. da su dobrog vladanja i da ne ispoljavaju načela protiv pošto ječe državne forme ili načelo protivpravne promene držav-nog poretka. 5. da su prema godinama života odslužili obavezni rok u stalnom kadru ili regulisali svoju vojnu obavezu; 6. da nisu pod starateljstvom ili stečajem ili da nije nad njima produžena očinska vlast; 7. da nisu sudski i disciplinski kažnjavani za nečasna i prijava dela, niti da su sudskorn presudom osudeni na gubitak časnih prava, koja smetnja važi za vreme dok ta j gubitak traje; 8. da im kao ranijim aktivnim državnim odnosno samoupravnim službenicima nije prestala služba sa razloga predvidenim u tač. 1., 2., 7., 9., 12. i 13. § 104. Zakona o činovnicima, kao i tač. 4., 5. i 6. čl. 79. Zakona o ustrojstvu Vojske i Mornarice; ~ 9. da potpuno vladaju službenim jezikom. Izložene uslove dokazati zvaničnim dokumentima (Uvere-njima) nadležnih vlasti. Molbe sa svima dokumentima (u overenom prepisu ili originalu) propisno taksirane podneti Komandi Boke Kotorske »I«. K. I. Br. 4113. Iz kancelarije Komaade Boke Kotorske 4. novembra 1933. godine Hercesnov. 12023 ...ejujt Davum. rutvijei. Loiaja ca noa^uieij »Jutra« Atioti muuir.ai <6a iNaioum tiskarno d. d. kol uskarnarja Piane Jezeršek. Za maeratni del je odgovoren Aloja Novak. Vsi v Ljubljani.