98 Glasnik SED 61|1 2021 * Milan V og el, univ . dipl. e tnolog in pr of. slo v enščine, upok ojeni k oment at or v k ultur ni r edakci ji časopisa Delo; ma v cmilan@gmail.com . – Besedilo je bilo pr edv ajano 1 6. no v embr a 2020 na 3. pr og r amu R adia Slo v eni ja v oddaji S knjižneg a trg a, za k at er o je bilo pr v o tno tudi napisano. T u g a obja v ljamo z malenk os tnimi spr emembami. Knjižne ocene in por očila Mar je t a Pisk Knjižne ocene in por očila Milan Vogel* Vse to nazorno prikaže v analizi delo- vanja pripovedovalske skupine Za 2 groša fantazije, katere članice je bila tudi sama. Delovanje skupine je bilo tesno povezano z Radiom Študent, kjer je folklorna pripoved »najprej zaživela kot zvočna oblika: svoje poslušalce si je pridobila kot radijska vsebina, šele pozneje kot vsebina pripovedoval- skega dogodka« (str. 65). S temi pri- povedovalskimi dogodki, predvsem s Pravljičnimi ReŠetanji, je skupina v slovenskem prostoru pripovedovanje vzpostavila kot zares urbano klubsko obliko, ki nagovarja odraslega urbane- ga poslušalca. V nadaljevanju se avtorica posveča na- tančni analizi pripovedovalskih slogov treh najbolj prepoznavnih pripovedo- valcev skupine Za 2 groša fantazije: Roka Kušlana, Katje Preša in Boštjana Napotnika. Pri vsakem na podlagi ana- lize teksta, sprememb v fabulativnem ogrodju, vsebinskih dopolnitev, aluzij na kontekst zunaj pravljice in pripove- dovalskih komentarjev dogajanja ana- lizira tri pripovedovalske interpretaci- je. Nadalje razčleni ravnino jezikovne teksture, in sicer glede na besedišče, besedne in stavčne figure, diskurzivne označevalce, komunikacijo s publiko, uvodni nagovor občinstva in neposred- no nagovarjanje publike med pripove- dovanjem. S pomočjo analize prikaže pomembne značilnosti, s katerimi po- samezni pripovedovalci uspešno nago- varjajo in zabavajo občinstvo. Avtorica ugotavlja, da je njihov cilj predvsem doseganje humornega učinka ter sku- pna zabava pripovedovalca in občin- stva, kar pomembno določa izbiro pripovedovalskih sredstev. Obenem primerjava različnih pripovedovalskih interpretacij prikaže razvoj posamez- nega pripovedovalca od radijskega in- terpreta do odrskega pripovedovalca, ki se zaveda svojega mesta na odru in se odziva na reakcije občinstva. Pripo- vedovalci se v interpretaciji prilagajajo kontekstu; pripovedovanje je živa ko- munikacija, ki se udejanja v konkret- nem času in prostoru. Med pripovedo- vanjem misli in domišljijo poslušalcev vodi pripovedovalec, zato je pomemb- no, kaj pripoveduje in kaj sporoča. Nekateri raziskovalci pripovedovalcu pripisujejo celo politično funkcijo. Delo Špele Frlic ni samo s številnimi tujimi in domačimi deli teoretsko ute- meljena raziskava pripovedovanja v sodobnem urbanem prostoru, je tudi dragocena kronologija razvoja sodob- nega pripovedovanja na Slovenskem. Knjižnica Glasnika SED tako objavlja folkloristično raziskavo, ki obravna- vani fenomen in njegove akterje – av- torica jih kot soudeleženka sodobnega pripovedovanja dobro pozna – celovito predstavlja. Pričujoče delo je pomem- ben doprinos k študijam sodobnih tra- dicij v slovenskem prostoru, ki pogosto ostajajo brez ustreznih knjižnih izdaj. MARIJ A S T AN ONIK: P esnjenje v v ojaški suknji in pr o ti njej (1 5 1 5–1 9 1 8). Založba ZR C (P oezi ja k ont ek s t a; 6), Ljubljana 2020, 5 1 1 s tr . Ddr. Marija Stanonik je svojo novo knji- go naslovila Pesnjenje v vojaški suk- nji in proti njej (1515–1918). V podna- slovu pojasnjuje, da gre za monografi- jo z antologijo vojaških pesmi. Zaradi tako obsežnega pesniškega gradiva, ki ga sproti komentira in dopolnjuje s kar 1.400 opombami pod črto, je obseg narasel na več kot 500 strani. Pri zbi- ranju gradiva in prepisovanju pesmi ji je pomagala Zdenka Primožič. Knjigo, ki je v zbirki Poezija konteksta izšla pri Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, je založila Založba ZRC. Doslej sta izšli dve antologiji pesmi iz prve svetovne vojne: prva, Oblaki so rudeči, v kateri so zbrane tako folklor- ne kot literarne pesmi, je ob 70-letnici začetka vojne izšla v Trstu, druga, V vojni krajini, pa ob 100-letnici njenega začetka in se omejuje samo na sloven- sko leposlovje. Pričujoča knjiga želi biti rdeča nit, ki teče od prve znane slovenske uporniške pesmi Le vkup le vkup uboga gmajna do vojaškega pesnjenja ob koncu vojne. V njej je zbranih okrog tisoč pesmi. Sta pa dve antologiji vojaških pesmi izšli že med vojno: leta 1916 je dr. Rudolf von An- drejka pripravil antologijo Slovenische Krigs und Soldaten Lider, dve leti po- zneje pa Josip Joža Lovrenčič Brstje iz vrta slovenskega pesništva. Avtorica je monografijo razdelila na tri poglavja, v katerih je največ komenti- ranega gradiva iz prve svetovne vojne. 99 Glasnik SED 61|1 2021 * Gašper R aušl, študent 3. letnika dodiplomsk eg a študija, Univ er za v Ljubljani, Filozof ska f akult eta, Oddelek za etnologi jo in kulturno antr opologi jo; g apirausl@gmail.com. Knjižne ocene i n por očila Milan Vogel Knjižne ocene i n por očila Gašper R aušl* Prvo poglavje je namenjeno vojaške- mu pesnjenju, od fragmenta pesmi o slovenskem kmečkem uporu leta 1515, ki velja za prvi slovenski zapis upor- niške pesmi, do začetka prve svetovne vojne, tretje pa je zgovorno naslovlje- no Porazen konec. V prvem poglavju imajo pomembno mesto pesmi o bojih s Turki. Ker so bile v vseh časih vojaške pesmi močno pro- pagandno sredstvo, so sem uvrščene tu- di doslej prezrte pesmi urednika prvega pesniškega zbornika Pisanice Janeza Demascena Deva in Valentina V odnika. Dev se je obračal na ljubljanske žolnir- je in dezerterstvo razglašal za veliko sramoto, V odnik pa je priredil nemške Pesmi za brambovce. Sledita tudi be- neški pesmi o navdušenju nad Italijo in razočaranju nad njo, o meksikajnarjih in avstrijski zasedbi Bosne, posebnost pa je ilustrirani rokopisni zvezek pesmi z naslovom Petkovsek kmalu padlega mladega Jerneja Petkovška, ki jih je na- pisal kot nabornik v Celovcu. V osrednjem in najobsežnejšem delu monografije je zbrano gradivo najprej obravnavano z geografskega in kro- nološkega vidika. Tu so najštevilnej- še pesmi s prve fronte v Galiciji, po napadu Italije pa s tirolske in soške, kronološko pa so razvrščene po letih. Svoja poglavja imajo tudi vojaki brez orožja, kot so nezanesljivi, ranjenci, uporniki, recimo v Judenburgu, pesmi iz zaledja in bojnih položajev. Avtorica ocenjuje tudi estetsko vrednost pesmi, od kod so jemali motive, jih razvršča v posamezne žanre in ugotavlja njiho- vo poetiko. Največ motivov je iz slov- stvene folklore, slovenske literature, kjer prednjačita Prešeren in Gregorčič, Svetega pisma in cerkvenih pesmi. Po žanrih jih razvršča v reprezentativne, kjer je bistven nagovor v obliki slav- ljenja, čaščenja, hvale ali kritike, to so budnice, satira, himna, posmrtnice, na- grobnice ali pisma, in v publicistične, kot so kronika, reportažnica, balada in še nekatere. V to poglavje uvršča še iz- biro motivov in poetiko. Z naslovom tretjega poglavja Porazen konec je mišljen propad avstro-ogrske monarhije, prinaša pa pesmi, ki so na- stale že v Jugoslaviji. Med avtorji so tudi znana imena, kot sta Rudolf Mai- ster V ojanov in Josip Stritar, predvsem pa Vid Ambrožič, avtor največ pesmi iz časa vojne, saj je v vojaški suknji pre- živel kar sedem let in je eden glavnih virov pričujoče monografije. Druga dva pomembna vira ob številni strokovni li- teraturi, dnevnikih, ustnih virih, arhivih in redkih zbirkah iz tistega časa sta bila časopisa Domoljub in Štajerc. Mariji Stanonik je treba priznati, da je opravila ogromno in zahtevno delo. Na enem mestu je zbrala pesnjenje v voja- ški suknji v obdobju dolgih petsto let. Zlasti čas prve svetovne vojne zanika stereotip o Slovencih kot nevojaškem narodu, saj se skoraj v vsaki pesmi ka- žeta korajža in pripravljenost za boj, zlasti za cesarja. Takole se je glasilo sporočilo cesarja poveljstvu 17. peš- polka, ki so ga sestavljali večinoma slovenski vojaki: Hočem, da Moj prvorojeni, Meni po božji milosti podarjeni sin pripada odslej Moji vrli junaški brambni sili in ga imenujem za vrhovnega ime- jitelja Svojega pehotnega polka št. 17, ki naj nosi odslej ime 'Cesarje- vič'. Na Dunaju, dne 24. novembra 1916. Karel s. r. ALEK SEJ KAL C, MIRJ AM MILHARČIČ HL ADNIK, J ANJ A ŽITNIK SERAFIN: Doba v elikih mig r aci j na Slo v ensk em. Založba ZR C (Zbir k a Mig r aci je), Ljubljana 2020, 5 1 4 s tr . Migracije so bile in ostajajo del vsak- dana. Od srede 19. stoletja so močno zaznamovale tudi slovenski prostor. Obdobje, znano kot »doba velikih mi- gracij«, sta pod drobnogled vzela zgo- dovinar Aleksej Kalc in sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik, ki delujeta na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Poleg njiju se je kot avtorica podpisala upokoje- na literarna zgodovinarka Janja Žitnik Serafin. Svoje raziskovalno delo so združili v knjigi z naslovom Doba veli- kih migracij na Slovenskem. Rdeča nit knjige je celovito in poglobljeno razu- mevanje migracijskih pojavov s pomoč- jo treh med seboj povezanih vidikov: zgodovinskega, kulturnozgodovinske- ga in biografskega. V prvem, hkrati tudi najobsežnejšem delu knjige Aleksej Kalc analizira mi- gracije skozi prizmo zgodovine in jih postavlja v kontekst gospodarskega, družbenega in političnega dogajanja od