List za slovenski	narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
-41. ‘■števillin	JToliet,	Illinois, 20. septembra 1007	Letnik XVI
RES OGROMEN
DOBIČEK.
Skoro 500 milijonov dolarjev je zaslužila Standard Oil Company v sedmih letih.
$308,359,430 DELNIČARJEM.
Indianska podružnica sama imela dobička nad 1,000 odstotkov.
New York, 17. sept. — Med obravnavami v tukajšnjem zveznem sodišču v zvezi s slučajem zvezne vlade, ki je stavila predlog za razpust družbe “Standard Oil Company of New Jersey”, je pomožni priglednik (kontrolor) Fay od družbe “Standard Oil Company” na tozadevno vprašanje odgovoril, da je imela družba med leti 1899 do 1906 čistega dobička $490,315,-934,ali povprečno letnega dobička $61,-000,000. V istej dobi so narastle surove gotovine družbine od $200,791,-623 na $371,664,531.
Od rečenih $490,315,934 se je svota $308,359,403 razdelila med delničarje, ostanek se je uporabil za razširjenje biznesa.
Kar so finančniki pjve vrste skušali dognati izza mnogo let—kolik je dobiček Standard Oil-kompanije — se je posrečilo posebnemu pravdniku zvezne vlade, Frank B. Kelloggu, kot bi mignil. Bržkone je uradnike petrolejskega trusta streznila znana pravda v Chicagi.
Tisoč odstotkov.
New York, 18. sept. — Med današnjimi obravnavami v slučaju zvezne vlade proti Standard Oil fcompaniji se je posrečilo posebnemu vladnemu pravdniku Kelloggu, napotiti sodnika, da je dal razglašene podatke o dobičkih Standard Oil-kompanije vknjižiti v zapisnik, t. j., dobičke 17 družeb, iz katerih pravzaprav obstoji “Standard Oil Company of New Jersey”.
Dobičkov v višini nad tisoč odstotkov je imela “Standard Oil Co. of Indiana", ki jo je nedavno zvezni sodnik Landis v Chicagi obsodil k tako visoki kazni v denarjih. Indianska podružnica je imela sama leta 1906. dobička $10,516,082, kar je največji dobiček katerekoli podružnice ogromnega sindikata, izimši newyorsko podružnico. “Standard Oil Co. of New Jersey” ima 9990 delnic zakladne glavnice od indianske podružnice. Zadnja ima glavnice $1,000,000.
Ubogi John D.
New York, 19. sept. — Po izpovedi g. W. H. Tilforda, ki je moral danes pričati v zveznem sodišču v obravnavah proti družbi “Standard Oil Co. of New Jersey”, pripada Johnu D. Rock-fellerju nad četrtino delnic petrolejskega trusta, ali izmed 972,500 delnic Jrustovih lastuje J. D. Rockefeller 256, 854 delnic; in njegovi osebni dobički so znašali v zadnjih osmih letih $125,-'000,000, ali več nego $15,000,000 na leto.
Lažnjiva poročila.
New York, 14. sept. — “Ameriško-judovski odbor”, ki je glavni zastopnik judov v Združenih državah, se je brzojavno obrnil na “Pomožno društvo nemških judov v Berolinu”, največjo judovsko organizacijo v Evropi, ki ima mnogo poročevalcev na Ruskem, z vprašanjem, ali so se res pripetili spet .protijudovski izgredi v Ki-šenevu.' In “Ameriško-judovski odbor” je dobil odgovor, da so vsa poročila o obnovljenem klanju v Kišenevu kriva.
“Lusitania”.
New York, 13. sept. — Parnik “Lusitania” angleške Cunard-črte je vozil 5 dni in 54 minut čaz morje. Ob 8. uri 5 minut danes dopoludne je doplul parnik do Sandy Hooka. Povprečna hitrost vožnje znaša 23.1 vozla na uro. Parnik je prevozil 2782 milj. Povprečne hitrosti “Lusitania” ni nadkrilila; parnik “Deutschland” prevozi povprečno 23.51 vozlov.
Hamburg, 14. sept. — Nemški ve-ščaki trde, da “Lusitania” ni izpolnila nad, stavljenih nanjo. Pričakovali so, da bo prevozila 24^ do 25 vozlov. Vsekako doslej še ni nadkriljen rekord nemškega parnika “Deutschland”
Po nedolžnem zaprt 13 let.
San Francisco, Cal., 16. sept. — Ko je prestal 13 let v državni kaznilnici v San Quentinu, se je včeraj izkazalo, da je William Evans popolnoma nedolžen. Oblasti imajo polnoveljavne • dokaze v rokah, da ni imel nič opraviti s hudodelstvom, katerega je bil obtožen. Sodnik, ki ga je takrat obsodil, ga sedaj proglaša nedolžnim. Njegov tedanji tožitelj je na smrtni postelji izpovedal tako, da se je Evansova nedolžnost docela izkazala. Vkratkem zapusti kaznilnico kot svoboden mož. Evans je bil v okraju Amada obtožen tatvine in obsojen v dosmrtni zapor.
SV. BIRMA V CLEVELANDU.
Mil. škof Horstmann imel o tej priliki znamenito pridigo.
Cleveland, O., 16. sept. — Včeraj smo imeli birmo v cerkvi sv. Lovrenca. Birmoval je clevelandski škof Jgn. F. Horstmann. Opravilo se je vršilo zjutraj po levitni sveti maši, pri kateri je tudi mil. g. škof prisostvoval. Vsa štiri moška društva v župniji so škofa slavnostno sprejela. Več kot tristo mož mu je šlo naproti v paradi z godbo na čelu in štirimi ameriškimi zastavami. Lepšega sprejema si mil. g. škof pač ni želel in zato se je tudi pohvalno izrazil v pridigi po birmi. Milostni je pač čutil, da je bilo to prvo javno zadostilo clevelandskih Slovencev za brezmiselno pomladno parado na St. Clair Str. G. škof je v pridigi pohvalil zvestobo newburških Slovencev; pohvalil je tudi pristno cerkveno petje v cerkvi. Spodbujal je vernike, naj bodo udani in pokorni tudi v bodoče, kar se tiče cerkvene višje oblasti. Obenem je rekel g. škof, da hoče pri ti priložnosti očitno izreči svojo skrajno grajo upornikom pri sv. Vidu, kateri še nadaljujejo svoje nasprotovanje. Imenoval jih je praktične razkolnike in očital jim je, da so povzročili veliko pohujšanje katoličanom in nekatoličanom v mestu. Povedal jim je nadalje, da v katoliški cerkvi ne voli ljudstvo svojih duhovnikov, ampak postavljajo jih škofje. Protestanti si jih pač -volijo sami, ne pa verniki katoliških občin. Rekel je tudi, da vodnikom kazen že na tem svetu ne izostane.
Z eno besedo, nervburško pametno katoliško ljudstvo je zadnjo nedeljo hotelo svetu pokazati, da. nismo vsi Slovenci v Clevelandu zašli na pota upornikov in da tudi še v bodoče ne bodemo, če bo božja volja. Mimogrede rečeno, je škof v pridigi spodbujal ljudstvo, naj hodi redno, vsaki mesec k sv. zakramentom, mladino je pa posebno svaril pred opojnimi pijačami in pred gledišči. Opominjal nas je tudi vse, da naj se ne naročamo na nobene liste, ki se na katerikoli način zadevajo v cerkveno oblast, ampak naj podpiramo le resnično katoliške liste. Kaj je milostni hotel s tem reči, smo vsi brez težave uganili.
Slovenskemu ljudstvu v Newburgu gre vsa čast in hvala. Ono je danes ponos clevelandskih Slovencev.
Cerkveni zbor, ki ga je g. škof tako pohvalil, obstoji iz gg. John Zormana ml., Vinkota Keniča, Ignacija Jeriča in Ignacija Vrhovca; samo štirje so, a imajo grla, da ne kmalu tacih. G. Zorman je obenem tudi organist. Petje v naši cerkvi je brez dvoma nekaj posebnega. Pojo se samo pristne cerkvene skladbe, popolnoma po ukazu sv. Očeta P;ja X. Ne za las drugače! Mi vemo, da tudi clevelandska stolica nima boljšega cerkvenega petja. Zato je pevce g. škof tudi tako zelo hvalil ne samo v cerkvi, tudi popolu-dne med nemškimi gospodi cerkve sv. Petra, kjer je imel birmo.
Tako nas Slovencev pred svetom ni treba biti sram, če spoštujemo sami sebe in se vedemo pametno po božjih, cerkvenih in državnih postavah.
Zato trikrat slava newburškim rojakom!	Vaš občudovalec.
Zanimiva najdba.
Rochester, N. Y., 16. sept. — Ko je farmar John Mersh oral v nižavi za-padnega okraja Steuben, je spravil na dan dele okostja velikanske zveri. En čekan (zob) je meril osem čevljev in del druzega štiri čevlje. Izkopala so se rebra po štiri in pet čevljev dolga in debela kakor moška roka. Vse kosti so bile dokaj dobro ohranjene. Mersh je obvestil zoologični (živaloslovni) department v Washingtonu o svoji najdbi.
• Stric Sam naroča premog.
London, 16. sept. — Kakor poroča brzojavka iz Cardiffa, Wales, je pomorski department Združ. držav sklenil z waleskimi tvrdkami pogodbe za 100,000 ton najboljšega premoga, čegar dobava se ima raztegati na leto 1908. O dogovorjeni ceni za premog doslej ni glasu.
Wellman na povratku.
Drontheim, Norvegija, 16. sept. — Walter Wellman, ki je nameraval s pomočjo zrakoplovnice odkriti sever-•ni tečaj, a vsled nasprotnih vetrov še ni mogel proizvesti svojega načrta, je danes dospel semkaj na parniku “Express”.
Parnik zgorel.
Šanghai, 18. sept. — Japonski parnik “Tafuo Maru” je zgorel na višini Čingkianga, 45 milj od Mankinga. Kačih 100 oseb je storilo smrt, med njimi mnogo potnikov. Parnik je bil zgrajen na Japonskem leta 1900. Dolg je bil 299 čevljev in širok 40 čevljev.
KAKOR PRAVGA 12 TISOČINENE NOGI,
Anton Trojamovič, ameriški državljan, posetil z bratom svoj rojstni kraj.
RAZVIL AMERIŠKO ZASTAVO.
In zato 'je moral prekiniti gostije in brž “iz kraja preč”.
New York, 18. sept. — “Akuten ali hiter napad patrijotizma” (domoljubnosti) je napotil policijo v Sustepanu, Avstrija, da je Antonu Trojamoviču, trgovcu z lesom in rudniškemu lastniku Tz mesta Globe, Ariz. in njegovemu bratu dovolila samo dva dni, da zapustita deželo svojega rojstva. Vrnila sta se na ameriška tla danes na parniku “Oceanic”.
Brata Trojamovič sta ameriška državljana in silno patrijotična. V to deželo sta prišla pred dvajsetimi leti in šla sta na zapad, kjer sta se udomačila in si v novi domačiji nakopala bogastva. Dne 3. avgusta sta odjadrala iz New Yorka na parniku “St. Paul” obiskat svojo mater, ki je nista videla že petnajst let. Na dan svojega dohoda v vas pri Sustepanu sta Anton in Alojz posečaja svoje stare znance in se bratila z novimi, in na večerjo istega dne sta povabila trumo prijateljev, da jim izkažeta svojo gostoljubnost.
Radodaren kot sv. Miklavž.
Brata sta sklenila, da napravita gostije po amerikansko in sicer tako, da jih bode deležna lahko vsaka duša v vasi. Predno sta to storila, sta priredila “children’s party”, to je, gostarijo za otroke s pečenimi pujski in drugimi avstrijskimi oblizki.
Gostarija za" celi kraj je bila v nedeljo i. septembra. Velik travnik kake četrt milje od materne hiše je bil prirejen za gostije. Ko je bilo pirova-nje na svojem vrhuncu, je Anton mislil, da bi bilo primerno razviti ameriško zastavo na drog pri materni hiši, kjer je z druzega droga vihrala avstrijska zastava. Po razvitju prapora so se veseli vaščani vrnili razgovar-jat pri pečenih volih in prešičih, in Anton se je v svajem patrijotizmu tako navdušil, da je delil zlatnike dečkom in deklicam.
Oblastvu sumljiv.
Kakor pripovedka iz Tisočinene noči se je zdelo otrokom, a tudi odrastli so bili kar navdušeni za Antona. Želeli so, da ostane in kandidira za župana.
Prihodnjega dne pa je bil Anton odveden pred okrajno oblastvo v Su-stepan, ki je želelo vedeti vse glede razvitja zastave. Mislilo je, da sta velika brata predstraži revolucionarjev. Anton je pojasnil, da je ameriški državljan, ampak okrajni oblastnik je zmajal z glavo in rekel, da hoče spregledati patrijotično demonstracijo samo pod pogojem, da brata v dveh dneh zapustita deželo.
500 premogarjev štrajka.
Greensburg, Pa., 16. sept. — Petsto pri “Westmoreland Coal”-kompanijf v Claridgu, Pa., zaposlenih premogarjev je danes ostavilo delo, ker noče družba odsloviti necega tehtalca, ki je baje krivo tehtal premog v škodo premo-garjem.
Krznarji zaštrajkali.
New York, 16. sept. — Splošen štrajk, ki prizadeva 8000 krznarjev in se začenja danes, je bil proglašen zadnjo soboto na velikem shodu krznarske zveze. To je posledica izključenja 3000 delavcev in delavk tega področja zadnjo'soboto dopoludne odstrani zveze kožuharskih delodajalcev.
Štrajk telegrafistov.
Washington, 16. sept. — Vsled daljšega posvetovanja z uradniki telegra-fiške zveze bo predsednik Gompers od “American Federation of Labor” jutri izdal oklic za finančno in moralično podpiranje štrajkujočih telegrafistov.
Gospod Gompers je izjavil, da z okli cem federacija samo izpolni to, kar je pred daljšim časom obljubila uradnikom telegrafiške zveze, ko se je zadnja obrnila zaradi pomoči na federacijo.
Dostavil je gospod Gompers, da telegrafisti nikakor ne pojdejo brezpogojno spet na delo.
Judje zapuščajo Rusijo.
Petrograd, 14. sept.—Judovski izse-litveni urad je objavil danes poročilo, po katerem se je izza 1899 izselilo nad pol milijona judov'iz Rusije v Združene države. Razuntega se je izselilo mnogo judov v Anglijo, Kanado in Južno Ameriko.
ZAVRGLI NOVI “CHARTER”.
Združeni Nemci, Čehi, Poljaki itd. v Chicagi dosegli sijajno žmagoi
Chicago, 111., 18. sept. — Ljudstvo je govorilo in nova mestna svobodni-ca (charter) je za vse čase pokopana. Vkljub dejstvu, da se je skoro vse angleško časopisje bojevalo za njeno sprejetje in da se politična mašina ni strašila pred nobenim sredstvom, da doseže svoj cilj, je predlagana svo-bodnica zavržena, in sicer z večino glašov, kot je njeni najsrditejši nasprotniki niso pričakovali. Samo 59,-581 glasov so spravili skupaj njeni zagovorniki, dočim znaša število nasprotnikov nič manj nego 121,479. To je sijajna zmaga zavednega ljudstva, ki je spoznalo, da se mu hoče od gotove strani z novo svobodnico naložiti novih davkov in prikrajšati osebna svoboda.
S tem da je chicaško prebivalstvo zavrglo novo svobodnico, je preprečilo višje obdačenje brez odškodujočih koristi, preteče nedeljsko siljenje, popolno podvrženje šolstva pod politično mašino, novo .razdelitev mesta v 50 ward, ne da bi se želje in upravičene zahteve meščastva tudi najmanj upoštevale, ter nebroj druzih ozkosrčnih naredeb.
Združena društva za krajevno samovlado (United Societies for Local Self-Government) so bila priredila v nedeljo protesten shod in parado, katere
se je udeležilo do 40,000 Nemcev, Čehov, 'Poljakov, Hrvatov, Slovencev, Dancev, Belgijcev, Italijanov itd. z ne-številnimi razvitimi zastavami ter godbami, bobnarskimi in piskalnimi zbori. Vsi so bili združeni kot en mož v zagovarjanje osebne svobode.
Železniške nesreče.
St. Joseph, Mo., 18. sept. — Tu je trčil oseben vlak Missouri Pacific-že-leznice ob lokomotivo premikalnico Burlington-železnice. Pet oseb je bilo ranjenih.
Racine, Wis., 17. sept. — Vsled spolzkih tračnic (šin) sta danes dopoludne tu blizu trčila skupaj južno vozeč tovoren vlak in severno vozeč oseben vlak Chicago & Northwestern-žejeznice. Osem oseb je bilo ranjenih.
White River Junction, Vt., 15, sept. Petindvajset ali več oseb, večinoma izletnikov, ki so se vračali iz kanadskih pokrajin, je bilo davi usmrčenih, ker sta trčila skupaj dva vlaka Boston & Maine-železnice. Kačih trideset oseb je bilo hudo ranjenih in več od njih bo bržkone umrlo za ranami. Nesreča se je pripetila vsled zmote pri odpravi danih ukazov, torej vsled malomarnosti. Vagona za prtljago in kadilce sta bila razdejana, pri čemer je bilo dvanajst oseb v hipu zmučkanih do smrti. Kdor ni bil usmrčen, je bil ra-
Spet nesreča v rudniku.
Augusta, Ga., 15. sept. — Brzojavka iz Washingtona, Ga., tukajšnjemu listu “Chronicle” poroča, da je tjakaj dospela vest o eksploziji v zlatem rudniku Columbia, ki se nahaja tamkaj. Več delavcev je bilo baje usmrčenih. Podrobnosti niso znane.
Eksplozija ob rudniku.
Rock Springs, Wyo.~, 13. sept. — Ob eksploziji, ki se je pripetila včeraj ob ustju tretjega vhoda v rudnik št. 10 “Union Pacific Coal”-kompanije, je bilo 40 oseb ranjenih, izmed njih dvajset nevarno. Eksplozijo so povzročile goreče svetilnice radarjev, ki so zažgale premogov prah, s katerim so napolnili ozračje s tira skočivši in potem nizdoli drdrajoči vozovi za premog. Reber, na kateri se je eksplozija pripetila, je zelo poškodovana in velika drevesa so polomljena. Ranjenci so bili odpravljeni nekateri v državno bolnišnico, drugi v njihova stanovanja. Ko se je dogodila eksplozija, je bilo več sto mož v rudniku, in od začetka se je poročalo, da je dvajset oseb usmrčenih. Na srečo se je potem izkazalo, da so bile ranjene samo osebe ob ustju tretjega vhoda.
Stavka železniških kotlarjev.
St. Paul, Minn., 14. sept. — Kotlarji pri železnicah Chicago, Great Western, Great Northern, Omaha, Northern Pacific in Southern so nocoj zaštrajkali in vsled tega utegne biti u-stavljen ves promet na teh železnicah. Kotlarje podpirajo v njihovem boju pomožni delavci, in pri Great West-ern-železnici so šli tudi mašinisti v velikih delavnicah na štrajk. Štrajk kotlarjev pri peterih železnicah je bil odgovor železniškim družbam, ki niso hotele zvišati plače na 45c na uro vzhodno od Missourija in na 47^0 na uro zapadno od te reke. Železnice izjavljajo, da je to največja zahteva, ki so jo kdaj stavili njeni zaposlenci. Od svoje strani so ponujale kot poravnavo deveturen delavnik in 4x^20 na uro vzhodno od Missourija ter deveturen delavnik in 43'Ac na uro zapadno od Missourija.
DVA SULTANA
V MAROKU,
Abdel Aziz maršira s 15,000 vojaki v Rabat, da reši prestol in uniči protisultana.
FRANCOSKA VLADA UPAPOLNA
Z Mavri se pogaja za sklenitev miru.
Mirovne pogodbe.
Tanger, 18. sept. — Iz Feza sem dospela poročila potrjujejo govorice, da je sultan Abdel Aziz na čelu armade 5,000 mož odmarširal iz Feza v Rabat. Ko je marširal skozi krajino Beni Hasanovo, se mu je pridružilo toliko vojščakov, da je njegova armada narastla na 15,000 mož.
Prebivalstvo v Rabatu je privrženo deloma sultanu Abdel Azizu, deloma protisultanu Mulai Hafigu. V korist zadnjemu je guverner mogadorski izdal proglas.
Vojni minister Abdel Azizov, Gab-bas, izjavlja, da se upor v Rabatu proti sultanu in v prid Mulai Hafigu poleže, bržko dospe Abdel Aziz v Rabat.
Iz Feza dohaja poročilo, da je tam odkrita zarota proti Abdel Azizu. Glav ni kolovodja je na dvoru odličen Maver, imenoma Beni Daoud. On in njegova družina so v zaporu; tudi so zaplenjena obteževalna pisma, pisana med njim in Mulai Hafigom.
Mirovni pogoji.
Pariz, 18. sept. — Francoska vlada je zelo ohrabrena vsled zboljšanega položaja v Maroku in goji veliko upanje, da uporni mavrski rodovi vzprej-mo mirovne pogoje." Sedaj se o tem posvetujejo. Med mirovnimi pogoji so:
1.	Kaznitev povzročiteljev krvopro-litja v Casablanki in vodnikov revolu-cijonarnega gibanja.
2.	Dogovor, da se ne smejo nobeni oboroženi mavrski rodovi približati mestu v okrogu 6 kilometrov v premeru.
3.	Zaveza plačati vojno odškodnino,, čije visokost se določi pozneje potom pogajanja med Marokom ter Francijo in Španijo.
4.	Izročitev porokov, zaradi gotovosti, da se dogovori izpolnijo.
Kako se stvar razvije med borečima se protisultanoma, se ne tiče francoske vlade. Francija in Španija imata samo nalog, napraviti red in mir v pristaniščih maroških.
Ogorčeno občinstvo.
Pariz, 15. sept. — Ogorčenje narašča nad dejstvom, da je bil morilec Soleillant, ki je po živinsko usmrtil ne ko 12 let staro deklico, po predsedniku pomiloščen v dosmrtno ječo. Prirejajo se demonstracije, ki se jih udeležujejo mnogoštevilne ženske. Demonstracije niso naperjene toliko proti pomilostitvi, kakor proti številnim sličnim umorom v zadnjem času. Občinstvo se boji, da utegne pomilostitev Soleillanto-va še pomnožiti število teh zločinov, ker se tacemu hudodelcu ni bati smrtne kazni.
Ogorčeni katoličani.
East St. Louis, 111., 14. sept.—Ogorčena množica je danes napadla dva pocestna pridigarja, ki pripadata zvezi “Band of Holiness”, ker sta razžalila katoliško cerkev. Policiji se je posrečilo samo z velikim trudom in lastno nevarnostjo, rešiti napadenca. Radi njune varnosti sta bila prepeljana v zapor. Imenujeta se: L. J. King in S. E. Lacey.
Razprodaja lot.
Te lote se morajo razprodati, ki so na zapadni strani. To je najlepša prilika.. Lote so nekaj minut hoda od največjih Jolietskih jeklarn in fabrik. Široke so po 50 ft. nekatere se širje. Cena $225 in $240 in višje. Malo vsoto na roko in na prav lahke mesečne obroke. Brez davka. Pridite in oglejte si jih. Naš zastopnik vam pokaže lote in pove ceno, s katero bodete gotovo zadovoljni. Te lote so najceneje zemljišče v jolietski okolici.
Ako želite priti do lot vzemite Hickory St. karo ki vas popelje do našega urada. Urad je odprt vsak dan; tudi ob nedeljah. Fred'k H. Bartlett & Co lastniki. Urad je na vogalu Broadway and Rüssel Sts., Joliet. R. R. Doak, jolietski zastopnik.
Listnica uredništva. — G. Anton Zgonc, Chicago. Vašega predzadnjega dopisa ne moremo priobčiti. Zapomnite si, da dopisov o osebnih prepirih sploh ne priobčujemo. Osebnostih poročamo le takrat, če imajo pomen za kaka važna načela ali če zadevajo celo stranko. Prosimo kaj drugega! Zdravi!	'
“GRAFT” za $5,000,000.
Vrhunec škandala pri gradnji pennsyl-vanskega vladnega poslopja.
Harrisburg, Pa,, 18. sept. — Zaradi zarote, oslepariti državo pri gradnji in opremi vladnega poslopja (pennsyl-vanskega kapitola), so bila danes izdana povelja zapreti 14 mož, med njimi štiri kontraktorje, enega arhitekta, bivšega glavnega računskega preglednika in državnega zakladnika. Vsak obtoženec je postavljen pod poroštvo $60,000 v svrho poznejšega zaslišanja.
Vladno poslopje je bilo proračunje-no na $5,000,000,'o stalo je $13,000,000 z opremo vred. Obtoženci so obkriv-Ijeni, da so spravili v svoje žepe najmanj $5,000,000 od svote skupnih izdatkov.
Kako se je. sleparstvo odkrilo? Državni blagajnik Berry je začel dozna-vati o “graftu” v sobah, določenih njemu v rabo. Sumnjo mu je najprej vzbudil račun za $90,000 za sobno par-ketiranje (vkladanje poda). Vedel je, da je parketiranje dovršilo petnajst mož v dveh tednih. Pa vedel je tudi, da ni na svetu petnajst mož strokovnjakov, ki bi za $90,000 parketirali sobna tla v dveh tednih. Potem je Berry nadaljeval preiskavo in konec iste je— odkrit ogromen “graft” ali grabež.
' NE V MINNESOTO SEDAJ!
Delavci, ogibajte se Minnesote, kjer je še vedno 17,000 delavcev na štrajkul
Ne poslušajte kompanijskih agentov, ki vas poskušajo zapeljati!
Ogenj v rudniku.
Sparta, Minn., 18. sept. — V tukajšnjem Malta-rudniku, kjer je izbruhnil ogenj, so trije možje zajeti in utegnejo zgoreti. Njih imena so Jožef Mes-nik, John Maller in Charles Smith, Ogenj je povzročila goreča cigareta, vržena na seno v rudniku.
Nov oltar blagoslovljen.
So. Chicago, 16. sept. — Pri nas smo imeli v nedeljo ob J/28. uri zvečer dne 15. septembra veliko slovesnost. Blagoslovil se je stranski oltar Žalostne Matere Božje, ki ga je darovala požrtvovalna gospa Marija Dragovič. Pridigoval je č. g. Anton Soj ar iz Chicage, oltar je pa blagoslovil č. g,
Rode, poljski župnik, ki je kandidat za , poljskega škofa v Chicagi. Nasa že itak lepa' cerkev je dobila z novim oltarjem nov, sijajen okras. Dobrodušni gospej darovalki smo vsi farani iz srca hvaležni. K sklepu želim, da bi še za-naprej tako lepo napredovali, kakor smo v preteklih štirih letih v slogi in ljubezni s svojim skrbnim domačim gospodom župnikom, č. g. John Kranjcem.	F. M.
Novi odbor J. S. K. Jednote.
Sedmo glavno zborovanje J. S. K. Jednote se je vršilo minoli teden v La Salle, 111., in je trajalo pet dni.
V novi odbor so bili izvoljeni:
Frank Medoš, predsednikom,
Jakob Zabukovec, podpredsednikom;
Geo. L. Brožič, I. tajnikom;
Maks Kržišnik, II. tajnikom;
John Govže, balgajnikom;
John Germ, predsednikom nadzorovalnega o'dbora;
John Kržišnik, John Primožič, odbornika;
Mihael Klobučar, predsednikom porotnega odbora;
Alojzij Virant in Janez Gosar, odbornika;
Dr. Martin Ivec, vrhovnim zdravnikom.
Glasilo J. S. K. Jednote je “Glas Naroda”,	- '
25letnica calumetskega društva.
Calumet, Mich., 18. sept. — Društvo sv. Jožefa št. 1. Slovensko-hrvat-ske Zveze, najstarejše in največje slovensko podporno društvo v Ameriki,
je včeraj obhajalo 25 letnico svojega obstanka. Rev. Klopčič je daroval peto sv. mašo za društvo. Slovesno praznovanje 25 letnice -je preloženo na
Novo leto.	, .->■ —
--------------- ■
Slavlje na Brezjah.
Ljubljana, 2. sept. — Včeraj je bila na Brezjah kronana čudodelna podoba Matere božje. Kaj takega še niso videle Brezje, ta glas je šel včeraj od ust do ust po vsej Gorenjski. Do 30,000 vernikov obojega spola in 90 zastav in bander je prihitelo v soboto in nedeljo z vseh delov Slovenije počastit čudodelno podobno Matere Božje. Videl si poleg Hrvata slovenskega Korošca, poleg Primorca in Istri-jana pa Štajerca s skrajne ogrske meje. Na Kranjskem je pa ni skoro župnije, ki bi ne bila zastopana. Kronal je čudodelno podobo mil. knezoškof ob navzočnosti 110 duhovnih gospodov.
Jolietska novica.
— Gospa Ana in gdčna. Amalija Kraschowitz iz Bradley, II!., mati in sestra č. g. Al. Kraschowitza, našega nadomestnega župnika, sta bivali zadnje dni na obisku v 'našem mestu.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
j
Joliet, 111., 18. sept. — Davi nas je zapustil g. Jos. Stukel ml. in sicer zapustil kar za nekaj let. Odpotoval je čez morje v daljni Inomost ali In-špruk na Tirolskem, kjer vstopi v duhovno semenišče, kakor smo zadnjič poročali. V slovo mu želimo božjega blagoslova v dosego srčno zaželjene-ga cilja ter mu kličemo: Srečno pot in na veselo svidenje!
—	Ponesrečil se je rojak Marko Zdravlovič, star okoli 70 let in doma iz Dola na Belokranjskem. Zadnjo nedeljo popoludne je bil v Rockdalu. O-koli polšestih na večer se je hotel vrniti na kari cestne železnice. Ko je čakal blizu glavnega vhoda v tamošnjo jeklarno sredi večje množice druzih čakalcev, je pridrdrala kara. Ljudje so bežali s tira, a predno se je mogel stari Marko prav ogniti, ga je kara vsled nemarnosti motornika že zadela in podrla, da je prav nesrečno padel ter si odrgnil in razbil glavo. Prepeljali so ponesrečenca v tukajšnjo bolnišnico sv. Jožefa, kjer je za pretresom možganov v ponedeljek popoludne ob 5. uri umrl. Zdravniki mu niso mogli nič pomagati, ker so koj od začetka obupali nad njegovim ozdravljenjem, Pokojnik Je bii oženjen a brez
otrok in je stanoval v svoji hišici blizu Theilerjevega parka. Pogreb se je vršil danes dopoludne. Društvo^ sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. je svojega nesrečnega člana spremilo na zadnji poti k večnemu počitku in skrbelo za dostojen pokop, po darovani sv. maši za-dušnici v slovenski cerkvi. V Ameriki je bival rajnik že dolgo vrsto let. Bodi mu lahka tuja zemljica!
—	G. Geo. L. Brožič iz Ely, Minn., glavni tajnik J. S. K. Jednote, je prebil par uric med svojimi mnogoštevilnimi prijatelji in znanci v našem mestu. V ponedeljek je posetil tudi našo tiskarno. Nahajal se je na povratku iz La Salle, 111., kjer se je ?adnji teden vršila konvencija omenjene Jednote.
—	Ponedeljkova seja mestnega zbora se ni mogla vršiti, ker je bil naš alderman II. warde, g. Ant. Nemanich, odsoten zaradi nujnega zasebnega o-pravka. Iz tega je razvidno, kako je mestni zbor odvisen od našega alder-mana.
—	V nedeljo zarana okoli 2. ure so neki malopridneži napadli in oropali rojaka Ignaca Prajsa, ko se je vračal po Will cesti domov. Ustavili so ga trije lopovi na rečeni cesti blizu uličice (aleje) za elektrarno ter mu veleli, naj gre ž njimi v neki brlog črnih ptic. Pa tega ni storil, nego šel je svojo pot. Malopridna trojica mu je sledila in ga na nekem samotnem mestu dohitela ter pobila na tla. Ko se je zavedel, je zaklical na pomoč. Gg. Frank Skole in Joe Rogel, ki sta sedela na klopi pred stanovanjem prvega, sta pritekla na lice mesta ter nato začela zasledovati napadalce. Tudi revolver je igral vlogo, a brez uspeha, kajti junaška trojica je bežala in izginila v temno noč. Napadeni rojak je segel v svoje žepe in videl, da je z lopovi tudi njegov denar izginil, na srečo le okoli $5.00. Brž je bila policija telefonskim potom obveščena o “dogodivščini” in v dobri uri so bili ptički prijeti. Seveda so se navihano izgovarjali. Ampak sodnik je zaslišal rečeni dve priči in potem postavil napadalce pod poroštvo $250. Porota jih bo sodila.
-— Kakor zadnji teden državni senatorji, tako so si včeraj in danes državni poslanci ogledali predlagano črto za razširjenje vodne sile zdravstvenega distrikta skozi Joliet, katera zadeva pride pred postavodajstvo v Spring fieldu oktobra meseca. Poslanci so bili seveda gostoljubno sprejeti. Tukajšnji senator Barr in župan Cronin na čelu drugih mestnih zastopnikov sta vodila goste ob kanalu in tolmačila pomanjkljivost v predlogu chicaškem za razširjenje, vodne sile.
—	Mesto Joliet in Chicago, Rock Island & Pacific-železnica sta, kakor znano pazljivim čitalcem tega lista, sklenila pogodbo, po kateri ime naše mesto plačati omenjeni železnici $50,-000, kadar zadnja premesti svoje tire od sodišča in okrajne ječe. In te dni je zastopnik rečene železnice naznanil tukajšnjemu odboru supervizorjev, da je železniška družba voljna, plačevati okraju pet odstotkov od svote $50,000, če ne bo gotova s povzdigoih svojih Jirov do dne 31, januarja 1909, Potemtakem smemo upati, da se Rock Island železnica vendarle vkratkem loti dela za premestitev in povzdig svojih tirov, in da bomo imeli do rečenega časa že tudi novi zvezni kolodvor
' (union depot).
—	Šest aldermanov z mestnim kler-kom je zadnji teden odpotovalo v Jamestown na razstavo, odkoder pojdejo v Norfolk, W. Va., na zborovanje zveze “League of American Municipalities”.
—	Paul O. Stensland, bivši predsednik počene Milwaukee’ Avenue State-banke v Chicagi, mora doslužiti svojo dolgo kazen v tukajšnji kaznilnici. Tako je odločil pomilostitveni odbor zadnji petek, ko j c reševal Stensland-
ovo prošnjo, da se ga pod gotovimi pogoji • pomilosti. Odbor je prošnjo odbil predvsem vsled ogorčenih ugovorov • odstrani osleparjenih vlagateljev. Potemtakem ostane Stensland v kaznilnici štirinajst prisojenih mu let, če bo priden, pa samo osem.
— V takozvanem “slip rumu” v jeklarni Illinois Steel-kompanije je v nedeljo zjutraj ogenj uničil dragocen motor in napravil druge.škode za ka-cih $500.
• — Tukajšnji Italijani bodo vkrat kem začeli izdajati svoj časopis pod imenom “JI Corriere Italo-America
— Dr. Ivec Vas gotovo ozdravi v boiezni! 711 N. Chicago St., Joliet. N.
W.	Phone 1012, Chicago Pitone 2202.
Chicago, 111., 15. sept. — Kamorkoli se obrnem, pridem v dotiko z ljudmi, ki trdijo na vse mogočne načine, da ni Boga, da je sv. vera in vse drugo samo prazna domišljija. Zatoraj sem se namenil dati nekaj podatkov, ki naj jih vsak od tistih dobro preudari.
Vsaki človek je po svoji naravi veren, to je globoko vcepljeno v človeško srce, Ki ga- naroda tako divjega ki bi ne vedel, da mora spoznavati Boga, dasi ne ve, kakšnega bi spoznaval. Prehodi ves svet, našel bodeš mesta brez zidovja, brez kralja, brez slovstva) a mesta brez bogov, brez svetišč ne najdeš. Zlasti takrat trdijo, da ni Boga in da je sv. vera samo domišljija, kadar proglasi katoliška cerkev kak nauk za versko resnico. Pravijo, da cerkev uči novo vero in nove nauke, ki jih ni učil ne Kristus ne aposteljni. Da ima pa tudi v tem katoliška cerkev prav, bomo takoj videli.	. -
Oče je izročil posestvo sinu. Določil je, da mora ostati nespremenjeno, da se mu ne sme ničesar dodati ne od-vzetj. Če tudi se posestvo ne poveča in ne zmanjša, vendar se lahko napravijo novi nasadi, novi gozdovi, in s tem bi se posestvo samo olepšalo, ne pa najmanj predrugačilo. Tako tudi pri kat. cerkvi. Ako kak nauk proglasi kot verska resnica, oni ni predrugačila istega, nego ga natančneje določuje. Ako si sosed prilastuje kak del posestva, in ako v tem slučaju da posestnik po zemljemercu določiti ter sodnij sko dognati mejo, gotovo ni predrugačil svojega posestva, to je .bilo že poprej njegova lastnina. Istotako ne postane nauk razudeta resnica šele tedaj, ko ga cerkev kot tako proglasi, ampak to je bil že poprej. Razloček je le v tem, da ga cerkev ni prej naravnost določila kot razodet nauk, sedaj ga pa je. Tako je v katoliški cerkvi in jedino le v njej.
Torej ne poslušajmo in ne brigajmo se veliko za take ljudi, ker kdor je sovražnik cerkve, je tudi naš sovražnik, čeravno trdijo, da so naši prijatelji in prijatelji delavstva. Kar se je zgodilo za časa francoske prekucije, to se bo zgodilo tudi sedaj, ako bo svet poslušal take prijatelje. Oni, ki so najbolj kričali: “Mi smo vsi jednaki bratje,” oni so si najbolj polnili svoje žepe. In v imenu bratoljublja so pomorili na tisoče oseb. Ali so to naši prijatelji? •
.Na nekem delavskem shodu na Belgijskem se je tudi. Nievenhuis ponujal delavcem kot prijatelj ter oznanoval svoj rešilni nauk. Tu stopi, kmetič k njemu.ter ga vpraša: “Ali ste Vi g. N., ki se toliko trudite za delavce? To je lepo!” — Seže v žep, potegne listnico ter položi na mizo 4000 dolarjev. “Ako priložite tudi vi toliko, imeli bodemo $8000 in takoj jih lahko razdelimo med uboge delavce.” In prijatelj delavčev — bogataš Nievenhuis ni plačal ampak izginil. — Toraj taki so prijatelji delavstva'socialni demokratje. Ti nam hočejo zmolsti zadnji cent z žepa in zadnji žarek sv. vere iz srca. Toraj stopimo v. odločilni boj in zmaga je na naši strani.
Anton Zgonc, 1339 So. 41 Ave.
zdi, kot da gazi sneg. Po središču mesta ni videti poleg hiš nič drugega kot tak pesek, ki je na nekaterih prostorih nakupičen, da izgleda kot snežni zameti v severnih državah. Ker je dokaj močna sapa ga nosi po zraku kot pozimi sneg.
Na severnem koncu mesta je iz desk zbita baraka, ki služi, kot postaja Lake Shore železnice. Ker je ta železnica najceneja, za to dela strašanski promet. Vselej kake pol ure pred prihodom vlaka se vse tere ljudi, ki grejo po vrsti do okna kjer si imajo kupiti vožnji listek.
Najbolj na severu blizo jezera je velika nova jeklarna, kjer dela več tisoč ljudi. Fabrike se še le postavljajo, za to se še ne privaža ruda niti ni videti dima.
Ako človek pogleda mimoidoče lju-ter posluhne njih govorico prav kmalu spozna, da je večina prebivalcev Slovanov. Največ je videti Ličanov in Po ljakov kakor tudi drugih slovanskih narodnosti. Strašno dosti je pa polen-tarjev (Italijanov).
Ko človek okrene vstran iz glavne ceste, tam- vidi mesto hiš. same šatore ali male barake, kjer žive delavci. Le saloni so v še dokaj čednih hišah, ter so v gozdu, kjer je dovolj fine sence za počitek v vročih dneh.
Slovencev je tu prav malo, samo en kranjski salon se nahaja. Kasneje ko se mesto bolj oliči bo tudi več naših rojakov prišlo ter naredilo lepo slovensko naselbino.
Lote so tu jako drage, ker vsakdo bi jo rad kupil.
Zemlja je jako vlažna, ker pravijo, da je bila še pred leti vsa pod michiganskim jezerom.
Ker nimam .časa dalje pisati in poročati podrobneje, za to bodem kon-"čal, H koncu pa povdarjam, da je upati in se kaže, da bo to za nekaj let lepo mesto in bo največja jeklarna na svetu imela tu svoje prostore. Pravijo, da bo to r.kjvečje železno mesto na svetu. Upati je, da bodo podjetni Slovenci tudi tam našli lepo bodočnost v katerej si bodi trgovini.
Pozdrav rojakom šifom velike A-merike! _	J. S. K.
Gary, Indv 16. sept. — Ker se malokdaj kaj poroča o našem novem mestu zato bodem jaz sedaj malo omenil.
Gary, Ind., je novo mesto. Ako pogledamo na zemljevid ga skoro ni mogoče najti, ker se je pravo naseljevanje začelo šele pred par leti. To mesto je kakih trideset milj vzhodno od Chicage in šteje okoli 12000 prebivalcev. Skozi vozijo štiri železnice te so: L. S. & M. S. (Lake Shore), Michigan,Central, Wabash in Pennsylvania R. R.
Pennsylvania železnica vozi na južni gtrani. Ko se človek pripelje do mesta Gary ima na levo pred seboj veliko in široko cesto, ki se imenuje Broadway. Ta cesta je ena najimenitnejših v Gary. Dolga je za kake tri četrt ure hoda, ter je nenavalno široka. Ko človek gre nekaj časa po tej cesti proti severu vidi vse nove hiše, katerih je le po en par na vsakem.bloku pa še tb so saloni le en par prodajalen oblek se nahaja in en National Bank.
Zemlja v tem mestu je skoro sam pesek, tako droben da ko gre kdo z vozom je videti kolesa vsa polna tega peska, ki se venomer siplje okoli koles. Vožnja po teh potih je jako težavna. Ako človek hodi po teh potih se mu
Kansas City, Kans., 12. sept.—Cenj. uredništvo Am. Slovenca: — V nadi, da mi odstopite malo prostorčka v priljubljenem nam listu, pišem tale do-pisek, ker imam sporočiti veselo novico Slovencem po Združenih državah, na katero smo težko čakali leta in leta, odkar smo se ločili od ljubljene domovine.
Torej naznanjam, da smo dobili tukajšnji Slovenci tako težko nam pričakovanega slovenskega duhovnika, preč. gospoda Smoleta, katerega nam je priskrbel za vero in narod neutru-jeni southchicaški župnik, č. g. John Kranjec, za kar mu bodo tukajšnji Slovenci večno hvaležni. Zatorej veseli se, kansascityški Slovenec, veseli se, slovenska naselbina, k tebi je prišel tvoj pastir. Zdaj ne boste več peli tiste žalostne pesmice:
Ni ga, ni ga, da b’ nas rešil iz teh srčnih bolečin... ker zdaj je prišel ta, kateri vam kliče v imenu Gospodovem: “Pridite k meni vsi, ki ste obteženi, ker jaz vas bom polajšal, kajti moj jarem je lahek in moje breme je sladko.”
Predragi mi tukajšnji Slovenci! Nas vseh edina misel bi morala biti, delovati složno na to, da bi imeli čimpreje svojo lastno cerkev. Toda žal, ni nas veliko, in še smo razstrankani v tri tabore.
V	prvem taboru so tukajšnji možje, katerim so matere v srce vcepile ljubezen do svete vere in do mile materinščine: ti se krepko potegujejo, da bi čimpreje imeli svojo lastno sloven sko cerkev.
V	drugem taboru smo tisti, kateri
mislimo iti še nazaj v staro domovino ter si mislimo: “Čemu bi se toliko žrtvovali kakor ti, kateri mislijo za stalno tukaj biti!” Da, predragi mi, tudi jaz sem med vami. Videli bomo, če nam ljubi Bog zdravje da in srečno potovanje domu, tisti nad vse ljubljeni kraj, kjer smo zagledali beli dan, kjer smo prejeli luč svete vere in kjer poznamo vsako drevo, vsak grm, ki raste ob potoku, kjer nam izvirajo studenci stari. Videli bomo tisto trato, kjer smo na nji skakali in igrali, ko smo bili mladi. Toda zaman si nam lepa, ljuba domovina, ko si pa žal tako revna, da nam še toliko ne moreš dati, kar bi za silo potrebovali. In zato bomo morali zopet vzeti slovo od svojih dragih ter iti preko Atlantika. In kam neki drugam, kakor v Kansas City, Kans., kjer so poletja lepa in dolga, kjer so zime kratke in mile, kjer je delo lahko in popolnoma varno. In kako lepo bi bilo, če bi nazaj prišli in bi videli stati lepo slovensko cerkev ter bi imeli sladko zavest, da ste tudi Vi nekoliko pripomogli s svojimi prispevki:	Zatorej prispevajte vsak fc
veseljem po svojih močeh.
V	tretjem taboru so tisti, kateri ni-go ne Slovenci in ne Nemci, ter se iz varžeta pokaže zdaj Nemca zdaj Slovenca, kakor prilika prinese. Pravijo, da je nemščina več vredna, kakor slovenščina, ter da pripadajo v nemško cerkev (toda le enih par) ter nočejo sto piti v vrste svojih bratov in se sramujejo tistih besed, katere jih je mati učila. Kako dobra vam je bila takrat vaša mati, ko ste jo prosili: “Mamica, dajte mi jesti, mamka,- dajte mi piti!" I11 vaša dobra mati si je od svojih ust pritrgala, samo da je vas nasitila. In zdaj se vi sramujete tistih sladkih besed, katere vam je mati polagala na usta. Zatorej Vas še enkrat prosim, stopite, nazaj med «svoje brate, med
Ü
Hn
j!N?
»ipL ■ . *
p®
%r
VFR tfï*» ovac» fj'bhn********
pRfCČ s«
oteklin, izvinjenja, otrplih udov, bolečin na boku, ledvicah in vnetju ima jako dober uspeh, ako bolne ude drgnete z dobroznanim in zanesljivim zdravilom, kot je
Severovo olje sv. Gotharda.
CENA 50 CENTOV.
“Moja roka je otekla, da je nisem več mogel pregibati. Ko sem jo parkrat drgnil s Severovim oljem sv. Gotharda je oteklina v treh dneh čudežno zginila, tako da sem bil zopet zmožen delati.”
Michael Franko, Johnstown, N. Y.
“Ne poznam zdravila, ki bi tako uspešno delovalo,, kot deluje Seve.rovo olje sv. Gotharda, zdravilo za obisti in jetra.
S. Grejek, Nashville, 111.
\/
so vedno na delu ter so podvrženi raznim nezgodam. Ako so zapuščeni brez okrepčila potem ni čudo, da postanejo nervozni, slabi, neredni, povzročajo pomanjkanje spanja ali pogosti glavobol.
SEVEROV NERVOTON
lastuje vsa potrebna sredstva za okrepčilo živcev in njih sestave. Na tisoče ljudi je že. bilo ozdravljenih po porabljenju tega zdravila. Cena $1.00.
Vlijs glavobol
in druge podobne bolezni ne prenehajo dokler ne rabite
Severovih praškov zoper glavobol in itevralgijo.
Ne glede kaj je vzrok glavobola, bodisi narava ali kaj drugo, ti praški vedno bolečine in nered. Ta zdravila mnogim pomagajo; bodo tudi Vam, ako jih rabite v slučaju potrebe.	'o£z vuaj
Dobiva se v vseli lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
ÍM
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
svoje rojake! Veselile se bodo potem Vaše matere, katere povečini spavajo večno spanje tam v hladnem grobu; veselile se bodo, ker bodo videle, da ste se zopet vrnili nazaj k svojim bratom, kar jaz iz srca želim, ker v slogi je moč.
H koncu mojega dopisa pozdravljam vse Slovence po Združenih državah, posebno moje sovaščane, moje drage mi Predgrajčane, želeč jim vse dobro.
Peter Majerle Andrijanov.
«<
Vin» prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard”
Bcbro vino od 35cdo 45c gal., , staro vino po i|k 50c galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
fvseh parobrodnih družb. I
<j> Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem £ £	dnevnem kurzu.	*	™
^	Priporočam se rojakom.	X
|	j. j- k;xtk;-a.pi	|
♦ 231 S. Genosee St.,	WAUKEGAN, ILL.
German Loan and Savings Bank, MARTIN WESTPH A L,
isa N. Bluff St. JOLIET, ILL
Denare v staro domovino
pošiljamo: ..........
za $	10.30	  50	kron,
za $ 20.50 .............. 100	kron,
za $ 40.90 .............. 200	kron,
za $ 102.00 ............  500	kron,
za $ 204.00 ............ 1000	kron,
za $1017.00............. 5000	kron.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York.
6104 St. Clair Ave., NE., Cleveland, O.
POZOR! POZOR
Bliža se sezona [piknikov in vrtnih veselic, ko bo zopet žeja pritiskala tia suha grla. Skrbeti je treba, da se tej stiski korenito odpomore. In s čim pac? Najboljša odpomoč je
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
| Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna ir.' hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !

—	V Ameriko’ z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 26. avgusta 180 Hrvatov, 70 Makedoncev, 25 Slovencev in 20 Črnogorcev.
—	Imenitna poštna zveza. Pod tem naslovom piše ljubljanski “Slovenec”: Gotovo si marsikje žele boljše poštne zveze. Omeniti hočemo vendar slučaj, ki presega gotovo mnogo drugih, kar se tiče pametne in ugodne ter za občinstvo in promet koristne poštne zveze. Tako potrebuje pismo z Bosilje-vega na Vinico v najugodnejšem slučaju dva, navadno pa tri dni. Oddaljeno pa je Bosiljevo od Vinice celih — šest kilometrov. Bosiljevo ležhonstran Kolpe na Hrvaškem in od južne strani ni sploh nobene poštne zveze med Kranjsko in Hrvaško. Če kdo pošlje pismo iz Bosiljevega na Vinico potuje pismo s poštnim vozom na Generalski stol, odtod po železnici na Karlovec, iz Karlovca zopet s poštnim vozom na Netretič (Modruš potok), odtod na Metliko, Črnomelj in iz Črnomlja naposled na Vinico. Rečemo samo to-le: Ali ni ta slučaj kričeč dokaz, da se merodajni krogi za ta kotiček zemlje v istini veliko premalo brigajo? Ali se je čuditi, da se ljudstvo iz Bele Krajine in sosednje Hrvaške kar trumoma seli v, Ameriko?
—	“'Bogata Amerika.” Pod tem na-i slovont se je bralo pred kratkim med j oglasi v slovenskih in hrvatskih listih . nastopno naznanilo: “Išče se 150 služkinj, 60 sobaric, 80 kuharic in več ko-čijažev. Zglasiti se je pri Franu G., Zvonomirova ulica št. 96, Sušak.” — Ta oglas sta pa med drugimi čitali 18 letna Ivanka L. in 16 letna Marija H. v Senožečah. Z dovoljenjem roditeljev sta mladenki odšli na Sušak in se pred stavili v gori povedani agenciji. Tu jima je bilo rečeno, da za hip nimajo za njiju službe, da pa naj 'počakata do drugega dne. Odvedli so ju v neko sobo, kjer so bile 4 postelje in jima odkazali eno teh. A to postelj sta morali deliti še z neko tretjo deklico, ki je istotako prišla iskat službe. Ostale tri postelje so pa pozneje okupirali — trije moški. Dekleta so prebile vso noč brez spanja. A iz vsega, kar sta videli naslednjega dne, sta sklepali, da
stvar ni čista in sta 27. avg. pribežali v Trst ter tu prijavili stvar policiji.
—	Uradno obvestilo o legarju na Kranjskem dne 27. avgusta. V ljubljanski bolnišnici se zdravi 15 bolnikov na legarju. V Ljubljani sami so 4 bolniki v zasebni oskrbi. Ljubljanska o-kolica je sedaj prosta legarja. — V po-stojinskem okraju imamo v občinah Postojna, Slap, Slavina, Št. Peter in Šmihel vsega skupaj 45 bolnikov, med temi 33 v Postojni sami. Iz kočevskega okraja je zglašenih 15 bolnikov in sicer 7 iz Male Slivnice, občina Sveti Gregor, 4 iz Zdihova, občina Mozelj in 3 iz Banjaloke. Bolnikov za legarjem v litijskem okraju je skupno 21, vštev-ši 18 slučajev v Zatičini, občina Št. Vid. Iz vseh drugih političnih okrajev Kranjske je bilo prijavljenih skupaj 6 bolnikov. Število za tifusom bolnih vojakov v ljubljan. c. in kr. vojaški bolnici znaša že nekaj dni stalno 77.
—	Žrtev legarja. V Slavini je umrla na legarju obolela Terezija Novak, 20 letno dekle. Služila je nekaj časa v Postojni, kjer je dobila bolezen. — Bolna je še neka druga ženska v Selcu, ki'je tudi dobila bolezen v Postojni vsled vode.
—	O tifusu v Postojni se piše: Različni časniki so prinesli o tifusu v Postojni različne, deloma pretirane, deloma še nezadostne vesti. Tifus se je v Postojni pojavljal vedno ob času nalivov in sicer v različnih krajih. Tako je bil svojčas okužen vodnjak “pri Čuku” in precej ljudi iz tiste okolice je obolelo na tifusu; enako tudi “pri curku”. Iskali pa so vsemogoče vzroke. Glavnega vzroka pa niso dobili, in ta je bil pomanjkanje kanalizacije. Začeli so misliti na vodovod in izkopali nabiralnik tam, kjer. je bil izvirek najmočnejši. Posamezniki so tedaj ugovarjali; tako n. pr. se je ranjki Alojzij Kraigher izrazil, da bo ta vodnjak poguba Postojne, zato ga je pa tituliral eden sedanjih občinskih očetov s pridevkom “osel”. Enako se je pripetilo nekemu drugemu gospodu, ki je povedal svoje mnenje o dotičnem nabiralniku. Prej je bil razširjen tifus samo v okolici posameznih okuženih vodnjakov, danes pa, ko je vodovod tukaj, je pa okužen cel trg. Krivda zadene tukaj različne ljudi.
—	Premogovne žile so našli na Vi-
pavskem pri izkopavanju nekega vod-I njaka.
—	Domača živina na Kranjskem, Koncem leta 1906 so našteli na Kranjskem 24.289 konj, 129 mul, oslov in mezgov, 210.131 goved, 23.133 ovc,2920 koz in 112,399 prašičev. Razen ovc in koz, kojih število je padlo, se je živina pomnožila.
—	Koliko živine je bilo 1906 na Kranjskem zaklane. V vseh okrajih je bilo zaklanih lani 27.433 goved, 30,845 telet, 16,960 ovac, jagnjet, koz in koz-ličev, 52,463 prašičev in 35 konj (v Ljubljani). V ljubljanski klavnici so pobili: 276 bikov, 3935 volov, 324 krav, 8523 telet, 2990 ovc in jagnjet, 2399 kozličev, 8546 prašičev in 35 konj. Veliko zaklane živine so izvozili zlasti na Koroško in v Istro.
—	Slovenska drama. Ivan Cankar obljublja, da bo za letošnjo sezono izročil intendanci slovenskega gledališča dve novi drami, namreč “Niobo” in “Hrepenenje”. — A. Robida pa je napisal poleg čveterodejanke “V Somraku”, ki je že lani čakala uprizoritve, dve novi enodejanki “Mrlič” in “Vampir”, in se vse tri letos vprizore.
—	Župnik Matija Prijatelj. V Slavini je umrl v soboto, dne 17. avg., on-dotni župnik Matija Prijatelj v 62. letu svoje starosti. Rojen je bil v Velikih Laščah dne 4. februarja 1846, v mašni-ka posvečen 31. julija 1869. Služboval je kot kaplan in katehet v Kočevju tri leta, na Blokah čez enajst let. Leta 1884 je dobil župnijo Struge, kjer je pastiroval nad 15 let, dokler ni prišel leta 1900 za župnika v Slavino. Bil je vesten in goreč duhovnik. Radi svojega ljudomilega značaja je bil povsod priljubljen. Zadnja leta ga je mučila huda bolezen (vodenica), vendar je vztrajal v delu do konca.
—	Gospod katehet Mavrilij Šarabon, je bil 27. avg. operiran v grlu. Ni upanja, da bi ozdravel.
—	Videm pri Krškem, 27. avg. Tu je umrl župnik Pohel.
—	Najstarejši mož v Idriji umrl. V Idriji je umrl najstarejši ondotni mož Ivan Mihevc, star 93 let.
—	Umrla je v
Ljubljani gdčna Anica Jeran, uc kand. IV. letnika v 19. letu starosti.
—	Vojak utonil. S Čateža pri Trebnjem se poroča: Posestnika in cerkvenega ključarja Josipa Kotar, zavednega pristaša S. L. S., je zadela bridka nesreča; njegov nadebudni sin Stanko se je pri vojakih na potu iz Celovca v Velikovec 15. avg. vtopil. Ranjki je
ponedeljek 26. avg. v Anica Jèran, učit.

ROJAKI SLOVENCI!
Verjemite samo resnico katere nikdo z lažmi in obrekovanjem premagati ne more, pa naj pripoveduje kar in kolikor mu drago. Neovrgljiva resnica pa je, da je COLLINii N. Y. MEDICAL INSTITUTE edini zdravniški zavod v Ameriki, v katerem prvi svetovni zdravniki in profesorji posebnim modernimi načinom zdravljenja zdravijo vse bolezni bodisi akutne ali zastarele (kronične), kakor tudi vse '-7^	bolezni možke ali ženske. Temu dokaz so stotine hahvalnih pisem
in slik, s katerimi se rojaki primariusu tega zavoda zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje, izmed katerih radi pomankanja prostora tu samo nekaj priobčujemo:
Ozdravljena bolečin v trebušni votlini ter prebadanja v hrbtu in nogah
Marija Dolenc Trnje, Gorenjsko, Kranjsko
Cenjeni Collins Medical Institute 1
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko in se zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali ker jaz sem sedaj popolnoma zdrava, ker sem mislila, da ne bodem nikdar več.
Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam ter Vam ostajam Vaša hvaležna rojakinja.
Maria Dolenc
v Ozdravljen bolečin v rebrih, slabega teka in slabosti celega telesa
Nikolaj Vučekovič
Danilov grad
Motenegro
Ozdravljen od dolgotrajnega reumatizma in prebadanja po kosteh ter živčne bolezni.
Mike Novak
1258 Mohlen Ave. Pueblo, Colo.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
John Trebeč
Box 196, Tercio, Colo.
Ozdravljen bolezni na očeh
John Polanc
Box 151 Rock Springs, Wyo.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, obračajte se edino le na ta najstarejši, naj zanesljivejši, in najboljši zdravniški zavod, ako hočete v kratkem in zanesljivo do kraja ozdraviti. Točno in brez sramovanja opišite vse Vaše znake in uzroke bolezni, naznačite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen i. t. d. ter pisma naslavljajte na sledeči naslov.
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE,

New York, IV. Y.
sagesse?
TELEPHONE : ' Î279 RECTOR,
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
¡PIT* denarje v staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo
od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Z jed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
JProdoja. parobrodne listke
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET,

NEW YORK, N. Y.

bil vzgled slovenskega mladeniča, up in ponos svojim starišem.
—	Nagla smrt. V Idriji si je roko zlomila 11 letna učenka Ivana Lapajne ko je padla čez nizek zid. Dobila je kot nasledek tetan, zastrupljenje krvi, vsled katerega je umrla 23. avg.
—	Žrtev tifusa. V Renčah je umrl za tifusom 16 letni zidar Ivan Vičič. Bolezen je prinesel iz Postojne. Bolnih je za legarjem še več ljudi v Renčah.
—	Zopet kužna bolezen. V deželni bolnici je umrl na smrklju oboleli hlapec Franc Kokalj.
■H
—	Nagla smrt. Iz St. Jakoba ob Savi se piše: V Podgorici je v četrtek, 22. avg. nenadno umrla petletna deklica Pengov. Opoldne se je igrala zdrava z drugimi otroci, zvečer okoli desete ure je umrla. Tožila je, da jo boli glava in mraz trese.
—	Nesreča. V Stari Loki je 23. avg. neka deska Janeza Žontarja tako močno udarila po trebuhu, da je Žontar v deželni bolnišnici umrl.
—	Kraševcem manjka vode. Te dni je prišel neki posestnik s Krasa z vozom 5 ur daleč v Gabrije po vodo. Ko jo je pripeljal domov, se mu po nesreči sod razbil in vsa voda odtekla. Izgubil je 10 ur časa zaman.
—	Slavnostno odkritje Simon Gregorčičeve spominske plošče v Rjhen-bergu se je vršilo dne 1. septembra.
—	Italijani napadli slovenski sprevod v Trstu. O tem se poroča: Ktslav-nosti razvitja zastave pevskega društva “Ilirije” je prihitelo tudi pevsko društvo “Slavec” iz Ljubljane. Na ko-, lodvoru je ob polu 11. uri dopoldne čakalo “Slavčevega” dohoda do 5 tisoč tržaških Slovencev. -Po pozdravu in odzdravil se je pomikala velikanska množica, na čelu godba, z razvito “Slavčevo” zastavo k sv. Jakobu. V ulici della Madonina se je postavila sprevodu na pot neka banda takozva-nih Mazzinijevcev. Ko je sprevod dospel do te bande, se je vrgla ta na godbo, ki je bila na čelu sprevoda. Sku šali so celo iztrgati iz zastavonoševih rok zastavo društva “Slavec”. Nastala jc rabuka. Eden godcev je bil nekoliko ranjen na glavi. Mazzinijanci so prav pošteno dobili, kar so iskali. Policija, ki je posegla vmes, jih je are-tovala osem ali deset, dočim so jo ostali urnih nog pobrisali. Ob 3. uri popoludne se je začel razvijati slav-
nostni sprevod z devetimi zastavami. Sprevoda se je udeležilo nad 8000 oseb. To je bil sprevod, ki je jasno pričal, da je slovenstvo v Trstu postalo mogočen faktor. Celo Italijani so vzklikali: E poi parleremo ancora di Trieste italiana.” (Pa bomo še govorili o italijanskem Trstu.) — Nadalje se poroča. Visok uradnik neke slovanske države opazoval je v nedeljo do-poludne vso demonstracijo in je kasneje rekel: “Italijani so napadli Slovence. Slovenci so jih pa tako naklestili, da so morali Italijani pobegniti.” In res — Slovenci so klestili predrzne Lahe, da se je človeku zdelo, da premetujejo Slovenci snope po kaki njivi. — Lahe seveda to peče.
—	Slovenska zmaga v okrajnem za-stopu radgonskem. Radgona, 28. avg. Za načelnika okrajnega zastopa radgonskega je izvoljen Anton Trstenjak, za namestnika Jakob Zemljič.
—	Iz Letuša pri Braslovčah. Povodom blagoslovljenja brizgalne in društvenega doma priredila je prostovoljna požarna bramba v Letušu dne 15. sept. t. L veliko slavnost.
—	Iz Žalca. Graščino Novo Celje, last starega grofa Salrna, je kupila parcelacijska banka v Zagrebu. Obširna posestva bo razkosala in razprodala. Kje je — slovenska parcelacijska in kolonizacijska banka?
—	Zaradi tatvine so prisodili kočarju Marku Jernejšku v Mariboru o-semmesečno težko ječo.
—	V konkurzu je trgovec in lastnik opekarne Davorin Tombah v Št. Vidu pri Ptuju.
—	Usmrtil se je Mariborčan 27 letni Rudoli Weiss.
—	Žrtve letošnjih vojaških vaj. Graški “Tagespost” z dne 1. sept. poročajo, da se vrše letošnje velike vojaške vaje čisto na vojaški način. Zato pa so že prve vaje pešpolka št. 7, 17 in i in topničarskega polka št. 9 s pritiklinami lovcev, gorskih topničarjev itd., ki so se vršile iz Lonca (Deutschlandsberg) preko Radia proti Muti, Vuzenici in Sp. Dravogradu znatnih žrtev. Kolikor je bilo možno dognati, sta mrtva dva pešca 17. pešpolka in nek prostovoljec pri lovcih. Bolnih je vsega skupaj 210 mož (!), ne more pa hoditi 500 mož (!). Vrhu tega manj-
ka živeža. Vodilni vojaški krogi so si v skrbi, da bodo stale cesarske vaje še več žrtev.
—	Umrl je v Žalcu zasebni uradnik gosp. Ivan Kocuvan, star 43 let.
—	Žalostna smrt. Pri vojaških vajah mariborskega bataljona polka št. 47 na Kranjskem je ustrelil nek vojak po neprevidnosti četovodja Cestla v nogo in mu jo strašno razmesaril. Pravijo, da je Cesti že umrl. Imel bi iti v treh tednih od vojakov domu.
—	Gorenjec ponesrečen na Koroškem. Iz Malniča poročajo: Neki Iv. Justin iz Žeravnice na Gorenjskem je šel na praznik Velikega Šmarna s svojimi tovariši nabirat planinke na visoke Ture. Pri tem pa se mu je izpod-taknilo in strmoglavil je v globočino kakih 80 — 100 m. Poškodoval se je tako hudo, da je malo nade, da bi o-kreval. Ponesrečencu je šele 22 let.
—	Prodani grad. Št. Pavelski samo-
stan je prodal svojo graščino Leon-stein v Porečah tamošnji občini za ceno 406,000 K. K prodanemu posestvu pripada grad v Porečah, ves gozd, kjer so promenade in stara razvalina. Gg. benediktinci so zgradili v Št. Pavlu gimnazijsko poslopje, letos gradijo ve-l'k konvikt, in da vse to zâmorejo, so prisiljeni, oddajati kos za kosom' svojih posestev.	— ■'
•------------- "
—	Požar v Kravicah na Hrvaškem. V Kravicah je požar upepelil 14 hiš, ki niso bile nobena zavarovana. V Okolih je zgorelo 18 hiš, gospodarskih poslopij ter vsi letošnji pridelk‘i. Škode je nad 60,000 kron, zavarovalnina majhna.
—	Soproga je ušla v Zagrebu diur-nistu Ivanu Teroviču, vzemši seboj hranilno knjižico za 2,800 kron, od katerih je polovico dvignila. Nezvesta že na je stara okoli 26 let ter se sumi, da je pobegla z brivskim pomočnikom Milanom Kostanjskim.
—	Pristanišče gradijo v Splitu ii Gružu pri Dubrovniku.
—	Dalmacijo obišče septeinbra žel minister Derschatta, da si ogleda kraje, po katerih se namerava graditi nove železnice.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Jrvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo r£. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
ftOTMO-M. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo aaročnike, da nam natančno naznanijo joleg novega tudi stari nailov.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO Joliet, 111.
Advertising rates sent on application
			
	CERKVENI		KOLEDAR.
22.	sept.	Nedelja	Mavricij, muč.
25.	“	Pondeljek Tekla, dev. muč.	
34-	((	Torek	Gerard, škof, muč
35-	K	Sreda	Kleofa, spozn.
26.	ti	Četrtek	Justina, dev. muč
27-	“	Petek	Kozmi in Dam.
28.	ii	Sobota	Večeslav, kralj.
VERA KRANJSKIH SOCIALISTOV.
VI. “S smrtjo je vsega konec.”
Da, s smrtjo je vsega konec pri — psih, mačkah, opicah, vrabcih in tako dalje. Med to družbo spadaš tudi ti, ljubi moj socialist, ’ če praviš, da je s s smrtjo tebe konec. Čestitam! —
Smrt je ločitev duše od telesa. Poglej mrliča! Oči ima, pa ne vidi; ušesa ima, pa ne sliši; jezik ima, pa ne more govoriti; možgane ima, pa ne more misliti. Zakaj? V njem ni duha ali duše, ki oživlja telo. In ta duša, ki biva v človeku in ki oživlja človeka, ne umrje s telesom vred, ampak živi — večno! Dokažem!
I.) Duša je duh, ki sploh ne more umreti in se ne da pokončati. Zakaj ne? Zato ker duša ni telo in ni sestavljena iz posameznih delov, v katere bi lahko razpadla. Vse reči na svetu so sestavljene iz posameznih delov. In kadar se kaka stvar pokonča, tedaj se razkroji ali razpade v posamezne dele. Na primer: Steklo se ubije (v posamezne dele); posoda se zdrobi (v posamezne dele); obleka se raztrga (v posamezne dele ali cunje); roža zvene in segnije (v posamezne dele praha ali gnoja); telo živalsko ali človeško razpada (v posamezne dele), dokler ne nastane prah in pepel. Kako naj pa človeška duša razpade, ker ni sestavljena? Duša ni sestavljena iz nobene take stvari, ki bi se dala ubiti, zdrobiti, strgati, preparati, raniti ali ki bi mogla segniti. Duša je nesestavljeno, duhovno bitje (filozofi pravijo: duša je enotna, nesestavljena, duhovna substanca); zato se ne da pokončati. Duša sama od sebe tudi ne izgine v prazen nič, ker to bi bilo zoper vse naravne zakone. Nobena stvar v naravi ne izgine v nič; stvari se izpreminjajo, sc pretvarjajo, se prenavljajo, nobena stvar pa ne more izginiti brez sledu. Voda v loncu zavre in izpuhti:	Ali je izginila? Nikakor
ne! Če se para shladi, pa zopet dobiš vodo. Na svetu ne izgine v nič niti en prašek. Veter ga pač prenaša sem in tja, ali uničiti ga ne mOre. Sveča gori in izgori. Ali s tem ni izginila brez vsega sledu, ker z gorenjem se je prav za prav izpremenila v razne pline (gas). Zakon narave je torej, da se stvari na svetu pač, izpreminjajo, nikakor pa ne morejo izginiti v prazen nič. In zaradi tega se tudi duša ne more uničiti. Le poglejte, kakšen kapital duševnega bogastva je v duši kakega učenjaka. In ves ta veliki kapital učenosti, vse te bogate duhovne sile naj bi s. telesno smrtjo izginile brez sledu? Ne, ni mogoče! Če se materija in njene sile ne morejo uničiti, kako se bo dala uničiti duša in dušne sile! Veda in zakon narave torej dokazuje: človeška duša je ne-smrljiva.
Z.) Kot drugi dokaz za resničnost 3voje trditve, da je posmrtno življenje, navajam mnenje, ki ga o tem ima in ga je imelo vesoljno človeštvo ob vseh časih. V svetovni zgodovini naj deš razne narode, in pri vsakem narodu drug jezik, druge šege in običaje. Ah v celi zgodovini ne najdeš niti e-nega naroda, ki bi ne imel vere v posmrtno življenje. In če je misel na
posmrtno življenje imelo vesoljno človeštvo, vsi narodi ob vseh časih in na vseh krajih zemlje, potem je ta misel gotovo pametna in resnična. Vesoljno človeštvo dokazuje: človeška duša je neumrljiva.
3.	) Kako spoštovanje imajo ljudje do mrličev! Kako spodobno in lepo jih pokopavajo. Žival vržemo v jarek ali jo zakopljemo v gnojišče, mrliča pa z lepim sprevodom in z ginljivimi o-bredi — položimo v grob. Grob se lepo ozaljša s cvetkami kakor oltar, in nanj postavljajo kristijani znamenje svetega križa, Kakor okrog oltarjev se zbirajo ljudje okrog grobov svojih dragih večkrat v letu in jim želijo: mir in pokoj! Kaj pomeni vse to? Ali se želi mir in pokoj prahu ali pepelu? Ne prahu in ne pepelu, pač pa želimo mir in pokoj dušam umrlih sorodnikov in znancev! Zato nam tudi grobovi kličejo: človeška duša je neumrljiva.
4.	) Sam tožiš pogosto: Na svetu ni nobene pravice! Veliko hudobnežev živi bogato in razkošno, poštenjaki so dostikrat veliki siromaki. Poglej ga človeka! Nikdar ne gre k maši, nikdar se ne posti; za Boga se nič ne meni, pa ima vsega dovolj. Pa premišljuj svojega tovariša, ki veliko moli, rad v cerkev hodi in prejema svete zakramente, pa se mu vkljub temu vedno slabo godi. V njegovi družini je enkrat bolezen, potem pomanjkanje, včasih smrt in razne druge nadloge. Pa misliš ti, da bosta oni hudobnež in. pa ta poštenjak po smrti oba jednaka? Ali ti misliš, da sta si Juda Iškarijot in pa zvesti sveti Peter po smrti postala enaka? Poželjivi prešestnik in nedolž ha deklica — ali po smrti ni med njima nobene razlike? Kapitalist, ki krade delavcu, in pa ubogi delavec, ki se komaj preživi — ali sta po smrti oba enaka? Kaj ne da, dragi moj, na tem svetu ni popolne pravice. Greh veli kokrat ni prav nič kaznovan na tem svetu, in čednost velikokrat ni prav nič poplačana. Ali nam to ne dokazuje, da mora biti nekdo, ki bo vse ljudi po smrti sodil pravično, vsakega po njegovih delih. Ali nam ne do kazuje to, da bo Bog nekoč sodil vse ljudi in dobre plačal z večnim življe njem, hudobnega z večnim pogublje njem? Zato naša navadna človeška pamet, ki ljubi pravico in sovraži krivico, zahteva, da človeška duša mora biti neumrljiva.
5.	) Človek rad živi. Vsakdo ljubi življenje in želi, da bi vedno živel. Kako se trese človek za svoje življe nje v trenutku nevarnosti! Kako je vesel, če je nevarnost minula, če je vihar na morju utihnil in mu. prizanesel. Pravi vojak je sicer pripravljen dati življenje za domovino, a vendarle želi, da bi se živ povrnil iz bitke. Poglej bolnika! Koliko.se trudi in kaj vse po-užije, samo da si ohrani življenje. O vsem rad sliši, le o smrti noče slišati ničesar. V smrt obsojeni hudodelnik upa do zadnjega hipa, da bo pomilo-ščen. To ljubezen do življenja v človeku nam lepo razodeva bajka o starčku in smrti. Starček je klical smrt, naj pride ponj. A ko je prišla, ni hotel iti ž njo. Kadar voščimo prijatelju, mu najraje voščimo dolgo življenje. Človek sam sebi želi večnega življenja, a želi ga tudi njim, katere je položil v grob. To nam kaže, da je Bog sam nam vsadil v srce hrepenenje po svidenju in da je bo tudi izpolnil. Živali je dal nagon, ki je nikdar ne prevari, ki je nekako nezmotljiv. Nagon človeški po večnem življenju pa naj bi nas varal? Učeni P. Fcll pravi: Neovrgljivo je pravilo novodobne vede, kjer je nagon, ki nepre-prestano žene stvar h kaki reči ali namenu, da dotična reč ali namen tudi v resnici biva in da ga stvar tudi lahko doseže. Med tolikimi živalicami je ni živalice, ki bi imela na svojem telesu kak ud preveč, da bi ga nič ne rabila.
Zato tudi ni zastonj dano človeku hrepenenje po svidenju z dragimi osebami. Ker noben naravni nagon ni dan zastonj, zato se bo izpolnil tudi ta. Srce človeško se boji smrti, si želi večnega življenja in zopetnega sestanka s pokojniki. Zato lahko rečemo: Srce človeško dokazuje, da je človeška duša neumrljiva.
6.	) Kdo taji posmrtno življenje? Posmrtnega življenja ne tajijo pošteni, nedolžni mladeniči in ne sramežljiva dekleta, posmrtnega življenja ne tajijo ne dobri otroci ne vestni skrbni stariši, posmrtno življenje tajijo le. slabi, hudobni in izprijeni ljudje. S smrtjo je vsega konec — ta.ko pravi človek, ki res tako živi kakor žival. A ko pride kaka nesreča,- tedaj se ti lahkoživi brezverci predramijo. Če jim kdo izmed prijateljev ali sorod nikov umira, takrat se nekoliko strez-nejo; če so sami v nevarnosti, kakor na primer je bilo ob času potresa, takrat pa tako lepo in pohlevno molijo kakor najbolj verni katoličani. In če se jim bliža zadnja ura, pa tudi navadno pozovejo duhovnika, . da se z njegovo pomočjo pripravijo na pot v večnost. In tako nam pričajo tudi zadnji trenutki izpreobrnjenih brezvercev: človeška duša je neumrljiva.
Anton Sojar.
čani sami ustanavljati in podpirati, brez državne podpore, svoje lastne katoliške šole.
Tako katoličani čutijo in mislijo, in z veseljem opažamo vsako leto več dokazov, da mnogi nekatoličani soglašajo z nami. Odgoja krščanskega otroka mora vsekako biti krščanska odgoja. Vera mora biti bistveni in glavni predmet v šolskem življenju krščanskega otroka. Ako se neverniki, po-svetnjaki in bogotajci protivijo plačevati davke v podporo šolam, v katerih se uči vera, bi morali pomniti, da država tam, kjer podpira take šole, ne plačuje za versko odgojo, ampak samo za posvetni pouk, ki je prav isti ka kor v državnih šolah, ali celo boljši. In iz koliko večjega vzroka bi se lahko krščanski starši protivili plačevati davke v podporo šolam, ki vzgajajo deco v brezverstvu in uničujejo temelj nrav nosti? Kaj potem? Ali ni sredstev in poti, po katerih bi se zadovoljile zah teve in želje obeh strank? So gotovo. Naj država plačuje s pravično in nepristransko roko vse šole, ki oskrblja-jo odgojo, kot jo zahteva država. Ako verske šole store več, ne bodo prosile države niti centa za verski pouk, ki ga podeljujejo. Edina zapreka na poti do sporazumljenja je svetohlinstvo zaslepljenost in svojeglavnost posvet-njakov, ki sovražijo vero. Medtem je stališče katoličanov glede tega predmeta jasno, logično in pravično do vseh strank. Prav nič si ne žele vmešavati se v odgojo nekatoliških otrok. Prav nič se jim ne toži po nadzorstvu javnih šol. Skrb jih je samo za odgojo svojih lastnih otrok. Dati jim žele. katoliško odgojo. V svoji postavo-daji v zaščito vere katoliških otrok izjavlja Cerkev, da so katoliški starši zavezani po svoji vesti, dati svojim otrokom katoliško odgojo. Tudi izjavlja, da so posvetne šole, ki izključujejo Boga in vero, nevarne veri in nravnosti; da po svojem bistvu zare-jajo versko mlačnost, dvomljivost in brezboštvo. Izgubi vere sledi prejali-slcj izguba največjega zaklada, neumr-joče duše. Katoličani smatrajo vse to za resno stvar, in prav imajo. Ali naj nam neverniki predpisujejo, kaj bodi naša vera in naše vedenje? Rajši nego da stavimo svoje otroke v nevarnost, da izgube svojo vero, ki je prvi vseh božjih darov in korenina vseh dušnih blagoslovov, ustanavljamo svoje lastne verske šole, seveda prisiljeni vsled nepravičnosti svetohlinskih posvetnja-kov.
Tu so torej naši vzroki takorekoč v orehovi lupini. In da odtegujejo svoje otroke brezbožnim šolam, zato katoličani pač ne zaslužijo graje, marveč so še hvale vredni odstrani nekatoliških sodržavljanov in države za dodatno breme, ki so je vzeli nase, in za žrtve, ki jih prinašajo v svrho, da vzgoje svoje otroke v bojazni in ljubezni do Boga, ki je temelj vse nravnosti in vsega dobrega državljanstva.
Policija v nemških kolonijah. Za redarje v nemški jugozapadni Afriki, ki prično svojQ službo opravljati I. oktobra t. 1., je izbranih 200 policajev iz
Benolina.
Avstro-ogrski prestolonaslednik bo vladal pod imenom Franc Jožef II. 'Budapesti Naplo” prinaša z dne 20. avgusta senzacijonalno vest, da bo pre stolonaslednik, ako pride na prestol, vladal pod imenom Franc Jožef II.
Veliki diamant “Culinau” je trans-vaalski parlament na predlog ministrskega predsednika, Bura Botha, sklenil kupiti in ga podariti kralju Edvardu angleškemu, ker je Transvaalu podaril ustavo.
60,000	kron ponarejenega denarja so v Hallasu na Ogrskem razpečali bogati trgovec s svinjami Štefan Toth, njegova žena in mlinar Szakal. Denar je delalo 12 oseb, člani rodovine Tothove in Szakalove. Vsi so zaprti.
V zaroto, ki so jo zdaj v Črni gori odkrili in ki je imela namen proglasiti združitev Črne gore s Srbijo, je vple. tenih več častnikov, en brigadni gene ral in neki princ, sorodnik črnogorske vladarske hiše, ki je odobraval načrt zarotnikov.
Koliko se poje konjskega in pasjega mesa na Nemškem. G. Winter, kon zul Združenih držav v Annabergu (na Saksonskem) v svojem poročilu piše, da minolo leto se je v Nemčiji zaklalo
182,000	konj in 7000 psov, katerih me so je bila hrana revnih nemških pre bivalcev.
Rumunski kralj je pomilostil 264 kmetov upornikov.
Ruski car je poslal začetkom septembra avstrijskemu cesarju važno lastnoročno pismo.
Najmanjšo uro na svetu ima neki londonski draguljar. Svoj čas je bila lastnina markize Angleseyske, ki je ljubila zlasti dragocena in izredna na-kitja. Ura je ravno tako velika kot najmanjši angleški denar, srebrni novec za tri penny, minutni kazalec je dolg le eno osmino palca.
Izredno debel krompir. Francoska vlada je začela deliti kmetom po pokrajinah, kjer najbolje raste krompir za najlepše sadove nagrade. Prvo nagrado je dobil kraj ob Roni. Med sadovi, ki so bili vsi jako lepi in veliki, je zbudil obfno pozornost krompir, debel kot majhna buča; tehtal je 71 de kagramov, v premeru pa je imel 17 centimetrov.
V Metzu na Nemškem so dobili vsi gostilničarji nalog, da vojakom ne smejo prodajati žganja.
ŽUPNIJSKE ŠOLE.
Zakaj katoličani vzdržujemo župnijske šole? Vzroke lahko skrčimo na enega. Katoliški otrok ima pravico do katoliške odgoje in je potrebuje; zato morajo biti šole, v katerih so lahko deležni take odgoje| Ako država noče sprejeti šolstva, ki bi obsegalo tudi verske šole s posvetnim in verskim poukom, potem moramo katoji-
Kongres sionistov v Haagu je sklenil, da v prihodnje bodi razpravni- jezik kongresov hebrejščina. Tako spoštujejo svoj jezik — judje!
Cesar Franc Jožef I. —- pozlatar. Cesarju so predlagali, naj nekemu ljud skošolskemu učitelju, opravljajočemu že nad 40 let vestno vse svoje dolžnosti, podeli srebrni križec za zasluge. V poročilu ni bilo omenjeno le, da je cel čas vzorno živel in rfad vse vestno vzgajal in poučeval vaško 'mladino, ampak tudi, da se mora v starosti kot družinski oče boriti z revščino. Cesar je potrdil odlikovanje, na rob poročila pa zapisal: “Iz moje zasebne blagajne naj vrlemu možu 600 kron pozlati srebrni križec za zasluge.” Tako more in zna zlatiti le zlato srce.
Sv. Oče izda v kratkem encikliko, ki bo dosedaj najvažnejše delo Pija X. Enciklika se bo pečala v prvi vrsti z duhovsko učno oblastjo in z vedo.
Koncem avgusta je cesar Franc Jožef povodom jubileja bolgarskega kneza knezu brzojavno čestital povdarja-joč knezove zasluge za notranji razvoj Bolgarije.
XI.	mednarodni protialkoholni kongres v Stockholmu je sklenil, da se vrši XII. shod 1. 1909 v Londonu. Švedski kralj Oskar je poslal shodu pozdravno pismo želeč mu v vdejstvo-vanju najlepše uspehe. Kongres je sklenil pozvati vse države, da vpeljejo zakone o omejitvi prodaje alkohola. Na sporedu je bilo navedenih 76 govornikov. Organiziranih abstinentov je na Švedskem med 5,000,000 prebivalci
400,000	in vendar je bilo še pred 50 leti na Švedškem največ pivcev in pijancev.
— Zavedni naročniki, priporočajte naš list!
------:—= Otvoritev novega ======
SALOONA
z dvemi najmodernejšimi kegljišči
BO V SOBOTO 5, OKTOBRA 1907
Na Washington St. blizu 10th A ve.
GARY, INDIANA.
BUDOLF MARAŽ, lastnik.
ZEMANOVO “G-RENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
B. ZEMAN,
777 ^Alport St. CHICAGO, ILL.
3¡PUUl!UlH!üI!!jI!¡M HüüElIIldUlJS!!
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po» jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mulila iraailri »Sljaiishooslaje 1 svoji palači 1 Prešsrmia ulicah
FRANK SAKSER
zaupnik v Združenih državah ježe več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
Joliet, ill.
FI2T0 PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. a«.
JOSIP JONTES
801 N, Chicago St N. W. Phone 121J
Priporoča rojakom voje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba in nizke cene
GEO. LAUTERER,
-izdelovalci-
ZASTAV IN REGALU
16-1-166 E. Mison St.,	CHICAGO, ILLINOIS.
VSTPAJA ŽE 25 LET.
Mi izdelujefno zastave, regalije obšite
z zlatimi nitmi in svilo, vse delo je ročno.
Izdelujemo tudi uniforme, kape, gumbe in drugo v to področje spadajoče blago.
Blago na ogled vseh vrst.
Ako vaše društvo rabi kaj od teh reči pišite nam predno naročite drugje.
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN,
K. S. K.
JEDN0TÁ
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
H. Podpredsednik:...............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:..................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
PooblaSčenec:..............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
I
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 122ii Jožef Bregar, roj 1880, spr.
18. sept. 1907.	Dr. št. 101 člana.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 12212 Janez Svete, roj 1881, spr. 18.
sept. 1907.	Dr. št. 239 članov.
K.	društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 12213 Franc Balkovec, roj 1876, spr. 18. sept. 1907.	Dr. št. 132 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 12214 Peter Medved, roj 1888, 12215 Štefan Horvat, roj 1887, 12216 Franc Flajnik, roj 1887, 12217 Peter Hodnik, roj 1884. spr. 18. sept. 1907.	Dr. št. 121 članov.
K društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 12218 Janez Drenšek, roj 1882, spr. 18. sept. 1907.	1	Dr. št. 45 članov.
¡K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 12219 Adam Urban, roj 1871, spr. 18.
sept. 1907.	Dr. št. 20 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 12220 Anton Kriš, roj 1884, 12221 Martin Ukovič, roj 1873, spr. 18. sept. 1907.	Dr. št. 208 članov.
K društvu Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 12222 Jožef Peršič, roj 1889, 12223 Vinko Habajc, roj 1888, 12224 Valentin Vrtarič, roj 1888, 12225 Janez Bečki, roj 1877, 12226 Marko Štern, roj 1868, spr. 18. sept. 1907.
Dr., št. 154 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 12227 Jožef Kozan, roj 1880, spr. 18. sept. 1907.	Dr. št. 36 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 12228 Franc Potočar, roj 1881, 12229 Jožef Gerbek, roj 1872, spr. 18. sept. 1907. Dr. št. 90 članov. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12230 Franc Jeraj, roj 1889, 12231 Franc Osredkar, roj 1889, 12232 Franc Čuden, roj 1889, 12233 Jakob Ča-mernik, roj 1889, 12234 Franc Goštiša, roj 1882, spr. 18. sept. 1907.
Dr. št. 248 članov.
K društvu sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 12235 Silvester Robnik,roj 1887 12236 Alojzij Robnik, roj 1882, spr. 18. sept. 1907.	Dr. št. 107 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 12237 Janez Bogataj, roj 1871, spr. 18.
sept. 1907.	Dr. št. 106 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minil., 12238 Janez Kavšek, roj 1879, spr. 18. sept. 1907.	Dr. št. 266 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 12239 Inibra Resel, roj 1881, spr.
18. sept. 1907.	Dir. št. 54 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 12240 Ignac Maver, roj 1886, 12241 .Jožef Felicijan, roj 1880, 12242 Tomaž Mervar, roj 1876, 12243 Franc Mervar, roj 1873, 12244 Anton Princ, roj 1872, spr. 18. sept. 1907.
Dr, št. 108 članov.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 12245 Mihael Šavor, roj 1888, 12246 Franc Slatinšek, roj 1877, spr. 18. sept. 1907. Dr. št. 130 članov. K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 12247 Jožef Lovše, roj 1888, 12248 Anton Boltes, roj 1883, spr. 18. sept. 1907.	Dr. št. 122 članov.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 12249 Janez Kulovic, roj 1886, spr.
18. sept. 1907.	Dr. št. 46 članov.
K društvu sv. Jožefa 76, La Salle, 111., 12250 Jožef Špolar, roj 1889, 12251 Alojzij Kodrič, roj 1880, spr. 18. sept. 1907.	Dr. št. 25 članov.
IK društvu Marije Vneb. 77 Forest City, Pa., 12252 Jakob Slabič, roj 1882, 12253 Janez Grošelj, roj 1876, 12254 Luka Peterka, roj 1873, spr. 18. sept. ]	1907.	Dr.	št.'	101 člana.
K društvu Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 12255 Jožef Mehlin, roj 1888, spr. j	18. sept.	1907.	Dr.	št.	97	članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 12256 Jakob Grac, roj 1883, spr.
18. sept. 1907.	Dr. št. 59 članov.
K društvu Friderik Bar. 93, Chisholm, Minn., 12257 Janez Zgonc, roj 1872, j	spr. 18. sept. 1907.	Dr.	št.	55	članov.
'K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 12258 Ignac Savine, roj 1846, spr. \	l8T sept.	1907.	Dr.	št.	50	članov.
PRESTOPILI ČLANI.
'Od društva vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 9124 Janez Radkovič, 12. sept. 1907.	I. dr. št. 99 članov.
II.	dr. št. 81 članov.
Od društva vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k društvu sv. Petra in Pavla.62, Bradley, 111., 11531 Jožef Stefanie, 16. sept. 1907.	I. dr. št. 98 članov.
II. dr. št. 20 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., k društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 1970 Janez W. Petrič, 3. sept. 1907. I. dr. št. 132 članov.
II. dr. št. 64 članov.
Od društva Matere Bož. 33, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont, 8312 Marko Balkovec, 5. sept. 1907. I. dr. št. 151 članov.
II. dr. št. 132 članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., k društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 11611 Janez Derling, 9. sept. 1907.	I. dr. št. 78 članov.
II. dr. št. 49 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 2137 Mihael Špehar, 9. sept.
1907.	Dr. št. 149 članov.
X društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 10530 Štefan Zalévsky, 9. sept. 1907.
Dr. št. 105 članov.
X društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 883^ Franc Godina, 13. sept. 1907.
Dr. št. 120 članov.
X društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4506 Jožef Farbarič, 16. sept. 1907.
Dr. št. 243 članov.
X društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 10291 Franc Mikolič, 14. sept. 1907.	Dr. št. 265 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Id društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 5805 Alojzij Retelj, 12. sept. 1907.
Dr. št. 152 članov.
Id društva sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 11729 Mihael Vouk, 11730 Jožef Robič, 11732 Jožef Selič, H735. Janez Bene, 9. sept. 1907.
Dr. št. 105 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 9203 Jožef Zakrajšek, 10878 Franc , Lubič, 8643 Jurij Pešel, 10883 Anton Jamnik, 10885 Jožef Trin-kaus, 10880 Jožef Pritekel, 4473 Martin Krašovec, 3903 Jožef Pugel, 8644 Anton Mehle, 10776 Alojzij Šraj, 8677 Janez Omahen, 10908 Anton Sre-bot, 10911 Janez Godec, 3616 Janez Hrovat, 9. sept. 1907. Dr. št. 168 član. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 8531 Alojzij Sevecky, 8708 Martin Rački, 8835 Franc Godina, 8023 Jernej Bergant, 9. sept. 1907.
Dr. št. 120 članov.
Od društva Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 10303 Jakob Nagode, 10304 Franc Rep, 7696 Janez Plestenjak, 9. sept. 1907.	Dr. št. 96 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 3706 Mihael Rozman, 14. sept.
1907.	Dr. št. 131 članov.
°d društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 5956 Jožef Žlogar, 11023 Peter Vidmar, 11373 Jožef Špilar, 3. sept. 1907.	Dr. št. 206 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 7191 Jožef Škofič, 8434 Andrej Kovačič, 11797 Franc Lampret, 4853 Anton Ternovc, 10283 Franc Bizjak, 16. sept. 1907.	-	Dr. št. 243 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 9830 Anton Kralič, 10386 Alojzij Gale, 13. sept. 1907.	Dr. št. 265 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 4317 Jakob Rose, 9. sept.
I907-	Dr. št. 105 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2216 Janez Dolenc, 3230 Jakob Skodlar,, 16. sept. 16. sept. 1907.	Dr. št. 243 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 11066 Alojzij Turk, 9321 Janez Pav-luh, 9. sept. 1907.	Dr.’št. 19 članov.
Od društva sv. Srca Jezus. 54 Chisholm, Minn., 8596 Martin Vider, 9. sept.
I9°7'	Dr.	št.	105 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 10538 Janez Rogale, 9. sept. 1907.
Dr. št. 120 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa	12,	Forest	City,	Pa.,	3368	Marija	Kvas,	roj	1884, 3369
Marija Zupančič,	roj	1880,	3370	Neža	Zidar,	roj	1876,	spr.	18.	sept. 1907.
Dr. št. 98 članic.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 3371 Katarina Fon, roj 1888, 3372 Marija Mofreda, roj 1883, 3373 Alojzija Gerbek, roj 1870, spr. 18. sept. 1907.	Dr.	št.	28. članic.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, Ul., 3374 Frančiška Drašler, roj 1888, 3375 Ivana Grimšič, roj 1883, spr. 18. sept. 1907.	Dr. št. 61 članic.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 3376 Frančiška Mervar, roj 1886, 3377 Marija Šušteršič, roj 1886, 3378 Frančiška Potisek, roj 1883, spr. 18! sept. 1907.	Dr. št. 16 članic.
K društvu sv. Jožefa 76, La Salle, 111., 3379 Terezija Kodrič, roj 1881, spr. 18.
sept. 1907.	Dr. št. 4 članice.
K društvu Marije Pom. 78, Chicago, 111., 3380 Jožefa Fortuna, roj 1886, spr.
18. sept. 1907.	Dr. št. 97 članic.
K društvu Marije Zdr. Bol. 94, Cumberland, Wyo., 3381 Veronika Orešnik, roj 1878, spr. 18. sept. 1907.	\ Dr. št. 2 članici.
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 3382 Marija Borič, roj 1884, spr. 18.
I9°7-	Dr. št. 12 članic.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3383 Katarina Glavinič, roj 1867, spr. 18. sept. 1907.	Dr. št. 40 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3170 Ivana Poznik, 16. sept. J907-	Dr. št. 39 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 1671 Marija Rozman, 14. sept.
J907-	Dr. št. 53 članic.
Od društva sv. Srca Mar. m, Barberton, Ohio, 3078 Rozalija Uršič, 9. sept.
1907.,	3080 Frančiška Žnidaršič, 22. avg. 1907.	Dr. št. 16 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
COMPAGNIJE GENERALE TRANSALANUPE
FRANCOSKA. PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki' tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, I1L Paul Starič, agent, 110 South i7th St., St. Louis, Mo.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Sunnyside, Utah, 12. sept. — Društvo sv. Jurija št. 100 K. S. K. J. si je izvolilo nov odbor, ki je sledeči: Predsednik Martin Jurkas, podpredsednik Louis Kovalar,
I.	tajnik Anton Težak,
II.	tajnik Anton Slobodnik, blagajnik John Vukšinič, zastopnik Jožef Mežek, nadzorniki Ignac Zajc, Anton Ver-
hovc in Frank Dolinšek.
Vsi dopisi naj se blagovolijo dopo-šiljati na predsednika.
Z bratskim pozdravom
Martin Jurkas, predsednik. Box 214.
Chicago, 111., 16. sept. — Naznanjam udom društva sv. Alojzija št. 47. K. S.. K J., da bode prihodnjo nedeljo mesečna seja, katere se mora vsak član tega društva udeležiti; kdor zanemari to svojo dolžnost brez velikega vzroka, ž njim se bode postopalo po pravilih, kajti na tej seji se bode veliko važnih stvari razpravljalo in tudi volil pripravljalni odbor za našo slavnost, katera se bode vršila dne 29. septembra.
Obenem prosim ona društva, katera so dobila vabila za to slavnost, da mi v najkrajšem času blagovolijo odgovoriti, da bodemo znali, kako ravnati in se pripraviti. Upajoč, da se mi soudeležba v najkrajšem času naznani, se že vnaprej zahvaljujem vsem slavnim društvom katoliških Slovencev in Hrvatov.
John Vukšinič, predsednik, 1317 So. Trumball Ave.
Turške grozovitosti.
Toheran, Perzija, 26. avg. — Kakor poročajo semkaj dospele vesti, so bili usmrčen general Samsam Dow-ley in drugi uradniki, ki so jih ujeli Turki ob svojem sovražnem prekoračenju perzijske meje. Mnogo neoboroženih perzijskih vaščanov, med njimi ženske m otroci, je bilo poklanih, mlade devojke so bile odvedene v jetni-štvo, ena cerkev je bila oplenjena ter mnogo žita in druge lastnine uničene. Dne 15. avgusta so se nahajale redne turške čete štiri milje daleč od Uru-mije. Da bi se turške čete umikale, ni opaziti.
Odprto pismo Slovencem.
Cenjeni Collins Medical Institute!
Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih. Sedaj ne čutim nobenih bolečin več, za kar se Vam srčno zahvaljujem. Če bodem še kedaj bolana, se bodem že vedela kam obrniti in tudi drugim rojakom Vas bodem priporočala.
Ostajam Vam hvaležna do hladnega ■ groba.	Marija Meglič,
1168 Western Ave., Chicago, 111.
Od stotnika Schrauba zabodenemu vojaku v Stanislavu na Gališkem so priredili lep pogreb. Častniki so položili na grob lepe vence, razburjenega ljudstva pa so se tako bali, da so jih morali v vojašnico spremiti orožniki. Celo garnizijo, ki je proti častnikom zelo ogorčena, so poslali na vajo, da ne bi prišlo do neljubih prizorov.
NAPRODAJ LEPO IN VELIKO stanovanje. V hiši je prostora za 4 družine. Zemljišče je 35x168 ft. blizu slovenske cerkve. Več pove: John Starec, 1048 So. Lincoln St., Chicago, 111.	40t4
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih insteklcnicah.
VSAKDO "VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ,
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. 'Govorimo tudi raznovrstne jezike.
Zahvala.
Tem potom izrekam najiskrenejšo hvalo vsem tistim, ki so se udeležili pogreba mojega soproga. Posebno hvalo izrekam društvu sv. Štefana in društvu sv. Jurija, ki sta se v polnem številu udeležili pohoda za pokojnim. Nadalje se zahvaljujem g. župniku Antonu Sojar z^ njegov lepi govor in za njegov trud:	Nadalje se zahvalju-
jem vsem darovalcem vencev, kakor Šlibar Johnu in njegovim prijateljem.
Najiskrenejšo hvalo izrekam gospej M. Petrovčič za njen obilni trud, ki ga je imela ob bolezni in ob smrti mojega soproga. Bog jim povrni vsem tistim, ki so meni in soprogu kaj dobrega storili! Pokojniku lahka tuja zemljica!	Amalija Mesec,
37 Grand Ave.
SLUŽBO DOBI PRI ZASEBNI (privatni) familiji dekle, dobro iz-vežbana za kuhinjsko opravilo in drugo hišno delo. Plača dobra. Kranjica ali Hrvatica naj piše ali' se oglasi pri Amerikanskem Slovencu, Joliet, 111.	4od4
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St.
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki.
& Vsih društvenih ^ potrebščin.
John K Gosar Co.
4
719 Higli St., W. Hoboken, N. J.
Priporoča se vsem slovenskim društvom za blagohotna naročila n. pr. društvenih zastav, znakov (badges) re-
galij, pečatov, gumbov (buttons), knjig, slik križev, podob, itd.
Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega blaga in po kar mogoče nizki ceni.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J.
NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE.
Roparji.
“Kljubuj roparju in nikdar mu ne nudi prilike, napasti te neprevidoma,” svetuje urednik necega zdravniškega časopisja, v svojem uvodniku. Vsaka bolezen je roparica, vedno pripravljena napasti naše telo, ampak skrben o-pazovalec lahko zapazi njeno bližan je ter ji kljubuje. Nekako težavo občuti, slabost, utrujenost, izgubo slasti, medlo glavobol; sploh počuti se ne dobro. Potem je čas nemudoma uživati Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki takoj prepreči razširjanje bolezni. Vsak popitek pomaga. To zdravilo brž spravi prebavila k delavnosti in potem si vsakdo zaželi hrane; prebavo olajša in telesu podeli vkratkem nove moči in energije. V boleznih želodca in drobja, iz kateregakoli vzroka, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino edino zdravilo, na katero se lahko zanašaš. V lekarnah. Jos. Triner, 799
S.	Ashland Ava„ Chicago, 111.
KžTNajvečja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemfieknjižno zavarovane
terjatve.....37,877,422	K
Posojila občinam in korporacijam .... 1,979,582	K
Menice............. 738,000	K
Vrednostni papirji. 32,977,286 K
i-t	Vrednost hiš v Ljubljani,
^	Trstu in Dunaju ter
,	j T-. • graščin ...... 2,920,893	K
BBtta	______
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.
A		|||
§	Boj za življenje«, (Iz zapiskov newyorskega detektiva.) ' ■ >v	—I	f
Nekega dne je dobilo policijsko ravnateljstvo obvestilo, da so vlomili v hi-,šo gospoda Georga Templethana v ! Uiiion-Scjuare, odnesli vse vrednosti I in ukradli množino zlata, srebra in dragotin.
Rodbina je bivala ob tem času na kmetih, hišo pa je jzročila v varstvo služinčadi, ki je sestajalo iz tre oseb: iz kuharice, hišinje in služabnika. Vsi ti so zatrjevali, da v dotični noči, ko se je zgodil vlom, niso slišali nobenega šuma. Takoj je bilo na mesto vloma poslanih več policistov, ki pa niso mogli nobenega sledu za storilci odkriti. Poklicali so torej mene na pomoč.
Moje mnenje je bilo: Vlom se je izvršil od zadnje strani hiše in je gotovo delo zvitih tičkov, angleških tatov. Vrata, skozi katera se je prišlo na dvorišče, so bila zgoraj nabita z dolgimi, ostrimi konicami in na eni sem našel kos rdečega bombažastega robca, posejanega z modrimi pikami. Najbrže se je skušal tat z njegovo pomočjo kvišku pognati, robec se je pretrgal in en del je obvisel na konici. Ta košček mi je bil zdaj edino merilo pri zasledovanju, zato sem ga skrbno shranil.
Znana stvar je, da se angleški tatovi najbolje razumejo na svoje rokodelstvo. Izkušen policijski uradnik spozna njih delo na prvi pogled. Angleški tatovi so vedno zelo previdni in ne za-puste nobenega sledu; da pa mi je prišel raztrgani robec v roke, sem si mogel razložiti le iz mogočega slučaja, da malopridnež v temni noči ni opazil, da se je pretrgal.
Sedaj mi je bila prva naloga, da poiščem lastnika robca. V ta namen sem sklenil obiskati razne tatinske brloge. Opravil sem se kolikor mogoče primerno in se napotil v klasično okolico Five Points.
Prva hiša, ki sem stopil vanjo, je bila nizka, borna krčma. Zahteval sem piva in sedel za mizo. Odtod sem lahko opazoval vsakega, ki je prišel v beznico.
Ni trpelo dolgo in vstopil je glaso-viti angleški lupežnik Bristol Jem po imenu; spremljala ga je neka ženska. Sedla sta nekoliko oddaljena od mene in se tiho zabavala. Med pogovorom je potegnil Jem iz žepa rdeč, modro pikast robec. Velika radost me je obšla, da mi je sreča tako mila, ker prepričan sem bil, da je on tisti, ki je vlomil v Templemanovo hišo. Vedel sem pa tudi, da mi je treba še drugih dokazov, če ga hočem krivde prepričati.
Tiha zabava obeh je postajala vedno glasnejša; pričela sta se prepirati in na neko hudo razžalitev je odgovoril Jem svoji spremljevalki s tako močnim udarcem po glavi, da se je nezavestna zgrudila na tla. Nato je zapustil krčmo.
Hitel sem k ženski in posrečilo se mi je, da sem jo kmalu spravil k zavesti.
“Kje je lopov?” so bile njene prve besede.
“Odšel je.”
“Saj je bil ta mož Bristol Jem, ne res da?”
“Seveda. Kako se me je pač drznil lump udariti, ko vendar ve, da je v moji oblasti!”
“Če mu hočete poplačati, imate sedaj najlepšo priložnost. Jaz sem policijski uradnik in vem, da je vlomil pri Templemanu; toda zato potrebujem dokazov.”
Žena je vila roke in nadaljevala, kakor da bi govorila sama s seboj. “Če bi le na to hotel pomisliti, kako zvesto sem vztrajala pri njem, ko je imel hude napade! Kdaj bi že bil brez mene živ pokopan!”
5* “£aj mislite s tem?”
■ Žena mi je pojasnila, da Jem trpi od Rrča, ki ga prevzame po celem telesu; takrat je kakor mrtev in je bil že večkrat v nevarnosti, da bi ga živega pokopali.
Bristol Jem je bil znan tiček, eden najliujših lopovov, ki. so kdaj ušli roki pravice. Večkrat je že bil v nevarnosti, da ga vjaknejo v ječo, toda vsled nezadostnih dokazov se mu je vselej posrečilo uiti zaporu. Zaradi tega bi mi bilo posebno ljubo, če bi mu mogel zadnji zločin dokazati.
“Videl sem, kako je vas udaril,” sem dejal ženski,“in njegovo prostaško rav nanje me je razjezilo. Ne morem razumeti, kako morete imeti s takim vagabundom kaj opravka.”
“Da, udaril me je kakor psa, a čutil bo moje maščevanje!”
“Torej porabite vendar priliko! Ni res,> da je Jem vlomil pri gospodu Templemanu?”
“Da, seveda! Jaz vem za to in pokazala vam bodem pravo sled. Dobili bodete dovolj dokazov!”
Pripovedovala mi je o posameznostih vloma. Povedala mi je, da je nesel Jem večji del plena k materi; Adams, znani tatovski skriValki, in da se ostanek nahaja v Jemovi postelji.
Od treh policistov spremljan, sem se takoi napotil v Jemovo stanovanje. V nj“govi postelji sem našel srebrnino, tiiega samega pa ni bilo doma. Čakali smo celo noč, a Jem se ni od nikoder prikazal. Ko se ie zdanilo, sem poslal emega policista na poizvedovanje. Vrnil se je s poročilom, da je odkril sled za lopovom do Erie-kolodvora;
gc-tovo se je z jutranjim vlakom odpeljal iz New Yorka. To poročilo me je zelo.jezilo. Tudi tisti ukradeni predmeti, ki so bili prineseni k materi Adams, so prišli v moje roke; a to, da mi jc bil tat ušel, je zelo užalilo moj ponos.
Vedel sem, da ima Jems v državi Mm vsota sorodnike. Sledil sem mu tja in res sem zvedel, da jih je posetil in potem odpotoval v Rawenport, v državo Iowa. Šel sem za njim.
Brezpomembno in nepotrebno bi bilo, da bi bralca dolgočasil s pripovedovanjem mojih brezuspešnih naporov pri zasledovanju; zadostuje naj, če omenim, da sem zapravil dva meseca dragocenega časa, ne da bi kaj dosegel. Večkrat sem že mislil, da sem odkril sled za ubežnikom; hitel sem za njim, kmalu pa sem po potovanju kakih sto milj daleč spoznal, da sem ravno tako daleč od cilja, kakor poprej. Moje tovariše v New Yorku so moji prejšnji uspehi jezili in zato vsled zadnjih neuspehov nisem imel nobenega veselja vrniti se, da bi se iz mene škodoželjno norčevali. Bilo je prvič, da sem zagrešil svojo nalogo. Bil sem zelo potrt.
Končno pa sem vendar moral nazaj v New York. Nekega lepega jutra avgusta meseca sem zapustil Dubuque v smeri proti Iowa City. Ves čas sem potoval v kmečki obleki. V obrambo sem imel pri sebi revolver in velik nož.. Pot se je vila skozi čudovito krasno prerijo in več ur sem jezdil skozi travnato morje.. Nobenega drevesa ali grma nisem opazil. Dan je bil zelo vroč. V Dubuque so mi dejali, da pridem čez dvajset milj do gostilne. Jezdil pa sem gotovo že več, .kakor dvajset niilj in vendar nisem opazil na dolgo in široko nobene hiše. Slednjič sem se zavedel z grozno zavestjo, da sem zagrešil pot. Sprva razločna steza se je izgubljala bolj in .bolj in slednjič sem se nahajal v pravi, z visoko travo porasteni pustinji.
Nevarnost mojega položaja je bila neutajljiva. Dan se je nižal k zatonu in nobena sled človeškega stanovališča se ni hotela pokazati. Zdelo se mi je, kakor da bi stal na brezmejni ploskvi in njene meje opasuje žareči horicont z rdečim robom. Žeja in lakota me je mučila in tudi ubogi konjiček je trpel kakor jaz, ker iz gobca mu je molel jezik zdajpazdaj je tožeče razgetal.
Počasi je zahajalo solnce in kmalu me je objela gosta tema. Začel je pihati veter, oblaki so zakrili zvezde in daljno grmenje je naznanjalo bližajočo se nevihto. Ni trpelo dolgo in vihar je bil tu. Grom je bobnel in bliski so se užigali, a deževalo ni. Bil sem v strašnem položaju in vendar si nisem mogel kaj, da ne bi občudoval čudovite lepote nevihte. Kakor modro ■ognjene kače so zagoreli od neba dol bliski in izginjali, zdaj blizu, da je jemalo vid, zdaj v daljavi, da se je zasvetilo kakor tanke ognjene nitke po ozračju.
Bilo je strašno in videl sem le smrt pred seboj. Jezik mi je bil kakor o-tekel, požiralnik suh, glas moj je zvenel hripavo in zamolklo. Polagoma sem izgubljal moči in le s trudom sem se obdržal na konju. Zvesta žival je potrpežljivo stopala naprej. Izgubil sem bil že vse upanje na rešitev, ko sem naenkrat zapazil naselbino, sredi katere je stala koča. Stopil sem s konja in ga peljal za uzdo dalje.
Očividno sem dospel h gostilni, ki sem jo tako dolgo obupan iskal.
Na moje trkanje je odprla stara ženica vrata. Prosil sem -jo za prenočišče. Odgovorila mi je, naj vstopim. Poklicala je svojega moža, da bi prevzel skrb za konja. Nato me je spremila v slabo opravljeno, mračno sobo, Na veliki mizi je gorela sveča, v peči je veselo plapolal svetel plamen in je prijazno razlival rdeči soj po sobi. V kotu je bila deska, položena na dva stola, in na deski je ležalo nekaj z belim prtom pokritega. Dober požirek vode me je zopet poživil in poprosil sem starico za večerjo. Prinesla je, kar je imela, in večerjal sem kakor kralj. Tu je vstopil gostilničar in se pričel z mano pogovarjati.
“Povejte mi, tujec,” je vprašal čez nekaj časa, “ali se bojite mrtvega moža?”
“Mrtveca se bati----------kaj naj'bi
to pomenilo?”
“Vprašam vas zato, ker morate prenočiti v družbi z mrtvim človekom.”
“Res?” sem vzkliknil in se ozrl na desko. Tisto,, kar je bilo zagrnjeno, je bilo torej mrtvo telb.
“Nobene druge sobe nimamo. Neki popotnik je dospel zjutraj sem, prijel ga je krč in je umrl. Sedaj, leži tam v kotu ih čaka mrliškega ogleda.”
“No, mrlič mi nič hudega ne more in ker ne morem izbirati, se moram sprijazniti z mislijo, da prebijem noč v njegovi družbi.”
Govorila sva še dolgo s prijaznim gostilničarjem. Bil je prebrisan mož in je modro govoril o razmerah in o bodočnosti Iowe. Slednjič se je dvignil in odšel s syojo ženo, ki mi je bila med tem pripravila na tleh precej u-dobno ležišče.
Priznam, da me je obšla groza, ko sem videl, da sem sam v družbi z mrličem. Težek, soparen zrak me je tiščal v prsih in je tako nekam tesno
vplival na moje živce; kesal sem se, da nisem gostilničarja prosil za drugo
iežišče.
Kmalu pa sem se začel samega sebe sramovati, da sem se dal obvladati bojazni. Trudil sem se, da bi odpodil strah iz srca. V ta namen sem zopet vstal, zapalil smodko in si skušal prigovarjati. da mi je sedaj čisto prijetno pri srcu.
Naenkrat se me je polastila strastna želja, da bi videl mrliča. Sveča je bila ugasnila in ogenj v peči je, le slabo razsvetljeval sobo. Za vse to se nisem brigal prav nič in vedno bolj me je prevzemala želja, da bi videl mrtveca, in slednjič me je popolnoma prevzela. Stopil sem bližje in potegnil zagrinjalo s trupla. Krepak, močan riiož je ležal pred mano. Svetloba v sobi ni bila zadostna, da bi mogel natančno razločiti poteze umrlega. O-braz njegov je bil črnikast, kakor da bi neznanec umrl vsled prevelikega krvotoka v glavi. Položil sem roko na mrličevo čelo in leden mraz me je stre sel po telesu.
Zopet sem sedel na stol in skušal odvrniti svoje misli od tihega tovariša. Ni. se mi posrečilo. Zdelo se mi je, da sedi na deski, To me je zelo vznemirilo in obrnil sem stol tako, da bi imel truplo umrlega pred očmi. Mislil sem, da bodem občutil manj strahu, če sedim proti mrliču obrnjen. Nemo mi je zrl črni obraz nasproti in zelo sem se razburil; pozabil sem bil namreč mrtveca zagrniti. Z vso energijo sem še enkrat stopil k mrliču in mu zakril glavo. Pri tej priliki sem o-pazil nenavadno obliko njegove roke; prsti so bili dolgi in koščeni. Pričali so, da so imeli nekdaj veliko moč.
Zopet sem sedel in se zamislil. Ali sem tako sedel deset minut ali eno uro, se ne vem spominjati. Ko sem se zdramil iz svojih mislij, sem se raz-pravil in vrgel par polen na ogenj. Nato sem legel in kmalu zaspal.
Mučne sanje so me zbudile. Zdelo se.mi je, da je mrtvec vstal z ležišča. Ozrl sem se okoli sebe. Svetlo je gorel ogenj in razsvetljeval sobo — prt, s katerim je bilo pokrito mrtvo truplo, se je gibal. Ne, to ni mogoče, gotovo sem se v svoji razburjenosti motil, Moje oči so strmele v desko: zopet se je zganil prt. Topot se nisem bil motil; otrpnil sem od groze. Dolga, koščena roka se je prikazala izpod odeje in je razprostrla in zopet skup stisnila suhe prste. Nisem -se mogel premakniti, v nemi grozi sem zrl v strašni prizor.
Počasi se je dvignilo truplo, sedlo je in se oziralo po sobi. Odurne poteze njegovega obraza so se mi zdele znane, vendar se nisem mogel takoj spomniti, čigave naj bi bile. Naenkrat pa sem spoznal jasno: bil je Bristol Jem. — Gotovo ga je bil zopet krč napadel in imeli so ga za mrtvega. Orožje sem imel v obleki, ki je ležala v drugem kotu sobe, Jem pa je bil gotovo trikrat močnejši od mene.
Pošast me je zagledala. Peklenski nasmešek, ki se je prikazal na njegovih ustnah, je pričal, da me je lopov spoznal. Krčevito so se mu gibale roke — jaz pa sem ležal kakor začaran in se nisem mogel premakniti, niti glasu od sebe dati.
Slednjič vstane grozovita postava z ležišča in Bristol Jem stoji v sobi. Usmiljeni Bog, bliža se mi z razprostrtimi rokami. Zakričim od groze, skočim pokoncu in mu skušam uiti. On mi sledi, kakor bazilisk upira svoje oči vame. Jaz bežim po sobi in lopov mi sledi med groznim krohotom. Že čutim njegovo sikajoče dihanje in grozovitež me zgrabi za rame. Onemogel se zgrudim na tla, njegovi dolgi koščeni prsti me stiskajo — zadavijo me — oči mi stopajo iz jamic — ne morem več dihati, umiram-------------
V tem kritičnem trenutku začujem šum, kateremu je sledil udarec. Roka spusti moje grlo. Oddahnem se in pred seboj vidim gostilničarja z debelim kolom v roki. On je bil Bristol Jema na tla pobil in tako meni rešil življenje.
Nekoliko minut pozneje sva zvezala zločinca. Šele sedaj mi je bilo možno gostilničarju vse pojasniti.
Drugo jutro je bil Bristol Jem že na potu v New York. Čez šest tednov je bil obsojen za vse življenje v ječo.
—■ Utopljenec pri Dolu spoznan. U-topljenega so našli 22. avg. v Dolu pri Ljubljani mladeniča Jakoba Kogovška, brata č. g. Iv. Kogovška, prefekta v Zavodu sv. Stanislava. Ranjki se je najbrže ponesrečil, ko se je vozil po nekem klancu ob Savi. Bil je globoko veren, pobožen in blag mladenič, Zato ga je poklical Gospod.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti remnatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co. ,
115 Pearl St.	New York.
?x~x*xkkkk*x~x~x~xkk~Xkk~x>x~xk*xk~x<xk~xkk~x<^x*x^xkkk*x~xkk~xk~x~x~x*”X">*«wi
%
(Radosti življenja
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdraviš! ju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni £ in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod-£ jetni, polili življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre-% bavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
WvtfíN* f
*£GlSTRPî&
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesa v čisto kri, ki je vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
?
?
9
t
|Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno]
♦j»	.	. v	.
v	kot naj popolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.	5
Dober* okus.
Dobro prebavljanje. Dobro zdravje.
Močni živci. Močne mišice.
1 >o!<*•<> življenje.
S
i
i
I
?
♦%
f
*%
£ Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mno | gim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot | •j* zabranilo bolezni.

% POZOR! ~ Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se 1 moratp vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.	|
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.

JOS. TRINER,
£ 799 South Ashland Avenue,
:
T
♦%
CHICAGO, ILL. f
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
|	Trinerjevem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
❖ x-x~xx~x*x~x-X“X~x-X"X~x**xkw~:--x~x-*-x*x-x~xk~:-*-x~x-x--x-<~x-*-x^-*-xk~x~x^~:-*<x~x<
POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Naprodaj imam tudi 4 hiše in 10 lot poceni.
Rojaki DobrodošK!
ANTON T. TERDICH,-203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
100 kron za $20.45
SLOV. AM. TISKOVNA DRUŽBA
Joliet, Illinois.
Pozor, Rojaki
Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smodke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje
Tih-e Central
Rojakom se priporočam v obilen poset
Ignac V cvbicb
120 Moen Ave.	Rockdale, 111.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa-
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
tor je na D es plajees uUd ;a kflnalj
Predmo kupiš LUMBER, oglas se pri nas in aglej si mato zalogo! Mi te bomo zadovoljili hi ti prikrinHi denar.
W. J. LYONS,
Maž Olike in Lemhrr Tard ste voglu DESPLAIHB3 IN CLINTON .

ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cc kve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilniča
Izdeluje vs& v no ska dela, prodaja karte ter pošilja de v staro domovino v no in zanesljivega
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone]231; South Chlct
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
izdelovalci
So. Bluff Street,
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Stukel,
avstr zastopaiK.
JOLIET, ILL.
(Za kratek č a
W Îo+CHOKM ♦O*0*OKIKi>C
♦0400
iTTI
♦o+of
High Life Bitters ali grenčec je najbolj zdrava in najkoristnejša pijača, kar se jih more dobiti v Ameriki. Poskusite ga le enkrat! Oldkontritrestar ali brinovec, slivovec, konjak, bondet rye, zdravilno grenko vino in vsakovrstna vina in viške. Tudi avstrijske viržinke in druge razne smodke, vse union-made. Rojaki, zahtevajte rajši rojakovo blago, ki je ravno tako dobro ali pa še boljše. A. Horwat, Cigar & Wholesale Liquor, 600 N. Chicago st., Joliet, 111.
FILIP HIBLER
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
•'Tke D, S,” lOc. in ‘'Meerschaum” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod,
□a debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls,
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTI'LNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasl
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale. Illinois.
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANU
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Excfaange Streets
JOLIET. ILL.
C. W. Brown, preda Robt. Pilcher, podpred« W. G. Wilcox, kasir.
\
Kapital $100,000.00.
BARBER BUILD1NG. JOLIET. ILL.
je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na' prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsal«* vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
Halo, Johiiy!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN' KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO. ILL.
Za trgovce.
Kupec (trgovcu): “Kako da imate vi v svoji prodajalni same škilaste ljudi?”
Trgovec: “To mi veliko pomaga: Poprej so mi otroci vedno kradli v pro dajalni'. Odkar imam pa škilaste ko-mije, pa noben otrok ne ve, kdaj ga kdo gleda in mi zato nič več ne kradejo.” —
Žena (sladkaje se): “Ljubi moj mož, kako sva midva pridna, kakor dve čebelici!”
Mož (resno): “Da, prav res, kakor dve čebelici! Samo s tem razločkom, da sem jaz čebelica, ti si pa — trot.”
“Ali ste oženjen, ali ste vdovec?” “Vdovec.”
“Koliko časa ste vdovec?” “Odkar mi je žena umrla.”
Hči: “Oh oče, danes sem stara že 36 let.”
Oče: “Potolaži se! To bo že minulo!”
Težek izbor.
A.: Vi delate kakor brez glave o-krog? — B.: Oh, čudno, da še nisem obnorel! Rad bi se oženil, pa izbrati ne morem. Razum moj mi pravi, naj vzamem Maričko; srce mi govori, naj se oženim z Anko; moja mati prigovarja, naj snubim Katro; oče me zaklinja, naj vzamem Barbo; moja obrt mi kaže, da ponudim roko Pepi; in želodec moj zahteva, da se vzameva z Meto mesarjevo. —
Nepremišljeno.
Učitelj: “Šepetavec, ali misliš, da ne slišim tvojega šepetanja? O moja ušesa sežejo tudi do zadnje klopi.”
V podobi žene.
A.: Zakaj neki slikarji vedno slikajo “zmago” v podobi žene? B.: To boš razumel, ko boš oženjen.
A.	: “Zakaj ima pa ta profesor trojna očala?”
B.	: “Ena ima, kadar bere, druga, kadar gleda na daleč, tretje pa, kadar one dvoje izgubi in išče.”
Pijanec.
Pravijo, da ne vem če bom jutri živ, vem pa, če bom živ, da bom pil.
Konec pisma.
“Še enkrat rečem: ti si bedak.” Tvoj brat Jurij.
Otroci.
“Moj oče bo izdal knjigo.”
“Ali mi moreš pokazati rokopis?”
“Tisto ne, pač pa knjigo, iz katere je prepisal.”
V šoli.
Učitelj :■ “Kako je ime očetu?”
Učenec: “Mrcina”.
Učitelj: “Kako?”
Učenec: “Mati vedno pravijo, kadar očeta ni domov: mrcina že spet pije.”
Dobri učinki.
Mal izdatek za pravo zdravilo ob pravem času se dobro izplača, posebno ob nerednostih obisti in jeter, ki se ne bi smele nikdar zanemarjati. Če zapaziš, da ti organi prav ne delujejo, ne odlašaj ter uživaj Severovo zdravilo za obisti in jetra. Mr. V. Otta, Vernon, Tex., piše: Iskreno zahvalo za Vaše Izvrstno zdravilo za obisti in jetra. Po užitju ene steklenice v predpisanih popitkih lahko pravim, da sem poskušal Severova prvovrstna zdravila in vedno z dobrimi učinki. V lekarnah. Cene $1.25 ih 75c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids la.
Nova ruska vojna ladja.
Petrograd, 7. sept. — Vojna ladja “Car Pavel”, najmočnejša ruske mornarice, je bila danes v baltiški ladjedelnici spuščena v morje. Ladja drži 17,400 ton, ima 17,600 konjske sile, 18 vozlov vozne hitrosti in je opremljena s 50 topovi razne velikosti.
Osepnice na Dunaju.
Dunaj, 8. sept. — Vsled tu razširjenih osepnic je zopetna otvoritev šol preložena, začasno je otvoritev določena na začetek oktobra meseca.
Opaziti ni, da bi se število na osep-nicah (ali kozah) obolelih oseb kaj zmanjšalo. Zadnje dni je bilo nič manj nego 166,000 oseb cepljenih. Vsi javni shodi in sprevodi so prepovedani.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
¡VT. B. Schuster
Young Building
....JOLIET, ILLINOIS.
OtXXH040*
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1151 N. Broadway, Joliet, 111.
POTREBUJEMO 50 IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo nekaj ljudi za otvoritev dela plača se na dan. Tu ni težave ne sitnosti pri delu. Pridite preč. Wenona Coal Co., Wenona, 111.
POTREBUJEMO 12 NAD 16 LET starih deklet. Lahko delo, dobra plača. Več pove: Carrier & Low Box Co., Rockdale.	3t.
o
R
O
I
BOLNIKOM NA ZNANJE ,

Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, 111.
Slovanski tvomičar društvenih od znakov (badges), regalij, kap, baadei in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet* kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka tolog na zahtevanje zastonj.
Collins Street Wine and Lienor House
Žgane, galon po $1.73, $2, $2.50, $3, $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cen*..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 2893.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino' kalifornijsko vino, dobro žganje in tržita najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
.TELEFON 2252.
1012 N. Broadway..JOLIET, ILL.
J. F. KING
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
Tle Joliet National M.
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,00 0.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo otvorili
GOSTILNO.
v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOHN MAHKOVEC CO.
208 Jackson St.
Math. Stefanieh, Manager.
Maši po celem svetu slavni profesorji.
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, tffc ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prost® lažejo da imajo „OROSI“ zdravila in da zastopajo Oropi Laboratorium v Milanu. Sam® America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših zdravnikov zdravila.
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi“ zdravila.
SP Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje! s?
Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih ifi profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	^ -.
=?.■' ...= Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi? -.............
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in xnt Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravni«
ki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
Ifebeden drugi zdravnik Vam nemore take garancije dati, kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslali kakor mil Zato bolniki
1	pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ake niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denpr.
Tistim kateri trpe na f »Va možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih LMeznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako s A v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki“ Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši/ gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili.‘Ne verujte nekaterim ljudem ka-j' teri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol«( nema ozdraviti morejo.
» * » ZOPE T NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! * • -»	V* 1
Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse moj ,goče bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako daj se v človeku razširi in kako da človeško telo propade ako s pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen! zdravniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška Knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer( ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo .mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi v staro domovino zdravila in smo ozdravili samo v mesecu Novembru
2	sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo , u Iruzcga stanu iz stare domovine
to je dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so prispel- do največjega človeškega znanja.
kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena.
^PIŠITE NA SLOVENSKI ODDELEK:	f* <
w' ~ AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. ;a'
Gradac ere ao; zjutraj od 0. «n do popoldan 6. m, Y aedeljo od 10. «r* da 1. popoldan. _
«tl
Henrik H. & Menno H.
S TASSEN
Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR
r*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti m tam in boleznim.
ije vsakovrstna v notarsko ko spadajoča pisanja.
(lohn Steianič
Í..............
}
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Gov nemško in angleško.
ČISTIMO OBLEKO.
Mi čistimo, gladimo in barvamo moške, ženske in otroške obleke dobro, hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsih delih mesta.
Naše delo je izvrstno storjeno za prav mal denar.	,
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Denar na posojilo.
Pogojujemo denar na zemljišči pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.

Točim izvrstno pivo,' katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727.
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO.
112 Exchange St. JOLIET, ILL.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Haras,*?
Chicago telef. 2794 J^rteJef.N 62 7..
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. [OSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TAT. COTT, blagajnik.
Posojuje	1
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino za	,
posestva.
Prodaja tudi prekomorske vozne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET
I. nadstropje.
i>OZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in noskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.	1
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Gostilno
ROJAKOM
priporočam svojo
* Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SkLoff,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
BRAY-EYA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke etne.
—104 Jefferson St., blizu mosta.
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St., Joliet UL
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
Prodaja s popustom
to je polovica prejšnje cene.
Pogoji.—Lote so po $10 ali $5 na roko in $5 na mesec.
5% popusta za gotovino. Ab-stra Id ¿c bife z vsakim pogojem.
C. E. Robinson bo gradil veliko fabriko za papir, zato prodaja zsa zemljišča.
Rojaki, ki ne morejo priti na lice te prodaje, si lahko kupijo lo-lo pismenim potom.
-M/0/-AA/D
Al/S:

a
*0 «
•J-o
co
ff)

o- •> Q
ro
o
<0
to
s;
4-0
S
J'OS

Go
y
¡3
„J.
ss

<s"o
*
66 ?
a
5 \ n
PRODAJA HO OD 22. DO 30. SEPTEMBRA
ROCKDALE SUBDIVIZIJA POLEG JOLIETA.
Ker sem se namenil opustiti trgovino z zemljišči, zato vam ponujam priliko, da si kupite zemljo za veliko nižjo vsoto kot je vredna.
Te lote so najceneje v Rock-dalu.
V teku petih let bodo lote, ki vas bi sedaj stale $60 do $165, vredne $500.
Nobena ni dražja, kot $165, in so na najboljših vogalih blokov.
Vsaka lota je vredna cene, označene na planu, dobite jo za polovico iste cene., V naši sub-di viziji ni slabe lote.
Poglej cene lot in vedi, da vse lote stanejo le polovico označene cene.

q
*
ST
o
o
«o
<ö 2
Ä)	0 ÇB «V	0 V) <\|	0 ¿8	* w	0 fti	0 «	0 <\i	0 SO CVJ	Q JO <\1	Q ¡a «VI	0 VS *>
>.		9	*	*0		K		V.	s	*	5
				V				t	V		
to

CM
* <M	Í «n <\j	N N	a	£ « r»	X	*	K ■v	* *	*	?	«0
0 K)	0	§		Q *0		8		1	Vo	§	
	w	M	CM	N	CM	cm	CM	CM	CM		co
n
«s
<*>
“>
HOIK4/rZ7
ST
?
&
M
* 2

§
C\J
HAYS

§
M
^ *


v
*6/
ORR
Poulična železnica je tri bloke od teh lot.
Te lote bodo kmalu pozidane s hišami, ker par blokov od njih so razne tovarne, kjer dela nad 2000 ljudi. Vse tovarne jako napredujejo ter rabijo več ljudi vsako leto. Nove tovarne se zidajo. Mestece s 1000 prebivalci bo potrebovalo hišo na vsakej loti, da ostanejo delavci v njem.;
Ako še dosedaj nikdar niste kupili lote, sedaj je čas.
Postavito si hišo, ali pa lote kasneje prodate za lep dobiček.
* A/A/fGAHET

ST
A
N
M
5¡ *>
*
.C\i
a
s
5 5
AfO/?/xVS
ST
Ko pridete v Rockdale izstopite pri Box fabriki in tam je urad.
Ko pridete v urad vprašajte za g. Ig. Cesnika, on vam vse uredi.
C. E. Robinson, lastnik.
Urad v Auditorium Building
Soba 6. Second Floor
Ignac Cesnik, razprodajalec, soba 205 Barber Bldg., Joliet, III.