Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
23 ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 12. MAJA 1911.	LETNIK XX
ZLATI JUBILEJ PRELATA GIBBONSA.
Krvolitje.
Milwaukee, Wis., 9. maja. — Dve dekleti, Emo Nelson in Mabel Gilmore, je ustrelil Jos. Unger in bil potem sam težko ranjen v boju, ki ga je imel v neki razvpiti hiši ob River cesti s Charles Vance-om, strojnikom iz Racina. Zadnji je potem nameril revolver proti sebi in se usmrtil.
Že spet revolucija.
Washington, 9. maja. — Ameriški poslanik v Haiti poroča državnemu uradu, da se najnovejše revolucionarno gibanje, ki- se je pričelo v Fort Liberty, naglo razširja in da vlada odločno nastopa proti istemu. Bržkone stoji za najnovejšim gibanjem general Le Conte, ki se je udeležil zadnjega upora.
Gozdni požari v Kanadi.
Winnipeg, Man., 9. maja. — Med zadnjimi 24. urami so gozdni požari na Daupsin-ozemlju v Manitobi napravili ogromno škodo. Na razdaljo 200 milj je krajina v ognju. Na stotine moških gasi plamene, ampak vse prizadevanje ni doslej nič hasnilo, nasprotno, plameni se razširjajo čimdalje bolj.
McNamara.
Washington, 9. maja. — “American Federation of Labor” je izdala oklic za prispevanje denarja v sklad, ki ima
Štrajk na Pa.-železnici.
Pittsburg, Pa., 6. maja. — Štrajk zaposlencev v delavnicah Pennsylva-nia-železnice se je razširil na Monon-gahela-železnico pittsburške divizije. V Ormsby-delavnicah je ostavilo delo 75 mož in nadaljnjih 325 bo baje za-štrajkalo vkratkem. Shod raznih železničarskih unij se bo vršil v mestu Conemaugh.
Slučaj Lorimer.
Washington, D. C., 10. maja. — Združenih Držav senat se bo bržkone jutri spet bavil z vprašanjem o zopetni preiskavi škandala v zvezi z Lo-rimerjevo izvolitvijo. Stvar spravi na dnevni red senator La Follette iz Wis consina, ki bo predlagal sprejetje svoje rezolucije za imenovanje posebnega odbora iz peterih senatorjev v obnovo preiskave.
Štrajk kot protest.
Tampa, Fla., 10. maja. — Tu je 2500 smotkarjev ostavilo delo, da tako izrazijo svoj protest proti potrditvi obsodbe, izrečene nad tremi voditelji zadnjega smotkarskega štrajka in glaseče ae na zapor. Štrajkarji tvorijo kako četrtino tukajšnjih smotkarjev.
Trije ptički.
Danville, 111., 10. maja. — Victor Stanovitch, Thomas Neverdosky in George W. Wilson so bili dejani v zapor pod obtožbo, da so prodajali pre-mogarjem ponarejene delavske liste.
Ponesrečeni zrakoplovci.
St. Cyr, Francija, 9. maja. — Lajt-nant Loder, eden izmed armadnih avi-atikov, je strmoglavil tu blizu s svojim dvokrovcem. Zlomil si je hrbtenico.
Halle, Nemčija, 9. maja. — Aviatik Caspar, ki je hotel poleti iz Berolina v Kassel, se je zadel ob brzojaven drog in si zlomil nogo, a njegov stroj se je strl.
Shanghai, Kitaj, 6. maja. — Rene Vallon, francoski aviatik, je strmoglavil iz velike višine in bil na mestu u-smrčen. Vallon je prišel iz Pariza in prirejal v tej deželi že šest tednov zrakoplovne predstave v nadi, da se prične kitajska' vlada zanimati za vojaško zrakoplovstvo. Podjel je prvi visoki polet na Kitajskem.
London, Anglija, 5. maja. — Vlada ima s svojimi zrakoplovi mnogo smole. Le'baudyjev vodljivi balon se je strl pri svojem prvem vzletu. Zdaj pa se je razbil pri Barrowu velik zrakoplov, čegar sestavo je vlada plašno prikrivala in ki bi imel igrati odlično ulogo pri slavnostih kronanja.
Kraja svetinj.
Carigrad, 9. maja. — Splošno ogorčenje proti vladi zaradi jeruzalemskega dogodka je tako veliko, da bo moralo ministrstvo morda odstopiti. V poslanski skupščini je minister priznal, da so Angleži, ki so baje oskrunili Omarovo mošejo s tatvino svetinj, izkopavali starine v mošeji z dovoljenjem podkupljenih čuvajev. Za izkopavanje so Angleži potrošili baje do $300,000.
Beda med izseljenci.
Dunajsko trgovinsko sodišče je razpravljalo o tožbi "Austro-Americane” proti lastniku univerzalnega potovalnega biroa dr. A. vitezu pl. Onciulu. V tožbi je izvajal zastopnik tožnice dr. Popper, da je tvrdka leta 1909 in 1910 ekspedirala 22,305 izseljencev, večinoma Ruse. Prevažala jih je čez Basel in sicer na nečloveški način. Na Dunaju je spalo v eni sobi 20 do 30 oseb. Pisarna se ni prav nič brigala, če so imeli še vojaščini podvrženi fantje dovoljenje za izseljenje ali ne. Na Dunaju zapro izseljence v kupeje, v katerih morajo ostati 96 ur, .ne da bi smeli iz vagonov. Neka ženska je ob takem transportu zblaznela. Dr. Popper je nato odstopil od tožbe, češ da upa, da bo zdaj oblast nastopila proti pisarni in je predlagal, naj se odstopi akt državnemu pravdništvu, kar je trgovsko sodišče tudi sklenilo.
Nedolžen, seveda.
Dunaj, 5. maja. — Pruski princ Joa-him Albreht, ki je pod njegovim avtomobilom storila smrt neka dvanajst let stara deklica v bližini mesta Heba (Eger) na Češkem, fie nosi na nesreči najmanjše krivde. Tako zagotavljajo očividci katastrofe. Deklica je hotela skočiti v avtomobil med naglo vožnjo, pa je padla pod kolesa in bila strta. Princ je podjel vožnjo iz Ma-rienbada, kjer se zdravi.
Spor med Turčijo in Črnogoro.
“Štampa”' poroča z Dunaja, da se prekinejo diplomatična pogajanja med Turčijo in Črnogoro. Turški poslanik v Cetmjah in črnogorski zastopnik v Carigradu sta že dobila povelje, da zapustita svoji mesti.
Črnogorski kralj o albanski vstaji.
IVAN QRTH PROGLAŠEN MRTVIM,
Najvišje sodišče avstrijsko razsodilo v slučaju nadvojvode, pogrešanega izza 1. 1890.
PRVA PARADA BREZ CESARJA.
Dunajska posadka defilirala pred nad-vojvodo-prestolonaslednikom.
Dunaj, 9. maja. — Prepir zaradi domnevne usode avstrijskega nadvojvode Ivana Salvatorja, znanega tudi kot Ivan Orth, je sedaj končan, kolikor se tiče zakona. Najvišje sodišče je namreč razsodilo, da se mora misliti, da je smrt imenovanega nastopila dne 21. julija 1890.
.(Nadvojvoda Ivan se je svojčas odrekel dostojanstvu in častem, si nadel ime Ivan Orth in, oženivši se meseca julija 1890 v Londonu z gledališko igralko Milico Stube!, odjadral na kupljeni trgovski ladji v državo Chile, Južna Amerika. Od tedaj ni bilo ničesar slišati o njem. Domneva se, da se je njegova ladja, “Santa Margeretha”, v viharju pogreznila in so vsi na krovu utonili.)
Dunaj, 8. maja. — Tu je umrl poveljnik kraljevske ogrske telesne straže, feldmaršallajtnant Aleksander Nyi-ri pl. Syekely, bivši domobranski minister.
V Lizzanu na Tirolskem je izvršil samoumor nadporočnik Kirchhammer. Oblastva so ga dolgo časa zasledovala na obtožbo veleizdaje.
Dunaj, 29. aprila. — Danes cesarja vprvič ni bilo k spomladanski paradi dunajske garnizije na vežbališču na Schmelzi. Mesto cesarja je pustil čete defilirati mimo sebe nadvojvoda pre stolonaslednik Franc Ferdinand. Prestolonaslednik je pohvalil tako čete kakor poveljnike in po paradi odjahal k cesarju v Schoenbrunn, da mu o paradi poroča. Med parado je nad vežbališčem plul monoplan. Ob 9. uri 14 minut se je namreč iz Dunajskega Novega mesta dvignil v zrak nadporočnik Bier in je ob 9. uri 39 minut bil nad Schmelzo. Nato je plul proti Dunaju in je v višini nekako 1000 metrov trikrat obkrožil stolp sv. Štefana; nazaj proti Dunajskemu Novemu mestu pa ni mogel, ker je pihal preveč močan veter.
Ricciotti Garibaldi o albanski vstaji.
Ricciotti Garibaldi je izjavil o albanski vstaji: “Nočem peljati svojih ljudi v gotovo smrt. Dokler se pojavi vstaja le tu in tam in dokler ostane Srednja Albanija mirna, toliko časa ni misliti na pomoč vstaškim Albancem. Danes v Albaniji ni tako hudo, kakor se splošno sodi. V dosedanjih bojih so izgubili Albanci 60, Turki pa 170 mož. Če se pa razširi vstaja tudi po Srednji in Južni Albaniji, takrat nastopim. Vlada me ne bo mogla ovirati, ker nima nobene pravice, zabraniti državljanu tisti način smrti, ki mu najbolj ugaja. V Albanijo bi se ne vozili v skupinah, marveč posamezno. Kadar smo pa v Albaniji, nam nihče ne more braniti, da storimo svojo dolž nost. Vsak dan se veča število prostovoljcev. Celo dva moža papeževe švicarske garde sta se prijavila. Od-zdaj naprej pa do srede majnika ne izpregovorim nobene besede več.”
Palača zgorela.
Budimpešta, 8. maja. — V Košicah, komitat Abauj-Torna,- je zgorela palača grofa Dessewffyja. Ogenj se je razširil s tako naglico, da požarna hramba ni mogla občuvati nobenega dela veličastne zgradbe pred uničenjem. Palača je vsebovala ogromne zaklade, posebno dragocene umetnine, ki se ne dajo nadomestiti.
Nemčija posvarila Francijo.
Berlin, 8. maja. — Nemčija je Francijo posvarila pred nevarnimi posledicami, ki bi utegnile nastati, ako francoske čete zasedejo Fez. Nadaljnjih korakov vlada ni podjela, dasi z bistrim očesom opazuje razvoj stvari v Maroku. Objavljena vest, da je Nemčija sklenila, odposlati tri križarke v maroško vodovje, da se pokaže nemški prapor v mestih Casablanca, Rabat, Mogador in El-Araish, ni resnična. Vsled namiga iz Berlina se francoska leteča kolona, ki hiti od jugozapada proti Fezu, bržkone utabori izven glavnega mesta.
Drži se ga.
“Poizkušala sem vsakovrstno milo za otroško kopel, pa držala se bom Severovega Zdravilnega mila,” piše ga. Emilija Krajačič, 2028 Elston ave., Chicago. “To milo ima antiseptična, kožozdr-avilna in čistilna svojstva in je zelo pripravno za toaleto, umivanje lobanje ter kopanje otrok in odraslih. Vprašajte svojega trgovca ali lekar-nika. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
ROJAKI, POZOR!
Iz urada zaveznega pravdnika v New Yorku smo prejeli sledeči razglas:
Vsaka oseba, ki je plačala kaj denarja za zdravljenje po pošti ali o-sebno tvrdkam:	The Collins New
York Medical Institute, Dr. Ferdinand Hartman, The Vienna Medical Institute, Dr. Landes ali The Universal Medical Institute, v slučajih prepovedanih ženskih operacij, jetike ali tuberkuloze, naj pošlje svoje ime in svoj naslov, z vsemi pismi, prejetimi od katerega izm^d gorenjih doktorjev, na: Henry A. Wise, U. S. Attorney, New York City.
Na shod v nedeljo, Jolietčani!
Prejeli smo in drage volje priobčujemo naslednji dopis:
Joliet, 111. — Cenjeni nam gospod urednik A. S.! Podpisani uljudno prosimo, da nam odkažete malo prostora v listu A. S., ter objavite v njem tu Vam poslane vrstice. Gotovo ne bode to naše poročilo zanimalo vseh Slovencev v Jolietu, vendar pa smo si svesti, da nekateri se bodo za to zanimali in se temu naznanilu tudi odzvali.
Kakor večini Slovencev znano, vlada v državi Pennsylvania, v okraju Westmoreland, premogarski štrajk že leto dni. Pri tem štrajku je prizadetih jako veliko naših bratov Slovencev s soprogami in otroci. Premogovi baroni so preponosni, da bi uslišali in pripo-znali male, čez vse upravičene premo-garske zahteve. Niti slišati nočejo o tem, marveč preganjajo ubogo ljudstvo s konštablerji in druzimi beriči. Slovenski narod širom Združenih Držav zbira darove in pomaga ubogim trpinom, ki se bojujejo za boljši obstanek in boljšo bodočnost. Vsled tega smo se spodaj podpisani namenili opozoriti tudi Slovence v Jolietu, 111., k malemu posvetovanju, kjer bi se malo pogovorili, na kak način bi tudi mi kot zavedni Slovenci trpečim in preganjanim za pravico nekoliko pomagali. V ta namen smo naprosili predsednika K. S. K. Jednote, da nam dovoli zborovati brezplačno v Jednoti-ni dvorani. Bratovska dolžnost nas veže, da pomagamo svojemu narodu. Vsled tega prosimo in vabimo vse Slo vence v Jolietu in okolici na zborovanje dne 14. maja 1911 ob 8. uri zvečer. Pri tem shodu se bode cela stvar obširno razmotrivala in pojasnila tudi onim, ki do danes še ne znajo, kaj je štrajk.
Pričakujemo obilne udeležbe, ter beležimo v imenu slovenskih linijskih ter drugih zavednih delavcev v Jolietu John Videtich, Math Judnich.
Kandidat ustreljen.
Dunaj, 9. maja. — V Velički, Galicija, je volitveni boj povzročil umor. Agitator Tatara je v svoji strankarski prenapetosti ustrelil kandidata nasprotne stranke, Piwka. Tatara je svojega nasprotnika tako hudo ranil, da je žrtev skoro na mestu izdihnila.
Listnica upravništva.
—G. Gregorc, Bower, Colo.: — Za inozemstvo stane naš list $2, za Zdr. države pa le $1; plačuje se vedno vnaprej. Naročite ga lahko vsak čas. List se pošilja v staro domovino po en izvod — vsak teden. Zdravi!
—	G. F. Z., Biwabik, Minn.: — Nič ni pomote, le dnevnice ni mogoče vsakčas premeniti. Ni se treba bati, ker mi vse radi popravimo, če se prepričamo, da je drugače prav. Na zdar!
—	G. K., Brooklyn, N. Y.: — Res je Vaš list plačan. Vaša pisma so predolga. Bolj kratko pa jedrnato, ker čas je drag. Vse prav!
—	G. H., Greenwich, Conn.:—Poslali smo Vam en izvod lista na ogled. Naš list ni pristaš ne ene in ne druge starokrajske slovenske polit, stranke. “A. S.” je že od svojega začetka bil in bo — list naprednih katoliških Slovencev v Ameriki.
Lepa beseda.
Ga. Marija F. Mundil iz Clarksona, Neb., nam je pisala takole: “Uživala sem Trinerjev Angelica grenčec pred letom dni. Bila sem zelo slabotna, ker sem bolehala tri leta. Moja bolezen je bila živčna onemoglost in poklicani zdravniki me niso mogli ozdraviti. Končno me je moj brat opozoril na Trinerjev Angelica grenčec in pričela sem ga uživati. Zdravje se mi je neprestano boljšalo, dokler nisem popolnoma okrevala.” V takih slučajih, kjer nervoznost povzroča nepopolna prebava, kjer organi počasi delujejo in dostikrat potrebujejo dražila, kjer moč pojema, kjer so bolečine in krči v črevih pogostni, kjer so glavobol in druga obolenja skoro neprestana, tam je Trinerjev Angelica grenčec zdravilo, na katero se lahko zanašate za hitro in gotovo olajšbo. Vse nečitosti vam prežene, organe okrepi ter podeli občutek popolne udobnosti. V lekarnah. Jos. Triner 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Mesto zgorelo na Japonskem.
Tokio, 8. maja. — Semkaj je dospela vest, da Yamagata, glavno mesto prefekture Yamagata, gori in je že 1000 hiš upepeljenih, med njimi prefektura, banke, šole in sodno poslopje. Podrobnosti še niso dospele. Yama-gata leži 30 milj od Sendaia, je važno tržišče in ima kacih 45,000 prebivav-cev.
Črnogorski kralj je pooblastil dopisniku “Ruskega Slova” objaviti: “Ljubim red in mir m upam, da napravi turška vlada zopet red v obmejnem ozemlju. Črnogorska vlada zavzema strogo nevtralno stališče, človekoljubje ji pa narekuje, da pomaga albanskim beguncem. Upam, da v primerni obliki mladoturška vlada zatre u-por.”
Kardinala počastila velika skupščina odličnih katoličanov v New Yorku.
IZPODBUJAL MLAČNE K DELU.
Vsi rešujmo moralna, politična in gospodarska vprašanja.
New York, 10. maja. — Po rimskem načinu je nocoj šest pažev v uniformi, nosečih prižgane baklje, sprejelo njegovo prevzvišenost kardinala Gib-bonsa pred vrati in spremilo odličnega ameriškega prelata do prestola v veliki plesni dvorani, kjer ga je pozdravila velika skupščina odličnih katoličanov.
Povod je bil* zlati jubilej prelatove-ga posvečenja v duhovnika m srebrni jubilej njegovega povišanja v kardinala.
Grboven ščit, izrezan iz lipovine, 5x4 čevljev, in vdelan v zlat okvir, so poklonili kardinalu duhovni pavlisti. Ščit je izdelal William Laurel Harris izmed otcev pavlistov, in je baje prvi svoje vrste poizkušen po kakem Američanu. Narejen je po načrtu grba, ki ga je kardinal nedavno sprejel kot cerkveni knez.
Nadškof Farley, najvišjega sodišča sodnik Victor J. Dowling in Frank S. Gannon, predsednik kluba, so imeli pozdravne nagovore.
“Noben državljan ne bodi trot v družabnem panju,” je rekel kardinal Gibbons v svojem odgovoru. "Nobeden izmed vas ne bodi malomaren gle-davec moralnih, političnih in gospodarskih vprašanj, ki se tičejo blagostanja ljudskega. Kakor vas vse ščiti v vašem življenju m vaši lastnini močna roka vladna, tako bodite vsi zedinjeni v podpiranju rok, ki so pooblaščene z upravo držav in dežele.
“Hvala Bogu,” je kardinal zaključil, “živimo v deželi, kjer je svoboda brez prenašanja dovolila in oblastvo brez prenašanja despotizma (samosil-stva), in kjer vlada držfnad nami ščit svoje obrambe brez vmešavanja v posameznikovo pravico do svoje vesti.”
Znamenito rast katoliške cerkve v Ameriki je očrtal sodnik Dowling. Leta 1808. je imela Cerkev samo 2 škofa in 69 duhovnikov, je rekel, do-čim ima danes 13 nadškofov, 97 škofov, 17,084 duhovnikov, 13,461 cerkva in članov 15,000,000.
služiti v to, da se oskrbi zagovorni-štvo za namišljena dinamitarda brata McNamara, ki se nahajata v ječi v Los Angelesu. Vsi prispevki so pošiljati na izvrševalni odbor federacije, ki ima nadzorovati tudi potroške. Pravijo, da se slučaj, če bo treba, požene do najvišjega sodišča v deželi.
V oklicu je rečeno, da se mora o-menjenima obtožencema brezpogojno preskrbeti pravična in nepristranska pravda, in obenem se mora dati ugrab-ljivcem lekcija, da sta življenje m oseba linijskih delavcev prav tako sveta kakor življenje in svoboda drugih mož v tej deželi, brez razlike posesti in stanu.
Los Angeles, Cal., 9. maja. — Prošnjo Johna J. McNamare, da se mu dovoli, povodom proti njemu podane tožbe zaradi zlorabe dinamita položiti poroštvo, je sodnik Borcfwell odklonil, toda s pridržkom, da se prošnja pozneje lahko iznova predloži.
Močno priseljevanje.
New York, 7. maja. — Na Ellis Islandu se je izkrcalo s 5 parnikov 4000 priseljencev, in inkvizija je pridržala vsepolno novih žrtev. Pred prihodom novih pridržancev se je nahajalo na otoku 1050 priseljencev, namenjenih za preiskavo ozir. izključenje. Med pridržanimi je bila ga. Margareta Loescher iz Nemčije s svojini sinom, ki sta se hotela podati k svojemu stricu Johnu Oster, lastniku pivovarne Cold Springs Brewery, v Cold Springs, Minn. Pridržana sta bila, ker nista imela potnega denarja in sta brzojavila na gospoda Oster po denar. Prišla sta v 2. kajuti parnika “Finland”.
Na parniku “President Lincoln” je dospel 71 let stari Gustav Adolf Schu mann v 2. kajuti, da se poda k svojemu sinu istega imena. Stari gospod je prišel iz Lipskega, in drobiž mu je na poti pošel, in čakati mora na otoku, dokler mu sin ne pošlje potnega denarja.
Strašno presenečenje.
Denver, Colo., 5. maja. — Več prijateljev se je zbralo v hiši motornika C. W. Greena od električne prekozem-ske železnice, da mu prirede “surprise party”, pa bili so sami presenečeni, ampak na strašen način s tem, da je ambulančen voz pripeljal Greena domov kot mrliča. Green je bil slišal o nameri svojih prijateljev in je hitel domov na kolesu kar najhitreje, pri čemer je trčil skup z nekim avtomobilom. Razbila se mu je lobanja, da je čez nekaj minut umrl.
Na smrt obsojena.
Sault Ste Marie, Mich., 9. maja. — Gospa Angelina Neapolitana je bila tukaj obsojena na smrt, ker je umorila svojega soproga dne 16. aprila. Dne
9.	avgusta ima biti obešena.
McCann spet svoboden.
Edward McCann, chicaški policijski nadzornik, ki je bil radi sprejemanja podkupnin obsojen v kaznilnico, a sedaj po guvernerju pomiloščen, je zapustil jolietsko kaznilnico zadnji petek (dne 5. t. m.) ob 10:35 uri in se odpeljal v Chicago, kjer se je takoj podal v svoje stanovanje.
Pet otrok zgorelo.
Charlotteville, Va., 8. maja. — Pet izmed šesterih otrok blizu Free Uniona stanujočega farmarja Sanfor-da Davis je storilo smrt pri požaru domače hiše. Bili so v starosti od 3 do 15 let. Spah so v gorenjem nadstropju, in ko so se vzbudili, so bile doli držeče stopnice že zgorele.
Taft in farmarji.
Washington, 8. maja. — Kacih 25 članov zveze National Grange je v zadevi nameravane reciprocitetne pogodbe med Združenimi Državami in Kanado obiskalo predsednika z namenom, izraziti predsedniku nejevoljo zvezino radi vladne reciprocitetne politike. Govornik delegacije je namignil, da bi sprejetje pogodbe stalo republikansko stransko mnogo farmar-skih glasov. Gospod Taft pa se po tej prikriti grožnji ni dal ugnati v kozji rog, marveč je izjavil, da go o-pozicija premnogih farmarjev ne bo prestrašila pri njegovi nameri, pridobiti predlogi veljavo.
JUAREZ GLAVNO MESTO UPORNIKOV.
Po
dvodnevni krvavi bitki zmagal Madero in zasedel mejno trdnjavo.
70 MRTVIH IN 250 RANJENIH.
Sedaj menda prično prodirati protit glavnemu mestu Mehike.
Juarez, Mehika, 10. maja. — Francisco I. Madero ml., poveljnik armade upornikov, je nocoj zasedel mesto Juarez po dvodnevni bitki, najkrvavej-ši mehikanske revolucije.
Juarez je glavno mesto začasne vlade. Njegovo vzetje se bo smatralo za dokaz, da morajo Maderovo armado pripoznati Združene, Države in druge dežele kot vojskovalno ter tako ravnati z njo kakor z Diazovo vlado.
Juarez bo tudi temeljno oskrbova-lišče za nadaljnje vojskovanje Maderovo, Sedaj se bržkone prične prodiranje v južni smeri proti mestu Mexico. Ako se ta načrt izvede, bo prihodnja bitka prejkone med Made-rovimi četami in armado generala Rabago, ki zdaj maršira severno od mesta Chihuahua.
Vzetje Juareza je stalo mnogo človeških žrtev. Po nizki_ cenitvi od strani zdravnikov in uporniških voditeljev je vladnih vojakov mrtvih okoli petdeset in upornikov pa kacih petnajst, a ranjencev je blizu 250 na obeh straneh.
Med mrtvimi sta polkovnik Tambo-rel in kapitan Sachudo; prvi je pred nekaj dnevi psoval upornike kot strahopetce.
Na ameriški strani bojne linije je bilo pet usmrčenih in sedemnajst ranjenih, mnogi izmed njih prav blizu reke.
General Juan J. Navarro, poveljnik vladnih čet, je nocoj Maderov ujetnik. Mož je ves potrt in prav nič ne govori.
V drugem delu malega mesta se nahaja Francisco I. Madero ml., zmagovalec, obdan od članov svoje družine in svojega štaba, ves vesel, vendar pripravljen, kakor pravi, skleniti mir z mehikansko vlado, ako je voljna govoriti z uporniki odkrito in iskreno, pa brez praznih obljub, kakor jih je poln proglas predsednika Diaza.
Dejanska vdaja mesta se je izvršila ob 1. uri, ko je general Navarro izročil svoj meč polkovniku Garibaldiju od uporniške armade. Ta je prej obkolila barake in zapretila uničiti posadko.
Paroubek umorjena?
Chicago, 111., 10. maja. — Pač ni več dvoma o tem, da je v ponedeljek zvečer pri Lockportu iz kanala potegnjeno truplo ono pet let stare Elze Paroubek, ki je izginila pred dobrimi štirimi tedni na skrivnosten način. Tako oče kakor tudi potrta mati sta včeraj spoznala truplo kot ono svoje nesrečne hčerke. Kako je deklica storila smrt, še ni dognano, a toliko je gotovo, da je umrla nasilne smrti. Bržkone je bil otrok napaden, umorjen in potem vržen v. kanal. Ako bi bila deklica živa padla v kanal ali vi; ena vanj, potem bi se njena pljuča napolnila z vodo, pa raztelesenje trupla je pokazalo, da ni bilo vode v pljučih. Vsled tega so mrliški ogledniki izjavili v svojem razsodu, da otrok ni utonil, nego prišel drugače ob življenje. Kako se je to zgodilo, dožene morda preiskava.
Češka dobrodelna družba je razpisala $500 nagrade ža prijetje domnevnega morilca in guverner Deneen bo menda ponudil nadaljnjih $200 v isto svrho.
Narobe svet.
San Francisco, Ca!., 8. maja. — Pavel Boman iz okraja Imperial, Cal., ki se je sam priznal krivega poneverbe, je brez uspeha poizkušal doseči sprejetje v kaznilnico v St. Quentinu in potem načeloval krdelu sklicanih mož, da najdejo pomožnega šerifa, kateri bi ga imel izročiti v kaznilnico, pa se je sam izgubil. Šerif je bil najden in Bomanu se je izpolnila njegova želja, priti v kaznilnico. Boman, davkar in bivši blagajnik okraja Imperial, je dne 25. januarja v El Centru priznal, da je poneveril $14,737 okrajnih šolskih denarjev. Ko je bil na poti v kaznilnico, se je pomožni šerif P. L. Kilgore, ki bi ga imel oddati v kaznilnico, v Sausolitu izgubil. Boman je bil jezen, da se je njegova izročitev v kaznilnico takisto zamudila, ker je želel priti v svoj novi stan tako hitro kakor mogoče. Iskal je svojega šerifa več ur brez uspeha in se konečno sam odpeljal v St. Quentin.
Kaznilniški ravnatelj Hoyle ga brez potrebnih papirjev ni hotel sprejeti, vsled česar se je Boman radovoljno ponudil, iskati pogrešanega šerifa. Kaznilniški ravnatelj je bil s tem zadovoljen in je dal prihodnjemu kaznjencu na razpolaganje enega svojih poduradnikov. V Sausolitu je bilo potem organizirano krdelo in temu se je končno tudi posrečilo najti Kilgora. “Moje papirje imate,” mu je rekel Boman očitaje, "in brez teh me niso hoteli sprejeti.” Kilgore je potem v redu oddal papirje, nakar so se vrata kaznilnice v San Quentinu pred Boman-om odprla.
Joliet, 111., 10. maja. — Vse kaže, da smo končno vendarle v krasnem majniku in da se bliža, poletje. Pred osmimi dnevi še zimski mraz, in danes pa vsa priroda v cvetju in petju. Divna izprememba zares in kako hitra!
—	Dne 21. t. m., to je, drugo nedeljo popoludne se bo vršila šolska veselica v korist naši cerkvi sv. Jožefa in sicer v Eagles’-dvorani (805 N. Chicago st.). Pod vodstvom čč. šolskih sester se naša pridna mladež uže dalje časa pripravlja na svoj javni nastop. Kakor čujemo, bodo na sporedu slovenske in angleške pesmice, “vojaške vaje” in razne druge produkcije, v katerih pokažejo fantiči m dekliči svojo spretnost v kretanju in govorjenju. Na programu bosta tudi dve dramatični predstavi, slovenska in angleška igra, in gledali bomo naše aiajmlajše igralce in igralke ter jih primerjali z onimi, ki so nam nedavno tako divno predstavljale “Sv7 Elizabeto”. Dušna zabava bo torej vse-stranska. Ali že imate vstopnico?
—	Čas piknikov nastopa. Piknik vseh piknikov priredi letos Slovenski Sokol v Jolietu, in sicer zadnjo nedeljo v tem mesecu, dne 28. majnika. Tako je bilo sklenjeno v seji zadnjo nedeljo, in v to svrho je bila določena precejšna svota iz Sokolove blagajne, ki je v zelo dobrem stanju. Več o tem pikniku, ki bo prekašal vse dosedanje slične prireditve v zgodovini naše naselbine, prihodnjič.
—	G. Mihael Kochevar, naš dobro-znani gostilničar (301 Ohio St.) in sodeležnik raznih slovenskih podjetij, si je kupil krasen avtomobil od tvrdke, ki jo zastopa g. John D. Strutzel. In tako se je število slovenskih avtomobilistov pomnožilo spet za enega, kar je lepo znamenje napredka v naši naselbini.
—	G. Frank Završnik, potnik domače tvrdke The Slovenian Liquor Company, je v ponedeljek odpotoval za par tednov v Minnesoto. Čimdalje več odjemalcev ima naša nova družba, ki pa ima tudi blago prve vrste v zalogi, tako da lahko tekmuje z vsako drugorodno. Svoji k svojim!
—	G. Križaj iz Ottawe, 111., član tamošnje salunske tvrdke Bajuk & Križaj, se je mudil te dni v Jolietu, kjer si je natančno ogledal vse najmodernejše naprave v velikem poslopju nove naše tvrdke The Slovenian Liquor Co. Nakupil je mnogo raznovrstnih pijač.
—	Opozarjamo naše čitatelje, da se v tej številki pričenja velezanimivi Spis “Življenje na Filipinih in njihova zgodovina”, ki ga je sestavil za naš list g. Jakob Cuznar, slovenski vojak v službi Strica Sama.
—	Lockporf je bil zadnjo nedeljo popolnoma “suh”. Saluni so bili zaprti od vseh strani. In posledica? Največja pijanost. Kakor poročajo časopisi, še ni bilo izlepa po cestah v Lock portu toliko nadelanih “suhačev”, kakor zadnjo nedeljo. Žejni so si omakah grla že navsezgodaj po bližnjih krajih in se potem vračali domov s steklenicami v rokah. Prisilna “suša” ni v prid nikomur.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bernik Frank, Bradač Martin, Crnkovič Karlo, Desnica Jovan, Jančar John, Jordan John, Livko-sič Nikolaj, Lokmar Izidor, Mitrovič Mita, Novak Jakob, Potokar Matija, Stanisa Matija.
BrOckway, Minn., 4. maja. — Velecenjeni list Am. Sl.! Sprejmi par vrstic v svoje predale.
Tukaj smo imeli od nedelje sem precej mrzle dneve; danes se nam kaže prav krasen dan.
Nova hiša Mrs. Kapus, katero stavi pri cerkvi, bode kmalu dodelana.
V Gorjah na Gorenjskem (Evropa) je umrl Lovrenc Rekar. Bil je eden prvih tukajšnjih naseljencev, in je sedaj nekaj let bival v Evropi. Pokojni je bil tudi velik dobrotnik naše prve cerkve. Bog mu povrni in naj počiva v miru!
Sedaj imamo vsaki dan po sv. maši šmarnice. “Krasni majnik že razliva —po cvetlicah žlahten cvet — in pomlad vsa ljubezniva — rojstva god obhaja spet. — Ptice glasno po goščavah — slavo Jezusu pojo — in Mariji po dobravah — venec šmarnice pleto.”
Pozdrav!	John Poglajen.
Crested Butte, Colo., 5. maja. — Cenjeno uredništvo A. S.! Po dolgotrajni zimi je slednjič prišla spomlad v našo snežno naselbino; m sneg nam sedaj hitro slovo jemlje, ko mora bežati izpod naših nog. Saj zato smo tudi veseli tukaj bivajoči, da nam ae preti dalje nevarnost in nas ne pridržuje in ne zasuje pri rjašfcm delu. V lcratkem upamo, da se kaj več dela tukaj odpre. Toliko pojasnila za sedaj o tej stvari, pozneje še kaj več.
Kar sem se za danes namenil, je, da objavim našim rojakom to-le resnico: Nekaj časa nazaj sem čital v A. S. neki dopis iz naše naselbine, kateri dopis mi ni nikakor ugajal, ker je od strani črnil našega vrlega župnika č. g. Kipp-a, rekoč, da je Nemec in kot tak da ni nič dober za naš narod i. t. d. Nasprotno! Ravno ta duhovnik je do-
ber in se potrudi s celo močjo za sleherni narod, kateri mu je izročen, in to še posebno za Slovence in Hrvate. Tukaj med nami deluje že celih šest let, in kot Amerikanec nemškega po kolenja se je v tem času potrudil in naučil toliko po slovensko in hrvaško, da nam oznanja božjo besedo v tem jeziku. Potemtakem bi moral sleherni rojak priznati, koliko se ta mož prizadeva za našo korist. Kaj pa naj rečem o tem, ko se ta duhoven še potrudi, da nam zadobi vsako leto slo venskega duhovna za velikonočno dobo, da sleherni izmed nas lahko opravi svojo velikonočno dolžnost, kakor se je tudi to leto storilo. In ko nam poklanja takšne dobrote, ali je za nas prav tedaj, da ostanemo njemu nehvaležni in ga še objavimo v časopise kot nedobrotnega in nekoristnega za naš narod? O črne nehvaležnosti!
Dalje, ali ni ta vrli duhoven bil, ki je izplačal ves dolg naše cerkve tukaj? In še nekateri pravijo: “Ne vemo, zakaj podpiramo in darujemo vsaki mesec!” V naši občini ali podružnici imamo res postavo, da vsaki katoličan daruje en dolar na mesec za cerkev, če le premore; in če mu ni mogoče, potem da se vsaj oglasi pri župniku, kjer se mu v ta namen polajša. Ti prispevki se porabijo za vzdrževanje naše cerkve in duhovna, ka^ti kakor ima vsaka hiša svoje stroške, ravno tako in še več cerkev; vsak človek potrebuje hrano in obleko, ravno tako tudi vsak duhoven; vsaki delavec je poplačan za delo, ravno tako mora tudi duhoven biti. Saj pravi sv. pismo: “Vsaki delavec je vreden svojega plačila”... “Tako je tudi Gospod ukazal, da naj ti, kateri evangelij oznanjujejo, cd evangelija žive”... “In kateri oltarju služijo, naj imajo od oltarja svoj delež.”
Žalostno je tedaj, da so nekateri tukajšnji rojaki tako počasni in nesložni vzdrževati svojo cerkev in duhovna. O da bi tako delali, kakor nam je nasvetoval č. g. Perše iz Leadville pri svojem zadnjem obisku: da čim bolj složni smo med seboj in darujemo po svoji moči in dolžnosti za vzdrževanje cerkve in duhovna, tem hitrejše tudi zadobimo svojega slovenskega duhovna v našo sredo.
Slovenci in Hrvati, tedaj imejmo pogum ih ne da bi opešali, ko smo že toliko dobrega storili, storimo še dalje in z veseljem, darujmo radi kar premoremo in kar je naša dolžnost do Boga in do cerkve, ker to vse bo zapisano v knjigo življenja. Zato vselej spoštujmo katoliškega duhovna, če je Nemec, Anglež, Slovenec ali kakšnega drugega naroda, vedoč, da on je Kristusov namestnik. Vselej podpirajmo ga z besedo in z dejanjem, in Bog sam nas bo tudi stoterno blagoslovil za časnost in večnost.
Srčni pozdrav na vse in tebi, preljubi list, želim obilo vspeha.
P.	S. Janezov.
Export, Pa., 4. maja. — Dragi mi urednik Am. Slovenca! Prosim za malo prostora v našem cenjenem listu, da bi natisnili teh par vrstic. Tu prilagam tudi naročnino za list (en dolar) Dolg mi je čas, če ga ne vidim vsaki teden. Jaz ga najrajši berem, kar je listov, ker ni boljega nego A. S. za ysakega Slovenca katoličana, in želim, da bi v vsako slovensko hišo prihajal.
Veselega nimam kaj poročati. Delavske razmere imamo .še zmerom napete: štrajk v Westmoreland Co. in bomo se še držali do naše zmage in ne vdamo se našim kapitalistom. Že trinajsti mesec smo na štrajku, ali sedaj pri.nas bolje štrajk stoji nego je lansko leto po treh mesecih. Dragi bralci, dam vam na znanje, da smo iz celega okraja bili vsi štrajkarji v Ir-winu na shodu in veliki paradi. Irwin je bil poln štrajkarjev in še ni bilo toliko sveta v Invinu kot ga je bilo L maja. Ves Irwin je zvenel od godb, da so kare štapale, vozovi niso mogli naprej, ker je bilo na tisoče ljudi. Kompanija je pisala v svojem listu, da ni štrajka v Westmoreland Co., ali ne more sedaj reči, ko še toliko naroda drži dobro skup in še bolje nego lani. Pa nič več nas ne ustavljajo po javnih cestah oni državni policisti, ki jim mi pravimo “kompanijski kozaki”. Sedaj imamo unijske redarje. Vsi pa upamo, da se bo morala kompanija kmalu pobotati; ako ne, onda bo drugače, pa o tem drugikrat. Rojakom ne svetujem semkaj hoditi za delom. Kompanijskim vabilom v listih nič ne verujte: obetajo nebesa, pa vas pehajo v pekel!
K sklepu dopisa pozdravljam vse rojake po širni Ameriki. In tebi, A;.
S.,	želim mnogo naročnikov in predplačnikov,	J. J.
Kaqsa; City, Kans., 1. maja.—Dragi hii Amer. Slovenec! Prosim te, da sprejmeš par vrstic v predale nam ljubljenega lista, ker hočem nekoliko sporočiti, kako se imamo tukajšnji Slovenci in Slovenke. Ker me pa srce najbolj vleče k našemu društvu sv. Veronike, hočem torej nekoliko omeniti o njem.
Naše slavno dr. sv. Veronike je priredilo predzadnjo nedeljo dve igri. Naslov prve igre je “Čašica kave”, in druge igre naslov “Strahovi”. Omeniti moram, da so naše igralke vse pohvale vredne! Marsikateri je bil do srca ginjen, ko je gledal ta dva prizo-
ra. — Prav nerada opominjam in uganjam sitnosti, toda srce me sili, da pravim: Drage sosestre, gledajte za napredek društva! A to pa ni napredek društva, če ta ali ona reče: “E kaj bi šla gledat v gledališče tiste stare babe!” A druga zopet reče: “Tisto Poljanko vsaki dan vidim!” Tretja zopet: “Kaj? Gorenjko bom gledala?!” Drage sestre! držimo vse skup, potem bo naše društvo napredovalo!
Kar se tiče delavskih razmer, gre še precej dobro, in delo lahko dobi, kdorkoli hoče delati.
Naznanjam rojakom po širni Ameriki, da bomo imeli tukajšnji Slovenci sv. birmo dne 7. maja in tudi blago-slovljenje oltarja. Vse lepo napreduje pod nadzorstvom čast. gosp. župnika Engelberta Polak, kateri vodi faro v lepem redu.
Kakor sem že sporočala meseca februarja, da nas čakajo vesele ure. Ker je pa bila zima huda, so torej zaročenci odložili poroke čez Veliko noč; tudi marsikatera obleka ni bila sešita in pripravljena. Torej se sedaj vrti mo stari in mladi. Dne 30. aprila sta se poročila gosp. Matija Stublar in gpdčna. Katarina Šterbenc, po domače Rihtarjeva, moja prijateljica. Novoporočencema kličemo: Obilo sreče v novem vinogradu, in da bi obhajala skup 50 letnico srečno m zadovoljno!
Marija Guštin roj. Majerle,
Krain City, Mich., 4. maja.—Slavno uredništvo Am. Slovenca! Prosim, da sprejmete par vrstic mojega dopisa v svoje predale. Naznanjam, da smo tukaj v naši slovenski naselbini imeli 3. maja dan veselja. Obiskal nas je č. č. Fr. Podgoršek iz mesta White, Ind., da smo opravili velikonočno spoved in prejeli sv. obhajilo. Sv. mašo je bral gospod v hiši g. Jos. Stariha, in pridigoval je kratko pa krepko, da je vsakemu izmed nas šel do srca njegov govor. Vsi tukajšnji Slovenci izrekamo lepo hvalo č. gosp. Podgoršku za obisk. Bog Vas živi na mnoga leta! Z Bogom!	Poročevalec.
La Salle, 111., 2. maja. — Dragi A. Sl.! Sprejmi teh par vrstic iz naše naselbine.
V	zadnjem času se je v to mesto priklatilo nekaj postopačev in rokovnjačev, ki se jim ne ljubi delati, zato pa pridno obiskujejo naše gostilničarje. Najprej so obiskali nečega Litvina, po imenu A. Zabuskija. K njemu je prišel ob osmih zvečer majhen neznanec. Ko se nekoliko ogleda po gostilni, ukaže pivcem: “Ven iz gostilne, če ne — bom streljal!” In res so šli ven, bili so trije gostje. Potem je zaprl vrata in ukazal gostilničarju roke dvigniti. In ta je res dvignil obe roki. Rokovnjač je šel k števni blagajni in pričel denar jemati z eno roko, a v drugi je držal samokres. Ko to vidi Anton Zabuski, gostilničar, ga zagrabi, a rokovnjač ustreli dvakrat, potem gostilničar pade in se spet dvigne in skoči za lopovom in mu vzame samokres in ustreli štirikrat v njega, nakar se obadva zgrudita na tla. Med tem prihite sosedje in pokličejo voz in odpeljejo obadva v bolnišnico, kjer je razbojnik čez tri dni umrl, a gostilničar še živi.
Tretji dan po tem so spet potepuhi obiskali g. Jos. Sočka in g. V. Potiska, oba gostilničarja, ter jima odnesli par stvari. Pa druzega dne so jih dobili na kolodvoru in jih poslali v Ottawo, da si počijejo. Varujte se potepuhov!
Pozdravljam vse čitatelje Am. Slovenca in listu pa želim veliko uspeha.
Simon Jesenšek.
McGregor, Minn., 3. maja. •— Dragi mi list Am. Slovenec! Ker ravno naročnino pošiljam, hočem pojasniti rojakom, kot sem omenil v mojem zadnjem dopisu, da po pustinjah poskočijo s ceno zemlji za štiri petine. Ravno moj sosed, ki premore 1,400 akrov zemlje, je dal sedaj advertizirati v prodaj eno petino po $5jž aker, ako se kupi 275 akrov skupno. Dobra travniška “swamp” zemlja z malimi “stumpi” poleg moje farme. In to bo “chance bargain” 'zanj, ki ga veseli kmetija. Tudi “creamery” bomo letos ustanovili tukaj. Za izkušnjo, kako raste in obrodi tukaj, pa lahko vidi vsak na moji farmi, kjer imam različnih vrst zelišča, žita, koruze itd. v le tošnjem letu posajeno. S pozdravom!
F. I. Jakše.
Mohawk, Mich., 5. maja. — Cenjeni mi gospod urednik Amer. Slovenca! Prosim Vas, dovolite mi malo prosto ra v vaših predalih. Že dolgo niste nič kaj slišali iz naše majhne naselbine, in zdaj Vam nimam kaj veselega sporočati.
V	sredo ponoči, dne 3. maja, ob eni uri se je ponesrečil rojak Jožef Črnič v tukajšnjem rudniku št/ 5 družbe Mohawk, Ko so se pripeljali delavci ob eni uri na dno rudnika, so njegovi tovariši takoj izšli vun iz takozvanega skipa. Črnič je šel potem za drugimi, z eno nogo je že stopil vun, a druga je bila še od znotraj: pri tej priči je strojevodja potegnil gori skip brez y_sakega znamenja in je ta čas nesrečnika povozil, ker mu je zmečkalo glavo in eno nogo, da je bil na mestu mrtev. Je reš žalostnd, ker ni bil pokojnik pri nobenem podpornem društvu, vendar smo mu tukajšnji sosedi in znanci priredili dostojen pogreb. Pogreb se je vršil dne 5. maja od farne cerkve sv. Jožefa v Calumetu, Mich., na tukajšnje pokopališče. Pokojnik je bil star 40 let, v najlepši dobi svojega življenja. Zdaj je ravno eno leto minulo, kar je že vtretjič prišel v Ameriko. Doma je bil iz Velikih Sel pri Adle-šičih, črnomaljskega okraja, kjer za-
pušča soprogo in četvero otrok in dva brata in mater. Sorodnikom izrekam srčno sožalje, a pokojniku bodi lahka tuja zemljica!
Druzega nimam kaj posebnega pisati. Kar se tiče dela v tukajšnjih rudnikih bakrenega okrožja, dobro napreduje. Kteri sem pride, vsak lahko delo dobi. Zdaj smo izgubili snežno odejo in je tudi nastopilo lepo vreme v severnem Michiganu. Ob sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in znance širom Amerike, a tebi, Am. Slov., obilo uspeha.
Mat. Vranešič.
St. Paul, Minn., 8. maja. — Ravnokar sem čital članek, ki so ga napisale Waukeganske žene o sprejemu socialistov in ne morem skoraj drugače, kakor da rečem par besedi o tej zadevi.
Najprvo, seveda, moram pohvaliti ta njih hrabri nastop proti tem socia-listiškim “angeljem”. Tako je prav, Waukeganske žene; s tem pokažete, da še gori v vaših srcih luč svete vere, ki je edini pravi kažipot do boljše bodočnosti za ta in oni svet.
Res je, da se delavcu in njegovi dru žini dandanes dostikrat ne godi ravno najboljše. To so začeli uvidevati ne-le delavci sami, ampak ljudje vsakovrstnih obrti, kakor tudi mnogi delodajalci sami; in začelo se je splošno pomikanje proti zboljšanju delavskega stanja, in to po prav pametni poti in ne po takih opičnih sledeh, po katerih želijo priti ti šimpanski nasledniki do njih raja. Dokler se držimo prave poti, namreč, svete vere, imamo vsaj upanje, da ko za nas mine križ in trpljenje tukaj, bodemo dosegli vsaj na onem svetu boljšo bodočnost. A ta socialistiška propaganda bi nam izruvala še ta up iz naših src ter nadomestila tega s polnim nasičenjem poželjivosti do vsega, dobrega in slabega na svetu, katero nam predstavlja kakor edino pravo plačilo za vse naše trpljenje in trud. Časno •nasičenje vsega poželjenja, to je so-cialistiški raj. A kakšen raj je to? Poglejte le žene — ako se sploh morejo tako klicati — socialistov. Da jih ne bi podpirali dobri ljudje (ne socialisti!), bi dostikrat niti potrebne hrane in obleke ne imele. Zraven pa v kaki časti imajo svoje žene?! Popolno izobraženi (?) opičji nasledniki, ali socialisti, ne poznajo zakona. Njim je žena, ali nesrečnica, ki se včesih za ženo kliče, pripravna stvar, ki se rabi za nekaj časa kakor njim povšeči, potem pa se brcne na stran in tako naredi prostor drugi. Pa bode kedo rekel: “Jaz poznam veliko socialistov, ki žive pošteno.” To je res, a ti še niso zreli, so še “zeleni”, še niso “izobraženi” socialisti. Poglejte njih voditelje in njihova dela! Po sadu se
drevo spozna. Nekaj je Slovencev, ki se nazivajo socialiste, a spolnujejo še svoje verske dolžnosti, hodijo še v cerkev in k sv. zakramentom in tudi živijo še pošteno s svojimi ženami: ti so, seveda, le po imenu socialisti in se nazivajo tako le zato, ker mislijo, da je vsak socialist, ki želi in dela za zboljšanje sedajnega delavskega stanja. A to je dvoje reči. Delavec, ki se zove samega sebe socialista in pri tem skuša na pameten način zboljšati svoje stanje, ni socialist. Socialist je le oni, ki vedno blebeta o “trpinu”, o “kapitalizmu”, o “revoluciji” in bogve o kakih domišlijah in “pomaga” (?), obeta, sanjari, a pri vsem tem pa dela ravno nasprotno vsemu, kar bi moglp biti v zboljšanje delavskih, kakor dru-zih deželskih razmer. Tako na primer: socialist bi imel, tako ti vedno čenča, vesoljni mir, a pri tem dela razprtije in nemir kamor koli pride in nima miru niti doma, ako je sploh tako srečen, da zamore kak kot nazivati s tem svetim imenom. Socialist hoče, da bi delal vsak človek ednako, a poglejte te tičke, ki bi radi živeli ne da sejejo in žanjejo, bili bi najraje za oskrbnika, redili bi se radi na trdo prisluženih novcih pravega delavca. Glejte no, kako dobri in sotrudm so! Povsod bi radi zasadili svoj nauk, ki bode storil vse Prečne in spremenil to dolino solz v pravi raj. In vam store vse zastonj — ako jim nasujete žepe s cekini in bankovci. Oj ti dobrota, kako to, da si vendar še tako malo poznana? Kako da se pri vsprejemu socialistov potroša še vedno toliko gnilega kokošjega sadu? Eno je gotovo: dokler bodo Slovenci sprejemali socialiste s tako častjo, kakor so jih sprejeli v Waukeganu in na okolici, tako dolgo se še ni bati za slovenskega delavca v Ameriki. Dokler bodo slovenske žene protestirale tako močno proti tem volkovom v ovčji koži, tako dolgo bode up za boljšo bodočnost zanje in njih otroke. One ženske in dekleta pa, ki drvijo za socialisti radi njihovega obetanja popolnega tukajšnjega zadovoljenja, naj si zapomnijo, da drvijo za mavrico, katera jih prej ali slej pripelje na kraj prepada, v katerega bodejo tudi gotovo konečno strmoglavile v večni obup. Da, socialisti in socialistinje, vaše mračno solnce se hitro nagiba, in ko vam zaide še ta rudeči temni svit, potem — ???
Amerikanski Slovenec.
Valley, Stevens Co., Wash., 27. apr. —Čislano uredništvo Am. Slovenca! Prosim, blagovolite natisniti nekaj novic iz naše naselbine v predale cenjenega lista. Ker se le redkokrat kdo kaj oglasi od nas, zato bodo moje vrstice dobrodošle, upam.
Mr. John Mrak se je povrnil, a ne (Nadaljevanje na 6. strani.)
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon 808.
402 Ohio Street	JOLIET, ILL,
N. W. telefon 1257.
Jos. Zelnikar gostilničar
200 Jackson St.,	Joliet, IR
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLI!
ANTON VOGRIN, ČREVLJAR
210 Ruby St.	Joliet, Illinois.
Popravljam in izdelujem moške, žea-ske in otroške čevlje po zmerni ceni
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les.
če boi kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in iinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
POZOR, ROJAKU
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše pot* terjevo pivo, izvrstno žganje, domaže vino in prodajal dišeče smodkc. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet, H,
Najboljšega želite, kadar gre za vaše zdravje; zato si omislite Severovih Zdravil.
Pogled v vaše zrcalo
vam pove, če je vaša kri nečista, aedka ali oslabela. Vsa kri je bila nekdaj čista in lahko postane zopet taka, če se uživa.
Severov
Kričistilec.
Dober spomladi.
Dober vsakdo dobo.
Pravo krvno zdravilo za vsakogar moškega, žensko in otroka. Grdilni prišči, tvori, opahki, bule, uljesa, žive rane, ogrci in razne kožne bolezni izginejo, če se to zdravilo užiya po navodu o porabi. Napravlja čisto, obilno kri in daje moč telesu.	-	Cena en dolar.
Na prodaj v lekarnah. Zahtevajte Severovih Zdravil in glejte, da dobite, kar zahtevate.
Pokvarjeni živci
se razodevajo v nespečnosti, razdražljivosti in splošni potrtosti.
Severov Nervoton
se je izkazal od velike koristi za onemogle, nervozne in pretegnjene moške in ženske. Deluje naravnost na živčna središča, povračajoč zdravo pravšno stanje. En dolar steklenica.
Dobrovoljnost
je predvsem posledica dobre prebave; z obojo boste blagoslovljeni, ako uživate
Severov
Življenski Balzam.
Izborno vpliva na jetra, želodec in čreva. Poživlja prebavne organe na ta način, da se zapeka, jetrna bolest, ne-prebavnost, žolčnica in slične neprilike uravnavajo.	75c steklenica.
PO BREZPLAČEN NASVET PIŠITE NA NAŠ ZDRAVNIŠKI ODDELEK.
W.I	F. S	EV	ERA Cc. ‘	IEDAR RAPIDS IOWA
KRANJSKO
J
—	V Ameriko zGjubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo o Veliki noči četvero Slovencev, 53 Hrvatov in 37 Macedoncev; dne 21. apr. 14 Hrvatov in 10 Macedoncev. Iz Amerike se je vrnilo o velikonočnih praznikih 260 Macedoncev, Hrvatov in Slovencev.
—	V sveto deželo je odpotoval pre-svetli g. knezoškof dr. Ant. Bonaven-; tura Jeglič v spremstvu s kustosom frančiškanske provincije sv. Križa preč. P. Placidom Fabiani. Povrne se okoli 1. junija.
—	Na Šmarni gori je bilo na velikonočni ponedeljek okoli 5,(XXI ljudi, j Spili so 18 sodčkov piva. Dekleta so ! sv. Antona tako zvonile, da so mu zvonec polomile.
—	Nova Ljubljana. Dne 23. aprila (na belo nedeljo) so se vršile občinske volitve v Ljubljani. Izvoljenih je bilo 45 mestnih odbornikov. Liberalci (narodno-napredna stranka) so dobili 23, “klerikalci” (Slovenska Ljudska Stranka) 14. Nemci 7 in socialdemokrati 1 odbornika. Od liberalcev so izvoljeni: V I. volilnem razredu — Knez Ivan, dr. Triller Karol, pl. Trn-koczy Ubald, Mally Fran. Bončar Anton, Hudovernik Aleksander, Černe Karol in Franchetti Engelbert; v II. volilnem razredu — Višnikar Fran, Reisner Josip, dr. Novak Fran, Miloh-noja Ivan, Štembov Ignacij, Planinšek Fran, Roethel Matija in Lapajne Štefan; v III. volilnem razredu — dr. Tavčar Ivan, Dimnik Jakob, Pavšek Ivan, dr. Pippenbacher Josip, Smole Jakob, Likozar Anton in Bonač Ivan. Od Slovenske Ljudske Stranke so izvoljeni: V I. volilnem razredu — Kregar Ivan, dr. Detela Fran, Bahovec Josip in Rojina Anton; v II. volilnem razredu — Lilleg Makso, Novak Tomaž, Štrukelj Josip, Ložar Jernej m Jevc Ivan; v III. volilnem razredu — dr. Zajec Ivan, Kos Fran, Štefe Ivan, Šerjak Jernej in Marinko Josip. Od •nemške stranke so izvoljeni: Pammer Kamillo, Elbert Julius,. Staudacher Ferdinand, dr. Ambroschitsch Edvvin, Schmitt Ferdinand, Unger Franz in Rheinthaler Anton. Od socialdemo-kratične stranke je izvoljen Kristan Etbin. Pri tem izidu občinskih volitev v Ljubljani preseneča veliko število mandatov, ki so si jih priborili Nemci. Krivo je na tem dejstvo, da is o nemški socialdemokrati izdali lastno stranko ter šli volit z Nemci. Na drugi strani je pa veliko zakrivila tudi dolgotrajna zveza liberalcev z Nemci in pa neumno poulično hujskanje, ki samo škoduje in ki je Nemce vzpodbudilo, da so še bolj koncentrirali svoje moči kakor zatrjuje .“Slovenec’. Prihodnji ljubljanski župan bo skoro gotovo dr. Tavčar.
—Glasi o volitvah. Ljubljanski “Slovenec" z dne 25. apr. poroča: Vsa avstrijska javnost je edina v tem, da so liberalci dne 23. aprila bili katastrofalno poraženi. Prvi nemški list, ki je o izidu občinskih volitev v Ljubljani poročal, “Grazer .Montagszeitung", je izid označil za "težek poraz liberalne stVanke". Enako pišejo danes vsi o-staH listi. "Tagespost" pravi v uvodniku, da je slovenski liberalizem pred tridesetimi leti z enim naskokom Ljubljano zavzel in z enim naskokom po tridesetih letih izgubil.” "Drugače kakor poraz se včerajšnje navidezne zmage slovenskega liberalizma namreč ne more imenovati”, pribija graško glasilo. Kar se tiče S. L. S., pravi “Tagespost", da se Nemci okrepitve mlade stranke ne morejo veseliti, toda kar je, je: "Ljubljano bo zadela usoda, da bo slovenski klerikalizem iz dežele prešel tudi nanjo in jo zavzel popolnoma”, piše liberalni nemški organ. Uspeh volitev vidi "Tagespost” v tem, da je “napravljen konec samovoljnemu. vladarstvu in koruptnemu gospodarskemu delovanju liberalne stranke.” "Zmago" liberalcev označuje tudi “Tagblatt” s tem, da konstatira, da je “terorizem sovenske liberalne stranke v Ljubljani strt, ker si je le z velikansko težavo mogla od 45 mandatov priboriti 23 in ker so vse opozicional-ne stranke dobile celo 511 glasov več kakor liberalci.
—	Posredovalnica za vnovčenje živine. Deželni odbor je sklical enketo v svrho ustanovitve centrale za vnovčenje živine. Posvetovanje se je vršilo dne 20. aprila v deželnozborski dvorani. Zastopniki “Zadružne zveze”, “Gospodarske zveze”, Kmetijske družbe in živinorejskih zadrug so skle Pili, da se takoj izdela podrobni načrt 2a poslovanje vnovčevalnice, katera bo omogočala, da se bo dobivala živina naravnost od kmetovalca.
—	Gospodinjska šola v Črnomlju. Na posestvu Ane Jerman v Črnomlju ustanovi deželni odbor gospodinjsko solo za dekleta; vodstve se izroči šolskim sestnam.
—	Hočevar zopet v Novem mestu. Iz Novega mesta se.poroča: V nede-ijo 23. aprila so pripeljali ubeglega Hočevarja zopet nazaj v Novo mesto. Z vlakom so ga pripeljali do Mirne Peči, kjer ga je pričakoval preiskovalni sodnik gosp. Kuder in Hočevarjeva soproga, od tam pa so' ga trans-
portirali v zaprtem vozu v Novo mesto. Pri Hočevarju so našli 4 K gotovine.
—	Dunajski župan v Postojnski jami. Na velikonočni ponedeljek se je pripeljal v. avtomobilu iz Opatije župan dr.. Neumayer v Postojno, kjer si je ogledal postojnsko jamo. Spremljal ga je prof. Hess s soprogo. Popoludne so se odpeljali proti Dunaju.
—	Velik požar. Dne 23. apr. okoli 11. ure d,op. je pričelo goreti pri posestniku Pavlu Šiškarju v Gradišču, občina Pijava gorica. Požar se je razširil na sosednja poslopja in je dvema posestnikoma popolnoma vse do tal pogorelo, tretjemu pa kozolec. Na brata posestnika Šiškarja, Janeza, se je podrla streha, ko je izganjal živino, ter je zgorel v podrtinah. Pavla Šiškarja, ki se je tudi znatno poškodoval ter dobil hude opekline, pa so prepeljali v deželno bolnišnico. Zgorelo je tudi 10 glav živine in 6 prešičev. Škoda je zelo velika, zlasti še, ker so Pogorelci zavarovani le za male vsote.
—	Požar v Dragi na Dolenjskem. Na velikonočno nedeljo popoldne nastal je v vasi Draga požar, ki se je zaradi močnega vetra tako hitro razširil, da je tekom dveh ur upelil tri gospodarska poslopja.
—	Smrtna kosa. V Petelinjah na Pivki je umrl posestnik Jože Vodopivec, odbornik posojilnice. — Na Glin-cah pri Ljubljani je umrl posestnik in gostilničar Andrej Marinko za sušico, star šele 31 let; bil je iz ugledne Rutarjeve hiše. — V Ljubljani je u-mrla Marija Zorman, stara 17 let, hči mizarskega mojstra. — V Novem mestu je umrla ga. Marija Košak, soproga posestnika in gostilničarja g. Ivana itošak, kateremu je zapustila šest otrok. — V Ljubljani so umrli: Jurij Matjašiš, zidarski, delavec, 43 let star; Angela Slivar, zasebnica, 24; Ivan Drobnič, pomožni cerkovnik, 41; Juri Jež, kočar, 37.
—	Slikar' Grohar umrl. V deželni bolnišnici je dne 18. apr. umrl slikar Ivan Grohar. S pokojnikom je legel v grob steber mlade slovenske upodabljajoče umetnosti, eden iz onega kroga naših slikarjev, ki so stoprav prinesli med Slovence upodabljajočo umetnost, ki je bila prej zastopana le v posameznikih, ki pa so delovali razen par izjem največ v tujini. Rojen je bil Ivan Grohar leta- 1867 v Sorici na Gorenjskem ter je študiral v Gradcu, na Dunaju in v Monakovem. Predvsem je bil krajinar, ki je lepoto slovenske zemlje poveličeval s svojimi pestrimi barvami. Iz njegovih slik diha pristna duša gorenjskega fanta. Kot soustanovitelj umetniškega kluba “Save” razstavljal je na Dunaju, kjer se je slovenska umetnost prvikrat predstavila širokemu svetu, in sicer z velikim uspehom. Dalje je razstavljal razen v Ljubljani v Belgradu, Sofiji, v Berolinu, Londonu itd. Dasi je dosegel povsod lepe umetniške uspehe, žel je'vendar tako malo materiel-nega priznanja, da je resnična beda zakrivila njegovo bolezen — tuberkulozo. Sanjav in odkrit človek, kot je bil, poet' in umetnik, ni segal po grobi materielnosti, nego upal le na umetnost samo, vsled česar je bilo njegovo življenje trpljenje in pomanjkanje.
—	Arnošt Windischer umrl. V ljubljanskem Leonišču je umrl trgovec Amošt VVindischer, star 25 let, ki je znan po svojem trpljenju radi nesrečnih 20. septemberskih dogodkov.
—	V Dolenjih Retjah — v Levstikovi rojstni vasi — je umrl 8. aprila t. 1. Matija Tomšič, star 94 let. Kupil je bil leta 1854. od Levstikovega brata Levstikovo rojstno hišo in kmetijo, dočim se je Levstikov rod preselil v Prečno na Dolenjskem.
—	Samomor. Zastrupil se je bivši kuhar v Ljubljanski kazini, F'rane Perše, rojen 1. 1889., v Radovlji ter pristojen v Šmarjeto v krškem okraju. Nesrečnež se je bil pogodil za neko drugo službo in iz kazine izstopil. Ker se mu je ona služba odrekla, mesto njega pa je prišla druga moč v staro službo, je obupal in se zastrupil.
—	Samoumor v Krki. V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji se je zdravil 72 letni Jernej Škerjanec, posestnik iz Kostanjevice. Dne 24. aprila dop. je šel skrivaj h Krki in skočil vanjo. Potegnili so ga potem iz reke mrtvega.
—	Namesto nazaj v šolo — v grob» Iz Hinj se poroča; Nekaj žalostnega, pretresljivega se je zgodilo pri nas na velikonočno nedeljo zjutraj med procesijo. Fantje so pritrkavali v zvoniku in med njimi tudi 14 letni dijak Franc Pelc. Ko je začela procesija iti-iz cerkve, pa je Pelc prepustil svoj zvon nekemu drugemu dijaku, sam pa je hote“! skočiti k lini, da bi gledal procesijo. Toda pri tem ga je zadel veliki zvon, ki se je med tem časom kolebal, z vso silo ravno v sence. .Ubožec je bil na mest« mrtev. Čez dva dni, ravno ko bi moral iti nazaj v šolo, so ga izročili tovariši dijaki hladni zemlji in mu aetpeli za slovo pred hišo, in na pokopališču. Ganljivo je bilo videti obupano mater ob odpfterji^ror, bu, kamor "so polagali takorekoč v
Bil je ponesrečeni sin-edinec. Doma je imel le mater in eno sestro, oče in dve sestri pa prebivajo v Ameriki. Bd je ljubljenec Vseh.
—	LTonila je 24 let stara Marija Zupan, žena najemnika mlina Nikolaja Zupan v Retnjah. Reva je bila božjastna in se je pri napadu te bolezni ponesrečila.
—	Utonil je v Bohinjski Bistrici 70 letni Franc Mencinger, ko je šel čuvat k mrliču. Bil je deloma zmešan.
—• Mrtvega so našli dne 18. aprila zjutraj v Idriji ‘‘pod Golicami” v nekem jarku 37 let starega vpokojenega rudarja Franca Kobal. Kako se je ponesrečil, ni še znano.
—	Nesrečen strel. Posestnik Ivan Podlogar v Vinem pri Grosuplju je! hotel ustreliti neko lisicp, ki se je bli-] žala hiši. Strel pa je razgnal puško j in ranil Podlogarja tako hudo na levi roki, da je moral drugi dan v deželno bolnišnico v Ljubljano.
—	Zblaznela. Dne 21. apr. je prišla v nek ljubljanski hotel neznana ženska ter tam prenočila. Ko so jo drugi dan poklicali za odhod, je sedela v postelji in so se ji pokazali znaki blaznosti. Ker ni hotela ničesar govoriti in uživati, je bil poklican uradni zdravnik, kateremu je rekla, da je Marija Hribar iz Loža ter da je oddala svojega 18 mesecev starega otroka v bolnišnico, sama pa da ne gre domov, marveč gre rajši v Ameriko, potem pa je zopet molčala. Zdravnik mestni fizik g. dr. Krajec je nato odredil, da so jo prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
—	Truga je ubila petinpol leta starega Janeza Menarda v Idriji, ko se je veliko soboto igral s tovarišem na cesti.
—	Mesarski mojster Lavtižar, ki je bil nedavno obsojen radi neprave* kupčije z mesom na šest mesecev strogega zapora, je naznano kam pobegnil.
—	Poroka. Dne 23. aprila se je poročil na Vrhniki g. Jean Polak, sin tovarnarja gosp. Karola Polaka v Lju bljani z gospodično Emo Jelovškovo, hčerko gosp. Gabrijela Jelovška, veleposestnika in trgovca na Vrhniki.
—	S strehe skočil. Odkar je Jožef Valenčič, užitkar v Spod. Bitnjah, izročil posestvo svojemu sinu Jožefu mlajšemu, ni bilo več miru v hiši. Zmerjanje, razsajanje in pretepanje je bilo na dnevnem redu. Podobno ra-buko je uprizoril stari Valenčič dne
22.	'novembra m. 1. Ko sta mu sin in sinaha zaprla vežna vrata, je izkušal s silo v vežo vdreti. To se mu ni posrečilo. Ko se je zopet vrnil, je sedela sinaha Ivana na klopi pred hišo. Obdolženec jo je nameraval udariti z ušesom sekire, katero je nosil pod pazduho. Zadel jo je na levi strani glave tako močno, da se je takoj zgrudila. Nato je šel v Groharjevo pr -dajalno, poklical četrt litra slivovke, katero je tudi drugim ponujal. Ko ni nikdo maral piti, jo je sam izpil. Nato je odšel, rekoč: “Z bogom, zdaj se ne bodemo več videli.” Zlezel je na streho Groharjevega hleva, skočil na tla ter se pri padcu težko poškodoval. On trdi, da se je hotel usmrtiti, ker je siromak in ga sin zaničuje. Glede poškodbe sinahe pravi, da ne ve, kaj je delal. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece težke ječe.
ŠTAJARSKO
H
*
—	V boj po zmago! kliče mariborska “Straža". Slovenska kmečka zveza je stopila na plan. Na 17 shodih so si njeni zaupniki postavili kandidate za državnozborske volitve, ki bodo meseca junija. Ponosni Savinjčani so si izbrali za svojega kandidata okrajev Celje in Vransko dr. Korošca; za okraje Maribor levi breg,. Sv. Lenart, Zg. Radgona in Ljutomer je kandidat g. Ivan Roškar; za okraje Maribor desni breg, Slov. Bistrica in Konjice g. Fran Pišek; za okraj Ptuj in Ormož g. Mihael Brenčič; za okraje Brežice, Sevnica in Laško dr. Ivan Benkovič; za okraje Marenberg, Slovenjgradec, Šoštanj in Gornjigtad dr. Karl Verstovšek; za okraje. Šmarje, Rogatec in Kozje dr. Franc Jankovič.
—' Nesreče pri velikonočnem streljanju. Iz Ljutomera se poroča, da sta se ponesrečila 251etni Franc Kukovec in 171etni Franc Tomažič. Obema se je razletela pištola v roki. Obadva sta na rokah težko poškodovana. —V Rogatcu je pri velikosobotnem streljanju Vincencu Kuterniku zlomilo nogo, da je po operaciji umrl; zapušča vdovo in dva otročiča. — V Studencih pri Mariboru se je na velikonočno nedeljo dopoldne ponesrečil' pri streljanju z možnarjem kovač Breznik. Velik možnar se je predčasno sprožil in cel naboj je šel Brezniku v glavo. Mož ima hude rane. — Iz Ptuja poročajo: Na velikonočno soboto popoldne sta šla kmečki fant Franc Kramberger in mati Terezija v Ptuj k vstajenju. F'ant je seveda s 'pištolo streljal. Pri tem je tako neprevidno ravnal, da je ustrelil lastno mater v glavo. Mati je težko ranjena, a je upati, da ozdravi.
—	Požari. V Stari in Novi vasi je na velikonočno nedeljo pogorelo 12 posestnikov. Goreti je začelo okoli poldneva. Nesreča se je zgodila s tem, ker so streljali z možnarji preblizu poslopij. Gotovo neodpustljiva
100.000	kron. — V Župeči vasi pri Sv. Lovrencu, na Dravskem polju je na velikonočno nedeljo dop. nastal pri posestniku Brenclnu ogenj. Govori se, da ^je zažgal šestleten otrok, ki je rudi zgorel. Zaradi silnega viharja se je tudi pri sosedih vnelo in v kratkem času so bila 12 posestnikom uničena gospodarska poslopja tudi 4 hiše in 3 svinjski hlevi, ki so jim še ostali pri požaru dne 16. marca 1911. V veliki nevarnosti je bila vsa vas in tudi cerkvica Sv. Antona. Domača in cirkov-šl^a požarna bramba ste imeli zelo težko delo. — V Zgornji Polskavi je na veliki petek zakuril kočar Franc Pro-senjak v peč, da bi si «pekel kolač za Veliko noč. Toda revež je preveč zakuril, izbruhnil je požar, ki mu je vse uničil. — V Ruperčah je na velikonočno nedeljo pogorela hiša Jožefa Mesareča. — V Girkovcah je dne 24. apr. požar uničil osmerim gospodarjem po eno hišo in gospodarsko poslopje. Zgorelo je več svinj. Dve osebi sta bili hudo opečeni. Zažgali so otroci. —V Jastrebcih pri Središču je zgorelo gospodarsko poslopje kovaču Ant. Podgorelcu.
— Smrtna kosa. Na posledicah o-peracije je umrl Mihael Sorko, posestnik v Št. liju v Slov. gor., zaveden Slovenec; teden preje mu je umrla soproga. — V Ptuju je umrl upok. nadporočnik Akos Biro. — V Trbovljah je umrl rudniški poduradnik Hubert Rancinger, vrl narodnjak. — V Mariboru je umrla v 87. letu starosti ga. Marjeta Poseb, rojena Kranjc, iz Št. lija pri Velenju. — V Mariboru se je smrtno ponesrečil potnik Josip Rajh; padel je s kolesa.
— Sv. Jakob v Rožu. Zmaga pri občinskih volitvah je zopet na slovenski strani. Na velikonočni torek so se vršile občinske volitve v drugič, ker so bile prve vsled formalne napake, ki jo je naredilo —- okrajno glavarstvo beljaško, ovržene. Tu se vidi, kako hitro je pripravljena deželna vlada ustreči slovenskim nasprotnikom. Toda z nemčurji vred se je sedaj blamirala. Nasprotniki so spoznali, da je ves njihov trud zapian in se volitve sploh niso udeležili. Naši so dobili v prvem razredu 28, v drugem razredu 49 in v tretjem razredu 155 glasov. Zmage so bili veseli celo nasprotniki, da so spremili z godbo vsakega volil-ca, ki je šel mimo Šusterja.
—Vri narodnjak umrl. V graški bolnišnici je umrl vpokojeni nadučitelj na Prihovi gospod Lovro Serajnik. Štirji sinovi rajnega so v javnih službah, eden je župnik na Koroškem, dru gi meščanski učitelj v Voitsbergu, tretji nadučitelj na Prihovi, četrti pa finančni nadpaznik na Kranjskem. Pokojni je bil zgleden učitelj, dober kristjan' in zvest koroški narodnjak.
PRIMORSKO.
—	Mizarsko zadrugo v Solkanu prevzame baje Ljubljanska Kreditni-banka.
—Cesar ne pride v Trst. Kakor st poroča iz Dunaja, cesar najbrže ne bo posetil Trsta ob.priliki, ko bodo spustili prvi avstrijski dreadnought "Vi ribus unitis” v morje. Cesarja bo zastopal nadvojvoda - prestolonaslednik Fran Ferdinand, ki bo prisostvoval svečanostim dne 24. junija. Končna odločitev v tem vprašanju pa v dvornih krogih še ni padla.
—	Žalostni nasledki pijančevanja. Iz Gorice: Na Veliko noč se je v Mirnu zgodilo nekaj silno žalostnega. V gostilno g. Budina je prišlo več fantov. Pravijo, da so ga pili kar iz škafa. Med nje je prišel neki 40 let stari Jožef Batistič, znan pretepač iz Peči, ki je vrgel na nje stol. Nastal je mal pretep1, ki pa je kmalu nehal, ko so treznejši ljudje posegli vmes. Ko so zvečer fantje zapuščali krčmo in šli proti domu, jih je na poti pri Grabcu čakal oni Batistič v družbi več dragoncev, ki so takoj pričeli prepir. Dragonci so potegnili sablje in začeli ž njimi mahati. Mladeniči so pobegnili, nakar se je pretep nataljeval še pri rupenskem mostu, kjer je bil z nožem težko ranjen od pretepača Batističa mladenič Leopold Malič. Pa tudi Batistič je dobil s kamnom v prsi. Medtem pa je bilo že orožništvo obveščeno o pretepu ter prihitelo na lice mesta. Srečali so orožniki pet dragoncev, ki so se udeležili pretepa. Dva so aretirali in uklenjena gnali v Gorico. .Eden dragoncev, ki je videl, da ga hočejo orožniki aretirati, je skočil čez zid v Vipavo, ki jo je prebredel. Ko je na oni strani hotel priti iz vode, so mU moči pošle in je utonil. Ker ni nihče tega videl, so ga slučajno dobili šele v ponedeljek zjutraj. Nesrečni dragonec je prišel v Gorico na štiritedenske orožniške vaje. Doma je iz Slovenjega gradca na Štajerskem. Mož je poročen in ima otroke. Pač žalostni nasledki pijančevanja!
—	Nagla smrt. V Trstu je nenadoma umrl vpokojeni deželnosodni svetnik dr. Ludovik Thomann pl. Mon-talmar. Dr. Thomann je bil svoje dni okrajni glavar v Kočevju, potem pa kulturni referent pri deželni vladi v Ljubljani.
a Zidine. To je izvedel tudi zagreb--ki starinoslovec Kovačevič ter se po-lal v Vinkovec in od tam v Laze. Dal e kopati na Zidinah in našel mnogo doveških kosti, ki so ležale tam brez Ivoma še' izza turških časov. Prof. Kovačevič je tudi sam opaža! te luči n je konstatirah da so samo posledica losforesciranja.
—	Dalmatinski cesarski namestnik e obvestil deželni odbor, da je naučio ministrstvo odločeno, pečati se na-ančneje z resolucijo glede akademije
lepih umetnosti, katero je stavil poslanec Bianchini. Vlada namerava akademijo ustanoviti ali v Dubrovniku ali v Splitu.
—	Nov velik hotel zgradi v Dubrovniku hotelski posestnik Odak, ki ima že dolgo vrsto let v najemu hotel “del-la Ville”.
Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Mo-ie delo je jamčeno, ceno in hitro.
JOS. J. BENEDIK
slovenski barvar in dekorater
Chicago tel. 3891.'
1820 N. Broadway, Joliet, Illinois.
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO, ILL.
HRVATSKO.
— Strahovi. Iz Vinkovcev v Slavoniji se poroča, da so videli že dalj-časa v Lazah tamošnji prebivalci na "Zidinah”, kjer je baje stala za turških časov cerkev, ponoči čudne blede luči, ki so se umikale ljudem, če so se jim bližali. Seveda so imeli priprosti kmetje to za čudež in so bili zelo prestrašeni. Noben človek si ni upal več
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL.
Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina.
ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite
po cenik!
SVOJI K SVOJIM!
Važno m vsacega rojaka!
K idar pošiljate
I denarje v staro domovino
ali kadar na Titra vate potovati v staro derr ovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrn te se za
parobrodni in železniški listek
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že t brnilo v teh zadevah U na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bii uljudno in pošteno postrežen.
Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in nece Vam dobro. ^3
J	V V.A J i j\ t 3 wcawK-i. : 'j
, J	w * • ntzva6-KsMNM.tr- ! 1
UU, KiilllU I	puičlgail IčtKCM CiS-OC	lUlliU	uuivvu
njeno življenje. Saj pa Uidi ni bHoJ lieprevidnost. Gasilna društva
nobeno oko suho, vse je jokalo, vse je'
kolice so prihitela in. pridno gasila.
trpelo z nesrečno materjo in sestrico. ifToda rešiti se ni dalo. Škode je nad
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 Qi
račun ter je obrestuje počistili	“4.3 /O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 5,000.000.	Rezervni sklad K 500.000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC. TRST, SARAJEVO, GORICA.
Stm,
iiinmimin imi ililniiinii uti um .imrm , . .  ........... - pyon«l Bank«.
Ä.MERIKANSKI Si-OVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovens! 1-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdtja ga vsaki petek
SLOVEKSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Chicago in N. V/. 509.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
•Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Cathol-'c Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 1LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899: Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on applicaticn.
CERKVENI KOLEDAR.
14.	maja Nedelja Bonifacij-, muč.
15.	“ Pondeljek Zofia, muč.
16. “	Torek
17. “	Sreda
18. “	Četrtek
19. “	Petek
20. “	Sobota
Janez Nep., muč. Paskal, soznav. Venancij.
Ivana.
Bernardin.
IV.	NEDELJA PO VELIKI NOČI.
In nobeden izmed vas me ne vpraša: Kam greš?
“Grem", pravi Jezus svojim učencem, “do tega grem, ki me je poslal in nobeden izmed vas me ne vpraša: Kam greš? Temuč ker sem vam to govoril, napolnila je žalost vaše srce.” —Ko bi bili učenci vprašali Gospoda, zakaj da gre od njih, izvedeli bi bili in bi bili vtolaženi. Toda ne vprašajo po vzroku, zakaj da gre; le žalost jih tare zato, ker gre. Torej ob tužni jim besedi “grem” pozabijo veselega Gospodnjega pristavka: “Grem do tega, ki m? je poslal.”
Kakor so apostoli žalostni, ko odhaja Gospod, tako marsikoga žalostnega dela misel, da bo tudi on moral iti s tega sveta in tem žalostneji postane. čim bolj ljubi svet in njegove sanjarije. Gospod očita svojim učencem, da ga nobeden njih ne vpraša: “Kam greš?" — A glejte, kako opravičeno bi se to isto očitalo tudi nam, ko bi dan za dnem in sicer prav pogostokrat ne vprašal vsak izmed nas samega sebe govoreč: "Kam greš?”
Zato hočemo to vprašanje “Kam greš?” velikrat v življenji sami sebi zastavljati. Da se pa" bolje privadimo pomenu tega klica “Kam greš?”— poprašajmo se danes prvič:_ “Kam greš tukaj na svetu?” in drugič: “Kam pojdeš po smrti?”
Odgovori na ti 'vprašanji naj bodo krepka bodrila našemu čednostnemu življenju.
*
Prvič:	Kam greš tukaj na
s' v e t u ?
Slovečega skladalca grških basni, sužnja Ezopa, pošlje nekokrat njegov gospodar Ksant v toplice pogledat, če je tam še kaj prostora. Na poti sreča Ezopa pretor ter ga — da bi se pošalil nekoliko z njim — vpraša: “Kam greš?” Ezop' odgovori: “Ne vem vam tega povedati.” Pretor misleč, da se laže sužnjik Ezop ali pa, da je celo premalo spoštljiv do njega kakor mestnega poglavarja, ukaže svo jim slugam, da zvežejo sužnja Ezopa in ga odpeljejo v zapor. Ezop molče vse to pretrpi. — Toda, ko ga vklenjenega vedejo že nekoliko časa, obrne se poroti pretorju rekoč: “Res ti nisem vedel povedati, kam grem; ker pač nisem mogel uganiti, da tebe srečam na poti in da me daš popeljati celo v z; por. Zato. pretor, ti nisem mogel razodeti: kam da grem.”
S to isto besedo "Ne vem” vsaki izmed vas lahko odgovori, de ga kdo i vpraša: “Kam greš?” — Vsak nas namreč neprenehoma hodi naprej; u-staviti se temu “naprej” ne moremo nikdar. Naprej nas žene sam čas brez miru. A ne le čas nas žene, sami hitimo brez postanka naprej. — Če te torej l^lo vpraša “Kam greš?’’ od-Pavlino, če praviš:
t*"* tak da ni nič dol Nasprotno! Ra.
To vem, da grem naprej; toda tega ne vem, kam da pridem in tudi tega naznaniti ne vem, kar bi me ustavljati vtegnilo na tein usodnem potovanju; saj že star pregovor veli: “Človek o-brača, Bog obrne.”
Balaama, proroka, ustavi angelj z ostrim mečem, ko gre do moabskega kralja Izraelcev proklinjat ter mu pravi: “Prišel sem, da se ti zoper postavim; zakaj tvoja pot je krivična in meni nasprotna.”
Tako, kakor Balaam tudi ti pozabiš časih na svoji poti Boga; zato se ti zdi, da Bog tudi tebe pozabi. Tem načinom prideš na napačni tir. — In glej, kakor dobri Balaamov angelj, ustavijo tudi tebe na tej nepravi stezi tvoji stariši, tvoji predniki, ustavi te tvoja vest ter ti pravi: Kam greš — tvoja pot je narobe? — Le vselej poslušaj ta glas svojih starišev, svojega izpovednika, svojih učenikov, svojih ti dobrotnikov; svoje vesti — in hodil boš dokler živiš, po pravi poti; vedel boš, kam hočeš priti in z božjo pomočjo tudi prideš tje, kamor priti želiš. — Hodi, če si še mlad ali še mlada, takoj sedaj po tej varni stezi in zagotavljam te: marsikedaj se v starosti, če ti jo Bog da doživeti — zveseliš svojih mladih let, koje bi sicer moral objokovati.
Drugič: Kam pojdeš po smr-t i ?
Naš Gospod in Izveličar odgovarja na to vprašanje v sv. evangelju rekoč: “Grem do tega, ki me je poslal.”
Živel je svoje dni bogat žlahtnik. Bivanje na svetu mu je bilo prav po-všečno, zato se je bal smrti. Ime mu je bilo Gerard iz mesta Kempen. Da bi mu bilo še bolj vse šlo po godu, sezida novo prav prostorno hišo in izbe okinča, kolikor je bilo le mogoče lepo. Ko dokonča delo, povabi vso sosednjo gospodo na slavnostni obed. Preden vstanejo od kosila, povpraša Gerard še svojih povabljencev tako-le: Kaj menite, prijatelji, ali nisem izmed najsrečnejih na zemlji? Vsi gostje se odzovejo z glasno besedo: Da, naj-srečneji! — A eden posameznik, ta se pa vendar le ne zglasi. In vi molčite? ga zapraša Gerard. Da, gospod sosed, molčim; a sedaj naj govorim. Vaša hiša je zares prekrasno zgrajena in je veličastvena nad mero; toda, če hočete, da bo popolnoma, zazidati morate v njej majhena vratiča. — Ktera vrata naj zazidam? hitro Gerard po-praša. Tista vratiča, odgovarja povabljenec, skozi katera vas kmalu po-neso na pokopališče. Dokler ta vratiča niso zazidana, lepa hiša ni popolnoma vaša, nego pustiti jo boste morali druzemu za seboj. — Gerarda te besede tako pretresejo in misel, da je le popotnik na zemlji, ga prevzame tako, da se m dal mrtvega nesti skozi ta vrata, nego je po navadi tistega vernega časa raje sam šel skozi nezazidana vratiča v neki samostan. Tu v samostanu je plemenitnik odklonil vsako čast in drugim stregel kakor samostanski brat.
Prav tako, kakor se je žlahtnik Gerard le potnika čutil na zemlji, zapišemo vsacemu, ki v Gospodu zaspi, lahko za nadgrobnico besede, koje si je vklesati dal na, smrtni spomenik nadškof Albert Mogunški. Besede so: “Le prenočeval sem tu na zemlji in vi. vsi. ki to berete, pridete za menoj.”
Sedaj torej umevate, da človek — naj bo star ali mlad — prav za prav le prenočuje na zemlji. Ne vdomači se pod božjim solncem tu nikdo; vsak je le popotnik. — Zato se kaj resno glasi vprašanje do vsacega vas: Mladi ali stari popotnik skozi življenje — popotnica! Kam pojdeš po smrti? Tvoj odgovor na to vprašanje naj bo: V večnost. V kakošno večnost? Odgovor: Ali v vedno družbo z Bogom; ali. pa, česar Bog milostno zabrani — v iočenje od Boga za vselej.
* * *
Pomen vprašanj — prvič: “Kam greš tukaj na svetu?” in drugič: “Kam pojdeš po smrti?” si hočemo vtisniti ,v spomin in moliti hočemo, kakor moli sv. cerkev: “Dodeli nam, o Gospod, i naj vzljubimo vse, kar zapoveduješ in I željno pričakujemo, česar si obljubil: da ob nečimurnostih tega sveta naša srca tje pohrepene, kjer biva pravo veselje.” — T. Z.
SLOVENSKIM SOCIJALISTOM -ODPADNIKOM V RESEN PREVDAREK.
Piše Rev. J. K.
V Chicagi životarita dva slovenska socijalistična ali bolje rečeno: protiverska lističa. O socijalizmu pišeta bore malo, ali skoraj nič; torej nista to, kar hočeta biti, nista socijalistična. V predalih teh listov ne vidiš drugega kot najpodlejše obrekovanje m natolcevanje; po njih se izliva le gnojnica najbolj zagrizenega sovraštva do katoliške cerkve in duhovnikov. Da pokažejo svojo zlobnost v polni meri. pišejo celo besedo Bog z malo črko. Mislijo si; češ, ker ne moremo Bogu drugače do kože priti, se moramo vsaj na ta način nad Njim maščevati. O, vi nesrečniki! ali ne veste, da morajo vsi •amerikanski javni uradniki jyed nasto-•,pom svoje službe slovesno priseči, da bodo svoj urad točno in vestno opravljali in da izgovarjajo z največjo spoštljivostjo besede v tej prisegi: Tako mi Bog pomozi! Vsaka državna seja, vsak vladni kongres v VVashingtonu se otvori z molitvijo. In tam so .zbrani možje, veleumi, ki so vsekako kos bodisi kateremukoli kranjskemu socija-listu-odpadniku, ki sanjari in si domiš-ljuje, da je dosegel višek učenosti, če
se prav robato odreže: ti p_____ far!
Kaj meni mar vera in Bog! Kajne, kako srečni bomo, ko preidemo v so-
cialistično državo; takrat; ne bomo potrebovali več nikakih šol. .Ne bo treba trgati hlač leta in leta po šolskih klopeh. Dovolj bo, če zarenčiš: far, in glej iz prej neukega človeka se boš preustroj il kar črez noč v naj večjega učenjaka. Kaka sreča za vesoljno človeštvo! Ko bodo na kol obesili zadnjega farja, potem bo rešeno delavsko vprašanje, potem bomo vsi u-čenjaki in nikomur ne bo treba več delati. Ti preklicani duhovniki so krivi vsega zla na svetu; vzrok kuge, lakote, vojske, draginje in bolezni. Ko ne bo več duhovnikov, bomo vsi zdravi, ne bo treba zdravnikov. Toda par-don! Vodje socijalistov pravijo, da bo vera v socialistični državi zasebna stvar. S tem pripoznajoj da bodo tudi v njih državi cerkve in duhovniki; čeravno zasebni zavodi, vendar jim bo zagotovljeno in jamčeno državno var stvo. Naši kranjski socijalisti-odpad-niki hočejo pa vse kaj drugega; po njih programu obstoji pravi socijali-zem v tem, da podavijo vse duhovnike t.er porušijo zadnjo cerkev na svetu Da je ta trditev resnična, priča njihovo surovo pisarenje proti cerkvi in duhovnikom. Ravnoisti ljudje, ki ne prispevajo niti centa za cerkev, se najbolj zaletavajo v njo, se Jeze in z zobmi škripljejo, češ: Slovenci, zakaj podpirate svoje cerkve, zakaj hodite k sv. mašam! Kako jih grize, peče, ko vidijo, kako lepo se razcvitajo slovenske župnije. Svoje mržnje ne mo rejo nikakor prikriti ali zatajiti; zato so že javno imenovali katoliške Slovence — teličke. Čudno se nam le zdi pri tem, da .se jim sline cede po katoliških dolarčkih; kako radi vsiljujejo svoje časopise; in ko dobe kakega naročnika v svoje kremplje, ga ne vprašajo, če je katoličan ali ne. Groš katoliškega moža smuknejo v svojo malho in iz hvaležnosti zato ga imenujejo povrh še — telička To je pač skrajna nesramnost, kakoršne so zmožni le podivjani kranjski odpadniki-so-cijalisti. — Nedavno se je “Glas Svobode” drgnil ob katoliške šole ter jim očital, da so mnogo slabše od javnih, da nimajo istega uspeha, da «o torej inferiorne. E, Martine, stoj! Kaj, ko bi ne bil zopet napačno informiran?! Saj si navajen tega izgovora, ko te kdo za jezik prime. Lažnjivi kljukec se je že večkrat ujel v svoje lastne zanjke in tako si je tudi zdaj nastavil past, iz katere bo kmalu milo zacvilil: Bil sem napačno obveščen, ali pa bo molčal kot mutec. A če ne bo ne eno, ne drugo, obsipal bo pisca s psovkami, katerih ima v svoji shrambi vedno dovolj na razpolago. Pa kaj se če; saj druzega ni slišal, ko kravje mukanje na paši; zato mu ne gre iz glave, kako bi se moral ločiti na stara leta od svojih dobrih kravic. No, in teh se tudi ne manjka! Kakor nekdaj, tako jih tudi sedaj pridno poganja s kor-bačem, jim žvižga, poje pastirske pes-! mi, ter jih hrani z neprebavljivo, o-j studno hrano, ki se vsakemu dostoj-i nemu človeku gabi. — Zapomni si ! Martine: dve in dve je štiri. Resnica ! ostane vedno resnica in če se ti še to-; liko jeziš, mahaš krog sebe in psuješ, ne ovržeš s tem resnice. —
Neresnica je, da javne šole nadkri-ljujejo katoliške, ati da jim niso zadnje kos v vsakem oziru. To dejstvo hočefn dokazati v naslednjih vrsticah. Chicaški župan, nekatoličan, je pohajal v katoliško šolo očetov jezuitov, kjer je tudi napravil svoj zrelostni izpit. V Chicagi imamo vse polno katoliških zavodov, v katere pošiljajo Judje, Protestant? in različni drugoverci svoje otroke. Poznam osebno take ljudi; vprašal sem jih, zakaj pošiljajo svoje otroke v katoliške šole in odgovorili so mi: zato, ker se več nauče. A ni se mi treba ozirati daleč na okrog, ni mi potreba iskati takih vzgledov, ker imam takih slučajev dovolj pred pragom -— v So. Chicagi. Tu imamo katoliško višjo šolo, “High School”; učenci in učenke, ki so hodili v to šolo, so vedno z večjo odliko prestali državni zrelostni izpit za učitelje in učiteljice javnih šol, kakor pa oni, ki so pohajali v javne ali državne višje šole. To je nepobita resnica, javno pripoznanje! Iti toliko bolj smemo biti ponosni, ker izvira tp pripoznanje iz merodajnih krogov, iz faktorjev, ki niso ravno prijatelji ali zagovorniki katoliških šol. Seveda Martin in njegovi sodrugi tega ne vedo, rii V>a nočejo vedeti, ker jim je katoliška cerkev trn v peti. In kako: liaj bi tudi znal. sai se ni drugega naučil kot mukati. “Hic salta, hic RhoHtis saltandi!” Igraj kolo, Martine, igraj kolo! Te resnice ne moreš izpodbiti, če se prav napihneš kakor žaba, ki je hotela volu enaka biti.
Rad bi znal, kaj so pravzaprav naši rdečkarji; ali so še sploh kaj storili za naš narod?! Nič, in stokrat nič1 Oni znajo le rušiti, kar drugi zidajo. Zlorabljajo one, ki se jim puste na njih limanice vjeti. Cepijo narodne moči in pešajo splošni napredek. Pa tudi varati znajo, kdor se jim pusti; seveda se zgodi vse to pod pretvezo narodnjaštva in napredlijaštva. Tako je svoj čas jeden teh sodrugov pobiral prispevke za Gregorčičev spomenik, a denar je izginil kakor kafra neznano kam — v vedno prazni socialistični žep, od koder se ni nikdar več vrnil in zagledal beli dan. — In kdo se še ne spominja obrambnega sklada! S kako vnemo in navdušenjem so prispevali nekaterniki, ko Se je raznesel obupni klic iz tabora Martina paše: pomagajte, pomtegajte, ker črno-suknježi nas bodo (t. j. mene Martina) kar za zajtrk pogoltnili. Da zna Martin dobro beračiti, da zna vsako priliko dobi-o izkoristi, o tem ni ne dvoma. Saj je hitro nabral par tiso-
čakov od rojakov-trpinov, za katere pretaka dan in noč grenke solze. Seveda si je prste obliznil in v pest smejal, ko je gledal pred seboj nabrane zlatnike in mislil si je: “Ej, Martine, Martine, dobro si jo pogodil, izvrstno se je obneslo. Le je naprej jokaj in zdihuj: O ti ubogi delavec, ti ubogi trpin; toda groš mi daj za moje jadikovanje. ker veš, vsak delavec je vreden svojega plačila in jaz se tudi ne bom jokal zastonj.” Martin je potisnil nabrane groše v svoj žep ter si kratko potem privoščil prijazno potovanje v staro domovino, kjer.se je prav dobro mastil z delavskimi žulji. Pa kdo bi mu to zameril; saj jih je sam zaslužil — ne z lopato in krampom, ampak z jokanjem.
Drugi famozni, vodje te govedine je Jože Zahrbtnik. Pravijo, da je visokoučen in je že vse zvezde na nebu preštel. Zato pa hodi od naselbine do naselbine ter prodaja svojo učenost za drag denar — gnjila jajca. Pač nehvaležen rod, kajne Joža, ker tako nizko ceni tvoje nauke. —
V Chicagi je vse polno šuma in hru pa; zato imenujejo to mesto “Windy Cit}-". Velikomestni ljudje smo kaj pada navajeni tega vsakdanjega ropo ta in vrvenja, zato se kaj malo zmeni mo za tak.vetrič, ki puhne iz Jožetovih in Martinovih možganov. Hitro pripiha. še hitrejše izgme ter se po topi v valovih večnosti.
Čudna možakarja sta zares Joža in Martin! Sicer se razločujeta po svojih imenih, ker Joža ni Martin, in Martin ne Joža, a slična sta si po mišljenju. Oba strmita za istim ciljem, a vendar ne privoščita drug drugemu košček kruha. Vedno sta si v laseh, se gle data pisano kot pes in mačka. Joža očita Martinu, da ni pravi socijalist. Martin pa zmerja Jožo z “obersoci-jem”. Kaka zmešnjava v taboru so drugovi Pravi Babilon! Jeden i dru gi bi rad postal kralj, prvak sodrugov; a to ne gre, dokler ni Joža ali pa Mar tin pahnjen raz prestol. Joža trobi med svet: Podpirajte moj list vi ubogi delavci, ker jaz sem vaš jedini rešitelj. Z druge strani stoka Martin: Ne, vi ubogi trpini; proč z Jožo! Podpirajte moj list, izročite mi svoje groše, ker jaz sem vaš pravi odrešenik. Jaz vas popeljem do prave sreče, do blagostanji (to je mene Martina, ko mi izročite svoje dolarčke); pripeljal vas bom iz egiptovske sužnosti v ob ljubljeno deželo, po kateri se cedi med in mleko (za Martina), kjer ne bo več ne gorja ne trpljenja.
Vi pa ubogi sodrugi. pomislite do bro poprej, komu boste polnili žepe; Joži ali Martinu. Oba se tepeta za jedno in isto kost. ki bi jo rada glo dala, t. j.: vaš groš. (Dalje prih.)
Korea ima 116 zlatih rudnikov, 109 grafitnih, 34 premogovih, 29 bakrenih, 7 srebrnih, 3 cinkove, 2 živega srebra in 59 raznih.
Omožena ženska v Švici je upravi čena do ene tretjine dohodkov svojega moža kot svoje neodvisne lastnine, po novem zakonu.
“Vossische Zeitung” je kupila frank furtska banka za svoto 7,300,000 mark. “Vossische Zeitung” je eden najstarejših nemških časopisov.
12,000,000.000 tonov premoga se je doslej izkopalo v Združenih Državah, a v podzemskih zalogah ga ima Stric Sam baje še de 3,000 bilijonov tonov.
Japonija ustanavlja visoko tehnološko šolo v Port Arturju ter vodi preiskave v svrho razvoja produktivnih industrij v Mandžuriji, pravi tokioski mesečnik Taiyo.
Nič puste zemlje ni v Mandžuriji. Skoro vsak oral je obdelan. Pridelek fižola, glavne poljščine, znaša med 10,-000,000 in 18,000,000 kokujev (koku enak petim bušljem) na leto.
D'Annunzio — na dražbi. Upniki glasovitega italijanskega pesnika' D’ Annunzia so sklenili, da se njegovo imetje proda na dražbi. Hoteli so prodati tudi “njegovo” vilo v Florenci. a so dognali končno, da ni več njegova. Dolgovi D’Annunzia znašajo 4CO.OOO lir. "
V Lindauu pri Hanoveru na Nem-I škem so se ondan igrali otroci z vži-I galicami in so povzročili požar, ki. je I upepelil 50 hiš. Veliko kmetov je izgubilo vsled požara celo svoje premoženje. Zgorela je tudi bolnišnica; k sreči so še. bolnike rešili. Zgorelo je tudi veliko živine.
Kardinal Gibbons je obhajal dne 30. aprila in 1. maja petdesetletnico, odkar je bil posvečen v duhovnika in petindvajsetletnico, odkar je bil imenovan za kardinala. Kardinal Gibbons je splošno priljubljen in spoštovan m njegov jubilej je dal njegovim nešte-vilnim prijateljem priliko, mu izkazati svojo ljubezen in svoje spoštovanje.
Kako je to,
da se časih čutite poolnotm za nič, potrte, utrujene, da vas glava boli, da ste omotični, da so vam udje mrzli, da je dih zoprn? Te neprilike navadno povzroča zapeka «rsled obolelih jeter, a te se dajo izlečiti z uživanjem Seve-rovih Jetrnih kroglic. Uživajte jih in kmalu vas prešine radost. V lekarnah; 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, lovva.	2-4
Jos. Steblaj
PRODAJALNA
smodk, duhana, slaščic
in mešanega blaga
ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva.
1840 W. 22 St., CHICAGO. ILL
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA Najpripravnejša in najcenejša paro brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na d v» rijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
Druge nove parobrode kateri čejo vo zit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka of sredah ob 1. popoldan in Trsta ob so botah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečnik govore Slovensko' in Hr vaško.
Za nadaljne informacije, cene i* vozne listke obrnite se na naše zastop nike ali pa na;
PHELPS BROS. & CO. General Agents
2	Washington St.,	New York
DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV.
štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mich.
Uradniki za leto 1911:
Predsednik:	John Kambich, Box
572. Podpredsednik: Mike Pavlich. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Šu-tej. Blagajnik: Math Sotlich.
Odborniki za dve leti so: John Z. Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler.
Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss m John Bohte.
Maršal: Andrew Ženko.
Poslanec: Steve Verderber.
Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek.
Zdravnik: Dr. Raunavaara. ,
Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan.
Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00.
Imenovano društvo spada k S. H. Z. in plačuje svojim članom v slučaju bolezni eden dolar na dan. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo.
John Kambich.
i|V^0040^CK^v''
Plačajo se vnaprej.
Kdor išče dela, za enkrat........$o lo
Kdor išče delavcev, za enkrat... fqq Kdor išče znanca-itd., za enkrat. ¿5
Zahvale .........................
Naznanila, od vrste, za enkrat... jn Oglas—ime, stan in naslov, na leto $5 Oglasi v “A. S.” so najuspešnejši.
KJE JE CHARLES A. SEVER?
na
Hibbing, Minn., 112 Second Ave ter je bil tam za tolmača pri družbah itd. Kdor ve zanj naj nam naznani njegov naslov, ali se pa naj sam ja, vi, keR je jako važna zadeva. Ame. rikanski Slovenec, Joliet, 111.
V NAJEM — HIŠA S HLEVOM IR orale zemlje za vrt in farmo 1 milje južno vzhodno od Rock-dale. G. Haldemann, 2j4 milje So, Chicago St., Joliet, 111.	2t
V.W.WA’AYAV.V.WVW^
i Oscar J. Stephen
li
Sobe 201 In 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS
JANINI TV OTAR

Kupuje in prodaja z'*ul jiiča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva pro- ¡1 ti ognju, nevihti ali drag poškodbi
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in bole-.:im.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko j.-oko spadajoča pisanja.
% Govori nemško in angleško.
'/AVVW.VAV.WMVWAVW,
Albert Weiss Land Go.
Red River Talley Farme.
v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
NailepSe fame aa sveta,
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Anto-nio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois.
Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, IU,
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar.
Rojaki! Slovenci!
Naj več j a in najbolj varna hranilnica v stari domovini je
v
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 554 MILIJONOV KRON; VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4 4% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA z vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Ber.ar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo manj varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Compagnije ^ Generale ^ Transalanitque
FRANCOSKA PROGA.
Cratka zveza z Avstrijo, Ogrsko to Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo jrtzplačno hrano na parnikih dražbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano is -itzna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.
Glavni zastop na 19 State St„ N. Y.
Maurice Kozminski, gl., zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St., Chicago it rank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, IU. A. C. Janko vica, igent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, arent. 110 South 17® It., St Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, 111.
JEDN0TÀ
******
******
******
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:.........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111. pooblaščenec: ................. Josip Dunda. 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St, Joliet. 111.
Finančno poročilo K. S’ K. Jlednote za meseca aprila 1911.
1.
2.
3.
4.
5.
7.
8. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51. 52
53.
54.
55.
56. 47
58.
59.
60. 61. 62. 63. 61.
65.
66. 67. 68 69
70.
71.
72.
73. 74 75.
77.
78.
'9
io.
tl.
od.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93. 94
95.
96.
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105. £07. 108. 1<X9 110.
111.
112.
113.
114.
115. 118.
119.
120. 121 122. 123 124. 126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
136.
137.
138.
139.
Sv. Stefana, Chicago, 1111...................
Sv. Jožefa, Joliet, 111................... -
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111...............
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn............
Sv. Družine, La Salle, 111...................
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo.....................
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111............
Sv. Roka, Clinton, Iowa......................
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111.............
Sv. Jožefa, Forest City, Pa..................
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn...........
Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont.............
Sv. Roka, Allegheny, Pa......................
Sv. Jožefa, Virginia, Minil..................
Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark............
Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich.
Sv. Jožefa, Federal, Pa......................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio................
Sv. Barbare, Blocton, Ala....................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio....................
Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111..............
Sv. Petra, Calumet, Mich.....................
Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash...........
Matere Božje, Pittsburg, Pa..................
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans........
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa......................
Sv. barbare, Hibbing, Minn...................
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa....................
Sv. Alojzija, Steelton, Pa...................
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont...................
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, III.......
Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont......
Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y.........
Sv. Alojzija, Chicago, 111...................
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa............
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa..........
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich....
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind..............
Sv. Jožefa, Waukegan, lit....................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn..................
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo..............
Sv. Jožefa, Leadville, Colo..................
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Ii..................
Sv. Jožefa, Haser, Pa........................
Sv. Cirila in MetoiH, Eveleth, Minn..........
Sv. Janeza Krstnik. Wenona, 111..............
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O....,.......
Sv. Petra in Pavla, Bradley, III.............
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio................
Sv. Jurija, Etna, Pa.........................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss...........
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio...............
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa...................
Sv. Barbare. Irwin, Pa.......................
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont................
Srce Jezusa, St. Louis, Mo...................
Sv. Antona Pad., Goff, Pa....................
Sv. Antona Pad., Elv, Minn...................
Sv. Jurija, Toluca, 111......................
Sv. Barbare, Springfield, IH.................
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111............
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa...........
Marije Pomagaj, Chicago, 111.................
Marije Pomagaj, Waukegan, IH.................
Matere Božje, So. Chicago, 111...............
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa..........
Sv. Alojzija, Fleming, Kans..................
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.... Marije Čistega Spočetja, So. Lorain. Ohio...
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo...........
Sv. Antona Pad., Joliet, 111.................
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich...................
Sv. Petra in Pavla. Etna, Pa.................
Sv. Cirila in Metoda, So Omaha, Nebr.........
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa...............
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa...................
Friderik Baraga, Chisholm, Minn..............
Marija, Zdravje Bolnikov. Cumberland, Wyo.
Sv. Alojzija, Broughton, Pa..................
Sv. Barbare, Kaylor, Pa......................
Sv. Barbare, Mount Olive, II!................
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111..............
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah..................
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio.......
Novi Dotn, Newark. N. J......................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis...................
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo........
Sv. Ane, New York, N. Y......................
Sv. Barbare, Moon Run, Pa..,.................
Sv. Genovefe, Joliet, 111....................
Sv. Družine, Aliquippa, Pa...................
Sv. Tožefa, Barberton, Ohio..................
P Irca Marijinega, Barberton, Ohio...........
Sv. Jožefa, Ely, Minn........................
Sv. Roka, Denver, Colo...................
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa...........
Sv. Veronike, Kansas City, Kans..............
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y................
Marije Pomagaj, Rockdale, 111................
Sv. Ane, Forest City, Pa.....................
Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y...........
Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo................
Sv. Ane, Bridgeport, Ohio....................
Sv. Jakoba. Gary, Ind........................
Sv. Martina, Mineral, Kans..................
Sv. Ane, Waukegam, 111.................*.....
Sv. Barbare, Etna, Pa........................
Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb...............
Sv. Pavla, De Kalb, 111......................
Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn....
Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans...........
Društvo sv. Ime Marije, Ironwood, Mich....
Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind...........
Sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn.........
Društvo sv. Družine, Willard, Wis............
Društvo sv. Ant. Pad., Aurora, Minn.........
Dr Marije Vnebovzete, Imperial, Pa..........
Društvo sv. Ane. La Salle, 111...............
Skupaj
144.50
340.20
127.70
90.90
119.60 337.95
107.30 9.90
45.45 278.25
66.35
225.85
138.70 454.90
36.65
59.70
98.90
39.65
25.85
323.30
272.65 357.75
73.60
120.50
56.30
17.85
142.50
88.95 104.10
82.95 199.40
46.30
37.80
72.25
41.70 196.35
48.70
109.65
223.45
109.55
53.20
144.45
106.20
25.45
224.50
47.55
70.65
30.00
160.25 55.20
92.90
36.25
56.40
27.30
69.80
30.90
82.80
42.95
68.45
58.45
154.50
93.50
81.05
84.90
86.35
103.20
106.95
23.70 -35.80
80.90
47.05
69.45 5.40
105.45 39.75
111.25
54.05
78.95
35.20
53.50
44.05
38.90
31.10
17.85
52.95
41.95
30.20
10.30
37.00
12.10
20.95
9.25
114.05
60.20
16.00 54.00
39.30
15.85
28.40
31.35
62.95 31.15
33.45
46.00
13.80
11.20
13.10
65.10
34.10 17.95 16.40
65.80
35.95
11.95 17.25
$ 9,590.35
Preostanek 31. marca 1911..........................
Plačanega od društev ..............................
Obresti od obveznic Joliet Street Improvement od 1
avg. 1910 do 1. febr. 1911.......................
Obresti od posojila Josip in Marjete Stukel od 15. okt
1910 do 15. aprila 1911........................
Obresti od posojila John Umek od 7. okt. 1910 do
aprila 1911....................................
Obresti od denarja vloženega na First National Bank Joliet, 111., na čekovni promet za mesec april .. Najemnino dvorane plačalo društvo sv. Genovefe .
Plačana posmrtnina za:—
812 Josip Kolenc .......
8472 Franc Štuhec ......
6507 John Kranjčič .....
1065 John Rudman .......
756 John Poč ...........
16531 John Lešnjak del. b.
4692 Alojzij Ručigaj ...
16639 Mihael Ivančič ... .
.$189,020.01
...........$1,000.00
............. 500.00
........... 1,000.00
........... 1,000.00
........... 1,000.00
............. 500.00
.......... 1,000.00
........... 200.00
16189 Mate Balkovec del. b..................... 600.00
6777 Gregor Ban ......................,..... 1,000.00
3864 John Pugel del. d................'...... 100.00
649 John Rus ................................ 1,000.00
Plačana poškodnina za:—
15331 Rajmund Gačnik ................$ 250.00
1285 Frank Gašte .................... 250.00
U. S. Post Dept. za 4000 kovert z 2c znamkami _87.36
Razni drugi stroški ..................... 140.10
$9,590.35
225.00 137.50
125.00 20.96
10.00 $ 10,108.81
$199,128.82
$8900.00
500.00
227.25
9,627.55
Preostanek v blagajni dne 30. aprila 1911 ...........................$189,501.27
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)l To* raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno maj* hno flaško vaše vode, katero bode^ on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagso-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem labors* toriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnog« ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroika bolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo o* zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je ta sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervozno*«, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gall* stones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mr* žlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah," jetrik, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri* šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in o« Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
aoo N. CHICAGO STREET	JOLIET, ILLINOIS.
3-*C«0*C*0*00*0*i>*0*OK '
fÜULÜVene vesti-
Vo*o*c*o
Enumclaw, Wash., 30, apr. — Ker naše društvo Jezus Dober Pastir št. 32. K. S. K. J. m imelo kot navadno skupne velikonočne spovedi na praznik sv. Jožefa 19. marca zavoljo misijona v Black Diamondu in potem pr-j vo nedeljo v aprilu ni bila tudi prava! priložnost zaradi društvene seje, torej ! je nekoliko udov že opravilo svojo j dolžnost, a vsi še ne. Opozarjam ti- ' ste, ki še niso storili svoje krščanske dolžnosti, da opravijo o pravem času, če ne se bode ravrfalo ž njimi po Jed-notimh pravilih, ker priložnosti ima vsak dovolj, da lahko opravi svojo dolžnost, če le hoče.
Z bratovskim pozdravom na vse Slovence po širni Ameriki.
Josip Malneritch, tajnik.
Tel. So. Chicago 3162
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB.
se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu.
Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI'
3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
U-nanovljtna 1(71.
The Will County National . Bank
Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam ponuja, da boste lahko postali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in ne sužnji kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dom za svojo deco, da bo neodvisna. Tam boste živeli v miru in zadovoljstvu vi in vaši otroci ter otrok deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se organizira še tekom tega leta. Tudi Slovenci lahko dobelepe zemlje za svojo kolonijo v severnem Wisconsin-u, na lahke obroke in po nizki ceni. Za podrobnosti in pojasnila pošite na:
F. M. ČMELJA
Allegheny, Pa., 7. maja. — Naznanja se vsem članom društva sv. Roka št. 15. K. S. K. J., da bode redna mesečna seja dne 21. maja 1911 in ste vsi člani tega društva vabljeni, da se tega! zborovanja gotovo udeležite, ker ima-1 mo več važnih stvari dokončati in bo ! volitev za delovanje pri veselici, kate-! ro bodemo imeli dne 30. maja t. 1. j Obenem opozarjam vse one, kateri j niste še oddali spovednih listkov, da te prinesete. Tudi članice, katere spadajo k temu društvu, morajo oddati svoje listke. Torej pozor!
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.! Jurij Vovk, tajnik.
Chicago, 111., 8. maja. — Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J., da je društvo 7. t. m. na redni mesečni seji sklenilo, da se vstopnina za pristop člana k gori imenovanemu društvu zniža na $1.00, in sicer na nedoločen čas. Ob-jednem je bilo tudi predlagano in sklenjeno, da naj vsaki član gleda za napredek 'in korist društva in sicer s tem, da pridobi kolikor mogoče dosti dobrih novih članov; da pa ne bode trud onega, ki pridobi največ novih članov, zastonj, je društvo sklenilo, da se mu kupi iz dr. blagajne zlati društveni znak za $5.00.
Torej dragi sobratje, vzemite si kot dolžnost dobrega člana, da vsaki sobrat vsaj enega novega člana k društvu pridobi in s tem bode za napredek ,društva zelo veliko pomagano. Objednem prosim one člane, kateri še, niso oddali spovednih listkov od lieli-konočne spovedi, da mu te' prej ko mogoče pošljejo ali prinesejo na sejo.
Z bratskim pozdravom
Leop. Jurjovec, I. tajnik, 1827 Blue Island Ave.
Milwaukee, Wis., 27. apr. — Dru- j štvo sv. Jožefa naznanja, da bode pri-1 hodnje tri mesece maja, junija in julija sprejemalo ude brez pristopnine; samo za stroške pisanja se mora takoj plačati $1.00, kateri se mu odraču-na, ako je sprejet in se mu zaračuna za asesment prvega meseca. Katerega veseli pristopiti v dr. sv. Jožefa, ima sedaj lepo ugodnost, si pridobiti koristno stvar. Udje se sprejemajo na rednih mesečnih sejah, ki se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu na West Allis v cerkveni dvorani začetek ob 2. uri popoldne, ali pa po tajniku Antonu Hren st., 242 Greenbush St., Milwaukee, Wis.
Odbor društva sv. Jožefa, št. 103 K. S. K. J.
Of Joliet. Illinois.
Prijema raznovrstne denarne slo* ter pošilja denar na vse dele svet»
Kapital m preostanek (300,00«.a»
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. M. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kasir.
ŽAL VAM BO
ako še danes ne pišete po lep in zelc obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem naj dete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte se!
A. J. TERBOVEC & CO.,
(nasl. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo
Edini lomsKo - Mi
Pooblaščeni Agent od vsili
Parobrodskih Družb,
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, 111 le en blok od naše cerkve.
Aurora, Minn., 8. maja. — Društvo Marije sv. Rožnega Venca št. 131 K. S. K. J. ima sjiojo mesečno sejo dne 28. t. m., ker ima društvo sv. Jožefa
J.	S. K. J. dne 21. t. m. piknik, kamor
smo povabljeni tudi mi. Torej na dan 21., ko bi morala biti seja, gremo na piknik dr. sv. Joeefa.	%
Pozdrav vsem članom in članicam
K.	S. K. J., dr. sv. Jožefa pa obilo vspeha in udeležbe na pikniku.
Frank Keržič, tajnik.
KADAR POTREBUJETE
kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL.
FINO PI70 V STEKLENICAH
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.	Both Telephone« 2ft.
Če imate opraviti k sodnjo pojdite do
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank«.
1827 Blue Island Ave.,
CHICAGO, ILLS.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
I \ KERŽE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Ugodna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. v Ljnbjani reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestu je hranilne vloge
PO 41 %
Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na “Kreditni zavod za trgovino m in obrt” v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno društveno premoženje Koncem L1910 K, 407.520.
Stanje OraniM vlog koneem 1 1910 okoli K 3-150,206.83.
I.
Ne daleč od Vranovega so kamnolomi, kjer stalno pridobivajo pesek za posipanje cest. Delajo tani delavci iz sosednjih vasic, med temi tudi kočarja iz Vranovega, Košar in Danijel, Sta soseda, njuni bajti stojite druga poleg druge. Več let delata že skupaj a skupno hodita tudi k delu in od dela. Kot soseda se razumeta dobro in se imata rada. Ravno tako tudi njiju ženski dosedaj še niste ničesar imeli, kar bi rušilo mir in pokoj. Košarov-ka je sicer malo čudna, večkrat se prenagli v kakej stvari, a Danijelovka zna se ogniti vsemu, kar bi moglo sosedo ujeziti.
Tudi otroci se imajo radi. Danijelova Marenka gre v šesto, a Košarje-va Francika v četrto leto. Druga prihaja k drugi, po cele ure se skupaj igrate.
Bil je krasen dan koncem meseca rožnika. Ob šesti uri zvečer prenehali so v kamnolomu z delom in se vračali na dom. Košar a Danijel šla sta po bližnji cesti, ob kateri je bilo nasajeno sadno drevje, in sta korakala proti vasi.
“Letos bo, hvala Bogu, dosti sadja,” dejal je Košar ozrši se na dre.vesa.
“Bo,” pritrdil je sosed. “Za štirinajst dni bode tako že dražba za sadje.”
“Pokojni Viha je menda na sadji precej pridelal,” nadaljeval je Košar.
“To je tako: enkrat se morda nekaj pridela, vdrugo je pa zopet zguba,” odvrnil je Danijel. “Pride suša, sadje post&ja červivo in odpada; pride kaka huda ura, ki napravi na sadji dosti škode.”
“No, to se vidi že precej pri najemu,” menil je zopet Košar. “Pokojni Viha imel je to v najemu dokaj let, a nikoli ni imel zgube. Cena je pri dražbi precej nizka.”
“Ne vem, kdo bo sedaj najel to, ko je Viha odmrl. To je bilo njegovega pol življenja, a drugega sadjerejca v okolici ni.”
“Veste kaj, sosed, ko bi midva je-denkrat poskusila srečo in si vzela to v najem. Jaz sam sicer toliko denarja nimam, a oba bi že spravila toliko denarja skupaj, dobiček bi si pa potem razdelila. Navadno znaša najemnina sto goldinarjev, naju menda vendar ne bi nikdo gnal. Dražje gotovo tudi letos ne bode, zgube bi pa tudi ne imela.”
“Tega ne veva, prijatelj,” zasmejal se je Danijel. “A kako ste prišli na to misel?”
“No, večkrat sem že premišljeval o tem. Ko bi pri tem postopala, bi se nama seveda ne izplačalo. A pomislite: Kamnolomi so blizu ceste; na ta del sadja vedno lahko vidiva, nikdo si ne bode upal delati kake škode. Najina otroka hodila bi lahko vsaki dan semkaj in pazila na drevje; ko bi prišel kdo in delal kako škodo, bi naju lahko poklicala. Poljski čuvaj hodi, tudi vedno tu mimo, m če mu kaj pla- : čava, bo še večkrat semkaj pogledal, j A najini ženi bi tudi mogie tu in tam priti pogledat sem. Kar se torej tega tiče, bi biio dosti preskrbljeno. Po noči pa bi spala v kočah„vsak na enem koncu. Trgatev sadja bo kmalu tu— to veste, da v kamnolomu proti jeseni vedno nekoliko delavcev odpuste in , da se delavni čas omeji na pol dne. | Imela bi torej časa dosti. V mestu bi se pa sadje tudi dobro prodalo. Imate li petdeset goldinarjev?”
“Imam; so v hranilnici, a jih lahko vsaki trenutek dvignem.”
“Jaz ravno tako. Vzameva torej v najem?”
“Pa vzamiva. Mnogo pri tem zgubiti ne moreva, tudi ko bi sadje to leto ne obrodilo.”
Med tem pa, ko sta se moža pogd-varjala o skupnem podjetju, dogodil 'ise je doma neljub slučaj. Popoludne prišla je Danijeloma Marenka h Kosarjevim in rekla: "Teta, mama Vas prosijo, da bi posodili za malo- časa veliko skledo; bom jo takoj nazaj prinesla.”
“Čemu jo pa potrebuje mama?” vprašala je Košarica.
“Prinesli so iz gozda nekaj gob, a bi jih radi razrezali; naša pa ni prazna.”
Košarica vzela je skledo raz polico in jo dala deklici. “Tu jo imaš; a pazi, da je ne ubiješ, da ti ne pade iz rok.”
“Mama, jaz pojdem z Marenko,” oglasila se je Francika.
“Pa pojdi,” rekla ji je mati, “pa se igrajte.”
A komaj ste bili zunaj hiše, segla je Francika po skledi in'rekla: “Daj jo sem, jaz jo nesem sama.”
“To ne gre, Francika. Ti si še premajhna in jo boš spustila iz rok.”
Ali Francika se je raztogotila, ko ji Marenka ni hotela dati sklede, in je zakričala: “Daj sem, skleda je naša.”
Sedaj se Marenka ni več branila. Francika je vzela skledo a jo precej težko nesla. Le nekoliko korakov je prestopila, spoteknda se je, skleda ji je zdrknila iz rok, padla na kaman in se razbila.
“Vidiš, Francika, kaj sem ti pravila. A nisi hotela poslušati,” karala jo je Marenka. “Kaj bodo sedaj reklj mama?”
Obedve ste sc žalostni vrnili na
dom, a Marenka je povedala, kaj se je zgodilo.
“A zakaj si ji skledo dala?” hudovala se je Košarica; "ti si precej večja, nesti si jo morala sama.”
"Vsaj je nisem hotela dati." branilo -e je dekletce, “a Francika si ni dala nič reči.”
“Ti bi morala imeti pamet, vsaj si' starša.”
Košarica hitela je takoj k sosedi Danijelovki. "To glejte, otroka sta razbila skledo,” je dejala, komaj da je prestopila prag.
“Kaj si delala, Marenka?” obrnila se je Danijelovka h hčeri.
“Jaz je nisem razbila; Francika hotela jo je nesti na vsak način, a ko-nečno je rekla, da jo moram dati, ker skleda ni naša. Jaz ne morem nič za to.”
“A jaz te' škode ne bodem trpela," rekla je Košarica. “Skleda je veljala štirideset krajcarjev in te mi morate plačati.”
“Kako morete kaj takega zahtevati? Vsaj vendar slišite, da jo je razbila
vaša Francika.”	__	__________
“Naj si jo je razbila. Vaša Marenka bi je ne bila smela dati. Ko bi vi k meni ne bili poslali po skledo, bi bila še sedaj cela.”
“Kdo bi si bil pa to mislil? Ko bi ne bila vaša Francika tako svojeglavna, bi ji Marenka sklede ne bila dala. Kako morete torej od mene zahtevati, da bi jo plačala?”
“No, dobro; jaz to škodo že še prenesem in utrpim,” odvrnila je jezno Košarica.' “A od danes naprej naj mi vaša dekle ne hodi k nam, da se pokvari in skazi pri naši, ki je tako hudobna.”
“Le nikar se ne bojte, k vam gotovo ne pride,” odrezala se je Danijelovka. “Sramota je to; mesto da bi svoje dete z^a ■ tako svojeglavnost kaznovali, priletite še le k meni in hočete, da bi skledo plačala jaz.”
Košarica ni slišala več poslednjih besedij. Jezno je šla domu.
Moža se še malo nista nadejala, da najdeta, doma ženi v najhujši jezi.
Košarica je takoj potožila, kaj se je zgodilo. On pa je vprašal otroka, kako se je to zgodilo. A deklica je priznala, da je ona skledo ubila.
“Kako moreš torej zahtevati, da ti skledo plača?” čudil se je mož. “Prav zastonj si napravila prepir.”
“To se ve, jaz sem napravila prepir,” odvrnila je žena jezno.
“Ko bi mi le ne bila očitala, da je Francika svojeglavna.”
“Nekoliko je, to sem rekel že zdav-na, da bi ji ne storila vsega po volji, sicer boš to še enkrat obžalovala. Bi ne bilo te svojeglavnosti, bi se to ne bilo zgodilo. V tem je imela Danijelovka prav.”
“Bolje bi bilo, da si pri njih ostal,” rekla je razjarjena žena. Razbijala je z vsem, kar ji je .prišlo pod roke.
Pri Danijelovih ni bilo nič drugače. Ko je Danijelovka možu vse povedala, rekel je on: "Pa bi bila dala teh štiridesetih krajcarjev.”
“To bi bila neumnost; je-li naša Marenka ubila skledo? Kakor da bi denarje na cesti pobiral.”
“To vem, da jih ne pobiramo. A ravno tako vem, da Košarica nima prav; a kdor ima pamet, odneha. Ko bi bila ti teh štirideset krajcarjev dala, bil bi pokoj. Kolikor Košarja poznam jaz, bi bil teh štirideset krajcarjev vrnil in ženo pregovoril. A sedaj je jeza in kdo ve, koliko časa bode I trpela. Je-li to vredno štiridesetih i krajcarjev?”
"Kaj pa ti? Za tujega človeka bi vse naredil, da bi le imel pokoj,” dejala je žena jezno.
Bila je mirnejša kakor Košarica, na svojega moža se je pa le jezila. Tako so šli ta večer v obeh kočah v jezi spat.
(Konec prib.)
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
popolnoma še zdrav, iž bolnišnice v Spokane na cvetno soboto 8. aprila. Bil je v bolnišnici 53 dni. ^Prestal je mučno, in nevarno operacijo na mehurju. Zdravniki so dandanašnji zelo učeni in “kunštni”, da se lotijo vsake še tako hude bolezni ter mnogokrat potrebujejo “nož”.
Mr. John Burja je prišel iz Brockway, Minn., dne 8. aprila v Valley, Wash., z vso svojo družino.
Naša rojaka Mr. John Blankush in Mr. John Susman sta se napotila ogledovat zemljo v državo Oregon.
Otroci se pridno pripravljajo za prvo sv. obhajilo; mogoče, da že pojdejo k prvemu sv. obhajilu drugo nedeljo meseca majnika.
Ker se je moj dopis razširil, moram hiteti proti koncu, da se g. urednik ne razjezi nad njim. Mogoče še v drugo kaj.
S sklepom tega dopisa pozdravljam vse čitatelje in čitateljice širom sveta. In tebi, vrli list, mnogo zvestih naročnikov!	Pisavka.
Waller, Waler Co., Tex., 1. maja.— Cenjeni urednik, prosim, priobčite zopet mal dopis v nam priljubljenem listu A. S., ker želim zopet malo spo-
ročiti cenjenim čitalcem, kako se š mamo tukaj v Texasu.
Začasa našega 4 mesečnega bivanj: ukaj, v tej ogromni državi se prrr dobro in zdravi počutimo in tolažim se z dobro letino, ki se nam obeta Koruza je že od 3 do 4 čevlje visok: n bombaževec tudi lepo kaže. ' In ži imamo novi krompir, kakor fižol in grah in druge,take rastline. Sedaj smo imeli 14 dni deževno vreme, pa sedaj imamo zopet lepo.
Preden kaj več poročam o mojih razmerah, prosim vse tiste, kateri so . >rosiii večjega pojasnila, da mi opro- ; štite, ker nisem mogel takoj sporočiti j in pojasniti. Vzrok je temu, ker sem preobložen s pismi, ki mi prihajajo od seh štirih vetrov, pa upam da bojo .si prišli na vrsto. Mnogi so radovedni glede podnebja, ker to je res prva in glavna stvar. Naj nekoliko poročam vsem skupaj, ker mi je bolj skrajšano kakor vsakemu posebej. I
Tukaj v južnem Texasu je jako izvrstno podnebje. Tukaj dobimo dež-j ja na leto 40 palcev. Poletni čas po navadi kaže toplomer okrog 90 stopinj, to nam pokaže resnična zemljiška knjiga. Seveda, zraven so pa različni kraji ter imajo po raznih prostorih slabo vodo in iz slabe vode iz-, virajo mnogovrstne bolezni. Ali tukaj v naši okolici imamo pa izvrstno pitno vodo, zatorej se ne sliši tukaj o “fibru", ki neusmiljensko gospodari ta bolezen posebno po Americi. V našem mestecu Waller imamo dva zdravnika, ki se prav slabo počutita, ker nimata dovolj zaslužka ter se morata pečati tudi s trgovino. In močno govorica kroži okrog, da tukaj v Texasu je toliko kač, da ni za prebivanje. Pa jaz povem istino, da jih nič več ne vidim kakor sem jih na Severn ali pa v stari domovini. In tako tudi govorijo oddaljeni o drugi zverini, pa jaz nisem še videl druge zverine kakor jazbeca pa zajca, ki jih je tukaj veliko; zajci tehtajo tukaj od 8 do 12 funtov.
In mnogi so radovedni še za glavno stvar, zaradi šol. Tukaj so javne šole povsod po farmah od 2 do 3 milje. In po vsaki glavni cesti vozi pošta. Približno 10 milj okrog in okrog je samo lepo rodovitno polje, in od 10 milj naprej je pa gojzd. In hodimo na žago sami, ker stanejo dilje $10 in $12 1000 čevljev'.
Naj še omenim, da je sem iz Minnesote prišel neki samec, po imenu Franc Lampreht. Mladi fant si ni hotel streti svojih udov v tistih minnesotskih šmtarskih železnih jamah; rajši je'šel na prosto v lep kraj in sedaj je vposlen pri nekem bogatem nemškem farmarju, kjer je prav zadovoljen.
In pri koncu mojega dopisa naj še omenim, da je prišel moj brat Frank Gričar na obisk sem iz La Salle, 111., dne 20. apr., pa v neprijetnem deževnem času, vendar se mu je vse silno dopadlo in je pohvalil, da imamo vsi lepo “frugo" na polju. Zatorej si je tudi on hotel preskrbeti svoj dom in je kupil posebno lepo posestvo, obstoječe iz 117 akrov, 4 milje južno od mesta, eno miljo do cerkve, eno miljo in pol do šole pri glavni cesti, in z dobrim poslopjem in z lepim mladim vrtom, in okrog se pa razprostira čez 80 akrov naj lepšega polja, obraščene-ga z lepo "frugo". In on je dobil po posebno vrednem pogoju, še pod $3000; in povrh tega še lastuje za to leto 3. in 4. del fruge, in sicer tretji del koruze in 4. del “katna"; in s prvim dnem decembra dobi on v posest zemljo. In vesel je odšel iz Wallers dne 27. aprila.
Tako se še ponujajo sedaj take prilike pridnim rokam. Sedaj je še čas, ko se dobi še po zmerni ceni, ko se še. dobi od 25 do 30 dolarjev m se tudi dobi na letne obroke v bližini mesta s poslopji vred; in malo dalje o'd mesta se pa dobi še cenejši, kakor sem že poročal. In na zahtevo kaj večjega pojasnila sem vsakemu pripravljen podati in ga sprejeti, kdor pride sem. Samo mi naj poprej piše, da pridem na kolodvor z vozom ponjga.
Kateri si želi dobiti v “lušnem” kraju svoj dom, ne odlašaj dolgo, ker zemlja se draži. Vzemi si znižan vožnji listek, ki se dobi prvi in tretji torek vsacega meseca. Vprašaj na kolodvoru za “Homeseeker's Excursion ticket”. Na ta način si prihranite veliko stroškov.
In sedaj pa končam ta dopis m obenem pozdravljam vse čitalce po obširni Ameriki. In tebi, Am. SL, pa želim, da bi imel veliko novih dobrih naročnikov posebno v naši okolici.
John Gričar, Box 62, Waller, Waller Co., Texas.
Willard, Clark Co., Wis., 9. maja.— Cenjeni g. urednik Am. Sl.! Naznanjat», da “švidovska” prodajalna v naši slovenski naselbini je prišla v slo venske roke. G, Jožef Justin in g. Štefan Legat iz Brockway, Minn., sta kupila poslopje in na 20. t. m. pričneta trgovino. Želimo slovenskemu .podjetju obilo sreče v trgovini!
Od sedaj naprej bode sv. maša na Willardu, Wis., vsako drugi nedeljo v mesecu ob poldeveti uri zjutraj.
Novi slovenski farmarji prihajajo, jako pogostoma iz različnih krajev.
Pozdravljam vse Slovence, v Združ. Državah in v starem kraju.
Ignac Česnik, kmet.
Iz Adlešfč, 19. apr. — Našim rojakom naznanjam s tem, da je dobila naša farna cerkev za let. vuzem krasen dar in sicer popolnoma zastonj, namreč novo prelopo monkranco za 400 K in nov ciborij za 240 K. Oboje smo dobili od neznanega dobrotnika ali dobrotnice.
V začetku m. aprila smo iuneli prav
•dno vreme. 1. in 2. je bilo sicer av lepo in toplo, a 4. je ves dan brila iirja In je hudo snežilo, ravno tako 5. lopoldan, a 6. in 8. je pa zopet celi lan prav hudo snežilo. 8. smo imeli 20 cm snega na debelo. A 10. zjutraj ia smo imeli 2 stopnji C pod ničlo mraza, ki nam je popari! vse orehe, rane hruške in tudi amerik. trte, posebno izabelo. Pa tudi druge trte ra-nejih vrst so nekoliko onirle.
Naša nova “ljudska posojilnica in hranilnica” za Črnomaljsko in našo faro v Črnomlju, o kateri sem že par-krat pisal v “Am. Slov.", imela je v prvih 4 mesecih že 40,000 K prometa, kar nam kaže, da imajo ljudje že v začetku do nje veliko zaupanja, četudi sta v Črnomlju še 2 drugi posojilnici, j Je pač v dobrih rokah in se ni bati ka-; kega propada.	Ivan Šašeii.
Popolnima varno naložen denar
--JE PRI-
J. C. Adler & Co.; Hranilnici in posojilnici za Kandija in okolico,
priporoča rojakom svojo
3IeMiioa
Tel. 101	Juliet, 111.
Ana Vognn
Izkušena babica
210 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov t vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obre, stujejo po 494 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuj« sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov:
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA

R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
illUOli' dill
Kapital $100,000.00	Ig |,
Barber Building Joliet, IIL
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor bank* » stari domovinu
3 %
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieta
ČITAJTE!
Ukdžem Vam cestu k štastiu. Dokazal som to tisiceTuđom a dokažem to aj Vam, akonado-budnut šfastia. Odpište mi svoju adressu a pošlite2c štemp-lik a ja Vam pošlem ti piny navod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3513 W. 51st ST., CHICAGO, ILL.
SLWNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstv-
Ciin več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 X. Scott St.	Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, obWvleijah N. W. 344
ffr ft!»
Zgodnji znak sušice.
Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je
bleda barva
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je:
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zadobila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJE-VO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
Izguba teka
Nepravilno prebavljanje
Slabost po jedi Običajna zabasanost Glavobol Nahod
Kolika in krč
Izguba moči
Rumenica
Onemoglost
Nekatere ženske bo> lezni
Izbruhi
so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina.
To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911.
kemični laboratorij,
1333-1339 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
4K)	^	^	MM MM MM
MMMM MMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMM

JOSIP KLEPEC
JAVNI NOTAH
Izdeluje vse v notarsko delo spadajoče listine lOOO N. CHICAGO ST,
*	JOLIET
Straka
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Joltet Steam Dye Honse
Professional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
John Manic
■a voglu Scott in Ohio ceat, Joliet, B
Slovenska gostilna
Kjer se toži vedno sveže pivo, tovrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestem Phone 341. JOLIET
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-1 visni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
Young Building.
Frank Žagar
KROJAČ,
205 Indiana St.	Joliet, 111.
N. W. telephone 962.
Šivam, popravljam in čistim obleke.
O. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
kjer se toči vedno sveže pivo, žganr ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Slsioff
N. W. Phone 609.
Z137 N. Hickorjr St,	Joliet
Frank Terlep
NOVA GOSTILNA
1134 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
Chicago tel. 1387 R Svojim mnogim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril lep moderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulic, kjer me lahko poselite. Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošli 1
The Joliet Nati
Ni vogla Chicago in Clinton nllc RAZPOŠILJA DENAR NA V*E KRAJE SVETA.
Kapital in prebitni sklad $100,000.00.
ROBT. T. KELLY, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. C. G. PEARCE, kasir.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika
JOHN J. WELLNITZ,
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan,

Emil Bachman
1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najbolji« meso po naj nižji ceni? Gotovo 1 V mesnic:
J. & A. Pasđertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso.
Vse po najnižji 'ceni. Bridite toraj is poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba |t aaie geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
CMc. Phone 4531. N. W. Phone 1113
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje» in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah.
Alexander [tara &
Chi. Phone 376. 1/ N. W. 927.
KirinčičBros
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo.
PREMOG.
PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog po $4.00 tona.
NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE
M. PHILBIN
515 Cass St., Joliet, 111.
Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4.
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Tie A. W. Fleier Dri Go.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street!. JOLIET. ILL.
lfi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Življenje na Filipinih in njihova zgodovina,
Spisal Jakob Cuznar, vojak v službi Strica Sama.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se | domenite v domačem jeziku.
Jolo, Suhi otočje, Filipini, IS, jan. 1911. — Cenjeno uredništvo Am. Sl.! Oprostite, šele sedaj Vam pošiljam še ob prihodu na Filipine obljubljeni spi Pregovor pravi: “obljuba dela dolg", zato je skrajni čas, da jo izpolnim, saj je to boljše storiti pozno kot pa nikoli.
Opisal bodem, kolikor sem tega zmožen, vojaško življenje in razmere na Filipinih, posebno na Sulu otočju, kjer so mi najbolj znane; predvsem pa ob kratkem zgodovino Filipinov, ker je gotovo čitateljem prav malo znana, saj mogoče nekateri ljudje sploh ne vedo, da se Filipini nahajajo kje na svetu.
Uvod.
Zgodovina nam piše o raznih nekdaj mogočnih narodih, o njih velikih delih, sijajnih zmagah in slavi, a tudi o njih žalostni usodi, slabostih, padcih in mnogokrat popolnem uničenju. Sreča je opoteča in nestanovitna, narodi so sezidani na razvalinah narodov. Mnogi nekdaj mogočni narodi so izginili popolnoma, o njih nam priča le še zgodovina; drugi še obstoječi pa so na milost sedaj vladajočih močnejših narodov.
Taka nemila usoda je zadela tudi nedaj slavne Špance in Portugalce, ki od poveljništva na morju in od vseh njih bogatih kolonij in po njih odkritih delov sveta Iastujejo danes, razun njih nemirne ožje domovine, od starih Grkov imenovane Ibirski polotok, le še par malih nepomenljivih kolonij.
Portugalci in Španci.
Takoj ko so se Portugalci in Španci otresli arabskega jarma, pod katerim so bili več stoletij, so začeli prodirati temna morja in odkrivati tedaj svetu nepoznane kraje. Z njimi se je pričelo razširjati krščanstvo, veda, u-' metnost in civilizacija, ki se razteza do današnjega dne. Velika so njih dela razkrivanja in raziskovanja naše zemlje, s katerimi so si postavili ne-izbrsljive spomine. Njih ladije so, kljub velikim težavam in izgubam človeških življenj, prve priplule okrog sveta: s tem so rešili več tisoč let pereče vprašanje in temeljito dokazali, da je zemlja okrogla. Že v dolgo preteklem času, ko so sedaj nad-vladajoči narodi severozapadne Evrope tavali še v temi nevede in surovosti, v tistem času so Španci in Portugalci ustanavljali razne zavode, zidali cerkve, šole in bolnišnice in vseučilišča in razširjali vedo in krščansko vzgojo. Vseučilišče v Kordovi, s tisočerimi učenci, se je moglo meriti že takrat z vsakaterim modernejšega časa. V času, ko je umetnost arhitekture služila v severni Evropi ne v večje namene kot zidanje gradov in močnih utrdb, zgrajenih v potu in z žulji ubogih tlačanov, ki so varovale enega roparskega barona pred napadom drugega, ob istem času je bila Kordova mesto s pol-milijonom prebivalcev, s krasnimi palačami in domovi, cerkvami in svetišči in umetno izdelanimi javnimi kopališči.
Ob začetku je bila moderni zgodovini znana le Evropa, jugozapadni del Azije in proga severne Afrike. Še v 15. stoletju se je. smatralo mesto Jeru-zalerrl za središče sveta. Sredozemsko je bilo edino morje splošno znano. Že stari Grki so bili mnenja, da je zemlja okrogla, ampak poznejši u-čenjaki Evrope so to zanikali in trdili, da je ploska in le nekaj milj naokrog obdana z morjem, a konec, tega prepad, v katerega se. pogrezne vsaka ladija, ki zaide predaleč od zemlje. Rrt Nun na afriški brežini se je smatral za mejo brodarstvu proti jugu, od krajev južnejše se je govorilo in bile so razširjene najgrozovitejše pripovedke, da je voda vrela, po kateri se klatijo razne velikanske pošasti, in solnce tako vroče, da očrni v trenutku kožo vsakemu belokožcu, ki bi prestopil te meje.
Iskanje novih dežel.
V zgodnji polovici 15. stol. se je obudila med Portugalci in pozneje, ko so se rešili Arabcev, tudi med Španci velika želja po zemljepisni vedi. Magnetna igla (kompas) in ostrobal, neka priprava, s. katero se merijo širine, so dala nov pripomoček brodarstvu. U-metnost tiskanja je ravnokar prišla v rabo, in z zanimanjem se je segalo po potopisnih knjigah in pripovedkah od Marko Pola in drugih srečelovcev, ki so se povrnili iz vzhoda, pripovedujoč čudovitih, dogodkih dolgih potovanj, bogastvu Indije in vzhodno-azij-skih mest in o njih neznanih prebivalcih. Genova in Benetke, v povelj-ništvu trgovine Sredozemskega morja, sta postali bogati mesti od kupčevanja z vzhodom. Zlato, svila in druge dragocenosti iz Perzije in Indije so bile prinešene s karavanami in ladjami po Rdečem morju in potem s kamelami po puščavi do reke Nil in nazadnje z ladijami po Sredozemskem morju v Evropo. Ampak ko so Turki zasedli Konštantinopolj 1. 1455., naredili so hiter konec tej kupčiji, in ko so prihruli v Egipet, so jo ustavili popolnoma. Veliko vprašanje je bilo nato, kako doseči - vzhodno Indijo po morju, ki naj bi bila nova in ceneja pot do njenih bogatih proizvodov.
Prvo evropsko kolonijo je ustanovil portugalski kralj Ivan I., ko je 1. 1400 premagal Mavre in zasedel, mesto Ce-uta v Maroku. To je bil začetek moderne kolonizacije in prvo ozemlje izven Evrope vladano od Evropejcev
'2za...^asa križarjev. Kralja Ivana mlajši sin, princ Henry, oče modernega brodarstva, se je posvetil znanstvu zvezdoslovja in zemljepisja, je ustanovil zvezdarno in mornarično solo; nabravši vsa obstoječa pojasni la, tičoča se zemeljske površine, pripravljal je boljše in natančnejše zem-pravljal je boljše in natančnejše zemljevide za brodarstvo. Ekspedicija za ekspedicijo se je napotila proti jugu, razkrivat temoto Atlantika. L. 1444. so bili odkriti Kanarski in mnogi drugi otoki ob zapadnem afriškem obrežju. L. 1445. so Portugalci dosegli Guinejo, domovino pravih afriških zamorcev. L. 1486. je Jernej Diaz prodrl proti jugu in plul okrog južne Afrike in nekaj nadalje severno ob vzhodnem obrežju in se po slavni, nad 13 tisoč milj dolgi vožnji zopet srečno vrnil nazaj v Evropo. Nekoliko pozneje je Covilham dosegel jednako čast. L. 1497. je Vasco de Gama dovršil vožnjo iz Sredozemskega morja okrog Afrike v Indijsko in Kitajsko morje, in je postal slaven pod odkritju te nove poti do bogatih zakladov na vzhodu. Ker Portugalci niso pustili, da bi se drugi narodi posluževali od njih odkrite poti in kupčevali z Indijo, zato so Španci začeli prodirati zapadno po Atlantiškem morju. Mnogi možje so prišli zopet do prepričanja in so trdili kot že stari Grki, da je zemlja okrogla, in bogato Indijo bi se lahko dalo doseči zapadno. Eden izmed tako mislečih mož bil je tudi Krištof Kolumb, ki je 1. 1492. po dolgi in težavni vožnji prodrl Atlantiško morje in nam odkril obljubljeno deželo Ameriko. Ker je bil mnenja, da je zemlja mnogo manjša, kot je v resnici, in da se Azija razteza mnogo dalj okrog sveta, zato ni spoznal, da je odkril popolnoma nepoznan nov del sveta, ampak trdil je, da je to toliko zaželena Indija; zato se še danes imenuje otočje, ki ga je odkril na prvem potovanju: Zapadna Indija, in pravi ameriški prebivalci: Indijanci.
Ferdinand Magellan.
Dolga je vrsta imen slavnih mož, ki so se odlikovali na polju odkrivanja in raziskovanja, najslavnejš pa je brez dvoma Ferdinand Magellan, ki je prvi začrtal pot okrog sveta in rešil veliko vprašanje, ki je bilo uganka že dolgo pred Kristusom. Na tej slavni, v zgodovini brezprimerni vožnji ga je doletela bridka smrt (1. 1521.) še predno je dosegel kraj svojega cilja.
Ferdinand Magellan je bil po rodu Portugalec. Bojeval se je že z Ma-lajci v Malaaki in pomagal ustanoviti portugalsko moč v Indiji, a pri povratku v domovino, je bil od sodnega _dvora izgnan iz svoje rojstne dežele. Zato je vstopil kot mornariški častnik v službo pri španski vladi. Dobil je ukaz od španskega kralja Karola V., da preišče obrežje Južne Amerike in najde pot do vzhoda, kar je bilo za Magellana veliko upanje n vera.
Dne 20. sept. 1. 1519. je Magellan v poveljništvu brodovja, obstoječega iz peterih ladij, razvil jadra in odplul iz pristanišča od mesta Seville. Dne 29. nov. so dosegli brazilsko obrežje, in potem pluli južno ob obrežju in kupčevali z Indijanci. Ob ustju reke Rio de la Plata so se ustavili za nekaj dni in ribarili.
Vreme je postajalo vedno mrzlejše in viharnejše, ko so pluli dalje proti jugu, zato se je Magellan odločil, o-stati čez zimo v zalivu San Julian. Po prestani mrzli zimi, hudem viharju in pomanjkanju živil se je nekaj častnikov od ladije uprlo proti nadaljnji vožnji. Hoteli so se vrniti nazaj v domovino. Pa Magellan, mož jeklene volje, se nikakor ni dal odvrniti od svojega namena. Uporna ladija je bila zajeta, poveljnik od nje je bil u-smrčen, dva druga upornika pa sta bila za kazen zapuščena usodi na obrežju.
Avgusta meseca je brodovje zopet nadaljevalo vožnjo proti jugu. Dne 1. nov. 1520 pa so dosegli dolgi preliv pod Južno Ameriko, ki veže Atlantiško in Pacifiško morje in se še danes imenuje Maggellanov preliv.. Na južni strani preliva leži veliko, črno, mrzlo otočje, ki je bilo obljudeno z Indijanci, ki so mogoče najbolj južno živeči divji ljudje na svetu. Živijo po-največ o ribolovu. Radi mraza so imeli pri ribarenju ognje na čolnih. Magellan, videč te številne ognje, je dal otokom ime “Tierra del Fuego” (dežela ognjev). Med vožnjo skozi ta dolgi preliv je ena izmed ladij pobegnila in se vrnila nazaj na Špansko; ena pa se je ponesrečila. Boreč se z močnimi morskimi tokovi in vetrovi so po 30 dnevni vožnji samo 3 ladije srečno prijadrale v brezmejne vode Tihega morja.
Tu Magellan in njegovi spremljevalci še sanjali niso, da se razprostira pred njimi širno in največje morje sveta. Ampak menili so enostavno, da če plovejo severno do širine Mo-lukas otokov, jih bode pot v prav kratkem času privedla do zaželenih krajev. S trdnim upanjem, da doseže cilj svojega namena, je Magellan navduševal svoje moštvo in jadral zapadno po Tihem morju. V njegovem velikem duhu m bilo več dvoma, da pred njim na zapadu leži Azija z neizmernim bogastvom, Japonsko ali Cipango (kakor je imenovano v povesti od Marko Pola), in dalje veliki Indijski ocean in Afrika, okrog katere
Took Out! Ybu’d better take care of Timrself ”
Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slabe žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih posledic, če bodete rabili
Dr. Richterjev Pain-Expeller
po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50e. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F. AD. RICHTER & C0., 216 Pearl St., N(w York, I». 1.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo.
/25o. ali 50c.)
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu.
Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimj porcelanskimi slikami. Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, za* torej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenih1 držav kakor tudi obrise na izbero.
Izdelujem ograjo (fene) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo.
SVOJI K SVOJIM!	.«
Za obila naročila se priporočam,
SIMOIT ŠETIUA
SLOVENSKI KAMNOSEK
1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Bazvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd iti mehak premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
04044040«040404040t0404C4040 M40404C4040404C404<]4040c
Joliet Citizens Brewing Co.
North Collins St., Joliet, 111.
IPijte "Ells: Brand'.pivo \
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. j
•Hh0404040494040404(H04040«040«(H04404C404040404040(
bode jadral po poti, ki jo je začrtal Vasco de Gama, in potem domovina, kjer ga čaka po dokončanem truda-polnem delu za njegovimi nad vse iz-vanrednimi sanjami — sijajna zmaga in slava.
Jadrali so severno do imenovane širine in nato se obrnili zapadno, vsaki dan pričakujoč Indije. Ampak nobenega sledu ni bilo o suhi zemlji. Dnevi so se podaljšali v tedne, tedni v mesece, pa še vedno so pluli dalje, z ugodnimi vetrovi, po gladkem, mirnem morju. Zaradi tega ga je imenoval Magellan “Pacific (Tiho ali mirno morje).	(Dalje prih.)
Vina naprodaj
Rojakotnvpriporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1909 muš-katel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila:
Hill Grit Vineyard”
Jakše,
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
J0S. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija.
8911 Greenbay Ave„ So. Chicago, I1L
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje', a cene najnižje.
<(
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čel treko. Tam dobim dobro pivo, žga* nje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street	Joliet,, lile,
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Stefan Box 657,
lastnik. Crockett, CaL
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KRANJSKO-SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
J.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik:. Franc Banich, 1822 W.
22 Pl.; tajnik: Leopold Jurjovec, 1827 Blue Island Ave.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St. Mesečna seja prvo nedeljo.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: John Filak, 1203 Elizaa-beth St.; tajnik: Anton Korevec, 105 Indiana St.; zastopnik: Frank Horvat, 1203 Cora St. Mesečna seja prvo nedeljo.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet,
111. Predsednik:	John Kren, 309
Jackson St.; tajnik:	Josip Panian,
1001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Ivan Zobec, Soudan, Minn., Box 1230; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Franc Schvajgar. Mesečna seja drugo nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle,
111. Predsednik: Jos. Brgles, 1227^ 3rd St.; tajnik: John Pražen, 1202 Main St.; zastopnik: Jos. Bregač, 1108 —4th St. Seja prvo nedeljo.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo Predsednik: Ivan Snedec, cor. B and Palem St.; tajnik: Peter Čulig, 1245 So. Santa Fe Ave.; zastopnik: Math. Novak, 300 Spring St. Seja vsakega
14.	dne v mesecu.
8.	Društvo sv. Cirila m Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Martin Kambič, 1204 Cora St.; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; zastopnik: John Gre gorčic, 1600 Hickory St. Seja tretjo nedeljo.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, la. Predsednik: John Štefanič, 608 Pearl St.; tajnik in delegat: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Seja drugo nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik:	John Jerina,
Forest Ave. 4;tajnik: Andrej Žakelj, Box 262; zastopnik: John Novak,'Aurora Ave. 659. Seja prvo soboto.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Andrej Oražem, Sus-tjuehana St.; tajnik: Chas. Zalar, Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Seja drugo nedeljo.
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Jakob Ka-riš, Box 107; tajnik: Math. Viđaš, Box 107; delegat: Matt. Tomac, Box 150. Seja prvo nedeljo.
.14. Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: John Konda, 909 Ergo St.; tajnik: Fr. Radmelich, 436 Watson Ave.; zastopnik: Nikolaj Po-žek, 468yi East Park Alley. Seje prvo in tretjo sredo.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 137 46th St., Pittsburg; tajnik: Geo. Volk, 877 Main St., Allegheny; zastopnik: Viljem Tomec, 1037 Berry St., Allegheny. Seja tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math Ko-etainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Ark. Predsednik: John Tratnik, Box 145; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 66. Seja tretjo nedeljo po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Jos. Kozan 200 E. Bonnie St.; tajnik: Mike J. Maurin, 213 E. Bundy St.; del.: Paul Mukavec, 207 E. Bundy St. Seja tretjo nedeljo.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Martin Tauchar, Burdine Pa., Box 57; tajnik: Fr. Petrovčič, Burdine, Pa., Box 246; delegat: John Tavčar, Box 82, Burdine, Pa, Seja drugo nedeljo.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: And. Hočevar, R. F. D. 2 No. 7&y2; tajnik Mih. Hočevar, R. F. D. 2 No. ll}-j; delegat: Jos. Hočevar, R. F. D. 2, No. 13y2. Seja drugo nedeljo.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, A]a. Predsednik: Jos. Skoko, Box 237; tajnik in delegat: Frank Keržič, Box 8, Piper, Ala. Seja drugo nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O Predsednik: Mihael Setnikar, 6131 St. lair Ave. N. E.; tajnik: Jos. Rus, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: John Grdina, 6025 St. Clair Ave. N. E. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Peter Rožič, 512 Lime St.; tajnik: Michael Wardjan, 903 N. Scott St.; delegat: Jos. Legan. Seja prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet,
Mich. Predsednik: Paul Shaltz, 119 —7th St.; tajnik m delegat:	Paul
Špehar, 210 5th St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir,
Enumclaw, Wash. Predsednik: Fr. Pogorelc, R. F. D. No. 1; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No. 1, Box 70. Seja prvo nedeljo.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Jos. Pavlako-vič, 54 Winchf St.; tajnik: Ivan Filipčič, 4821 Blackberry Alley; delegat: Ivan Balkovec, 5129 Dresden Alley. Seja prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kan sas City, Kans. Predsednik: Marko Majerle, 413 N. 5th St.; tajnik: Peter Bižal, 413 N. 5th St.; delegat: Mihael Majerle, 413 N. 5th St. Seja prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la.
Predsednik: Ant. Feer, R. F. D. No 2; tajnik: Jožef Lukežič, Browns, la.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing Minn. Predsednik: Karol Pešelj, Bo> 201; tajnik: Janez Povsha, Box 347; delegat: Anton Kromar, 216—3rd Ave. Seja prvo nedeljo ob 10. uri.
41.	Društvo sv Jožefa, Pittsburg. Pa. Predsednik: John Bojane, 229 — 57th St.; tajnik: Josip Hočevar, 1 Miorsch St., Allegheny, Pa.; delegat: Jos. Butara, Ambridge, Pa., Box 349. Seja drugo nedeljo.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton. Pa. Predsednik: Matija Bajuk, 158 Main St.; tajnik: Anton Hren, 229 So. Front St.; delegat: Ant. Malevič, 170 Friderik St. Seja tretji četrtek.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Franc Petelin, 622 E. 3rd Ave.; tajnik in delegat: Mihael J. Kraker, 503 E. 3d St. Seje prvi in tretji torek.
4-1. Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Preds.: John Stanko 9619 Ewing Ave.; tajnik: Karol Me-doš, 3523 — 95th St.; delegat: Fr. Me-dosh, 9485 Ewing Ave. Seja prvo nedeljo.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Predsednik: Jos. Lozar, Box 36, E. H.; tajnik: Jos. Sasek, Box 45; delegat: Nick Veržuh, Box 146 E. H. Seje 14. in 18. dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 729 Puntman Ave., Ridgewood, Brooklyn, N. Y.; tajnik: Ant. Pavli, 173 E. 4th St.; delegat: Franc Giova-nelli, 424 E. 15th St. Seja prvo nedeljo.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Anton Petrič, 11035 Michigan Ave.; tajnik: John Vukšinič,
49.	Društvo Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa. Predsednik: Geo. Mi-lek, 5106 Dresden Alley; tajnik: Geo. Veselič, 5132 Dresden Alley; delegat: Rudolf Požek, 201—57th St. Seja tretjo nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti,
Allegheny, Pa. Predsednik:	John
Mravinc, 1114 Voskamp St.; tajnik: Fr. Mravinc, 120—46th Hartfield St., Pitts burg, Pa.; delegat: Matija Mravinc, 1154 Voskamp St. Seja drugo nedeljo.
51.	Društio sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 1004 W. Sudington St.; tajnik: Marka Badovinac, 411 — 6th Ave.; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St. Seja prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: John Hribernik, 710 Warman Ave.; tajnik: Ivan Matelič, 734 Warman Ave.; delegat: Jakob Strgar, 736 Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Franc Brence, 1436 Sheridan Road.; tajnik: Janez Petkovšek, 830—10th St.; delegat: Fr. Petkovšek, 718—720 Market St. Seja tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega,
Chisholm, Minn. Predsednik:	Paul
Leustik, Box 493; tajnik: Martin Zalar, Box 541; delegat: Anton Repež, Box 658. Seja prvo nedeljo.
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Martin Kra-ševic; tajnik in delegat: Jos. Pašič, Box 102. Seja četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: Anton Godec, 509 W. 2nd St.; tajnik: Fr. Cerjak, 316 W. 2nd St.; delegat: Filip Starc, A. V. Smelter Co. Seja vsacega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn,
N. Y. Predsednik: Anton Burgar, 44 Edsall Avenue; tajnik:	J. Zupan,
1245 Willoughby Ave.; delegat: Peter Vogrič, 799 Flushing Ave. Seja vsako prvo soboto v mesecu.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa., Box 66; tajnik: Jer. Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 63, Irwin, Pa.; delegat: John Bohinc, R. F. D. Box 43. Seja drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda,
Eveleth, Minn. Predsednik:	Josip
Francel, Box 567; tajnik: Anton Zalar, 610 Douglas Ave.; delegat: Martin Shukle, Box 626. Seja drugo nedeljo.
60.	Društvo sv Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Seja prvo nedeljo.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela,
Youngstown, Ohio. Predsednik: John Pavlešič, 1206 Manning Ave.; tajnik: John Jerman, 619 W. Federal St.; delegat: Martin Žlogar, 523 Crescent St. Seja tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: John Stua, Box 340; tajnik: Al. Shilc, Box 373; delegat: Frank Drašler, Box 90. Seja vsako prvo nedeljo.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik: Ant. Marinčič, 8101 Aetna Road S. E.; tajnik: Jakob Resnik, E. 81th St: S. E. 3620; delegat: Jakob Jančar, E. 81th St. S. E. 3583. Seja drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: Geo. Novak Sr., 45 Sycen-more St.; tajnik: Fr. Skrlin, 47 Chas-man Ave.; del.: Ivan Škof, 608 Butler St. Seja drugo nedeljo.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Jos. Win-dishman, 307 Grove St.; tajnik: Ant. Morgolič,'396 Reed St.; delegat: Ig. Kušljan, 229 — 1st Ave. Seja drugo nedeljo.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Al. Zupančič, 3236J4 Hamaten St.; tajnik: Josip Perko, 6914 Grand Ave. S. E.; dele-
gat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. ieja prvo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton. ’a. Preds^lnik: John Simonič, 616 S. Ind St.; tajnik: Jos. Kraševec, 529 S. 2nd St.; delegat: Matija Petrič, 534 S. ird St. Seja tretjo nedeljo.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Ivan Mostar, Adamsburg, Pa., Box 120; tajnik: John Terbots, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Leopold Stock, Hermine, Pa., Box 38. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Matija Urih, 3326 N. 6th Ave.; tajnik: John Ramuta, Box 505; delegat: Jac. Stariha, 1711—6th \ve. N. Seja prvo nedeljo po 10. drugo nedeljo.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega,
St. Louis, Mo. Predsednik: Ivan Perne, 6101 Alabama Ave.; tajnik: Jos. Simonič, 1130 Pestalozzi St.; delegat: Anton Bukovic, 3400 Cuscuosco St. Seja tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pad., Goff, Pa. Predsednik: Franc Terfila, Crab-;ree, Pa., Box 467; tajnik: Andrej Jereb, Crabtree, Pa., Box 92; -delegat: Jos. Draškovič, Crabtree, Pa.J Box 92.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Jcs. Palčar, Box 385; tajnik: Stan. Vesel, Box 434; delegat: Geo. L. Brozich, Box 424. Seja drugo nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111.
Predsednik: John Rački; tajnik: Vincenc Rački; delegat: Štefan Polič, Box 280. Seja prvo nedeljo po 15.
John Pagon, Box 187; tajnik: Franc Cirej, Box 33; delegat: John Irac, Box 77. Seja drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Preds.: Ant. Petrovčič, Box 71; tajnik: Anton Demšar, Box 135; delegat: Jakob Brulc, Box 197. Seja drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 60. Seja drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Fr. Mak, Box 177; tajnik: Ant. Tergovčič, Box 642; delegat:.Ivan M. Knez. Seja I. nedeljo.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: I. Okoren, 502 Moen Ave.; tajnik: Ivan Snedec, 113 Meadow Ave.; delegat: John Lozar, Warn St. Seja L nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Guštin, Box 93; tajnik: Fr. Mlinarič, Box 244; delegat: Anton Težak, Box 35. Seja četrto nedeljo.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda,
So. Lorain, O. Predsednik: John Piškur, 2937 IJlyria Ave.; tajnik: John Juha, 1760 E. 29th St.; delegat: Josip Svete, 2160 E. 28 St. Seja prvo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark, N. J. Preds.: Fr. Škerbe, 337 New York Ave.; tajnik in del.: Iv. Intihar, 19 Bellville Ave. Seja prvo soboto.
103.	Društvo sv. Jožefa, Mihvau-da, 370 Mineral St.; tajnik: Anton Hren, 242 Greenbush St.; delegat: Ant. Kralj, 315 Walker St. Seja I. nedeljo.
74. Društvo sv. Barbare, Spring-1	104. Društvo Marije Čist. Spočetja,
field, 111. Predsednik: Blaž Usman, Pueblo, Colo. Predsednica:	Julija
1843 S. 17th St.; tajnik: Ivan Kulo- ( Krašovec, 1237 Eiler Ave.; tajnica: 1019 S. E. Grand Ave.; delegat:, Katarina Luksetič, 1220 Eiler Ave.;
John Peternel, 928 S. 15th St. Seja ¡ delegatinja:	Marjeta Terdina, 1209
2748 So. Trumbull Ave.; delegat: Mar-I Mohren St. Seja vsakega 15.
tin Nemanich, 1900 W. 22d St. drugo nedeljo.
Seja
105. Društvo sv. Ane, New York j City, N. Y. Predsednica: Ivana Stern,
75. Društvo Vitezov sv. Martina, 424 E 9th St.; taj.: Franica Staudohar,
La Salle, 111. Predsednik: Ig. Jordan, 36 Schooles St., Brooklyn, N. Y.; dele
St.; tajnik: John Novak, Box 173; de legat: Jos. Barborich, 1202 Seja tretjo nedeljo
gatinja: Fany Pirnat, 124—lst Ave. lst St. | Mesečne seje vsako prvo nedeljo.
107. Društvo sv. Barbare. Moon
77. Društvo Marije Vnebovzete, Fo : Run, Pa. Predsednik: Urban Olivani,
rest City, Pa. Predsednik: Franc Končar, Box 652; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box
552. Seja drugo nedeljo.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Ana Ulešič, 1545 W. 21st St.; tajnica: Kat. Koenig, 2220 W. 23d Pl.; delegatinja: Rose Banich, 1822 W. 22nd Pl. Seje tretjo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Frank Grom, 1212 — 10th St.; tajnik: Math Jereb, 1416 Sheridan Road; delegat: Janez Treven, 818—10th St. Seja drugo ned.
80.	Društvo Marije Čist. Spoč., So. Chicago, 111. Predsednica: Katarina Jakovčič, 9621 Ewing Ave.; tajnica: Margareta Stanko, 9619 Ewing Ave.; delegatinja: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave. Seja tretjo nedeljo.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti,
Pittsburg, Pa. Predsednica:	Marija
Lokar, 4929 Butler St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Ana Golobič, 4929 Butler St. Seja četrto nedeljo.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming. Kans. Predsednik: Jakob Cukljati, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; delegat: Jak. Cukljati, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Seja drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Peter Šikonija, Box 215; tajnik: Jos. Star čevič, Box 188; delegat: John Žugel, Box 215. Seja tretjo nedeljo.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 Globe St.; tajnica: Amalia Bombach, 478—15th Ave.; delegatinja: Marija Rohotina, 1768J4
E.	28th St., Lorain, O. Seja prvo nedeljo.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock
Springs, Wyo. Predsednica: Johana Ramovš; tajnica:	Apolonija Mrak,
Box 253; delegatinja: Johana Fortuna, Box 253. Seja drugo nedeljo.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik:	Math Judnič,
504 N. Bluff St.; tajnik: Math. Golo-bich, 702 Bluff St.; delegat: Blaž Kug-lich, 1201 Elizabeth St. Seja drugo nedeljo v mesecu.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Al-
lonez, Mich.; tajnik: Jos. Butala, Box 121; delegat: Anton Muren. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 376 Butler St.; tajnik: Ivan Kulišič, ljac, 34 Railroad St.; delegat: Mihael Stukič, 80 Brick St. Seja prvo nedeljo.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik: Frank Kompare, 2116 Madison St.; tajnik: A. Krašovec, 478 — 20th St.; delegat: Janez Ceparan, 21th St. Seja tretjo nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Lovrenc Bla-žina, 313 — 3rd Ave., Rankin, Pa.; tajnik: Marko Gojtan, 378—3rd St., Rankin, Pa.; delegat: Math. Kozan, 332— 3rd Ave. Seja drugo nedeljo.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Kostelec, 4920 Plum Alley; tajnica: Marija Novo-gradec, 4820 Harrison St.; delegatinja: Marija Živčič, 4925 Plum Alley. Seja vsako drugo nedeljo.
93.	Društvo riderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Ant. Bevc, Box 43; tajnik: Jakob Petrič, Box 743; del.: Franc Hren. Seja drugo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik:
Box 72; tajnik:	Franc Strmljan,
Box 238; delegat: Franc Gašpari, Box 122. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet,
ill. Predsednica:	Marija Pasdertz.
1506 N. Center St.; tajnica: Rosie Brunskole, Cor. Ross & Broadway St.; delegatinja: Marija Golobič, 805 N. Chicago St. Seja prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Fr. Grum, Box 137; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: John Jager, Box 137. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O. Predsednik:	Fr. Bertoncel, 112
Sterling Ave.; tajnik: Mihael Železnikar, 503—1st St.; delegat: Fr. Kuralt, 112 Sterling Ave. Seja tretjo nedeljo.
111.	Društvo sv. Srca Marijinega
Barberton, O. Predsednica:	Uršula
Durmež, 436 Boulevard St.; tajnica: Fennie Bertoncel, 112 Sterling Ave.; delegatinja: Neža Krajnec, 167 Chis-nell St. Seja vsako prvo nedeljo.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Paul Bukovec, Box 462; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Fr. Jerich, Box 884. Seja tretjo nedeljo.
113.	Društvo sv. Roka, Denver,
delegat: And. Spacepan, 36 Danube St. Seja vsako prvo nedeljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Mary Kostelec, 509 Moen Ave.; tajnica: Marija Zalar, 216 Millard Ave.; delegatinja: Ana Marentič, 109 Moen Ave. Seja drugo nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City,
Pa. Predsednica: Marija Spec, No. Main St.; tajnica: Pavlina Osolin, Box 492; delegatinja: Terezija Tomšič, Bo:. 11. Seja tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y. Predsednica: Franca Albreht, No. 1, Casier St.; tajnica: Frančiška Petkovšek, 65 William St.; delegatinja: Marija Žehel, Mili St. 624 Seja vsako drugo nedeljo.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-srings, Wyo. Predsednik: Matevž Ferlič, West Flat; tajnik: John Koshir, Box 555; delegat: John Koshir, Box 555. Seja drugo nedeljo.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Marija Hoge, R.
F.	D. 2, No. 11 y2\ tajnica: Josipina Hočevar, R. F.^D. 2, No. 11 y2\ delegatinja: Ana Hočevar, R. F. D. 2, No. T&y2. Seja tretjb nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: Rudolf Maraž, 701 Virginia St.; tajnik: Alexander Saidnitzer, 1602 Adams St.; delegat: Rud. Maraž. Seja drugo nedeljo.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral,
Kan's. Predsednik:	Martin Dolenc,
Box 24, E. Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolenc, Box 163, W. Mineral, Kans.; delegat: Peter Benda, W. Mineral, Kans., Box 328. Seja četrto nedeljo.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan.
111.	Predsednica: Marija Turk, Box 513, N. Chicago; tajnica: Mary Setnikar, 1400 Sheridan Road; delegatinja: Marija Lah, 1426 McAlister Ave. Se-ža četrto nedeljo.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, 45 Sycamore St.; tajnica: Johana Škoff, 608 Butler St.; delegatinja: Johana Skoff, 608 Butler St.
129.	Društvo Marije Pomagaj, So.
Omaha, Nebr. Predsednica: Josipina legatinja: Antonija Sshweiger, 386 S. 21 st St. Seja drugo nedeljo.
130.	Društvo sv. Pavla, DeKalb.
111. Predsednik:	Fr. Keržič, 1409
State St.; tajnik: Anton Artač, 1403 State St.; delegat: Pavel Košir, 1415 State St. Seja prvo nedeljo.
131.	Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Jos Oberstar; tajnik: Fr. Keržič, Box 612; delegat: Franc Miklič, Box 57. Seja po vsacem 19.
132.	Društvo sv. Roka 132, Frontenac, Kans. Predsednik Anton Kac-man; tajnik: Martin Kacman; delegat: Ivan Kerne, Box 147. Seja drugo nedeljo.
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Hel. Marinčič, S. W. 215; tajnica: Mimi Kure, 131 Luxmore St.; delegat: Marija Mukavec, 207 Bondy St. Seja drugo nedeljo.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis. Ind. Predsednica: Viktorija Zore, 749 Haugh St.; tajnica: Gizela Blažič, 723 Derganc, 457 So. 18th St.; tajnica: Marija Kraševec, 478 S. 20th St.; de-Warman Ave.; delegatinja: Jožefa Po-larski, 772 S. Hough St. Seja 2. ned.
1058—2nd St.; zastopnica: Ana Kasti- j gar, cor. 6th & Crosat St. Seja dru- ’ go nedeljo v mesecu.
140.	Društvo sv. Rozalije, Spring. field, 111. Predsednica: Rozalija Zupančič; tajnica: Angela Moder, 1629 So. 15th St.; zastopnica: Helena Uš-man.
141.	Društvo sv. Janeza Nepomuk, Linton, Ind. Predsednik: Anton Cerar, 569 F. St. N. E.; tajnik: John Ker-žan, 569 F. St. N. E.; zastopnik: John Cerar, R. R. 7, Box 131. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
KATOLIŠKIH DRUŠTEV
ZNAKI, ZASTAVE, PRAPORI,
UNIFORME VSAKE VRSTE.
PARADNE OBLEKE.
Pišite po cenik v lastnem jeziku.
The Chas, Svendsen Gg,
Manufacturers and Importers 20 E. Court St., Cincinnati, Ohio.
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Sodnik Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St.
Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naie
•The U. S.” 10c. in “Meerachmnm” le, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
01 Jefferson Street. Joliet, UL
Vabim rojake
da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
«Josip> Bozioli
Colo. Predsednik: John Turk, 4601 | 135. Društvo sv. Cirila in Metoda, Grand St.; tajnik: Frank Tanke, 663 Gilbert, Minn. Predsednik: Leo. Ku-
Elgin Place; delegat:	Alojzij An-
dolšek, 5173 Clarckson St. Seja vsakega 13.
114.	Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Barbara Kambič, 542 So. 3th St.; tajnica: Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Marija Butala, 768 So. 2d St. Mesečna seja vsako tretjo soboti v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Marija Majerle, 413 N. 5th St.; tajnica: Marija Guštin, 329 N. 5th St.; delegatinja: Katarina Majerle, 322 N. 5th St. Seja vsako drugo nedeljo.
118. Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: John Susman; tajnik: Frank Gregorka, 36 Diamond St.;
kar, Box 426; tajnik: Franc Kosher, Box 335; delegat: Anton Erčul.
136.	Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: Jos. Tomšič; tajnik: Franc Perovšek; zastopnik: Igr«. Česnik.
137.	Društvo sv. Antona Pad., Aurora, Minn. Predsednik: Jakob Šerjak, Box 275; tajnik in zastopnik: Peter Staudohar, Box 122. Seja prvo ned.
138.	Dr. Marije Vnebovzete, Imperial, Pa. Predsednik: Anton Bizjak; tajnik: Alojzij Tolar. Box 242; zastopnik: Jožef Zupanc, Box 138. Seja četrto nedeljo.
139.	Društvo sv. Ane, La Salle, 111. Predsednica: Marija Brinovec, 1145 Canal St.; tajnica: Helena Derganc,
101 Indiana St. K. W. Phone 384 Joliet, 11Í
JOHfCGRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno svež« pivo, fino bb iransko vmo, dobre žganj« >■ trii* ajboljie smodke
rodsiam tudi trdi in mehki premaf
TELEFON 7612.
ut N. Broadway...JOLIET, ILT
N. W. telefon 577.
Libersher & Kirincicit
gostilničarja
1014 N. Chicago St., Joliet, UL
Naznanjava rojakom, da svo otvorila moderno gostilno ali salun, kjer točiva najboljše pijače.
Veseli nas, če nas ob priliki posetite.
Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 mil. kron.	Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 mil. kron.
Lastna glavnica 608996.84.	Najboljša in najsigumejša prilika za štedenje!
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Mikloštčeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela “Union” za frančiškansko cerkvijo
Y LJUBLJANI
sprejema hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
41%
NmSs«*»
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čisti 4:50 kron na leto.
trg-
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik “Ljudske posojilnice’. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar m posest, v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.