Političen list za slovenski narod. Po polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto, Posamezne številke veljajo 7 kr. ■ i . T Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „ K atol. Tiskarni" Vodnikove ulice st. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlitvo je v Semeniških ulicah h. st. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ©v. 253. V Ljubljani, v soboto 4. novembra 1893. Letnili XXI. Po notranjskih volitvah. Zadnja volitev deželnozborskega poslanca v Po-stojini je bila v marsičem jako zanimiva. Razburjenost pri advokatsko - notarski stranki je imela več 6mešnih posledic. Mej te štejemo n. pr. „Narodove" bojne člauke in „Rodoljubovo" rotenje, pridevke »zavednosti" in »neodvisnosti" na Notranjskem, ki sta se javljala največ v prelamljanju moške besede, nepopisen strah pred volitvijo in čudno veselje po njej, vsakovrstni poskusi v manjših lažeh in še mnogo takega. Za nas je premalen-kostno, da bi se dalje bavili s temi stvarmi; dolžnost naša je le, da po volitvi presojamo, kako je s katoliško idejo na Notranjskem. Najprej izjavljamo: Mi smo z vspehi pri tej volitvi zadovoljni. Mi smo imeli na volišču 4 3 mož, nasprotniki 59 glasovalcev. Za tiste, ki so odpadli, ki niso držali dane besede; nam ni žal; prav je, da so se pokazali v svoji pravi obleki, saj za svoj tabor ne moremo rabiti veternjakov, marveč le poštenih, z n a -čajnih mož. Kdor se boji, če mu »Narod" kaj zažuga, ui za nas, in veseli smo, da natanko izprevidimo, pri čem da je. Za katoliško idejo ne zadostuje samo jednega trenotja dejanje, ne zadostuje samo jedne duševne sile žrtva, marveč zdnjo morajo biti vneti celi možje, čuteči, živeči zunjo. Samo krepostni, v dejanjih krščanski možje so sposobni bojevniki v njenih vrstah. In takih ni mnogo! Notranjska je revna, zapuščena. Gmotna odvisnost ne more podpirati nravne sile in nezavisnosti značajev. Zato je število 43 mož, ki se je zbralo pod katoliško zastavo, veliko, in veselimo se ga. Ti možje so imeli obilo prestati, iz najhujših bojev so kot zmagovalci izšli in klevetanje nemoških nasprotnikov je bilo pri njih zastonj, zastonj tudi zveneče kovine mamljiva ponudba. Pri zadnji volitvi leta 1889 je dobil katoliške ideje zastopnik le 22 glasov; mej temi samo G la-jiških; sedaj so se razmere čudovito zboljšale. Vidno smo napredovali in zato s hvaležnostjo do vnetih vzgojevateljev notranjskega ljudstva, beležimo ta radostni pojav. Mladeniška srca si sicer želč takoj zmage, ker ne umejo presojati stalnega notranjega vspeha vzgoje od navideznega zunanjega vspeha zmage. Naša dolžnost je, vzgajati ljudstvo, ne ga slepo voditi. Ljudstvo, če gre za nami, mora vedeti, z a -k a j gre. Svojih pravic in svojih dolžnostij v jav-vem političnem življenju se mora zavedati, zato pa potrebuje pouka, potrebuje vzgoje. Hkratu se mu mora omogočiti tudi v gmotnem oziru svoboda, da se bo lahko brez tujih vplivov razvijalo v duševnem oziru. Odločno oporekamo vsakemu, ki bi hotel trditi, da notranjsko ljudstvo ni verno, ni krščansko; poštenega življenja po veri je tudi po Erasu in Pivki obilo lepih dokazov. Toda vzgoje, krščanske zavesti za javno življenje in organizacije manjka. A vedno manj. Če je n. pr. v Košani samo 12 volilcev prišlo volit volilne može, kaže to ob času, ko nastopata dve stranki, ubogo malo zanimanja. Liberalcu seveda ni na tem, kdo in zakaj voli; njemu je dovolj, da gospoduje. Nam ni do tega ni pičice; po našem mnenju služi poslanec ljudstvu; v ljudstvu je težišče in ideje, ki zbirajo volilce, so merodajne, ne pa učinek. Za vzgojo ljudstva pa so pred vsem poklicani duhovniki. Dolžnost njihova je, da uče vse narode; Bog jim jo je naložil. Učiti morajo bodi ugodno ali neugodno; braniti morajo resnico in jo razširjati; zato je nesmisel, če hoče kedo učno oblast in dolžnost cerkve odpraviti s tem, da puhle zabavljice pošilja v dežel. Naj pišejo liberalci, kolikor časa hočejo, da duhovniki žel6 le sebi gospodstva, naj dokazujejo tisočkrat, da politika nima z vero ničesar opraviti; cerkev bo učila iu vzgajala, ker sicer taji samo sebe. Pri tej priliki moramo povdarjati še tretjo važao stvar, ki nam po notranjski volitvi tembolj živo stopa pred oči. Poluolikanci na kmetih, zastopniki neke samosvoje, nedavno še-le porodivše se buržuazije mej prostim ljudstvom, so z buržoazijo po mestih jednega duha. Liberalizem s svojo mržnjo do vere in duhovnikov jim gospodari; liberalni listi so jim nezmotljivi; iž njih zajemajo snov svojemu mišljenju. Ljudstvo naše je predobro in preveč je ljubimo, da bi je pustili tem ljudem, ki prečesto s svojim denarnim vplivom terorizirajo cele okraje. Dolžnost nas vseh je, da osvobodimo kmečki narod iz teh zanj tudi v gmotnem obziru prepogubnih zanjk. Rešimo je liberalnih mogotcev, rešimo je liberalnega časopisja, boj za gmotno in duševno nezavisnost in svobodno razvijanje ne sme nikedar ponehati. V ljudstvu je bila vedno moč cerkve, moč krščanskega mišljenja, ne pri bogatih in mogočnih prvakih. V ljudstvu mora živeti katoliška ideja; poživljati se mora z misijoni, ogrevati se v političnih in gospo darskih društvih, kazati se v krepostnem, verskem živ-lljenju in potem je ni sile na svetu, ki bi ji ustavljala zmago! Pojasnilo o občnem zboru „Sloge". V Gorici, 2. novembra 1893. Z ozirom na domačo vest o občnem zboru društva »Sloga", katero ste prinesli v številki z dne LISTEK Pismo. Gospod vrednik! »Suffrage universel!" To je beseda, ki je sedaj politikom v Avstriji popolnoma zmedla glave. Splošna volilna pravica, to je trd lešnik za plutokratični bi-rokratizem na levi in na desni. Grof Taaffe, ki je toliko let kazal, koliko je ura na avstrijskem političnem obnebju, on neodstavljivi je kar naenkrat ob to uro. In zdi se mi, da je podoben možičku, o katerem si ljubljanski šolarji pripovedujejo, da nosi verižico na telovniku, a da nima ure. In vreli so nedavno nekega dne ti otroci iz šole domov in nesreča je hotela, da so došli moža »z verižico brez ure. »Očka, koliko je ura? — Očka, koliko je ura?" kričali so poglavci na vse strani in ubogi mož se jih je komaj s silo otepal. Pa recite, gospod vrednik, da ni to pristna podoba sedanjega našega notranjega političnega položaja? — Očka grof Taaffe nosi še zunanja znamenja ministerske časti, a ure te ni več in politični otročaji od vseh stranij kričč vanj: Koliko je ura? Kdaj se zjasni? Kateri so možje prihodnosti? — Toda ko bi bil tudi grof Taafie, kakor veli Nemec »discret wie ein Kanonenschuss", ne mogel bi zadovoljiti vse politične radovednosti. Dasi torej ničesar gotovega ne zvedo niti oni, ki so dosedaj grofa Taaffeju pomikali večkrat ka- zalec na uri naprej ali zazaj, kakor jim je kazalo, in dasi vsled tega ne morejo že sedaj določiti svojega prihodnjega »priklanjanja", vendar jih vodi instinkt tudi sedaj in ravnajo se v tej kritični dobi, kakor dosedaj po geslu: Dummodo nobis b e n e ! In to, gospod vrednik, je v sedanjih idejalnih časih najbolj praktično. Kdor drugače ravna, mora to čutiti, kakor je to skusil Vaš kolega Kravani, vrednik lista »Oesterreichische Volkszeitung". Pisal je namreč v tem listu članek za občno volilno pravico. Ker pa imenovanemu listu poklada zobanje v jasli tako zvana »Steyrermiihl-Actiengesellschaft", ki se ne ogreva za širšo volilno pravico, lato je odpovedala vredniku, ki je moral naprej s trebuhom za kruhom. To je, vsaj kolikor jaz vem, prva žrtev volilne reforme. Kakor prijatelj svetujem Vam, gospod vrednik, da pazite prav natančno, kako bodete pisali o tej kočljivi zadevi. Morda bo dobro, da v tem oziru greste v šolo k Vašemu kolegi, ki je občudujoč vnemo za občno volilno pravico pri ljubljanskih delavcih celo pozabil na alfa in ornega svoje politike, na narodnost ter mirno, najbrže da v prospeh volilne reforme, prezrl psovko, kakeršne najhujši »brezdomovLnec" še ni spregovoril, namreč, da je tudi slovenskim soeijalistom narodnost — deveta briga! To, gospod vrednik, je stylus diplo-maticus, ki vodi do praktičnih vspehov. Četrti stan, ta torej stopa na dan! Oni že sedaj odločuje, kdo bo zašel ministerski prestol. Saj z Dunaja se je čulo o delavskih shodih, na kateiih so oporekali, da bi bil naslednik Taatfejev knez Windischgr;'itz, baje zato, ker je ime njegovega očeta še iz leta 1848 v preživem spominu. Četrti stan ob koncu 19. veka je podoben tretjemu stanu ob koncu 18. veka vzlasti na Francoskem. Takrat pa ob revoluciji francoski je abbe Sieyes tako-le modroval o tretjem stanu: »Kaj je bil tretji stan?" — »Nič!" »Kaj je sedaj?" — »Vse!" »Kaj b o?" — »Nekaj!" Tako se je tedaj tudi zgodilo, in do tega bo prišlo tudi sedaj in naj sedi na ministerskem stolu kdor-koli, poljski grof Stadnicki ali pa dunajski liberalno-demokratični kameleon Kronavvetter. Zaradi tega si pa ni treba slikati takih strahov gledč volilne preosnove, zaradi tega meni nikakor ne more v glavo, kako da se radi take same ob sebi umljive stvari kar naenkrat združi severni tečaj z južnim, druži mraz z vročino in voda z ognjem. Koalicija treh parlamentarnih veleklubov — da se izrazimo točno diplomatiški — zdi se mi neutemeljena, nenaravna, nevspešua. To je mrtvo rojeno dete, ki bo le širilo gnjilobo. Torej le nobenega strahu ne! Pri strahovih namreč v resnici ni vse tako hudo, kakor se dozdeva. Tako je n. pr. neki strah dalje časa strašil okoli črnuškega mosta in sicer delavke, ki hodijo tod iz ljubljanskih tovarn domov. Kdor bi takrat mimo hodil, vstrašil bi se ropotanja in šuma, ki ga je ondi napravljal »strah". Delavke se pa neki nič 31. oktobra svojega cenjenega lista, prosim, sprejmite v predale svojega lista naslednje vrstice. Kot član stalne komisije za drugi katoliški shod štejem si v dolžnost, delovati za vresničenje katoliških načel, kjer in kolikor morem. Razue okoliščine zanesle so me v javno življenje ter postavile na čelo političnemu društvu, ki obstoji že mnogo let. Ta organizem, spretno vojen, je sposoben, širiti med narodom gibanje v njegov mnogo-stranski tudi verski prospeh. Treba torej tak organizem gojiti in popolnjevati. V verskem oziru snovalo je letos omenjeno društvo dva pojava, ki bi pričala o trdni zvezi slovenskega naroda na Goriškem z rimsko stolico. Čestitka društva „Sloga" in županstev po deželi do sv. očeta so se posrečile; nameravano slavnost slovenskih društev v Gorici v proslavo papeževe petdesetletnice, ki bi bila ob jednem imela služiti v približevanje razdvojenih rojakov, je pa izpodletela. Vkljub temu ne kaže dopisnik iz Gorice v 20. številki tržaškega polumesečuika nikake naklonjenosti prevažnemu društvu, marveč je smeši z načinom, kakor opisuje občni zbor z dne 12. oktobra in poroča svetu reči, ki se niso godile, ali ne tako, kakor jih opisuje. To je umljivo, ker g. dopisnik ni bil pri občnem zboru pričujoč. Radi tega dovolite mi, da popravim nekatere točtfw onega poročila, katero ste pohvalili v že omenjeni domači vesti, ter da na kratko pojasnim nekatere reči. Ni res, da k občnemu zboru dne 12. oktobra se je zbralo v čitalničnih prostorih okolo 30 članov, marveč se je sešlo nad 50 odličnih rojakov iz raznih krajev dežele. Prisotnost čč. duhovščine izpod Cavna, ki je došla v polnem številu, kakor trdi dopisnik, bila je zborovalcem in predsedniku v čast in spodbudo. Udeležitev je bila obilna v primeri z onimi časi, ko so se pred občnim zborom iskali in sprejemali novi udje, da se jih je naštelo 20 in da je bilo sploh mogoče zborovati. Z izrazom, da „društvo ima še vedno toliko članov, da si odbor voli-1, hotel je g. dopisnik naj-brže reči, da društvo nima veliko, ampak ma!o članov. Temu nasproti je razvidno iz lttnega računa, prebranega pri občnem zboru, da nad 200 društve-n:kov je plačalo letnino ; sploh pa šteje društvo nad 400 udov. „Pri volitvi novega odbora," pravi gospod dopisnik, „so se izločili oni člani, ki so neprijazni novi tiskarni v Via Signori". Koliko resnice je na tem, spozna se iz naslednjih podatkov. Izločil se je Ant. M. Obizzi, tiskar iu odgovorni vrednik, ki je predsedniku izrazil in utemeljil željo, uij bi ne bil več izvoljen. Predsednik je spoznal to željo kot opravičeno ter naznanil jo občnemu zboru. Na Obizzijevo mesto je bil izvoljen dr. Franc Žigou, profesor bogoslovja v Gorici. Izločil se je dr. Al. ne boje, ker ga poznajo. To je namreč neki Golijat, ki je pa majhen zrasel, a vkljub temu menil je, da mora delavkam na potu domov nagajati; te pa ne bodo lene, zgrabijo ga ter prav krepko naklestijo, kakor prave razdražeue „amazonke" — od tedaj pa je ob črnuškem mostu strašilo do včerajšnjega dne. Včeraj pa se mi je sporočilo, da bodo napravili lov na ta „strah". Kako se je obnesel, danes še ne vem; če bo kaj za pod črto, veste, gospod vrednik, da Vam točno sporočim. Tak strah vlada tudi tam gori na Gorenjskem na neki pošti. Ta pa ima svojo posebnost, da svojo ulogo igra pod „klobukom". Piko ima ta „klo-bučnik" posebno ua katoliške liste, katere če le more vrača nazaj in pa ua srebrne tolarje, ki jih dobiva od poštenjakov, pri katerih ga niti cesarjeva podoba ne prepriča, da so pravi, temveč jih mora na Dunaj pošiljati, da mu od tam pošljejo nazaj tolar in pa pod — nos! — Dotični „strah" pa naj ne pozabi, da pod klobukom igrati ni vselej varno, kajti neznatna sapa lahko odnese klobuk in na beli dan se prikaže — prepovedana igra! O strahovih bi bilo tudi marsikaj zanimivega sporočati z Notranjskega. Pri belem dnevu so hodili in se vozili okoli volilnih mož, večinoma okoli takih, pri katerih ni ibkati moštva. Ti strahovi kazali so se v kozarcih rujnega vina, v zvenečih tolarjih, v si-bilnih glasovih melodičnih obljub, pa tudi v pišu in viharju groženj, očitanj, in odpovedovanja posojil. V vseh teh prikaznih strahov zrcalila se je notranjskih radikalcev — zavedenost! Rojic, ki je bil pri volitvi pričujoč in soglasno izvoljen, ki je pa iij&vil, da volitve ne sprejme. Izločil se je slednjič župnik M. Kocijančič, ki je ope-tovano prosil predsednika, naj bi ga izpastili, ter nasvetoval, naj bi namesto njega volili župnika A. Berlota na Vogerskem, kar se je zgodilo. To je vsa prememba v odboru in med namestniki. Društveni odbor šteje zdaj pet duhovnih in pet svetnih članov; predsednik in podpredsednik sta duhovnika. , Gospod dopisnik pripoveduje dalje: „Na vpra-šauje dr. Rojica, naj poslanec točuo izpov^, ali bode glasoval za izjemno stanje ali proti, odgovoril je gospod poslanec, da ne ve še." To je neresnično. Na dotično vprašanje dr. Rojica odgovoril sem, da iz tega, kar sem malo prej govoril o izjemnem stanju v Pragi iu okolici, katero sera obsojal, je dovolj razvidno, kako stališče zavzemam v tej stvari, iu dosledno, kako bo moje postopanje v tem oziru v državnem zboru. Zborovalci so moj odgovor odobrili ter soglasno sprejeli resoluci jo, ki po svoji vsebini izključuje, da bi bil jaz izjavil, da ne vem še, kako bom o tej stvari glasoval. Neresnično je, da bi bil g. tajnik pri občnem zboru poročal, da, ko je nameravalo društvo letos slovesno obhajati petdesetletnico svetega očeta Leona XIII, Jim je tudi vlada namignila, naj slavnost opustijo"; marveč je res, da je tajnik poročal, da „z merodajnega mesta se nam je namignilo, naj opustimo namenjeno slavnost", katero „merodajno mesto" v cerkvenih stvareh „Složanora" pa ni vlada, ampak cerkvena oblast. Svetost vla-dinih migljejev v katerih koli stvareh radi prepuščamo g. dopisniku. Profesor Berbuč je c. kr. uradnik, zato je naravno, da mu močno ugaja, ako ga vedno in vedno vlačijo po javnih listih. To ve'gosp. dopisnik prav dobro; zato si ne more odreči, da bi profesorju-ro-jaku ne storil te ljubavi. Če tudi ima g. dopisnik s profesorjem le dober namen, ko naznanja beročemu svetu, da „ga je pogrešal pri zborovanju" društva „Sloga", da „je pa zato prišel k .Zvezdi' na posvetovanje", moram vendar ugovarjati tej trditvi, ker g. profesor je bil žel k »Zvezdi" le na kozarec vina vsled vabila domačega g. župnika. Profesor Berbuč si. je pridobil to naklonjenost dopisnikovo, odkar je bil sprejel leta 1889 na prošnjo posebne deputacije z Vipavskega, pri kateri je bil tudi g. Josip Pavlica iz Rifemberga, kandidaturo v deželni zbor goriški. „Pred vratmi smo slišali dve stvari," pravi dalje g. dopisnik, „ki sta ostali v žepu gg. zboro-valcev, namreč nekaj o nezaupnici ... in nekaj o katoliškem shodu . . . ." G. dopisniku ni bilo niti treba poslušati pred vrati, ker te reči so se pripovedovale na ulici in v sosedni hiši, predno so imele priti na vrsto. Ce izreče svojo nevoljo mož, ki je pričakoval, da državni poslanec se pridruži Mladočehom, in ki vidi, da njegova nada se ni izpolnila, je to umljivo in dosledno, in tak mož je spoštovanja vreden. Če pa kdo ob volitvi ruje zoper kandidata, rekoč, da pojde z Mladočehi, ako bo voljen, in pripravlja pozneje poslancu nezaupnico, ker ne hodi ž njimi, smeši sam sebe in se bije po ustih. Ker sem predsedoval občnemu zboru, ne vem, kaj se je govorilo med tem pred vrati o katoliškem shodu. To pa vem, da predno je začelo zborovanje, sem nekaterim društvenikom pred vrati rekel, da, ako želijo kako izjavo glede katoliškega shoda, naj sprožijo to zadevo, da odgovorim. Nikdo ni po tem vprašal. Ako bi se bil kdo oglasil, bi mu bil odgovoril, da z ozirom na katoliški shod se popolnoma vjemam in sem se vedno vjemal s svojim prevzvišenim višjim pastirjem, s katerim sem se še pred nekaterimi dnevi razgo-varjal o tej stvari. V tem smislu skušam tudi delovati. k j er in koli kor mi je mogoče, po dušnih in telesnih močeh, katere mi je Bog podaril. V tem smislu prizadevam si delovati tudi kot predsednik političnega društva in kot poslanec. Dr. A. Gregorčič, predsednik društva „Sloga", državni in deželni poslanec. Z veseljem pviobčujemo to izjavo preč. gospoda dr. A. Gregorčiča. Jasno in javno je tu izražena vodilna ideja njegovemu delovanju, tista ideja, ki je rodila katoliški shod. tista ideja, ki druži po širnem svetu nebrojno borilcev v boj za pozabljene krščanske vzore v javnem življenju. O ti očiti izjavi je pa h krati preč. g. poslanec kouštatiral propad, ki ga loči od liberalizma in njegovih zastopnikov na Slovenskem. Po krivici sije prilasto-vala naša advokatsko-not. stranka, da je goriška duhovščina v njenem taboru in .Narod" je zastonj zagotavljal, da je preč. g. dr. Gregorčič s svojimi somišljeniki njegove boje. Preč. g. dr. Gregorčič je glede katoliškega shoda tistih načel, kakor prevzv. metropolit goriški. Ta pa je izjavil, da se v tem strinja popolnoma s prevzvišenim ljubljanskim knezoškofom, ki je potrdil resolucije prvega slovenskega katoliškega shoda. Preč. i gosp. dr. Gregorčič hoče, koder in kolikor bo mogel | delovati za vresničenje katoliških načel, ki so se izrazila pri katoliškem shodu. To je jasna, odkrita beseda! Mi se pa trdno nadejamo, da je s to izjavo dovršen prvi korak k tako zaželenemu složnemu delovanju na Goriškem na skupnem katoliškem temelju. Zato radi spopolnjujemo svoje poročilo o „Slogi-nem" shodu in radujoč se moških besedij preč. gospoda poslanca jim želimo tudi na Goriškem — obilo vspehov ! In vkljub temu je vendar dobil konservativen kandidat toliko častnih glasov. In vsak ta glas je oddal mož, ki je moral zaradi tega kdo ve kolikokrat skozi napredno-narodne šibe. Take može časti in hvalevredne kazali so se vzlasti Starotržani, Bločani, Planinci, Cirkničani po večini, volilci iz St. Petra. Tak je mož, ki zna kaj trpeti za svoje prepričanje, za svoje moštvo. Slava in hvala takim možem! Ti so kras, ti so upauje za prihodnost. Gospod vrednik, jaz Vam moram reči, da sem s to volitvijo zadovoljen. Res ni izvoljen konservativni kandidat, a število glasov zanj je lepo naraslo in pa marsikaterim, ki so do sedaj stali od daleč, odprle so se oči, da sedaj vidijo, kam radikalizem tira Notranjsko. Veseli me tudi, da se je župan iz Knežaka tako hitro poboljšal. Culo se je, da misli voliti konservativca, Vaš kolega ga precej trdo poprime, ter mu napov^ kozje molitvice, katere mu hoče brati; to je bilo danes teden in glejte v nedeljo je že hitel v raševino odet v Št. Peter in tam na glas molil svoj „Oonliteor", da če tudi se kedaj vozi s „črnimi", da zaradi tega ni še črn. Najbrže, da je s tem se opravičil, ter da „Narod" ue bo dopolnil svoje grožnje, češ, ,,da se bo s tem gospodom o priliki pečal tudi še v drugem oziru." Kaj- se hoče? V veliki in mali politiki velja rek>: oeufs pour faire une omolette. če hočemo iž njega napraviti — Imel bi Vam še več pisan pa pismo že preveč narašča. Sporočiti bi Vam imel, kako so se v Škofjiloki zanimali za moje prvo II faut casser des Jajce treba ubiti, šmorn"! , gospod urednik, pismo. Radovedni so bili posebno, kdo ga je pisal, a meni se zdi, da bi bilo bolj primerno radovednim biti, kedo je zakrivil, da se je kaj tacega sploh moglo pisati. Poročati bi Vam imel, kako živahen je promet po nekaterih postajah nove dolenjske železnice; tako n. pr. se govori, da 'so ua postaji Cušperk cel mesec oktober oddali celi — dve vozni karti. Menim, da ta dogodek prepriča sedaj o potrebi te postaje tudi one, ki so ji prej tako nasprotovali. — Še marsikaj druzega mi je na jeziku, a je za danes pogoltnem, kajti naglica hi prida. Tega se je prepričal državni poslanec Svoboda, ki zastopa neke nemške kmečke občine na Češkem. Ta mož je v svoji gorečnosti precej, ko ee je pričelo govoriti o ministerski krizi, telegrafoval svojim volilcem : „Das Cabinet Tasife hat demissionirt, illuminirt!" Iu sedaj je od tega že 14 dnij. Kaj so pač reveži volilci njegovi že požgali, ako ves čas razsvetljujejo, dokler grof Taaffrf v resnici ne odstopi. Stavim da bi se zaslinjenemu polžu uikoli kaj tacega ne pripetilo. Sklenem svoje pismo. November mesec pa kakor | veste, gospod urednik, je otožen, meglen, Angleži ga nazivljejo „me3ec obeSencev", torej ne zamerite, ako tudi jaz današnje pismo končam z nekoliko bolj sentimentalno kitico: Ich weiss nicht, was soli cs bedeuten, Dass ich so traurig bin : Vor diesen modernen Leuten Flog aH mein Nimbus dahin ! o—v. šola v Opatiji Interpelacija poslanca Spinčiča in tovari&av de Njega ekeeelence gospoda učnega ministra. V svetovno znani Opatiji v občini Volosko v kraju z jedaakim imenom je Ijndska šola. To šolo je obiskovalo v šolskem letu 1890/91 64, v šolskem letu 1891/92 78 in v šolskem letu 1892/93 96 in v tekočem letu 106 učencev. Poučni jezik je do 1885. leta bil hrvaški. Z ukazom c. kr. deželnega šolskega sveta za Istro v v Trstu z dne 17. junija 1885 št. 615 se je odredilo, da se šola razdeli v dve paralelki, jedna s hrvatskim in druga z italijanskim učnim jezikom in da se poučuje ločeno v obeh. Posledica te naredbe, ki ni niti potrebna, niti v zakonu utemeljena — kajti v šoli je tedaj bilo 10 otrok, ki so govorili italijanski in jih je sedaj le 12 (dvanajst) — je bila, da se o pravem vspehu v šoli v Opatiji govoriti ne more, in sicer zaradi tega, ker se v italijansko par&lelko vpisujejo otroci, ki učnega jezika ne razumelo, in ker je premalo učnih ur v obeh paralelkah, kar pa pri jedni učni moči drugače ni mogoče. Na vsako paralelko pride 15 učnih ur na teden in sicer po 2 za veronauk in po 13 za druge predmete. Trinajst ur je na obeh paralelkah tako razdeljenih, da pride tri ure neposrednjega nauka na prvi oddelek (prvo šolsko leto) in tri ure na drugi oddelek (drugo in tretje šolsko leto) in sedem ur na tretji oddelek (četrto, peto in šesto šolsko leto). Učenci, ki dobivajo tri ure direktnega in ravno toliko indirektnega pouka, ki vsaki drugi dan za dve uri pridejo v šolo, se nikakor ne morejo tega naučiti, kar je predpisano v načrtih. Da se temu zlu vsaj nekoliko odpomore, je davčna občina Opatija po nalogu c. kr. okrajnega šolskega sveta zgradila novo šolsko poslopje s 24.000 gld. z dvema sobama in dvema učiteljskima stanovanjema in prosila šolsko oblastvo za drugo učno moč. Eo je bila vse leto pol leta poloviea poslopja prazna in se v imenovanem sistem i zo vanju ni nič slišalo, so se tamošnji prebivalci v skrbi za vzgojo svojih otrok s prošnjo dne 8. avgusta t. I. obrnili do c. kr. deželnega šolskega šteta za Istro v Trstu in je to prošnjo izročila .posebna deputacija ad hoc pri predsedništvu c. kr. deželnega šolskega sveta. V prošnji so prosili, da se sistemizuje še jedno učno mesto, če je mogoče za učiteljico, in da se razveljavi ukaz deželnega šolskega sveta z dne 17. junija 1885, št. 615. ker za tako šolo, ka-koršna se je zaukazala z omenieuim ukazom ni preskrbljeno v učnih načrtih. ^ Iz Trsta deputacija ni prinesla posebno dobrih nad, in prebivalstvo opatijsko naj še nadalje gleda polovico šolskega poslopja prazno in se s težkim srcem s tem zadovolji, da nekaj njih otrok hodi vsak drugi dan po dve uri v šolo. Ko bi v šoli bil le jeden učni jezik, namreč hrvaški, materni jezik večine šolskih otrok, kakor je bil do 1885. leta, bi po številu učencev poslednjih treh let ip zlasti pri poldnevnem pouku ne imeli pravice zahtevati druge učne moči. Ko se je pa šola po jeziku razdelila v dve in sta torej iz jedue šole nastale dve, bi se pa druga učni moč morala nastaviti. Z ozirom na povedano, vprašajo podpisani N|ega ekscelenco učnega ministra: Hoče li ^jegoya ekscelenca takoj potrebno ukreniti, da se obstoječe zlo na ljudski šoli v Opatiji takoj odpravi, bodisi s tem, da se razveljavi ukaz deželnega šolskega sveta z dne 17. junija 1885, št. 615, ali pa s tem, da se sistemizuje druga učna moč. Na Dunaju, dne 27. oktobra 1893. Slede podpisi. Slovenske šole v Trstu. Interpelacija poslanca Spinčiča in tovarišev do učnega ministra. V seji tržaškega mestnega zbora dne 19. m. m. je bil mej drugimi na dnevnem redu točka: »Predlog šolskega odseka", da se k novemu komisijonal-nemu posvetovanju o prošniah za osnove slovenskih šol v mestu ne pošljejo nobeni zastopniki. Ta predlog vsprejel se je z vsemi glasovi proti glasovom slovenskih mestnih odbornikov. Podpisani nečejo natančneje opisovati zgodovine peticij za osnovo slovenskih ljudskih šol v Trstu; ta se je že večkrat opisovala in sicer posiednjič v seji visokega državnega zbora dne 28. januvarja 1.1. Omenjajo le, da je že leta 1883. 1400 slovenskih starišev poslalo mestnemu zastopu peticijo za osnovo slovenske šole; da je mestni zbor o tej peticiji prešel na dnevni red; da se je zavrnila do-tična pritožba na c. kr. deželni šolski svet in visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje in uk; da se je druga v novejšem času vloženo peticijo odklonil c. kr. deželni šolski svet ali je leta 1892 vsled pritožbe c. kr. ministerstvo za bogočastje in nauk zaukazalo komisijonalno obravnavo; da se je občinsko zastupstvo bilo povabilo, da k tej obravnavi pošlje svoje zastopnike, ali jih ni hotelo poslati, in da je mestni magistrat kot okrajno šolsko oblastno zavrnil prošnjo, mestni zastop pa povablien, da odda svoje mnenje, se dne 15. sebtembra 1893 izrekel proti ustanovi slovenskih ljudskih šol v Trstu; da se torej tržaškim Slovencem, avstrijskim državljanom vzlic vsem peticijam uloženih poslednjih deset let, vzlic dcžavnim temeljnim zakonom in državnim šolskim zakonom, ne dajo v materinščini sredstva za izobraženje v njih jeziku, dočim italiianski državljani timajo to sredstvo v polni meri in ustanovljajo italijanske vzporednice v tržaški okolici, koder bivajo Slovenci, in da se tržaški mestni zbor opetovano brani odposlati zastopnike k komisijonalni obravnavi in se torej žalostna igra zopet začne s tržaškimi Slovenci in zaradi tega vprašamo gospoda učnega ministra : »Hoče li njega ekscelenca z vso odločnostjo in takoj ukreniti vse potrebne naredbe, da se že ven-der jedenkrat ustyefce opravičenim iu v državnih temeljnih in državnih šolskih zakonih utemeljenim peticijam Slovencev tržaških, avstrijskih državljanov za osuovo šol s slovenskim učnim jezikom, in to, če že drugače ne gre pa ua državue stroške, aua-loguo obstoječim nemškim deškim iu dekliškim šolam, in torej, iu se tako izpoluijo določbe državnega osnovnega iu državnega šolskega zakona." Na Dunaju dne 27. oktobra 1893 Slede podpisi. Politični pregled. V Ljubljani, 3. novembra. Kriza. Le počasi se razvija kriza in kakor se govori, kažejo se velike težave ne le v uolitičuih, temveč tudi osebnih vprašanjih. Karakterističuo za sedanji položaj |e pa, da se od vseh stranij zatrjuje, da Plener pride vsekako v ministerstvo. To kaže prevago levičarjev, ki bodo za ueka) časa najbrž v Avstriji godli na prve gosli. Govori se pa tudi, da v uovo ministerstvo vstopi tudi Poljak Ja-vvorski. V tem slučaju bi Poljaki in levičarji svoji vodji imeli v ministerstvu, Hobenvvartov klub pa ne, ker se grof Hohenw»rt brani vsprejeti kf.k portfelj. Tudi se je govorilo, da B.ilinski postane fiuančni minister, ali to se ne vresniči, ker on nikakor ne misli popustiti predsedstva državnih železnic. Minister Zaleski tudi nima veselja, ostati v novem kabinetu. Gotovega seveda še nič ni, ker bode ministre izbiral še le bodoči predsednik ministerstva. Civilni zakon na Ogerskem. Vsak čas se ima začeti budgetna debata v ogerski zbornici poslancev, ali vlada še nima od vladarja dovoljenja, da bi predložila novo predlogo o uvedeuju civilnega zakona. Po vladnih listih se je zatrjevalo, da poprej zbornica ne začne budgetne debate. To pritiskanje na krono pa ni nič izdalo, in sedaj so se vladni privrženci že premislili in liberalni listi le izražajo nado, da vlada mej budgetno debato predloži omenieno predlogo, ako je pred debato ne bode mogla. Gotovega še ni in prav lahko je mogoče, da bodo tudi tisti imeli prav, ki že govorč o ministerski krizi. Da bi prišlo kako konservativno ministerstvo, mi prav ne verjamemo, ker na Ogerskem se bi konservativna stranka še le osnovati morala, ali vsekako bode bodoče ministerstvo moralo se v cerkvenopolitičmh vprašanjih postaviti povsem na drugačno stališče. Rusko brodovje. Sedaj se razpravlja po listih, kje da bode neki osrednja postaja ruskega brodovja v Sredozemsitem morju. Francoska vlada je Busiji ponudila na irazpolago vsa svoja pristanišča ob Sredozemskem morju in naročila pomorskim oblastvom, da naj z ruskimi ladijami postopajo tako, kakor z domačimi. Admiral Avellan je pri odhodu iz Ajaccia obetal, da se vrne čez tri mesece. Vzlic temu ni gotovo, da se Rusija odloči = S e k e 1 j i. (Rodoslovna in životopisna razprava.) (Dalje.) Cerkev je bila, kakor trdi štajerski zgodovinar Sim. Povoden1), ki jo je videl, za dve tretjine večja od župnijske cerkve v Ormožu ter od vzhoda proti zahodu tako obrnena, da je duhovnik od prednjega' altarja skoz zadnja ali velika vrata gledal ravno proti solnčnemu vzhodu. Postavljena v gotiškem slogu močno in lično bila je ta cerkev ozaljšana od znotraj in zunaj, zares veličasten tempelj. Lepi prednji ali veliki altar iz lesa, bogato pozlačen, je v sredini imel podobo sv. Frančiška Ser., cerkvenega patrona, ob straneh pa podobe drugih svetnikov iz reda sv. Frančiška. Tik vrat v žagrad na episteljski strani proti ikoncu presbyterija je stal majhen, a ličen .altar sv. Krištofa, društveni altar društva treznosti, katero je bil Žiga baron Dietriobsteinski dne 27. junija I. 1517 na Štajerskem vpeljal'). Vosredju cerkve, ikaterega gotični obok so lepi, kameni stebri podpirali ter ga v veliko srednjo cerkev in v dve stranski kapeli .delili, je spredaj na episteljski strani bil al ar sv. Križa, temu ravno nasproti, na evan- ') Steirm. Kirchengeschichte. Rokopis v dež. arhivu v Gradcu. 2) Wink(ern, Chronst. Gesch. g. Herz. St., 128 in Robitsch geljski strani pa altar Matere božje. V kapeli na evangeljski strani je stal altar sv. Groba, v oni na drugi strani pa altar sv. Dominika. Po stebrih so bile lepe štatue, po stenah pa krasne slike večidel svetnikov iz reda sv. Frančiška. Cerkev je imela tudi lepo prižuico in kor z velikimi orglami. V ža-gradu se je nahajalo mnogo lepih, vmes dragocenih mašuih oblačil, kelihov itd. Nad žagradom je grajska gosposka imela svoj oratorij, ozaljšan z grbi ormoških graščakov. Bavno nad velikimi vrati je stal četiri-voglat in visok zvonik, s prosto streho in v njem je viselo petero ubranih zvonov. Pod presbyterijem je bil žerf za rodbino ustanovnika in za dr,uge odlične osebe, okoli cerkve pa je bilo navadno pokopališče. Cerkvi prizidan je bil velik samostan z mnogimi celicami, s prostornim refektorijem in lepim vrtom, ,ki je do Drave segal. V smislu svojega blagega ustanovnika so tukaj skoraj 300 let delovali za čast božjo in dušno &ve-ličauje ubogega slovenskega ljudstva vneti sinovi sv. Frančiška in si nabirali neminljivih zaslug za nebesa. — a osodepolni ukaz cesarja Jožefa II.,z.dne 23. februarja 1. 1786 je dne 5. aprila t. I. ustavil njihovo delovanje. Z žalostnim srcem so redovniki, med ,njimi 14 duhovnikov3), zapustili avoj .samostan ip ili, eni v Varaždiu v tamošnji samostan, drugi pa ua župnije na deželi za dušne pastirje. Samostan s cerkvijo in lepirn vrtom vred je bil dne 4. oktobra 1. 1798 za 2000 gld. prodan1) in kmalu tudi podrt. 4) Schmutz, Hist.-topogr. Lexicon v. St., I., 415. Knjige in precej drugih rečij so frančiškani na plavih iu ladjah po Dravi odpeljali v Varaždin, kjer se v frančiškanski cerkvi še dan danes nahaja prezala podoba matere božje, ki je svoje dni zaljšala stranski altar v ormoški samostanski cerkvi. — Orgle je kupila mestna cerkev v Mariboru, trije zvonovi so v Perlaku v Medjimurju, podoba sv. Krištofa pa v romarski cerkvi na Polenšaku. Ob potu od Lešnice na Runeč je velika hosta, ki se »Bonački les" imenuje, ker je bil svoje dni lastnina ormoških frančiškanov. Ljudje še neki zdaj večkrat po noči vidijo, kako se ondi »barati" shajajo in božjo službo opravljajo8). Da je tak blag in bogoljuben vitez, kakor je bil Jakob Sekelj, bil tudi ljudomil in do pod-ložnikov zelo usmiljenega sroa, pač ni treba posebej poudarjati. Zato je Središčanom, ki so vsled vojsk, draginje in drugih nezgod tako ubožali, da niso mogli rednih davkov odrajtovati, s posebnim pismom, danim v Ormožu dne 14. maroa 1. 1494 precej daikov in navadno roboto velikodušno spregledal6). (Dalje sledi.) 6) Cerkvena priloga „Slov. Gosp.", 1882, st. 63, 54 in 65. ') Izvirna listina na pergamsnu v Središkem arhivu. za franc. pristanišče. Nam se zdi verojetno, da se odtoči za otok Paros. Ta grški otok obsega kake tri kvadratne milie in šteje 7000 prebivalcev. Ta otok je blizu v jednaki daljavi od evropske in malo-azijske celine in ob glavnih vodnih potih v orijentu. Ker je Rusija osnovala svoje sredozemsko brodovje gotovo le zaradi orijentskih stvarij, je pač verojet-neje, da bode postaja kje v orijentu, nego v kakem francoskem pristanišču. Camot. Ko je Oarnot bolehal, se je občno mislilo, da bo treba drugo leto, koga druzega voliti za predsednika republike. Sedaj je pa že toliko okreval, da je ni dvojbe, da bode on zopet lahko prevzel nrvo izvolitev. Francoski listi tudi že pišejo, da bode najbrže zopet izvoljen. Bazmere zanj so precej ugodne. Pravih nasprotnih kandidatov ne bode. Ferry je umrl, Freycinet in Floquet sta vsled panamske afere, v katero sta bila zamotana, nemogoča. Judini resen nasprotnik bi bil Oonstans. Toda proti njemu bodo delali nekateri mogočni kapitalisti, katerim on ni nikakor prav po volji. Sicer je pa Con-stans tak značaj, da se ga bodo razne stranke bale postaviti na tako visoko mesto, ker on bi znal svoje oblast tudi tako porabiti kakor nikdo drugi. Veljava parlamenta bi pod njim hitro pala. Zaradi tega pa ne verjamemo, da bi njega volili. Narodno gospodarstvo, 0 koristi kmetijske ločbe ali kemije. »Nevednost je najdražja reč na svetu." Adam Smith. V novejšem času je postala ločba ali kemija jako važna znanost, zato je potreba vedeti nekoliko vsakemu omikancu o njej. Vsakemu človeku je treba čistega, neokuženega zraka, zdrave vode, dobre in primerne hrane. O vsem tem govori ločba. In kako bode obrtnik, naj si bode že zlatar, slaščičar, stro-jar, milar ali kaj druzega, vspešno in razumno svoj posel opravljal, ako nima pojma o ločbi? Zatorej piše po pravici rajnki rodoljub Matija Vertovec v svoji kmetijski kemiji: .Kemijske resnice so zlata zrnica, ki vagajo po cekini; več ko jih vloviš, ložje se boš ž njimi za kruh preukrbel." Ako mora pa že obrtnik poznati naravo one snovi, s katero ima opraviti, koliko bolj kmetovalec, ker kmetijstvo je velika kemična operacija, ali prav za prav skupina kemičnih operacij. Ločba kmetijska je popolnoma nova znanost. Znalo in vedelo se je sicer že v prastarih ddbab, da je treba zemljo, katere rodovitnost je opešala, gnojiti, da zopet bolje rodi. Niso pa vedeli uzroka, zakaj da pognojena zemlja bolje rodi, ker še niso poznali sestavin rastlinstva in zemlje. Dandanes pa, ko so učeni kemiki, kakor Francoz Bouiignault (izgovori Bu3injol), Nemec dr. Justus Liebig i. dr., natanko preiskali, iz katerih prvin da obstoje posamezne rastline in zemlja, kako da deluje zrak in voda, kako da delujejo snovi, s katerimi se zemlja zboljšuje, moramo se ravnati po skušnjah teh mdž in tudi pri kmetijstvu napredovati, ne se pa krčevito držati nazadnjaških načel, saj so vendar zahteve in okoliščine dandanes popolnoma drugačne, kakor za časa naših praotcev. Kaj so pa nas naučili učeni kemiki glede poljedelstva? Po skušnjah in po mnogovrstnem kemičnem razkroju so spoznali, da se nahajajo v rastlinstvu sploh različne prvine: ogljenec, kislec, vodenec, dušeč, žveplo, kalcij, kalij, magnezija, železo itd. A razmera med posameznimi sestavinami ni pri vseh rastlinah jednaka; posebno kar se tiče rudnih sestavin, ne. Žita imajo n. pr. posebno veliko kremin-čeve kisline, krompir ima mnogo kalija, vinska trta mnogo apna. Tako prevladuje prt vsaki rastlin-druga sestavina. Da pa zamore rastlina vspešno rasti in se razi vijati, mora vse one sestavine, iz katerih obstoji, tudi v-se dobiti, bodisi po koreninicah -sesalnicah, bodisi po dihalih. Nekatere se nahajajo že v zraku, kakor dušeč, ogl|enčeva kislina itd. Druge mara pa zemlja imeti in jih tudi ima, kakor so dokazali ločbarji, skoro vse v primerni meri za razvitek rastline potrebuj. Toda po vednem sejanju jedne in iste rastline na ravno tistem prostoru izgubila je zemlja ono sestavino, katero dotčna rastlina posebno potrebuje, kajti kjer se ie jemlje, pa zopet jemlje, toda nič ne prideva, mora jedenkrat zmanjkati, akopram je bil kup začetkoma velik. Preperevanje (der Vervvitterungsprocess) nado- | mesti sicer nekaj izsesaue hrane, a le polagoma. Z razurauim kolobarjenjem ali vrstenjem se tudi precej pomaga, a le za malo let. Da si torej izmolzena zemlja zopet opomore, treba jej je podati vse one suovi, katere je izgubila, to se stori z gnojenjem. In tu so kemiki natančno določili, kateri gnoj da je za to, kateri za ono rastlino najprimernejši. Koliko da sa koristila ta raz-iskavanja ločbarjev, prepričali so se oui zemljiščni posestniki, ki so njihovih skušenj in naukov se držeč dobili z veliko manjšim trudom in manjšimi troški obilnejše in boljše pridelke, V dokaz temu samo dva vzgleda: Na Angle-, škem je začela pšenica jako slabo rasti. Ztmdn je bilo oranje in rahljanje zemlje, zam&u gnojenje z navadnim živalskim blatom; pšenica je bila vsako leto le ubožnejša. Tu prične neki ločbar preiskavati sestavine pšenice ter dobi v njej mnogo fosfora ali fosforno-kislega apna Bazkrojivši pa prst, v koji je rastla pšenica, vidi, ila je v njej prav malo fosfora. Sedaj so vedeli za uzrok slabi rasti, a pomagati si niso znali. Tu se domisli drugi kemik, da bi bilo dobro, potresati to zemljo s zmletimi kostmi, ker je ravno v kosteh jako mnogo fosfora. In glej, takoj, ko so jeli potresati njive, s pšenieo obsejane, s koščeno moko, pridelali so obilo pšenice. Ko so Angleži videli učinek, jeli so uvažati cele ladije kostij iz drugih dežel, dokler jim niso tega nekatere države zabranile. Ponudili so cel6 saksonski vladi precejšnjo svoto, da bi jim dovolila razkopavati polje okrog Lipskega, kjer je v mnogih bitvah, posebno pa leta 1818, toliko tisoč vojakov padlo. Seveda je saksonska vlada odbila to ponudbo, (Konec sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 4. novembra. (Z Dunaja.) Osnovalni odbor slovenskega aka-dem čnega društva .Danice" ima jutri svoj prijateljski shod v gostilni .Zum alteu Schottentbor" v Souterraine, I. okraj. (Nesreča.) Z Vrhnike se nam piše: Grozna nesreča se je dogodila včeraj, ko se je bivši župnik zaplanski č. g. Josip Škofi c odpeljal iz Zaplane ua svoje novo mesto v Trboje, kjer bo bival v začasnem pokoju. Gosp. župan vrhniški Gabrijel Je- ! lovšek je v svoji prijaznosti ponudil gosp. župniku ! voz in konja. Na potu iz Zaplane proti Logatcu ' splaši se konj in skoči z vozom pod pot, kjer je silna strmina. V trenotku, ko konj poskoči pod pot, gosp. župnik skoči z voza na nasprotno stran ter se skoro čudežno reši. Konj zapleta nogo med mlado drevje ter si jo zlomi in ko so ga med tem odvezali od voza, telebi v prepad, zadene med dve drevesi z glavo, truplo omahne naprej in v tem se mu prelomi vrat in uboga žival takoj pogine. (Deflnitivno potrjeni z naslovom profesorja) so gg. : dr. Josip Šorn in Ljudovik L e d e rh a as, učitelja na ljubljanski, in Fr. N o v a k in Iv. F o n, učitelja na novomeški gimnaziji. (Petletnice so dobili.) Deželni šolski svet je priznal petletnice gosp. Tomu Zupanu, profesorju na višji gimnaziji ljubljanski, peto; g. prof. dr. Oskarju Gratzy-ju prvo in prof. na novomestni gimnaziji g. dr. Marinkotu drugo. (Iz Ribnice.) Šolo so nam zaprli pred tednom zaradi ošpic, ki razsajajo mej mladino. Do danes se bolezen še ni zmanjšala — Na vseh Svetih zjutraj je pogorelo v Žlebiču gospodarsko poslopje posestnika J. Puceljna po domače Šejčana. Sumi se, da je ogenj prišel od železnice. Z. in F. (Imenovanji.) Učitelj v Dolenjem Semenu g. Andrej Lah je imenovan za učitelja in vodjo jedno-razrednice v Št. Martinu pri Nadanjemselu; gosp. Martin Hume k, učitelj na Raki, pride za tretjega učitelja v Radeče. (Poročil) se bode g. Fran Orožen, profesor na ljubljanskem učiteljišču z gospico Faniko Kacjan. Poročal bode milostni stolni prošt in prelat gosp. J. Orožen. (Župan v Mozirju) g. Marko Lipold je odstopil. (Utok.) Goriški mestni zastop podal je utok na učno ministerstvo proti odloku deželnega šolskega svčta, v katerem je zapovedal zapreti dve laški šoli v Gorici. (Podporo) prosilo je društvo .Sloga" mestni zastop goriški za vzdrževanje zasebnih slovenskih šol v Gorici. V zadnjej seji so starašine glasno kazali mržnjo do slovenske šole ter bdbili .Slogi" prošnjo, češ: mesto ni dolžno ni vzdrževati Slovencem šol v Gorici, ni dajati jim podpore. Do kedaj bo mestni zastop tako preziral Slovence v Gorici? (Misijon) imajo v Št. Jurju pod Tabrom, pričela sta ga 1. t. m. č. oo. Fr. Doljak in M. Tomazetič. (Nasip Savinje) pri Mozirju je zadnja povodenj pretrgala. (Pojasnilo.) S Štajerskega se nam poroča: Naznanite prilično svojemu kolegi .Narodu", da je bil o ponesrečenem Stiglicu napačno poučen, niso ga še valovi pri Sevnici pokopali, ker se še me| živimi prav dobro počuti in vrlo plovari. — Zidovi so kupili tovarno za kuhinjsko posodo na Vranskem. Pozor! (Poldnevni šolski pouk) dovolil je deželni šol. svet jednorazredniei v Lozicah in za prvi razred trirazrednice v Zagorju. (Z Reke.) 29. oktobra se je reški drž. poslanec grof Lud. Batthyany s soprogo odpeljal v Pešto. 30. oktobra se je sem pripeljal general Catinelli. 31. oktobra se je v hotelu „Lloyd" usmrtil 601etni profesor Karol Atkin. Življenja nit si je pretrgal s ,,čankalijem" (Oiankalium.). V omenjenem hotelu je bival od 4. oktobra t. 1. Ko mu je ono jutro po-strežnica prinesla gorke vode, ga je našla sedečega na kanapeju z napol odprtimi očmi. Misleča, da gospod spi, ga hoče zbuditi. Ko se ga dotakne z roko, vidi, da je mrtev. Urnih nog zbeži od njega povedat gospodarju, da je profesor mrtev. Pred njim na mizi so našli denarnico z 2 gld. in 67 kr. in mnogo raznih listin. V Reko je prinesel mnogo denarja, a ko mu je ta skoraj ves pošel, in ko ni mogel dobiti službe pri „Adriji", je sklenil in izvršil samomor. Pri njem so našli tudi pismo, v katerem pravi, naj se njegovo truplo sežge in v morje vrže brez vsake verskein civilne ceremonije.K arol Atkin je bil profesor kemije, inteligenten mož, a brez vse vere. Razven svojega materinega jezika (mažarščine) je govoril še 6 jezikov. Bil je član znanstvenih in literarnih družeb v raznih državah. Nekaj mesecev je bil azistent kemične stolice na vseučilišču v Oxfordu na Angleškem. Znan je bil ne le na Ogrskem, temveč tudi na Angleškem, Francoskem, Laškem in Španjskem. Žal, da je tako tužno končal svoje življenje! — 1. in 2. t. m. je bilo naše pokopališče polno ljudij, kateri so tja hiteli iz ljubezni do svojih pokojnih. Tisoči in tisoči vencev so krasili one dni grobove umrlih. Ni bilo videti groba, na katerem bi ne bil venec. Zidje se ve niso se spominjali nič svojih ranjkih, tudi pravoslavni so pokazali malo ljubezni do svojih, so pa tembolj mej seboj tekmovali katoličani. — Vsa čast jim v tem oziru! (Iz Maribora): V Mariboru bivajoči oberst grof Bostič-Bieneck posta je generalmajor. Povodom tega odlikovanja priredili so vojaki v ponedeljek zvečer ob 6. uri ovacijo temu svojemu dostojanstveniku, bivajočemu v Koroškem predmestju. Vojaška godba, spremljana od kakih 200 vojakov, nosečih goreče baklje, obhodila je večinoma vse glavne mestne ulice. Da je ta vojaška slavnost izvabila na ulice mnogo občinstva, je jasno, če povemo, da je vojaška godba v Mariboru kaj izvanrednega, ki le povodom večjih slavnostij prihaja iz Gradca. — V četrtek ob 8. uri imeli so vojaki v Franc-Jožefovi vojašnici slovesno službo božjo pod milim nebom, kjer so novinci slovesno ponovili dano prisego zvestobe. — V četrtek, na praznik Vseh Svetnikov, imeli so mil. gosp. knezoškof v stolnici pontiilkalno sv. mašo ob obilni asistenciji. Cerkev je bila natlačena. In kako tudi ne! Dau Gospodov, zapovedan praznik, lepota hiše božje, lepo vbrano petje, vse to vabi močno k sv. maši. Veličastno in vabljivo doni po tej krasni hiši Gospodovi zadnji 2 leti petje pod vodstvom g. kapelnika L. Hudovernika, ki se v tem oziru ne straši nobenega truda in napora. S požrtvovalno marljivostjo poučuje ta gospod petje v cecilijanski pevski družbi, ki je pričela tekom minolega meseca zopet svoje pevske vaje, mnogo ur na teden. — Kakor kaže lice glavnega trga in listi na nekaterih hišnih vogljih, bode prihodnjo nedeljo, 5. t. m., ob 2. uri javna ljudska tombola v podporo revnih otrdk. Pač lep in hvalevreden namen! Ali misel: — Ta tombola se priredi, da ne bode treba v Mariboru slovenskega otročjega vrteča, — nam ne gre iz glave. In je-li ta misel neopravičena? Ni-li mesto za tombolo navadno okrašeno — hočemo reči, oka-ženo — z ono zastavo, koje pristaši belo-rudeče-modre videti ne morejo brez posebnega strahu! Ni li stvar navadno v rokah one tako pogosto imenovane zloglasne, za Slovence, a ob jednem proti Slovencem naperjene šole? Da tudi mariborska oko! ca ne sme in ne more b ti brez te šole, je jasno, če povemo, da je bližnja okol'ca mariborska večinoma slovenska. Ker pa je menda tem lovcem zmsuikalo streliva, priredili so tombolo, misleč in upaioč, da jim okolica sama ponudi moriluo orožje. In Srt Ii varaio! — V nedeljo, 5. t m., bode v starem gimuazijskem poslopju razstava raznih cerkvenih oblek, koje je dobila ali v dar, ali pa dala narediti bratovščina vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa. Več o tem izpregovorimo prihodnjič. (Naknp žita.) b. in kr. intendancija 3 voja v Gradcu naznanja, da o. iu kr. voiaški erar kupi po trgovskem običaju 2200 meterskih centov pšenice in 10 335 meterskih centov rži magaciuske navadne vrste, in s cer potom skladišča za žito in moko v Mariboru. Odda se pa blago tudi lahko pri kakem drugem oskrbovalnem raagacinu. Oddajni roki in termini določeni so za konec novembra in decembra 1893 in konec januvarija, februvarija, marcija, aprila in ma)a 1894. Prodajne ponudbe doiti imajo do 10. novembra 1893, ob 10. uri dopoludne, pri c. in kr. intendanci)i 3. voja v Gradcu. Zvezek pogojev z dne 17. oktobra t. I. pogleda se lahko pri vseh vojaških preskrbovalnih magacinih in ga je pri teh tudi dobiti proti plačilu 4 kr. za tiskano polo. Nadaljue podrobnosti poizvede se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Liubljani. (Prodaja edpadkov.) Zaradi prodaje raznih odpadkov, ki se imajo v letih 1893, 1894 in 1895 nabrati pri c. in kr. pomorskem arzenalu v Pulju, vršila se bode d n č 6. novembra t. I. ob 4. uri popoldne ponudbena obravnava pri poveljništvu e. in kr. pomorskega arzenala v Pulju. Prodajo se med drugim: razni odpadki od železa, jekla in pločevine, raztrgani koci, odpadki od usnja, umazane platnene cunje, stare volnene cunje, odpadki od jadrovine, raznovrsten nerabljiv papir (tiskovine, papirni od-rezki), steklenina. Ponudbe je vložiti do 3. ure popoldne gori omenjenega dnč pri poveljništvu c. in kr. arzenala v Pulju. Seznam odpadkov in splošni pogoji pregledajo se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Za male obrtnike.) Državno vojno ministerstvo namerava razne usnjene oblačilue in opravne predmete za vojsko, ki reprezentuiejo četrtino letne potrebščine za leto 1894, dobivati od malih obrtnikov. Dobava obseza: čevlje, škornje, huzarske čižme, različna jermena, torbe, vajeti, uzde, nožnice itd. Uzorei razpisanih predmetov in njih popis pregledajo se lahko v monturnih skladišših v Brnu, Budimpešti, Gradcu, Kaiser Ebersderfu in pri monturnem po družnem skladišču v Karlsburgu, oziroma se odtod tudi proti plačilu dopošljejo. Da se kolikor mogoče olajša oddaja, napravile se bodo ta obrtnike po onih krajih, ki so posebno daleč od monturnih skladišč, vsprejemna mesta. Zmožni in zanesljivi mali obrtniki se vabijo, da svoje ponudbe vlož^ najkasneje do 2 8. decembra 1893 pri inten-danciji onega vojaškega krajevnega okoliša, v katerem stanujejo. Razglas, ponudbeni obrazec, splošni pogoji in seznam dobavnih predmetov pregledajo se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Liubljani. (Iz Brna) 29. oktobra. Sedem delavcev je barvalo v Pisarkah pri Brnu železni most črez reko Svarcavo, kar se odtrže oder in vsi padejo v vodo. Utonil ni nihče, pa tudi močno ranjen ni bil nobeden. — V češko obrtnijsko državno šolo se je tu vpisalo 564 učencev; lani jih je bilo 545. — Bivši deželni predsednik baron Loebl je prejel povodom svojega umirovljenja adreso od političnih uradnikov kjer se naštevajo njegove zasluge za deželo. — Nenavadni zločin je storil pijanec Seza, ko je hotel ukrasti obleko pokopanemu samomorilcu Staničku. Videl je, da je bil čedno oblečen, za to je po noči razkopal giob in začel mrliča slačiti. Pri tem delu ga je zasačil grobokop in ga zatožil sodniji v Ti-šnovu. — V tovarni Židov Brauchbarja in Gottlieba morajo delati mlajši delavci za 45 do 55 kr. na dan. Če hočejo namreč toliko zaslužiti, morajo napraviti železne posode za 100 kil, in morajo napeti vse svoje moči. Delavci so večinoma oddaljeni dve uri hoda od Brna, katero pot moraio vsaki dan prehoditi in potem še 11 ur delati. Grabljiva Žida bi rada najela ženske, ker ceneje delajo. Tudi počitek ob nedeljah jima ni všeč. Le tako naprej gg. knvonosci, bode že prišel čas maščevanja I — V Vel. Meteriču sta se splašila konja grofa Coudenhove, ko se je vračal z lova. Voz se je prevrnil in grof si je zlomil nogo; gospej pl. Teuber se ni nič zgodilo. — Letošnjih volitev v bruski občinski zastop se bodo i Čehi udeležili, to pa radi tega, kakor je rekel dr. Ot. baron Praž&k na shodu uarodnega kluba, da protestirajo zoper dosedanji volilni red, ki se mora premeniti, ker bi Čehi nikoli pri volitvah ne mogli zmagati. Ob jednem se bode s tem pobila trditev naših nasprotnikov, koji pravijo, da ne eksistiramo v občini kot važni živelj, ker se še volilnega boja ne udeležujemo — Odvetnik v Orsovi, Peter Cal-ciunariu, ie poslal slovaškim odvetnikom Milošu Ste-fanoviču, Pavlu Mudroftu in Janu Vanoviču zahvalno pismo kot zagovornikom štirih rumunskih časnikarjev. — Ostanke pokojnih Frančiška Sušila in Mateje Proch&zke so prenesli na centralno pokopališče ter položili v skupni grob, nad katerim se vzdiguje veličastni spomenik. Prenesenje se je vršilo na tihem, za to pa je dne 30. m. m. opravil slovesni rekvijem prem. škof dt\ Bauer, da se dostojno obhaja 25letnica Sušilove smrti. — Osrednja šolska mdtica bode napravila na Moravskem gimnazijo v Zdbivhu in realko v Hodoninu. Za gimnazijo je že podpisanih 20 000 gld. Da se potrebna svota hitrejše nabere, bodo matico podpirali vseučiliščniki, ki so se šolali na gimnaziji v Uher. Hradišti, prvi matičini srednji šoli. — Šestletni Peter Zilka, županov sin v Bradlenih je našel sladko smrt v za-vari. Nabirajoč jo s koščkom lesa, se je nagnil preveč iu padel v nizko stoječi kotel. Čez dva dni je umrl. (Iz Prage) 30. okt. Pri občnem zboru Narodnega gledišča se je govorilo tudi, zakaj se ni dosedaj predstavljal Šeborov balet „Memoiry z kouzelne riše", ko se je vendar odbor s tem tolikrat že bavil, Na to se je odgovorilo, da se ni tega upal odbor storiti, ker so troški veliki, namreč 13.000 gld. Dalje je bil sprejet predlog, da naj se napravi pri kakem muzeju poseben Smetanov muzej, kjer bi se shranjevali spomini na velikega mojstra. — Nemci so tukaj ustanovili društvo za mestne zadeve. Glavni namen mu bode skrbeti, da dobi nemška manjšina iste pravice, kakor češka večina. V Pragi se ne morejo Nemci pritoževati, da se jim slabo godi, pa radi bi gospodovali celemu svetu! — Aeronavtično društvo dobro razveseljuje občinstvo s svojimi vožnjami po zraku. V najnovejšem času so si omislili nov balon. Narejen je v Parizu in stane 4000 gld. Danes teden je bil njegov „krst". Gospa Novotna mu je dala ime „Ressl". Isti dan se je „Ressl" prvič vzdignil ter plaval proti Češkemu Brodu, kjer je srečno padel. — Letošnji lovi na posestvih kneza Schwarzenberga so jako imenitni. Povabljenih je 51 plemenitašev in sam nadvejvoda Franc Ferdinand d' Este. — V Friedlandu je prijel neki mož morilca Koglerja in ga pripeljal k županu. Tu je hudobnež ustrelil po obeh in zbežal. Med potjo je na-pal dve ženi, jedno vstrelil in ji vzel 84 gld. — G. Al. Oliva je daroval muzeju krasni brilijant; tehta 1'/» karata. — Gospoda V. Štep&nka ml. so pustili domov, ko so položili zanj 20.000 gold. jamčevine. V ječi je bil radi razžaljenja Nj. Veličanstva. Za dr. Rašina, Hajna in Škabo so hoteli položiti 1000 gld., a sodnija jih ni sprejela, tako da morajo še v ječi ostati. — Knjigotržec Honilek na Vinohradih je izdal Havličkove „Tyrolsk^ elegije" in jih je s sliko in nekaterimi gesli razkazoval. Poklicali so ga na policijo, da spravi sliko in gesla, kar ni storil. 24. t. m. je dobil pismeni ukaz, a g. Horalek se je pritožil pri dež. predsedništvu. Gesla se glaee: Žaliif a vezeni (ječa), nikdy n&s nemoni", in „Lepši žalftf a okovy, než volnost otroka." — V Rychnovu nad Kn. so odprli železnico v Solnico. — Obe pivovarni v Plznu, meščanska in delniška, I ste podražili pivo za 1 gld. pri hektolitru, gostilničarji pa tudi. Pričel se je „štrajk", in gostilničarji so morali odnehati, ker ni bilo pivcev. — Pri Li-bercah so našli soprogo bogatina Tschilschkega mrtvo pod okni. Imela je pri sebi 17.000 gld. Njen soprog se je pa obesil. Vzrok obeh samomorov je slabo življenje bogatinovo. Sploh se misli, da je najprej ona končala svoje življenje in potem mož, ko je videl, kaj se je zgodilo. — V mestnem zboru se je sklenilo, da se imenujete dve novi ulici na nek j danjem trdnjavskem zemljišču: „Mčlnickii', ker je imel tu svoje dni melniški prošt svojo pristavo, in ,,Plask&" po nekdanjem samostanu. Ulica v Podskalji „Dittrichova «i tudi zanaprej p. n. kupovalcem postreči z okusnim, 'M' j zdravim mesom in dobro vago in priporočam se za i blagovoljni mnogobrojni obisk. j Z velespoštovanjem Milan Kozak, Glasovita radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnosti z častno diplomo in zlato svetinjo na razstavi v Londonu in Parizu, z zlato svetinjo v Briielju in Tunlsu. 324 19 6. Piccoli-ja, lekarja v Ljubljani j« vspešno dietetično sredstvo, katero krepča in zdravi želodeo, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno ___ pospešuje. Izpelovatelj razpošilja io proti povzetju zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gl. 36 nove., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) sa 5 gl. 26 nce. Poštnino plača vedno naročnik. Cena eni steklenici 10 novoev. V Katoliški Tiskarni v Ljubljani Je ravnokar lziel ln se dobiva ■t G wmmmmamMmm»*- Vozni red in vozne cene železničnih prog na slovenskem ozemlji Proge: Ljubljana - Trst Ljubljana - Dunaj d. Z i Ljub^ana-Dunaj Ljubljana-Kočevje Ljubljana - Kamnik Nabrežina-Gorica Št. Peter-Reka Zid. most-Zagreb | Katol. TIskarna - .. r; jJJ«t vifc Afe-Afe ___ __/ T/jj^v,}^'.^^^ '-»ifr Veljaven od 1. olr'ibra 1893. Komad 10 kr., po pošti 12 kr. -»S 176 15-15 i Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! KUtilslct. vttti, tiUnn tblllu urite n fito reulutce mm lotanUIM •parat* prati ptrMinpMl UaiOolM za vin« lločilnice sa sadje1 ■Dat za t»H» pradmat* u IU.R, *»mIrM| b ___ Iflln. — »top U fcj« U )!«>■—lo Cm s MjmMilt! Pnimnm« nais puiu! Moiuino i>lntr<> c 2Č! ■a v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. t5 (v Medjatovl hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, divane, madrace od 16 gld. do 40 gld., madrace na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 36 (30—23) m ;S Najni'>()o cene E; M N S Izvrstni letošnji štajerski planinski jabolkovec liter .*> kr., in sladek hruševec liter 4 kr., je v večjih množinah s postaje Hartberg na Gor. Štajerskem na prodaj. Na vprašanja odgovarja iz uljudnosti gospod Karol Tomšič, c. kr. poštni upravitelj v Hartbergu na Štajerskem. 536 3-2 Stolpne ure! Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinskim predstojništvom za napravo novih ali popravo starih stolpnih ur. Moje ure so iz najboljšega blaga in zelo trajnega dela. Izdelujem jih po najnovejšem načinu, in ker so matematično popolnoma natančno uravnane, kažejo čas tako točno, da iih ni treba regulovati. 486 6—5 Cene so zel6 nizke. — Jamstvo 5 let. Proražuno na »:nl»tova.iijo brezplačno. Bogdan Oblak, ■■ c« , ua "Vrhniki (Kranjsko). ZMa za živino. Sknšena redilna štnpa za živino, za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako žlvinoe ne more jesti, slabo prebav-lja ; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka. , . Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolen, otrpnenju v v boku, v križu, otekar-ju nog, mehurjih na nogah itd. Steklenica z rabilnim j navodom vred stane le _ ^__ -nr—- ^ ^ steklenic samo ^S^^t^^^s^se^ 4 gld. Ta zdravila za živino se dobijo v 203 30 lekarni ftafei^glaf® v Ljubljani zraven rotovža in se vsah dan s pošto razpošiljajo. Najnižje cene r- ■ • • - - . . .n.;* '• jSar \ai I se m najceneje kupuje se železo, raznovrstna železnina, cement, okove it J. pri 272 v Ijjiibl jaiii Mestni trg- 1<>. ZALOGA 27 nagrobnih k rižev, štedilnikov in njih posameznih delov, ledenic, Jinih žag itd. po najnižjih cenah. 9BHH priporoča il. Tje ) 11 S) Št. 912. 542 2-2 Vsled sklepa občinskega odbora z dne 27. oktobra t. I. se razpiše za mestno hranilnico v Kranju služba uradnika-tajnika za sedaj z letno plačo 600 goldinarjev. Prosilci naj svoje prošnje z dokazili o znanju slovenskega in nemškega jezika in potrebnega knjigovodstva, potem o starosti in dosedanjem službovanju vlože do dne 18 novembra 1803. leta pri podpisanem županstvu. Mestno županstvo v Kranju, dne 28. oktobra 1893. Otvorjenje gostilne. Jemljem si čast, si. občinstvu naznaniti, da bodem jutri v nedeljo dne 5. t. m. otvoril novo gostilno v svoji liitsd na, Glino ali (nasproti gostilni Amerika). Postregel bodem z dobrimi jedili in pristno pijačo ter se priporočam obilnemu obisku. + is«©© 338 2fi-18 izdetovatelja napisov. Pleskarska obrt za stavbe in mebelje. Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4. T .i. Prevzameta vsa v njih stroko spadajoča dela v mestu .4, ^ in na deželi. Dobra, fina dela, najnižje cene. Velespoštovanji'm 54? 1 J. Traun. Solidno, zložne močne in čudovito cenene stole vsake vrste ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa. Jos. Mis-a v Bistri, pošta Borovnica. (230 52—28) Naznanilo preselitve. 1 SaI ml n ST m Potočnik krojaški mojster v Ljubljani dosedaj v uršulinskem poslopji na Kongresnem preselil se je na Marije Teresije eesto štev. 2 v Tavčarjevo hišo. '<5- Pri tej priliki zahvaljuje so preč. duhovščini in si. občinstvu za klonjenost, katero naj blagovoli) ohraniti mi tudi v bodočo. 513 ti@ trgu obilno na-8—7 ■^v' - ..v' &T •> v« m Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je KaSIIIVi 33 52-46 athreiner-jeva Kneipp-a sladna kava z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da se škodljivemu vživanju nainešane ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejio, pri tem pa Se zdravejšo in rediluejšo kavo. — KTeprekosljlva kot dodaja navadni kavi. — Pona- redeb se skrbno izogibaj. — >/« kilo 26 kr. — Dobiva se povsod. Pristno samo v zavitkih g podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko. 9< R » ROMAN JACOBI, zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4, ustavlja po najnovejši im najboljši metodi umetne zobe in zobovja. Plombira in trga zobe v narkozi (umetno spanje) brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ordiulra od do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. — Ob prazuiklh od !>. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od J), do 10. ure dopoldne. 86 (21) „THE GRESHAM" štvo za M\m 7 Londonu. Podružnica za Avstrijo: Podružnica za Ogersko: Dunaj, Masira 1, i Pešta, Franz-JosefDlatz v hiši društva. št 5 in 6, v hiši društva. frankov 125.305.151 22,840.056 271,905.620 125,732,050 Društvena aktiva dne 31. decembra 1892 ......... Letni dohodki premij in obresti dne 31. decembra 1892 .... Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (1848).....• . . . V zadnji osemnajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb.......... n 1.853,916.605 Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v Ljubljani 435 (12—3) pri Gvidu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3 l. ^Najprimernejša darila za vsako priliko so^j M švicarske žepne ure M katere ima v največji izberi v zalogi rjjj France Čuden, i urar v Ljubljani, U -f^ Veliki trg 25. Jjf ^ Po najnižji ceni dobe se tudi naj- ■■ raznovrstnejše stenske ure, ure za dvo- w j rane in s stojalom, ure- U budilnice itd. LnJ Največja zaloga prstanov, uhanov, 'ji I verlžio, srebrnih in zlatih, vse po to- Jji varniški ceni. 185 32 IB U Popravila izvršuje točno pod jamstvom. — Ilustrovani oenikl so ......... _ ,SLAVIJA' vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavaruje človeško življenje po vseli kombinacijah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi banke „Slavije '• imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende. katera ie doslej iznašala po IO°/0, 20%, 25°/0 in jedno leto celo 48°/0. Za škode izplačala je doslej banka „SIavijau čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more se meriti z vsako drugo zavarovalnico. Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje pri m e r e : 1. Miha Dolničar iz Št. Vida nad Ljubljano zavaroval se je dnč 15. oktobra 187X in je umrl dne 11. avgusta 1874. Uplačal je 30 goldinarjev 60 krajcarjev, dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavije" lOOO goldinarjev. 2. Josip Zanoškar, deželni oficijal v Ljubljani, zavaroval sc je dni 10. aprila 1874. Do svoje smrti dne 22. februvarija 1876 uplačal je 125 goldinarjev 28 krajcarjev, banka „Slavija" pa je dedičem njegovim izplačala lOOO goldinarjev. 3. Henrik grof Wtirmbrand v Konjicah zavaroval se je dne 15. marca 1875 ter je do svoje smrti dne 15. marca 1877 uplačal 1188 gld. dediči njegovi pa so od banke „Slavije" prejeli 6000 gld. 4. Anton Aličin, župnik, v Begunjah, zavaroval se je dne 1. avgusta 1870. Po smrti njegovi, dnč 17. julija 1881, izplačala je banka „Slavija" kapital 1000 gld., dasi je bilo uplačane zavarovalnine le 364 gld. 98 kr. 5. Janez Verbič, načelnik postaje na Rakeku, zavaroval se je dne 5. aprila 1878, umrl pa je dne 25. novembra 1883. V tej dobi uplačal je 174 gld. 96 kr.; banka „Slavijau pa je izplačala dedičem njegovim lOOO gld. 6. Luka Šabec, trgovec in posestnik v Št. Petru na Notranjskem, zavaroval se je dne 30. januvarija 1882 za 1900 gld. Do svoje smrti dnč 17. junija 1884 uplačal je 215 gld. 52 kr., in banka „Slavija" izplačala je rodbini njegovi ves zavarovani kapital. 7. Dr. Ivan Pitamic, odvetnik v Postojini, zavaroval se je dne 10. novembra 1882. Do svoje smrti dne 9. oktobra 1891 uplačal je 3159 goldinarjev; banka „Slavija" pa je dedičem njegovim izplačala 6000 goldinarjev. 8. Simon Matcjčič, župnik v Starem Pazinu, zavaroval se je dne 10. januvarija 1892 in je umrl že dne 25. februvarija istega leta. Dasi je uplačal le 7 gld. 49 kr., izplačala je banka „Slavija" njegovim dedičem lOOO gld. 9. Petar Bogovič, župnik v Lunu ua otoku Rabu, zavaroval je dne 15. maja 1889 svojim trem nečakinjam, Milici, Brni in Andjeliji Miletičevim po 500 gld. dote. Na to zavarovanje uplačal je do svoje smrti dne 28. februvarija 1891 168 gld. 88 kr.; banka „Slavija" pa bode vsake,j imenovanih deklic, ko doživi 18. leto, izplačala 500 gld., tedaj vsem trem 1500 gld. 10. Josip Perko. učitelj v Smilielu pri Žužemberku, zavaroval je svojemu sinčku Josipu lOOO gld. dote. Do svoje smrti uplačal je 25 gld. 53 kr.; banka „Slavijau pa bode sinu njegovemu, ko doseže 20. leto svoje starosti, izplačala lOOO gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni zastop banke „Slavije" v LJubljani 120 25-19 v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12. UME) Dunajska borza. Dnč 4. novembra. Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 119 4% avstrijska kronina renta, 2JO kron . . 95 Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 994 Kreditne akcije, 160 gld........332 London, 10 funtov stri........127 Napoleondor (20 fr.)........10 Ctsarski cekini ....................6 Nemških mark 100........62 96 gld. 96 . 65 kr. 40 „ 05 . 90 „ 90 ; 35 „ 11 . 02 „ 47', ,„ Dnč 3. novembra. Ogerska zlata renta .......114 gld. 9č Ogerska kronina renta 4 %, 200 kron . . 92 4% državne srečke 1. 1864., 250 gld. . . 144 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 150 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....195 Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 98 4% kranjsko deželno posojilo.....97 Kreditne srečke, 100 gld.......195 St. Genois srečke. 40 gld.......67 95 kr. 95 „ 75 „ 30 25 75 75 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 136 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . IS Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........69 Windisehgraezove srečke, 20 gld.....58 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 147 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2870 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Papirnih rubeljev 100...... 100 132 50 25 75 50 55 £jT Nakup in prodaja ~£XK vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E R C IJ B" W o 11 z e i I s št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Pojasnila vvseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogofie visooega obrestovanja pri popolni varnosti ' naloženih glavnic.