Delavska Pravica Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Izhaja vsak četrtek popoldne; v slučaju praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva cesta — Nefrankiraua pisma se ne sprejemajo O političnem položaju Dne 14. avgusta so podpisali funkcijo-narji bivše S. L. S. kot predlagatelji prijavno listino za »Jugoslovansko radikalno za-jednico« (JRZ), ki naj kot nova stranka, sestavljena iz bivšili srbskih radikalov, bivše S. L. S. in bivše »Jugoslovanske muslimanske organizacije«, vzame v svoje roke usodo jugoslovanske državne politike. V ponedeljek, 19. t. m. pa je bila nova stranka predložena notranjemu ministru dr. Korošcu v potrditev v smislu določb obstoječega društvenega zakona. Pred tem so odločilni ljudje iz vseli bi všili gori imenovanih strank pretresali program in statut nove državne stranke. Program je bil objavljen v torek, dne 20. t. m. »Slovenec« je dne 15. avgusta označil na svoji naslovni strani dan podpisa za novo stranko za zgodovinskega. Posebej je podčrtal dejstvo, da so prijavo za novo stranko podpisali zastopniki vseli stanov bivše S.L.S. Tozadevno pa moramo ugotoviti, da sta prijavo podpisala tov. Josip Gostinčar in tov. Josip Majeršič iz Tržiča. Podpisala pa sta jo samo a d p e r s o 11 a m, ne ad organisati-onem. Politični položaj, ki je nastal v državi, je seve tak, da tudi mi ne moremo iti preko njega. Ljubljana kot dežela se živo zanima, kaj nam bo prinesla bližnja bodočnost. Potrebna nam je popolna jasnost tudi v teh vprašanjih. Mnenje v naših vrstah je, da še ni prišel čas, da bi krščanski socialisti aktivno posegli v strankarsko politiko, razun v socialno političnih vprašanjih, ki se živo dotikajo delavskih bojev v strokovnih organizacijah. V teh življenjsko važnih vprašanjih bo delavstvo sodelovalo z resolucijami, intervencijami na merodajnih mestih ali tudi z direktnimi predlogi in nasveti. Delavska borba je danes tako važna, da je treba vse previdnosti in se mora nujno izločiti iz strankarsko političnega življenja, da se v njem !*e poplitvi in ne navzame meščanskih manir in meščanskega duha, žrtvujoč na ta način svojo svojstvenost in delavsko samobitnost. — V tem duhu bodo krščanski sociali-8h tudi novim političnim časom mirno zrli v oči. Posamezna številka Din 1.-. — Cena: za 1 mesec Din 4.-, za četrt leta Din 10.-, za pol leta Din 20.-; za inozemstvo Din 7,- (mesečno) — Oglasi: po dogovoru Na Količevem pri Domžalah ima znani ljubljanski gospodarstvenik g. I. Bonač lepo, moderno urejeno tovarno za lepenko. V tej tovarni so že dalj časa za delavstvo prav težke razmere. Plače so nizke. Delavke, ki so zaposlene nad 13 let, imajo komaj po 2.50 Din na 1110. Delavska zakonodaja se sploh ne izvaja. Inozemski ravnatelj Wultseh pretepava delavce in delavke. Naprani tem se tudi drugače obnaša nedostojno, poleg tega nalaga delavstvu visoke kazni, ki niso v skladu s prestopki. Da hi delavstvo saj to doseglo, da hi podjetje izvrševalo delavsko zakonodajo, da hi se vsaj nekoliko upoštevalo delavsko človečansko dostojanstvo, je sklenilo, da se ho organiziralo. Organizacijo je tudi izvedlo. Znano pa je, da to podjetje ne trpi delavske strokovne organizacije. Ne zaradi tega, ker zahteva organizacija kaj nemogočega ali protizakonitega, ampak samo radi tega, ker hoče imeti v svoji tovarni nezaščiteno rajo, brezbrambne garače. Podjetje je takoj podvzelo ofenzivo. Tovariša Franca Bukovca, katerega je delavstvo izbralo za svojega voditelja, je odpustil. Navedlo je sicer, da zaradi pomanjkanja dela. Toda to je le pretveza. France Bukovec je nam- Uredba — Minister za gozdove in rudnike je izdal naredho o podpiranju brezposelnih rudarjev in topiluiških delavcev, ki se vračajo iz inozemstva in nimajo pogojev za dobivanje podpore po pravilniku iz 1. 1931. Narcdba se glasi: 1. Rudarski in topilniški delavci jugoslovanski državljani, ki se vračajo iz inozemstva in ne morejo dohiti zaposlitve v domači industriji, dobivajo podpore iz sklada za preskrbovanje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev, če izpolnjujejo pogoje, ki se zahtevajo pri dajanju podpor od članov, odnosno od bivših članov bratovske skladnice; pri tem je računati čas, prebit pri kakem inozemskem rudarskem ali topilniškcm podjetju, kakor da je bil prebit pri takih podjetjih v naši kraljevini. 2. Vrsta, višina in čas trajanja podpor sc določi po istih predpisih, ki veljajo za delavce, ki so delali v domači industriji in so bili člani bratovske skladnicc. 3. To podpiranje se vrši iz tekočih dohodkov osrednjega odbora, kolikor to razpoložljiva sredstva dovoljujejo. Oglasi, reklamacije, in naročnina na upravo: Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. uudstr. Telefon 2265 — Številka čekovnega računa 14.900 reč edini izučeni strugar v tovarni.. Zato je več kot jasno, za katerim grmom tiči zajec. France Bukovec je namreč — in to je njegova največja napaka, katero preganja podjetnik — zaveden, brihten in neustrašen delavec. Podjetnik je čisto pravilno menil: »Če pade ta fant, potem je konec organizacije.« Pa tudi delavstvo je reklo: »Tukaj gre pa za naše bitne pravice.« I11 se je poslužilo skrajnih sredstev — v soboto popoldne je ustavilo delo. Prevzelo je odgovornost za red, katerega prav vzorno vrši. Postavilo je tudi svoje zahteve: 1. Tovariš Bukovec mora nazaj na delo. 2. Ravnatelj Wultscli, ki je največ kriv vsega zla v tovarni, mora iti iz tovarne. 3. Delovno razmerje med podjetjem in delavci se mora nazaj na delo. 2. Ravnatelj Wultsch, ki je naj-ski delavci se naj čimprej nadomeste z domačimi. 5. Delavstvu sc mora priznati svoboda organizacije. 6. Radi tega sporu ne sme podjetje izvajati nikakih posledic. Za temi zahtevami stoji delavstvo kompaktno. Duh je borben, geslo delavstva je: Vsi za enega, eden za vse. Razni napori gotovih priganjačev so se doslej razbili ob disciplini delavstva. brez kritja 4. Način in postopek ob izplačevanju teh podpor predpise osrednji odbor, odnosno njegov izvršilni odbor, po odobritvi oddelka za rudarstvo pri ministrstvu za šume in rudnike. 5. Naredha dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinali«. * * * Nnjno potrebno je bilo omogočiti dajanje brezposelnih podpor tudi rudarjem povratnikom. Toda istočasno hi morala država dati bratovskim skladni-cum za ta fond tudi potreben denar. Sredstva teh fondov so namreč tako neznatna, da ne zadostujejo za podpiranje brezposelnih niti v boljših razmerah, kaj šele sedaj, ko imamo že doma ogromno število rudarjev, ki so brez vsakih sredstev. Vsa revščina in beda povratnikov se je prevalila na delavstvo, ki samo nima ničesar več. Z uredbami, pa naj bodo še boljše, ako ne bo zato sredstev, ne bomo rešili težkih razmer našega delavstva. To naj vedo vsi, ki menijo, da se samo z uredbami rešuje težko socialno vprašanje rudarjev. Delavstvo na Količevem za svoje pravice Dr. Korošec za naše rudarje Na številne predstavke, ki jih jc notranji minister dr. Korošec prejel od JSZ in drugih glede dobav premoga državnim zeleznicam iz slovenskih premogovnikov je pozval v Beograd še ravnatelja TPD doktorja Vrhunca, da mu vso stvar temeljito obrazloži. Na podlagi njegovih podatkov je dr. Korošec takoj interveniral pri predsedniku vlade dr. Stojadinoviču ter pri prometnem ministru dr. Spahu, da se nova razdelitev dobave premoga državnim železnicam izvrši tako, da sc slovenski rudniki ne bodo več zapostavljali. Dr. Anton Korošec je sprejel tudi predsednika rudarske zadruge v Ljubljani, univ. profesorja Viktorja Gostišo ter načelnika I. rudarske skupine inž. Loscotta, ravnatelja rudnika v Trbovljah. Univ. prof. dr. Gostiša je tudi v svojstvu predsednika jugoslovanskih rudarskih inženjerjev, katerih eksi- stenca je v Sloveniji radi znižanja dobav tudi ogrožena, prosil ministra dr. Korošca zu intervencijo na odločilnem mestu, da bi se upoštevale težke socialne razmere slovenskih rudarjev ter ostalega rudniškega osebja, in revidiral sklep ministrskega sveta, s katerim je hila znižana dobava premoga iz slovenskih rudnikov. Dr. Korošec je skupno z inž. Gostišo temeljito proučil to pereče vprašanje ter pokazal vso razumevanje za upravičene prošnje in zahteve slovenskih rudarjev ter rudarskega delavstva in sploh vsega slovenskega gospodarstva. Tako je poudaril, da je potreben korak, da se izvrši revizija razdelitve dobav premoga med rudnike za državne železnice in da se skliče konferenca zainteresiranih strank, na kateri hi se položaj, ki vlada sedaj, oh navzočnosti zainteresi-rancev razčistil. Naši rudarji naj izgubijo še zadnjo korist privatnim rudnikom Kakor smo že v zadnji številki »Delavske Pravire« poročali, se je v ponedeljek 12. t. ni. vršila velika anketa tudi na zbornici za TOI, ki je razpravljala o nastalem položaju v naših rudnikih. Te ankete so se poleg zastopnikov našega gospodarstva udeležili tudi zastopniki delavstva. Poročilo, ki ga je na tej anketi kot zastopnik delavstva podal tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik, smo priobčili v zadnji številki »Delavske Pravice«. Poleg tega poročila je podal na tej anketi važen referat zastopnik zbornice za TOI trgovec V. Pavlin iz Trbovelj. Ker vsebuje referat važne statistične podatke in prikazuje, kako mačehovsko se pri tej stvari postopa z slovenskimi rudniki in na škodo njih favorizira privatne rudnike v Srbiji, ta referat priobčujemo: Ministrski svet je skoraj brez izpremembe osvojil poročilo in predloge strojnega oddelka generalne direkcije državnih železnic, da se morajo radi varčeva- Kaj pravi objektivna analiza redukcij Če je celotna nabavljena količina premoga od 133.470 ton mesečno znižana na 127.330 ton, torej mesečno za 6.140 ton, potem tej redukciji ni ugovarjali, če se je strojna služba železniške uprave v tej meri racionalizirala, da dosega z manjšo količino premoga večje uspehe, ker pač vsi vemo, da se je transportna tonaža od leta 1932. vsako leto zviševala in bi torej morala večji transportni tonaži odgovarjati tudi večja količina porabljenega premoga. Če je torej železniška uprava res mogla doseči tako varčevanje, potem je stvar popolnoma v redu. Ali pa je to tudi dosegla? Slovenski premogovniki prikrajšani Pri razdelitvi redukcij na posamezna premogovna področja pa se ni postopalo enakomerno. Premogovnikom v Dravski banovini je znižana dodeljena dobava od 36.920 ton na 32.320 ton. Udeležba dravskih rudnikov na kritju celotne potrebe železnic na premogu se je znižala od 27.6% na 25.3%. Od skupnega znižanja 6.140 ton odpade na slovenske premogovnike celili 4.600 ton ali 75 odstotkov vseh redukcij, dočim bi pri enakomerni redukciji znašala ta samo 27.6%. Tri četrtine vseh redukcij so zadele torej Slovenijo! Če pogledamo nazaj v zadnjih 7 let, potem vidimo, da se premogovna industrija v Sloveniji skoraj sistematično zapostavlja. Odstotek deleža premogovnih dobav za železnice iz slovenskih rudnikov je znašal v primeri s celotno potrebo premoga za železniške svrlic: Leta 1929./30. 45.2%, in je padel naslednje leto na 29%, potem se povišal na 31.2%, da je potem že v letu 1932./33. padel na 27.8%, ostal prihodnje leto na isti višini, nato pa padel v letu 1934./35. na 27.6% in letos na 25.3%. Kljub ponovnim obljubam, da ne bo več redukcij, so se vedno znova ponavljale in končni efekt je bil, da je padla količina dobav premoga iz Dravske banovine za skoraj polovico. Mesečni kontingent Trboveljske, ki je znašal leta 1929./30. še 75.000 ton, je padel leta 1394./35. na 32.500 ton in znaša sedaj samo še 29.200 ton. V pri- I. stari II. dejanska Banovina kontingenti dobava Dravska 36.920 ton Savska 11.410 ton Primorska 3.950 ton Vrbaska 3.040 ton Drinska 38.520 ton Dunavska 2.500 ton Moravska 33.930 ton Zetska 3.200 ton Skupno 133.470 ton Ali se zato reducira Dravski banovini 4600 ton, da dobe te dobave premogovniki v Drinski in Moravski banovini? S čim utemeljuje generalna direkcija državnih železnic tako enostransko postopanje? Imamo pravico, da zahtevamo na ta vprašanja odgovor, ker tu ne gre le za delničarje Trboveljske, temveč tu gre za stotine delavcev, ki bodo zaradi teh meru z letom 1929./30. je bil reduciran na 40% takratnega kontingenta, dočim bi moral znašati še danes 53.250 ton mesečno, če bi se namreč reduciral kontingent v razmerju takratne in sedanje porabe premoga. Zaradi sistematičnega zapostavljanja slovenskih premogovnikov je samo TPD oškodovana za 288.000 ton železniških naročil na leto. Celotno so bile znižane količine železniških nabav za 4.6%. Pri linearnem znižanju kontingentov vsem rudnikom bi se nabavke morale razdeliti takole : Državni rudniki (razen Slovenije) 43.200 ton. Srbija (priv.) 28.430 ton. Hrvalska, Bosna, Dalmacija (privatni) 20.560 ton. Slovenija 35.320 ton. Po sklepu ministrskega sveta pa je dodeljeno: Državni rudniki 48.420 ton. Srbija 27.750 ton. Hrvatska, Bosna, Dalmacija 18.840 ton. Slovenija 32.320 ton. Slovenski premogovniki so torej prikrajšani za 36.000 ton na leto, to je za 1 do 2 delovna dneva, kar pri sedanji že itak slabi zaposlitvi delavstva vpliva naravnost katastrofalno. Samo na mezdah pomeni ta redukcija izgubo 4 do 5 milijonov Din. Kako se favorizirajo premogovniki Bosne in Srbije na škodo drugih, kažejo te številke: III. nov kontingent Redukcija 36.920 ton 32.320 ton — 4.600 11.410 ton 9.150 ton — 2.260 3.950 ton 3.950 ton 3.040 ton 2.740 ton — 300 38.520 ton 40.320 ton + 1.800 2.500 ton 2.400 ton — 100 30.730 ton 33.100 ton + 2.370 2.850 ton 3.350 ton -j- 500 128.920 ton 127.330 ton redukcij ob kruh in zaslužek. Redukcije premogovnih dobav pa so tudi v vsem gospodarstvu vsekale zelo globoke rane ter oškodovale kmetske sloje, spravile v največjo zadrego občinske sumouprave ter naložile bratovskim skladnicam in banovinskemu socialnemu skrbstvu nova in težka bremena. Kje so vzroki za te redukcije? Ali naj trpi morda vse gospodarstvo v okolišu premogovnih revirjev, ker se zaradi nerednega plačevanja že izvršenih dobav Trboveljski nakopičijo od časa do časa visoki milijonski računi neporavnanih faktur na državnih blagajnah? Ali naj zaradi horhe, ki jo vodijo nekatere oblasti proti delničarjem TPD, trpi posledice, gludno prebivalstvo v trboveljskih revirjih, v pasivnem kočevskem okraju in v državnem rudniku v Velenju? Pa da se vrnemo k motivaciji zadnjih redukcij! Železniška uprava pravi, da je morala omejiti dobavo neracionalnih in neekonomičnih vrst premoga ter da no more več uporabljati kalorično tako slabega premoga, ki ne odgovarja predpisom. Samo pohvaliti bi bilo treba železniško upravo, če bi bilo vse^ res tako, kakor pravi. Toda resnica je ta, da je železniška uprava izločila v Sloveniji lignitske rudnike v Velenju, Reli Krajini in tudi Kočevju (ker z dodeljenimi 200 tonami ta ne more obratovati), v drugih pokrajinah pa pridržala premoge mnogo slabših kvalitet, tako iz premogovnikov v Mostarju in Ugljeviku (drž.), na Hrvatskcm v Bregi in Pitornači ter v Srbiji v Kle-novniku, Kosovem, Oplencu, Zaječarju in Zvedanu. Zopet moramo vprašati, kako more utemeljevati strojni oddelek ta neenaki postopek? Ko se znižuje dobava premoga iz slovenskih pre-mogvnikov, pa se istočasno povečuje na veliko dobava srbijanskega premoga v območje ljubljanske. skorjico kruha vi »f Srbiji n ja in racionalizacije ter razbremenitve prevoza pre-mo ga zmanjšati količine dobav, obenem pa tudi cene premoga za državne železnice. Številke, s katerili je podkrepljeno poročilo ministrskemu svetu, so verjetno napravile vtis, da so ti predlogi strojnega oddelka tako utemeljeni, da se jim ni mogoče upirati. Mi se pa žal ne moremo ubraniti vtisa, da se je po- ' stopalo proti raznim premogovnikom v državi z neenakim merilom. direkcije. Ta premog se prevaža 800 km daleč in je praktično popolnoma neuporaben, čeprav so baje v laboratorijih dognali njegovo visoko kalorično vrednost. Resnica pa je, da se more uporabljati le, če se meša z našim rjavim premogom in še potem je njegova izdatnost le delna ter zdaleka ne odgovarja domnevnim gorilnim vrednotam. Zato ga ostaja tudi vedno več neporabljenega v skladiščih. In tega premoga se vsiljuje v Slovenijo trikrat več, kakor ga pa kurilnice sploh morejo uporabiti. Zakaj pa tu naenkrat ne veljajo več načela ekonomičnosti? Kdo je } vendar inleresiran na teh dobavah, da so te sploh mogoče? Nad 2000 ton se dobavlja tega premoga našim kurilnicam več, kakor ga morejo te sploh uporabiti! : A naš premog naj bo izrinjen! Če bi bilo že res, da so naši ligniti iz Kočevja, Velenja in Bele Krajine preslabi, zakaj pa se potem ne poveča dobava prvovrstnega premoga iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika? Vprašati pa moramo tudi nadalje, če je morda v skladu s predpisi državnega računovodstva, da železniška uprava ne plačuje sproti računov slovenskih premogvnikov, istočasno pa daje večmilijonske predujme nekaterim rudnikom v Srbiji za bodoče dobave. V preteklem letu so dobavili srhijanski rudniki . ljubljanski direkciji 40.000 ton premoga, čeprav je znašala maksimalna potreba samo 15.000 ton ter so L tako izgubili domači premogovniki 25.000 ton letne p dobave. Le prezanimivo je, če vzbuja tako postopanje v času, ko so morali slovenski premogovniki praznovati več ko polovico meseca, silno ogorčenje. Sklep ministrskega sveta o redukciji premogovnih dobav stopi v veljavo šele 1. novembra. S tem se je hotela preprečiti nevarnost neposrednega učinka in odpora v revirjih. Zaradi tega pa seveda redukcija ni nič manj napačna, ker je čisto postranskega pomena, s katerim terminom je dekretirana. Reducirane pa niso samo količine dobav, temveč tudi cene premoga, in sicer kar za pet mesecev nazaj« Navidezno se znižanje cen tiče samo podjetnika. Pri podrobnejši analizi pa vidimo, da so tudi pri cenah po dobro premišljenem načrtu prikrajšani slovenski rudniki. Tako so cene za crni premog reducirane za 3.6%, za rjavi za 5.6% in za lignit za 7.2%, dočim , državnim rudnikom, ki bi morali predvsem prispevati k znižanju cen, pa samo za 4%. Pravično pa bi bilo, da bi se cena znižala za vse rudnike enako- ^ merno. A to se ni zgodilo. Srbijanskemu črnemu premogu, ki velja povprečno 200 Din za tono, se je znižala cena za približno 7 Din za tono, trboveljskemu kosoven pa, ki velja povprečno 160 Din tona, pa za 9 Din. Srbijanskemu premogu, ki ima višjo ceno, se je torej cena znižala v manjši meri kot rjavemu pre* mogu in lignitu iz Slovenije in Ilrvatske. Pač očiten dokaz pristranosti! Strojni odelek generalnih državnih železnic določa cene na podlagi ponudb, ki jih ima od nekaterih srhijanskih premogovnikov. To postopanje pa ni pravilno, ker vladajo v srhijanskih in bosanskih premo* govnikih čisto posebne razmere. Ti premogovniki m’ poznajo profesionalnih rudarjev, temveč delajo v njih okoliški kmetje, ki se vrnejo na svoje domove na deželo, če se ustavi delo v rudnikih. Pri nas pa so rudarji izgubili že vsako zvezo z zemljo, in če pride redukcija, potem sploh ne morejo iti nikamor. Polc? tega ne poznajo srhijanski rudniki niti primerom^ takšnih socialnih dajatev kakor slovenski. Ne plačuj jejo pa tudi ne onih samoupravnih doklad, kakor slo* venski, in končno je v njih za varnost rudarjev silno slabo preskrbljeno, radi česar je tudi vedno polnO nesreč. Dogaja pa se celo to, da delavci po več mese cev ne dobivajo svoje plače, in čeprav uživajo ne* kateri teh srhijanskih rudnikov stoiniljonska posojilu Narodne banke po nizki obrestni meri. Vrhu tega pfl je sc prehrana v Dravski banovini mnogo dražja kfl* kor pa v srhijanskih revirjih. Zato nimajo srhijanski premogovniki niti zdaleka teli režijskih stroskov kfl' tr) kor slovenski premogovniki, /.bog cesar morejo tudi vedno nuditi nižje cene. S tein zniževanjem cen pa se dosegajo le negativne posledice, ker sc; niza socialni standard delavstva. A že sedaj smo na skrajni meji eksistenčne možnosti. Ce se to socialno miniranje: naših krajev ne neha, potem hotno nujno zopet doživeli razburljive dogodke nekdanjih dni, a verjetno se hujše. Redukcije dobav in cen morajo privesti do teli težkih posledic: Slovenski rudniki bodo morali prilagoditi obseg obratovanja zmanjšanemu odjemu in znižanim cenam. Hudniki Velenje, Kočevje m tlela Krajina pa bodo morali sploh ustavili obratovanje. Slovenska premogovna industrija ^ izgubi zaradi zmanjšanja dobav na leto dohodek 10 milijonov Din, za isti znesek pa se bo zmanjšal tudi dotok javnih sredstev v gospodarstvo naše banovine. Najmanj bOO rudarjev izgubi delo. Poleg tega pa se bo znizalo število delavstva še v Trboveljskem revirju. Jasno je, da takšna gospodarska polilipa ne more ostali brez nevarnih političnih odmevov in težkih gospodarskih posledic, /ato zahtevamo, da se sklep ministrskega sveta preklice in da se ohrani stanje, ki je vladalo pred I. aprilom 1935. Anketa jo sprejela sledečo resolucijo: K c s o I ii c i j a, sprejeta na konferenci podpisanih gospodarskih organizacij in strokovnih združenj ter organizacij delavstva dne 13. avgusta 1935. v Zbornici za TOl v Ljubljani : konferenca je prcmotrila politiko razdelitve državnih dobav, ki si* votli zadnjih sedem let, in je ugotovila, da str pri vsaki novi razdelitvi sistematično zapostavljajo rudniki v dravski banovini. V celoti jim je v tem razdobju zmanjšana dobava tul 45.2% na 25.3%, torej skoro na polovico po količini iu za 55% po cenah. Ta politika je imela že dosedaj porazen učinek ne samo na gospotiarske prilike v prizadetih premogovnih revirjih, marveč občuti njene posledice celokupno gospodarstvo dravske banovine, kljub temu, tla so redukcije staleža delavstva kakor tudi zaposlitve preostalega delavstva tckoin zadnjih let dosegle katastrofalne razmere, gre nova razdelitev v lej smeri zopet korak dalje in ogroža z redukcijami stotim* delavstva v njihovi eksistenci, ker grozi, tla liti izvedba sprejetih sklepov povzročila ustavitev obratovanja treh velikih rudnikov, ter nadaljnje redukciji* v ostalih revirjih. Konferenca jo ugotovila, Deputacija rudarskih namestniku V soboto 17. t. m. se je zglasila pri kraljevem namestniku dr. Peroviču v vili »Beli dvor« na Bledu posebna deputacija v zadevi premogovnih dobav iz naših rudnikov državi. Sestavljena je bila iz poslancev iu županov rudniških revirjev in zastopnika 11. rudarske skupine. Deputacija je predočila kraljevemu namestniku bedo našega rudarskega delavstva, težavni položaj naših premogovnikov, ki je nastal vsled stagnacije naše industrije, ga opozorila na naravnost katastrofalne posledice, ki so neizbežne, če hi ostalo pri nameravani redukciji premogovnih dobav iz naših rudnikov. Izročila mu ji* dve spomenici s prošnjo, naj kraljevsko namestništvo odredi, da se odvrne preteča nevarnost, ki ograža življenjski obstoj naših rudarjev ter gospodarsko ravnovesje prizadetih občin, zlasti mesta Kočevja. Minister socialne politike, g. Preka je podal izjavo o svoji politiki, v kateri pravi, da dela sedaj na izprememhi votivnega reda delavskih zavarovalnih zavodov. Ko ho to gotovo, si* bodo razpisale volitve za okrožne urade iu za osrednji urad, zato da bodo delavci in delodajalci izvolili za svoje zastopnike take ljudi, katerim povsem zaupajo. Te volitve bodo prve v to socialno ustanovo v naši državi. Ker so se bivši režimi izgovarjali, da so volitve v okrožni urad predrage, je sedanja vlada te stroške reducirala na najmanjšo mero. Ostalo je odprto vprašanje, ali naj vodijo te volitve sedanja presedava, katerim je rok že potekel, ali pa se bodo po-stavila nova predsedstva z nalogo, da izvedejo nove v°litve, potem pa bodo svoje posle izročila novim predsedstvom. Vendar se je končno vprašanje bolniškega zavu-rovanja pričelo reševati s prave strani. Ker so seda- da dočim se zmanjšujejo dobave iz dravske banovine, tla se istočasno povečujejo dobavni kontingenti drugim revirjem. Kontcrcnca obsoja najodločneje tak pristranski postopek in favoriziranje poedimb drugih rudnikov ua škodo slovenskih rudnikov. Kome.renca ugotavlja, da se. načela, s katerimi se skuša motivirati redukcijo naših dobav, ne izvajajo napram ostalim rudnikom in da se iz njih prevzema premog, ki je kvalitetno enak in celo slahejsi od premogov, ki so bili z našiti krajev iz razloga ncekononiicnosli odklon jeni. Konferenca protestira proti temu, da se hoče s pristranskim postopanjem oškodovati nase go.spodar-ski* interese m spraviti zopet stotine prolesionainib rudarjev, ki nimajo druge, možnosti življenjskega obstoja, ob eksistenco in zahteva, da se sprejeti odlok /tou vrže na poit lugi ugotovitev m podatkov, ki so vsebovani v slrokvnili poročilih, Iti so bila podana na današnji konferenci in v katerih je stvarno prikazana krivično enostranosl nove razdelitve dobav, takojšnji reviziji in izdejslvujc odpomoc, upoštevajoč pri tem naslednja načela: 1. Krajšanje kontingentov se. sme izvršiti le za vse rudnike v državi v enaki meri in na enak način. 2. Ako se želi izločili slabše vrste premoga, se mora to načelo izvajati pri vseh rudnikih v državi dosledno in enakomerno. V tem naj se izločena količina dodeli drugim rudnikom istega bazena (ua primer Kočevje, Velenje trboveljskim rudnikom). 3. Iz oddaljenih revirjev se ima dodeljevali direkcijam državnih železnic Ljubljana in Zagreb samo one vrste in v oni količini, ki so stvarno najnujnejše potrebne in ki se dajo racionalno uporabiti. 4. Ako je znižanje cen neohhodno potrebno za uravnoležanje železniških financ, ga je treba izvesti tako, da ho vsem rudnikom zmanjšana cena za enake odstotke in da bo onim, ki imajo višje cene, odvzeto več kakor rudnikom z nižjimi cenami, ne pa obratno, kakor se je zgodilo sedaj. Ta zahteva je ne samo pravična, temveč tudi logična. 5. Končno smatra konferenca, da znižanje cen ne. more veljati za nazaj, temveč šele od dneva objave sklepa naprej. Konferenca opozarja, da hi neupoštevanje prednjih načel lahko rodilo Midi skrajne nepovoljne politične posledice in zato smatra, da se ne sme dopustiti, da hi živel narod v prepričanju, da ne veljajo v naši svobodni državi za vse enake [travice in enake dolžnosti. zastopnikov pri kralj, dr. Peroviču Kraljevi namestnik dr. Perovič je z največjo pozornostjo sledil tem izvajanjem ter obljubil takoj stopiti \ slik s kraljevsko vlado, da se izvede revizija sklepa, ki ga je v tej stvari napravil ministrski svet. Izrazil je namero poseliti prizadele rudarske revirje, v kolikor jih še ne pozna. — Deputacija je dobila vtis, da se ho revizija dobav v korist rudnikov tudi v resnici izvedla. Belokrajna protestira Oil rudnikov, ki Iti Itil jtri /nizanju doltuv premogu državnim železnicam nujliolj prizadet, je rudnik v Črnomlju. Zaposleni rudarji, ki jili je nekaj nad 100, so v sredo 14. 1. m. sli vsi v sprevodu v Črnomelj ua sresko načelstvo in tam izročili načelniku kratko resolucijo, iz kateri' se razvidi trpljenje in ticdu črnomeljskili rudarjev. nji komisurijuli v teli zavodih enostranski, in ui pričakovali, da hi volitve pokazale pravi izraz delavske volje, ki pa je nujno potreben, je naše mnenje, da vodijo volitve novi komisurijuli, sestavljeni iz zastopnikov vseli delavskih sindikatov. I,e na la način bodo volitve čim manj pristranske in delavstvo ho prepričano, da se je v teli zavodih pričelo novo, stvarno in objektivno delo, ki nujno stremi za depolitizacijo bolniškega zavarovanja. Pripomniti moramo, da je isti postopek nujno potreben tudi pri SUZOll-ju, ki je centrala vsega zavarovanja. ZA NAŠ PRAPOR Na delavskem taboru pri Sv. Juriju nad Liislrico pri Tržiču v nedeljo 11. t. m. je tržiška skupina JSZ nabrala prostovoljnih prispevkov za prapor JSZ 200 dinarjev. Skupine, posnemajte! Kovinarji JAVORNIK. Članski sestanek pretečeno nedeljo jo hiI se kar povoljno obiskan. Tovariš predsednik i one. S m o I c j je poročal o uspehih in pridobitvah za delavstvo zadnji čas. Prebral je zapisnik razprav, ki so se vršile pri K ID. Uspeh, ki si ga je delavstvo izvojevalo je časten. Grajal je to, da meščansko časopisje ne poroča o delavskih bojih dovolj objektivno, kar m prav in je vse graje vredno, tovariš I* u k š i č kol zastopnik centrale jo poročal o širši seji vodstva JS/.. Članstvo je z zanimanjem \ st* Vzelo na znanje. Vsa poročila so bila stvarna in jedrnata, želeli je, da se taki sestanki posebno seiiaj na jesen vrše večkrat. JAVORNIK. V nedeljo 2.). I. m. se \rsi delavski tabor n a S v. Jošt u. Ker letos ni skupina priredila svojega običajnega izleta, naj ho izlet na ta tabor obvezen za člane skupine. Odhod je s prvini jutranjim vlakom. Tovariši! Pokažimo, da znamo ceniti delavske tabore, .s svojo navzočnostjo. Vsak kdor je prosi naj gre, saj to je zvezano z malimi stroški, ki gredo v korist splošnosti! Pešci! Pesem iz naših zaprašenih grl naj zadoni pri masi in na zborovanju! Pokažimo, da z lastnimi močmi tudi nekaj zmoremo! Tovariši na svidenje na Sv. Joštu. Tekstilno deiavtsvo KRANJ. Sestanek delavstva JS/ smo imeli preteklo nedeljo v Kranju. Tov. Fajfar iz Ljubljane je. obširno poročal o delavskih razmerah in novo nastalih mezdnih gibanjih v Sloveniji. Prav tako bo moralo tudi kranjsko delavstvo začeti borbo za ureditev delavnih razmer v kranjskih tovarnah. Baz-mere posebno v Jugohruni, Inlcks in tudi drugod kričijo po zboljšanju. Podjetnike moramo naučiti spoštovali naše jugoslovanske delavske zakone in človeško dostojanstvo delavcev. — Prav zaradi teh nevzdržnih razmer je potrebno, da delavstvo mani-testira za svoje pravice na Sv. Joštu, kjer ho v nedeljo, 25. avgusta dopoldne, velik tabor vsega gorenjskega delavstva. Vse kranjsko delavstvo se ga nuna udeležiti! 'tabora se v velikem številu udeleže tudi delavci iz Kamnika in domžalske okolice in vse delavstvo od Ljubljane do Jesenic. Pri slavnosti bosta sodelovali dve godbi, jeseniška in cerkljanska. OTIŠKI VBIL Delavstvo mehanične tkalnice Ornik in Mitrovič živi zadnje tedne v zelo razburkanih prilikah. Razmere v tovarni, šikaniranje posameznih naslovljencev, slabe, naravnost mizernc plače, so prisilile delavstvo do odločne hrambe proti celotnim razmeram. Stopilo je v stavko. Ker se je podjetje izjavilo, da se pogaja, je šlo delavstvo na delo, postavilo zahteve in rok, do kedaj morajo hiti ti* zahteve sprejele. Na pomoč je pokliealo tudi Delavsko zbornico in JS/. Na dolgotrajnih pogajanjih se je dosegel sporazum, da se uredi delovno razmerje s kolektivno pogodbo, plače, ki so stopile v veljavo 11. Vlil. 1935, se pa določijo, ko se zberejo še nekateri podatki. \ Tovariši! Naš hoj še ni zaključen. Organizacijo moramo poglobiti in disciplino še bolj utrditi. Naše geslo hodi: V slogi je moč in zmaga. Lesno delavstvo J L/E H S KO. Dne 4. t. m. je polagalo lesno delavstvo Kokriške in Jezerske doline temeljni kamen svoji novo ustanovljeni skupin i J. S. Z. Pri »Kanu-mrjti« se je vršil ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo prav lepo Število delavcev. Kol zastopnik centrali* si! je udeležil občnega zbora Pestotnik iz Kranju, ki ji* v svojem govoru obrazložil težkoče delavstva, kakor tudi potrebo, da se delavstvo organizira in združeno zahteva svoje pravice. /a predsednika skupine je bil izvoljen tov. Šti-bclj J., za podpredsednika Linduv A., za tajnika Piskernik J., za blagajniku Skuber M., za gospodarju Slular 1. /a namestnike so bili izvoljeni: Podjed F., Virnik A., Štern J. V nadzorstvu so: Šiherle J., Dolinšek M. in Savs J. Določili so se tudi organizacijski zaupniki, ki naj hi bili glavna opora novemu odboru. Sestanki naj se vrše vsaki mesec iu sicer dopoldne v Kokri, popoldne na Jezerskem. Tovariši na delo! Kakršni bomo sami, takšna bo skupina in toliko bomo dosegli. Nuše geslo naj ho: »Vsi za enega, eden za vse!« Zavedajmo se pravic, ki jih imamo v človeški družbi, katere pa bomo dosegli samo v skupnosti, v močni in enotni strokovni organizaciji, /ato pridite v našo organizacijo vsi, ki si v potu svojega obraza služite kruh na strmih bregovih naših gora. Izpričajte svojo delavsko zavest in pristopite v organizacijo, ki nam edina more dati oporo v današnjih težkih časih. Pred volitvami v okrožne urade S C E M E C Bilanca Pok. zavoda (Nadal jevanje) Zavodove pasi ve so naslednje: 1. Premijske rezerve........... 336,788.802— Din 2. Kazni skladi................... . 903.869.72 » 3. Kezerva za krilje dvomljivih terjatev................... 2,204.283.U » 4. Lomhardno posojilo .... 15,404.791.90 » 5. Druga pasiva............... 7,212.469.37 » 6. Kazlika med nakupnim in borznim tečajem vrednostnih papirjev .......................... 15,931.991.67 » 7. I"oslovni prebitek neobveznega oddelka ............................... 780.190.02 » 379,246.397.82 Din Doeim so bile aktivne postavke hilanee I*/ večini našega nameščenstva, ki ima dnevno opravka s trgovskimi bilancami, dobro poznane, so pasivne postavke popolnoma drugega, posebej za Pokojninski zavod prikrojenega značaja ter marsikomu nerazumljive. |i mogel l*Z v primeru primanjkljaja uporabili za plačevanje rent in rezijskih stroškov svoj kapital, ki stalno narašča ter je dosegel že zavidljivo višino. Ako bi PZ res hotel to storiti, potem bi bili računi postavljeni na glavo, kajti počasi bi morali odstopiti od kritja s stalnimi mesečnimi premijami in preiti na dokladno krilje. To se pravi: Kapital za pokojnine zavarovancev se tvori iz stalnih mesečnih premij, ki jih li plačujejo. Te mesečne premije se zavodu obrestujejo v toliki meri, da zavod lahko iz obresti plačuje tekoče rente, dočim ostane kapital neokrnjen. Kakor hitro pa bi se lotili kapitala, hi se kritje za rente zmanjšalo z dvojno naglico, m sicer prvič od kapitala samega, a drugič bi odpadle obresti od uporabljenega kapitala. Aavod bi moral preiti na dokladno kritje, to je: koncem vsakega leta bi moral sešteti, koliko je izplačal rent m to vsoto bi potem porazdelil na zavarovance, da jo plačajo. Cim več bi hilo rcutnikov, lem več bi imel vsak zavarovanec plačati koncem Ida. Pomislimo, kako bi stvar izglcdala v času gospodarskih kriz. Število renlnikov bi naraščalo z vrtoglavo naglico, a s še večjo naglico In padalo število zavarovancev. Na vsakega zavarovanca bi odpadla tolikšna vsota prispevkov, da bi je gotovo ne zmogel, s tem bi pa izgubili pokojnino Imli vsi že upokojeni zavarovanci Problem rudniških nameščencev Odkar je nastopila v naših rudnikih stagnacija pri odjemu premoga in so se izvršile številne redukcije rudarjev, zlasti v revirjih ITD, preživlja rudarsko zavarovanje težko krizo. O tem se je v raznih časopisih mnogo pisalo, zato ne bomo lega ponavljali. Dotakniti se hočemo drugega vprašanja, o katerem je javnost malo ali celo nič poučena, vendar pa ji* s sancijskim vprašanjem rudarskega zavarovanja v tesni zvezi, ker zadeva življenske interese nameščencev pri rudarsko-zavarovalnih zavodih, t. j. pri krajevnih bratovskih skladnicah. Kakor je. razvidno iz poročila (?lavne bratovske skladniee v Ljubljani za leto 1933., obstoja v njenem področju 15 krajevnih bratovskih skladni«*. Kolikšno je število vseh nameščencev, ni razvidno, sigurno pa lahko računamo s povprečno 2 nameščencema pri posameznih skladnicah, t. j. po en računovodja in po en zdravnik. INjihovi prejemki gredo v breme bolniške blagajne in ker so le-te v svojem poslovanju avtonomne, zalo obstojajo precej* šnje dilerence, kakor jih prav za prav diktirajo lokalne razmere. Do gotove meje so te. dilerence opravičljive, nikakor pa ne, ako jih primerjamo individualno pri enakem službenem značaju, kvalifikaciji iu službenih letih. Ako ji* bilo mogoče enotno uredili lo vprašanje pri OUZD, zakaj ne In bilo mogoče tudi pri bratovskih skladnicah? Minimalna pravica za nameščence bi bila službena pogodba, da bi sc. na la način ustvarila neka sigurnost in stalnost, kakor jo uživajo namcŠčcnci pri drugih podobnih zavodih. Vedeti je treba, da je od vestnega delovanja nameščen- cev v veliki meri odvisen uspeh poslovanja v zavarovanju. Po njihovi funkciji sc jili mora smatrati za javne nameščence, ki doprinašajo svoj obul us za javno blaginjo. JNjihova usoda zanima tudi javnost. Delo, ki ga vršijo, se ne da izraziti s številkami in je primeroma večje in težje, kakor je bilo pred desetimi leti. Kdo je poznal takrat brezposelne rudarje, ki jih je danes na tisoče, ker moramo šteti med nje tudi družine/ Vsi ti se oglašajo najprvo tam, kjer so vlagali prispevke za socijalno zavarovanje — pri bratovski skludnici — ki predstavlja organizirano pomoč potrebnim. Ta pomoč je. bila in bo vedno potrebna, zato se delo ne zmanjšuje, trdimo lahko, da celo obratno. Kcdukcijc rudarjev ne pomenijo v celoti upadanja članstva in s tem dela pri skladnicah. Poglejmo iu primerjajmo samo poročila in statistike! Koliko je n. pr. samo upokojencev, ki ostanejo še naprej pri bolniškem zavarovanju, da si zagotove zdravniško pomoč in zdravila. S prenehanjem rudnikov ne moremo istočasno misliti, da prenehajo tudi obveze skladniee do upokojencev in rcutnikov. Te ostanejo naprej. Ako pa se zniža število zavarovancev tako, da njihove vloge ne krijejo obvez in bi bila ogrožena eksistenca namcsccnccv, potem naj se poskrbi za nje na drug način, t. j., da se deloma združi več manjših skladnic v eno, da se doseže predpisano število zavarovancev, ali pa, da se jih premesti k drugim nosilcem socijalncga zavarovanja, kjer se jim morajo pridobljene pravice glede pokojnine iu napredovanja ohraniti. -—en. Pravilnik o tolmačenju važnejših služb Po novem pravilniku so porazdeljene službi*, ki jih je smatrati kot važne, na tri grupe, in sicer: I.) višji trgovski posli, 2.) višji netrgovski posli, 3.) pisarniški posli višji in nižji. Kot glavna oznaka, ki naj se smatra kol važnejša služba, je ta, da je delo nameščenca umsko in ne ročno ter da zahteva višje trgovsko ali tehnično znanje. Vsi, ki vrši* fizično delo, ne spadajo pod to kategorijo. Narcdba v nadaljnem gornje tri grupe razčlenjuje, iu sicer takole: ad I.) Kot višji trgovski posli se smatrajo vodstvo poslovalnic, njihovih oddelkov, podružnic in pomožnih lokalov; prokuristovski posli, višje nadzorstvo nad ostalini uslužhcnstvom. ad 2.) Kot višji netrgovski posli se smatrajo povečini umski posli tehničnega značaja v uctrgovskih podjetjih kot tehnično upravljanje podjetij, njih oddelkov ali podružnic, tehnično upravljanje poedinih poslov, vršenje višjega nadzorstva nad osohjcm. Kot organe višjega nadzorstva se smatra one, ki skrhe, da odgovarja delo ostalih uslužbencev tehničnim iu ekonomskim zahtevam. Nikakor pa tu ui razumeti pred-delavcev ali oseb, ki vrše kontrolo nad ostalini osoh- jcm samo tako, da jih zapisujejo, da si beležijo njih delo ali slično. ad 3.) Kol pisarniške posle se smatra vsako delo v pisarnah in v trgovskih ali nelrgovskih obratih. Kot visje pisarniške posle je, smatrati tedaj opravljanje korespondence, vodenje trgovskih knjig iu blagajne (pri lem so izvzeti blagajniki v detajlnih trgovinah), vodenje raznovrstnih trgovskih registrov in kartotek. Kot nižji pisarniški posli se smatrajo pisanje po diktatu, prepisovanje in razmnoževanje spisov, pisanje naslovov, kopiranje, razmnoževanje na opalografih, vodenje beležk in spisov, ki služijo samo za dopolnilo delu nameščencev v skladišču ali prodajnih lokalih in slično. Kot važnejših služb pa ni smatrali: strokovnih mojstrov v industrijskih podjetjih, pa četudi vrše nadzorstvo nad ostalim personalom, strojnikov v industrijskih podjetjih, pisarjev stavbenih podjetij, ki so zaposleni s sestavljanjem zapiskov dnin, polirjev gradbenih podjetij, ki so podrejeni inženerjem, stavbenim asistentom, inkasantje in kolporterji itd. Kol važnejše službe se smatrajo nadalje one, ki jih opravljajo nameščenci zadružnih podjetij, raznih udruženj, zvez itd. ! F. 25- avgusta vse deiavno ljudstvo cele Gorenjske na velik delavski tabor Jugoslovanske Strokovne zveze na Sv. Joštu Tabor mora biti mogočna manifestacija delavske zavesti in moči JSZ! Nameščenec z druge strani J. Jurač. Dobro bi bilo, polovico nameščencev enkrat osvetlili z druge strani. Ni, da bi jim vedno govorili o žrtvah, o skupnosti in posebno o zavednosti, vedno to poslušati, je že naravnost obupno. Nameščenec, ki sedi v pisarni, ima več ali manj šolske izobrazbe. Kljub tej izobrazbi je spočetka najbrž precej neroden pri svojem novem poslu. A sčasoma gre. In potem lahko opazuješ njegovo »naprednost«, samozavestno opravlja svoj posel, čestokrat postaja od preobilnega dela hudo nervozen — seveda le proti nižjim — v javnosti se spušča v gospodarske probleme po vzorcu svojega gospodarja, skratka, ori jentira se navzgor. Pa imajo nameščenci tudi svoje šefe. Rogvaruj da bi kdo navajal na neposlušnost. Proti njim pa so ti navzgor orijentiraui prave ovčke. Ne samo kar se tiče službe, tudi v privatnem življenju ne bodo storili ničesar, kar bi ne bilo prav gospodu šefu. Seveda, včasih privlečejo na dan marši-kak njegov greh, pa to se godi skrivno in šef o tem nic ne čuje. Kaj značaj in možatost, danes se ne da mnogo na to. Zgodi se, da pride v pisarno nova moč. Sedaj pa poglejmo nadutost. Kadar bo le mogoče, se je treba obregniti v »nespodobnost«, »vsiljivost« in ne vem kaj še tega začetnika. Važnejša dela se skrivajo, različne spretnosti pa se zahtevajo. Včasih pa si dolgoletni uslužbence kljub vsemu še lasti zaslužnost nad komaj prislini. Tedaj pa je hudo, in treba je biti pokorni sluga . . . (Ni da bi se kdo nad tem razburjal, saj mi nismo taki.) Seveda, nameščenci ne sede samo po pisarnah, najdemo jih še drugod, predvsem v trgovinah. Tam naletimo včasih, posebno v mestih, na hudo ponosne gospodiče. 15o precej tako, da bi se tak iz trgovine in oni iz pisarne takoj dobro razumela. No, sedaj stojijo pred nami dovršeni meščanski lipi, ponosne gospodične ali gospe, gospodje v belili ovratnikih in z zlikanimi hlačami . . . Sedaj pa, ko mislim narediti konec, mi ta kar ne gre, ne da bi se dotaknil tega, kar je obupno za poslušati. Kaj pravite,ali je mogoče takim govoriti o potrebi socialne borbe nameščencev? In še več! Ali je tak sploh zmožen d o u m e t i, da je treba vse tiste\ ki iz dneva v dan služijo kruh, združil i, 2 d r už i t i d e l a v c a i n n a m e š č e n ca zgolj r a d i p r a v i c, katere se ji m k r at i j o ? / 0, skupnost in zavednost! Ko pa je prijetneje hoditi v kino in kavarno in v skritih kotih oprezno opravljati ljudi, katerim so pokorni sluge ... Vsi v strokovno organizacijo Pridobiti vsak enega novega člana je bil sklep ene zadnji odhorovih sej. Uspehi so se že pokazali; tudi po več kot enega so že nekateri prijavili. Vsi verno, da ima naša organizacija mnogo prijateljev, ki pa še niso aktivni člani. Ni to krivda samo njih, ampak nas vseh. Mogoče zato, ker ne gremo do njih in jim nismo znali tolmačiti potrebe, da mora biti vsak nameščenec tudi organiziran. Storimo to svojo dolžnost sedaj in pridobimo slovenskega nameščenca za našo neodvisno strokovno zvezo nameščencev, da na ta način sirimo vrste krščanskih soeijalistov in se bližamo lepši bodočnosti delovnega ljudstva. F. V. Mogočen tabor krščanskega delavstva na Sv. Planini Kakor iz podzemskih rovov so se vile od vseh strani procesije rudarjev in njihovih družin iz gozda v megleni dan 18. avgusta na Sv. Planini. Ni bilo vreme ugodno, dež je ualahko rosil in mrzel veter je pihal, a zavedni, krščansko misleči rudarji se niso ustrašili vremenskih neugodnosti, ampak so šli pogumno naprej, saj je bil ta dan namenjen njim in njihovim borbam za človeka dostojno življenje. Nad tisoč rudarjev in njihovih družin se je zbralo, da dajo duška strašnemu in obupnemu položaju, v katerem žive, in da se obenem pogovore o sredstvih in načinu borbe, ki bi jih dovedla do skorajšnjega zboljšanja in končne zmage. Ob 10. uri je bila sv. maša, katero je daroval znani rudarski kaplan g. Vital Vodušek, ki je imel tudi krasen govor, v katerem je jasno pokazal, da je cerkev od vsega početka na strani delavstva, saj je njen božji ustanovitelj Jezus Kristus sam bil sin delavca. Zavrgel je očitek, da bi sc oni, ki je veren katoličan, ne mogel boriti za pravice delavstva. Po sv. maši je bil pa tabor na prostem; otvoril ga je tovariš Križnik Filip, Zastopnik Jug. strokovne zveze Rozman Joško je v svojem lepem govoru pokazal. da je žal tudi delavstvo marsičesa krivo današnjih obupnih socialnih razmer. Treba je močnih strokovnih organizacij, da bodo borbe uspešne. Kot drugi govornik je bil tov. Lešnik iz Hude jame, ki je govoril o zadružništvu. Nato pa je nastopil tov. Guna France iz Zagorja z globoko izklesanim govorom. Iz-vajal je, da je predpogoj temeljite reforme današnjih razmer nov družabni red, ki ga bodo vpostavili taki, ki imajo dušo in vest, ki bodo torej odgovorni za svoje delo. Za nov družabni red je pa treba predvsem vzgoje ljudstva, zlasti mladine. Vzgajati je pa treba tako, kot je pokazal sam božji sin, l. j. v duhu večnih načel. Zadnji je govoril g. Vodušek Vital iz Zagorja, ki je rekel, da se pri delu za vsakdanji kruh ne sme pozabiti na rast duše, da mora človeka vedno in po-vzod voditi nesebična ljubezen, nikakor pa ne sovražnost in mržnja. Tabor je napravil na tisočglavo množico globok in nepozaben vtis. Vlil je človeku poguma in novih sil za težek vsakdanji boj. Širša seja načelstva JSZ Na Veliki šmaren se jc vršila v prostorih JSZ v Ljubljani širša seja načelstva Jugoslovanske strokovne zveze. Zapisnik zadnje seje jc liil soglasno odobren. Nato so podali svoja poročila načelnik in tajnika P. Lombardo ter Rozman Joško. I’. Lombardo je podal točno sliko gibanja od zadnje seje. Iz njegovega poročila je bilo razvidno ogromno delo centralc, ki svojo nalogo komaj še zmaguje. Jugoslovanska strokovna zveza se stalno številno krepi in s tem naraščajo seveda tudi potrebe in delo za vse vrste organiziranega delavstva. Poseben znak časa so kolektivne, pogodbe, za katerimi stremi delavstvo povsod, da si vsaj z njimi zaščiti med njim in vodstvom podjetij najpotrebnejše od-nošaje in vsaj nekaj uveljavi svoje pravice. Tajnik Joško Kozuian je poleg organizatoričnib vprašanj podal tudi številčno stanje članstva JSZ s 1. avgustom t. 1., ki znaša 4.579 članov. Napram stanju s L januarjem t. 1. so zveze napredovale za 311, - ■ »itvui‘1 ■bo V : r< >1 i i ■. 11 'rtlnboiu st :ii uit; I ► >l*vrNO-: ji'noxnu>l u:: nj:;b.\’I 'f v ■\ .o > b fiutlufr? j(*j| do i A- skupine pa za 223 članov. Skupni porast v letošnjem letu znaša 534 članov. Seja je trajala nad dve uri in se pečala z vsemi vprašanji, ki se tičejo strokovne organizacije. Živahno so posegli v razgovor vsi člani načelstva, predvsem pa podeželski, ki so s svojimi mislimi dali novih navodil za delo. Podeželski zastopniki so z delom centralc povsem zadovoljni, predvsem pa so spoznali, da se je z razširjenjem načelstva JSZ s podeželskimi tovariši delo centrale na novo razgibalo. Pri takih sejali, ki so v zadnjem času posebno pogoste, se obrav-najo vsa aktualna vprašanja tako zunanjega kakor notranjega organizacijskega značaja. Od centrale do zadnje najmanjše skupine v organizaciji veje duh tovarištva in prave demokracije, kjer ni v nobeni veji nobene tajnosti, ki bi škodovala organizaciji. Prav zato pa je JSZ organizacija, ki jo je delavstvo veselo, s katero živi, trpi in zmaguje. Taka organizacija je na svojem mestu in vedro gleda v bodočnost. t n iT1 ’ f",h 7 "J “ owr ' /'T V ''>,m "'.'«1*1 »n-rml -h™, -ni. ■ i. <>! ofuK.m m-njIJrnbui! i,ivnl8 q Ma8am f(lw wmf)J itisjfi9oq f ni Od spodaj navzgor Koroška Bela, 16. avgusta Zadnje dni sem bral v časopisu, da se mora strokovna organizacija vedno graditi in voditi od spodaj navzgor in ne obratno kot se to največkrat dogaja. Resnica je to! Tudi moje mnenje je tako, da se mora tako delati in poslušati nasvete in mnenja zadnjega elana strokovne organizacije. To vrši danes pri nas že več let JSZ, ki je članica mednarodne krščanske internacionale. Širše seje, ki se vrše kar največkrat mogoče v centrali so zastopane po zastopnikih skupin. Koliko koristnega in pametnega se na teh sejah obravnava, to ve danes sleherni član. Tako delo je vredno vse hvale. Če hi danes ne imeli tega tako organiziranega, potem bi bili mi krščanski socialisti zapisani poginu. Samo resno in pošteno delo JSZ zadnjih let, je zavrlo marsikaj. Čudno se mi pa vseeno zdi, da to delo ni našlo pri gotovih gospodih tega, kar bi v resnici moralo. Vedno in povsod se mečejo delavski strokovni organizaciji polena pod noge. Ni dovolj, da nočejo dobrohotno sodelovati, kar bi bila njih sveta dolžnost, temveč to delo še celo ovirajo in kritizirajo. Dotični članek v Slovenčevi nedeljski prilogi »Naš delavec« se mi zdi, da je naprejen proti nam, ki smo člani JSZ. Zaveden član, ki pozna razmere do dna, ga gotovo prebere z nasmeškom, ker dobro ve, da se na gotovi strani ne dela od spodaj navzgor, temveč ravno narobe. Dandanes se vedno tako rado pozabi na stan nema-ničev. Delavstvo bi radi imeli samo za delo, ob gotovih prilikah še za kakšen dan za kaj drugega, drugače naj pa lepo molči in z obljubami prenaša težo gorja ob slabi plači, ki komaj zadostuje za slabo hrano, saj drugega tako delavec ne potrebuje. 0 kakšnem razvedrilu ali morda celo o kakšnem oddihu pa ni govora. Če se delavstvo posluži radi svoje zaščite sredstev, ki so mu na razpolago, potem se samo obsodi. S prstom sc pokaže na to delavstvo in gorje, če ni vse kot <‘ii mož. Kapital potrebuje danes razcepljenost in razdvojenost. Marsikdo bi bil rad danes v vodstvu organizacij, marsikdo bi rad komandiral, a za delo jih je malo, ker se vsak takoj izneveri če se mu ponudi boljši stolček. Teh par vrstic sem napisal radi tega, da bo vsak vedel v kakšnih časih se nahajamo. Dotični, ki pa hočejo razdvojiti danes krščansko socialistično delavstvo, naj pa vedo, da s tem le sebi kopljejo jamo, v katero bodo padli. Zavedno, pošteno krščansko delavstvo jih bo obsodilo! Celjsko okrožje CELJE. Naša skupina, kakor tudi M. Z., sta imeli od meseca marca pa do konca julija štirinajstdnevne sestanke. Udeležba teh je bila predvsem od strani M. Z., dočim članov skupine ni bilo toliko. Če pregledamo vrednost teh predavanj, nam mora biti jasno, da je škoda izpustiti ali pa zanemarjati življenjsko važna vprašanja. Je to vzgoja k dovršenemu človeku, ki ga predvsem rabimo v naših vrstah. — Pri zadnjem predavanju se je naredil nov načrt predavanj. V prihodnje bo 10 predavanj sledeče vsebine: materinstvo (za članice), dekle in knjiga ter kako, in kaj naj čitamo (za članice), mladinska vzgoja v Rusiji, tovarištvo, delavstvo in vera, delavsko zdravje, šport, nedeljska dolžnost, razmerje delavca do kapitalista, igravstvo, socijalni in državni zakoni, mladi rod. Imena predavateljev bomo sproti javili s predavanjem v D. P. Članstvo! /Ve stoj ob strani! Pridi in se redno udeležuj večernih predavanj, ki bodo tudi odslej vsakih 14 dni. — Prihodnje predavanje bo v sredo, dne 28. avgusta, ob 8. zvečer v lokalu J. S. Z. Snov: Igralstvo. Predavanje bo razdeljeno na tri dele: prvi o igri na splošno, drugi za igralce, tretji za občinstvo. Predavali bodo tovariši: Golob, Debeljak, Jurač, vsak po deset minut, nato razgovor. Prav vsi, ncigralci in neigralke, se morate za stvar zanimati. Tudi naši prijatelji vljudno vabljeni! DUPLICA. Tovariši ! Našega tabora na Svetem Joštu v nedeljo 25. t. m. se udeležite .jv čim več-jem številu! Peljemo' se’'skuptio z'avtfobi&i. Vožnja tja in nazaj stane Din 10.-H Zbirališče pred Okornom na Duplici. Odhod točno ob 6.30 zjutraj. Na zamude se ne bomo ozirali. Prijavite se pri tov. Ivanu Bovcu. Odbor. tmd sltsMiut) in^bavsn .1. ? on .;)ubon koncu vsakega meseca pristojni glavni bratovski skladnici in ji obenem pošiljati mesečne izkaze o do- seženi produkciji, v katerih naj bodo navedeni tile podatki: a) vrsta producirane rudnine; I)) celotna produkcija v poročilnem mesecu v tonali; e) koliko ton sc je porabilo za deputate in v lastnem rudniškem obratu; č) koliko ton se je odalo na trg. Mesečni izkazi se morajo pošiljati pristojni glavni bratovski skladnici do 10. dne vsakega meseca in naklada mora biti plačana glavni bratovski skladnici najpozneje do 15. dne vsakega meseca za minuli mesec. Ako denar ne dospe do omenjenega dne, se morajo plačati od dolžnega zneska izza zapadlosti 6%ne zamudne obresti. § 6. Za iz inozemstva uvožene rudnine pobirajo na iste odpadajoče naklade carinarnice in jih oddajajo ministrstvu za šume in rudnike v Beogradu ter mu pošiljajo mesečne izkaze, ki naj obsegajo naslednje podatke: a) Ime uvoznika; h) uvoženo v mesecu; c) vrsta uvožene rudnine; č) količina uvožene rudnine v tonah; d) na uvožene rudnine odpadajoča naklada v dinarjih ...... § 7. Nadzorstvo nad pravilnostjo odplačevanja omenjenih naklad tuzemskih rudniških proizvodov pripada rudarskim oblastem. § 8. Zaostali prispevki za tuzemske proizvode se izterjajo z zamudnimi obrestmi vred na zahtevo rudarskega oblastva po upravni odnosno po sodni poti* kakor druge javne davščine. § 9. Glede upravljanju in porabe po tem zakonu nabranih sredstev, ki jih prejemajo glavne bratovske skladnice oziroma ministrstvo za Šume in rudnike, bo izdalo slednje natančnejše določbe naredhenim potom. § 10. I a zakon stopi v moč prvi dan meseca, ki nastopi po razglasitvi v »Službenih Novinah«. 0(1 tega dne prestane veljati zakon o pokrajin* skem pokojninskem skladu za Slovenijo z dne 19. fc* bruarja 1922. Službene Novim* štev. 142 z dne 30.. junija 1932. (Prilog XXIII-1922), ter preidejo obveze tega sklada glede dajanja doklad k pokojninam rtf* darjev na Osrednji sklad bratovskih skladnic. Iz njega je razvidno, da bi nosili stroške tega obdavčenja sorazmerno vsi, ki proizvajajo ali uvažaj0 katerokoli vrsto rudnin v naši državi. Zbralo bi se letno 32 mili j. Din, kar bi popolnoma odgovarjal0 potrebam za kritje primanjkljajev pri pok. zavaroV^ liju. To bi bilo tudi edino pravilno stališče. ImaiU0 namreč družbe, ki uživujo posebne privilegije klju^ temu, da vsako leto neso iz naše državi; milijonti^ dobičke. To so razne angleški* in francoske družb0 ki eksploatirajo naše rudnike sirom države. Delavstvo zahteva revizijo te uredbe, oziroma, se uveljavi projekt gornje uredbe, ki je bil predlaga1 od strani zastopnikov delavstva, pa ne samo to, da gl ta uredba uveljavi, marveč tudi, da se dejansko izvaja Veliko in težko odgovornost jemljejo nase ti^1 ljudje, ki o teli vprašanjih odločajo. Posebno ak* tega ne bodo rešili na zadovoljiv način. Krivica, b1 se tu dela našemu rudarskemu življu, kriči do neb11' Vsa slovenska javnost bi morala najcncrgičncje ^ btevati, da se neba s tem trpinčenjem našega del#' stva. Rudarji ZAGORJE. Vse članstvo obveščamo, kakor ostalo delavstvo, ki se zanima za našo organizacij; da hotno uvedli uradne, dneve v našem tajništvu nc( podružnico naše gospodarske zadruge. Uradni dn1’1 bodo vsako sredo in soboto od 4. dol. ure popoldd) ob nedeljah pa od 9. do 10. ure dopolda. Vsak kd1', želi kake informacije, naj se oh navedenem ča' oglasi v tajništvu. Prav tako je želja tov. blagajni)* naj hi člani plačevali članarino oh navedenm ča^ Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lomharf. Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: S. Žun/. Za tisk. Slutnar d. z o. z. v Kamniku: Vodnik-Kn'"