Sl©«. 50.
Uste terats tos ti j$8sfa	* — @®>!гб®а» fSw© 5. бЗ@с©таВ$ра t SK£©.
r
Prof. Albert Sie
Gradarska ul. 18	j^LAVIM
Posamezna štev. stane 25 stotink.
ketntk Sli,..
VICE
za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1"20, oglase denarnih zavodov L 2'— Mali oglasi: 50 stot. za besedo, najmanj L 3'—
RUSIJA
Carska Rusija je bila velesila. In kot velesila, je šla v svetovno vojno. Pa je vse kot velesila niti ni doživela. Vladarji v Rusiji so vladali brez soglasja narodovega. Dokler ni tega zatiranja občutilo ljudstvo, je še šlo. No pa so se enkrat prebudile iz nezavesti ljudske mase, ko so začele misliti in so zahrepenele po zlati svobodi, se je mogočna stavba, ki pa je bila vkljub mogočnosti na šibkih nogah. Rusijo so tudi imenovali «medved na lončenih nogah», jela majati in slednjič je padla. Rusija je tekom svetovne vojne doživela v svoji notranjosti drugo vojno, ki je bila tem groznejša, ker je stal brat nasproti bratu.
Značilna lastnost Rusov je, da manj skušajo uravnati svoje življenje v skladu s praktičnimi potrebami časa, temveč da se udaja j o premišljevanju o smislu življenja in da hočejo na podlagi kakega dognanja urediti ne samo svoje življenje, marveč življenje vsega človeštva, človečanstvo je značilna poteza Rusov.
Zato ni ostalo po revoluciji samo pri padcu carstva in zatiranja, marveč so mislili takratni voditelji, da je spas ruskega naroda in človeštva v popolni prcosnovi miselnosti o gospodarstvu, ki je temelj zadovoljnosti in blagostanja vsakega naroda. Prišlo je do komunizma. In vsaka nova ideja se izvaja z vso revolucijonarnostjo in doslednostjo. Pri tem se pa uničijo mnoge dobrine. Le poznejši rodovi morejo ugotoviti, v koliko je kaka revolucija pognala naprej svetovno kolo napredka.
Ni čuda torej, da je Rusija, ki je doživela tudi v pogledu svojih državnih mej velike izpremembe, ker se je postavila na narodno stališče in je dala neruskim narodom svobodo (ustvarila se je Poljska, baltiške države), imela obilo posla v svoji deželi, da se "razmere in življenje ustalijo. Ta borba je bila dolga. Ostala Evropa, ki ni hotela priznati novega državnega življenja, je ob strani gledala preosnav-Ijanje Rusije. V svet so prihajale najbolj čudne in neverjetne govorice o tajnali in skrivnostih Rusije. Nove Rusije pa nobena država ni hotela priznati. Rusi pa tudi niso odnehali od svojega načrta vzbuniti vse evropske države, zanetiti v njih revolucijo in ustoličiti komunizem. Za to delo je šlo iz Rusije mnogo denarja, danes pa moramo ugptoviti, da ni rodilo v Evropi onega sadu, ki so si ga Rusi želeli. Ugodnejša tla so pa našle ruske ideje na vzhodu, pri narodih, ki jih evropska civilizacija ni še dosegla.
Položaj je bil po svetovni vojni tak: Evropske države so se borile proti uničujočemu komunizmu, nove Rusije niso priznavale. Rusija sama pa ni \hotela navezati nobenih stikov z evropskimi državami.
Polagoma pa so prišli v Rusiji do spoznanja, da pot, ki jo ubirajo, ne vodi do nobenega cilja. Uvideli so, da potrebujejo države in narodi duševnega in gospodarskega sodelovanja. Komunisti so doživeli ravno v svojem gospodarstvu, ki je bilo temelj njih nazorov, polom. Začeli so z novo politiko, s politiko zbližan j a z evropskimi državami. Tuj kapital je prihajal polagoma v Rusijo, da izkoristi njene bogate naravne zaklade in povzdigne rusko gospodarstvo
'Pa tudi ruska zunanja politika je krenila na druga pota. Prvi korak je bilo zbližan j e s Turčijo in sestanek v Odesi med ruskim in turškim zunanjim ministrom. Sedaj se pa oglašajo v Rusiji še
približala Jugoslaviji. Pri tem pa' ^пега1а_ Antromcha.
drugi glasovi, prijaznejši ostalim
slovanskim državam.Za sovjete so: sove upoštevati, ko pa je tudi ju-
Dokument konča s
poudarjajo zlasti, da SO Jugoslo-1	м^мИап se je odlikoval s po-
Vani iste krvi, da: mora zavladati sebno dobrim obnašanjem ter se je izkazal med Slovani bratstvo, ki ima SVO- ‘ V svoji službi kot rabelj kar najbolje. Iz-jo podlago že V prirodnih vezeh,	izstavljena
Nobenega dvoma ni, da bodo znali jugoslovanski politiki te gla-
to izpričevalo (24. decembra 1918), kolikor je meni znano, tristopetinšestdeset eksekucij smrtnih kazni. — General Antromick.»
NAJDENI OSTANKI POLARNE EKSPE-
bile slovanske države,države kakor igoslovensko javno mnenje naklo-	- DICIJE
vsaka druga izmed evropskih. Na; njeno tej misli. V tem oziru nam! Leta 1848. je odpotovala v arktične kraje
plemensko vez med Slovani se j bo prihodnje leto prineslo mar- l neka ameriška ekspedicija, ki jo je vodil
niso spomnili in se zanjo niso bri-| sikatero novost.	.	j dvema р^кот^ па каГегЉ cTje nSa-
gah, kar je bilo v popolnem na- Po Jugoslaviji pridejo na vrsto i0 12g oseb. Celih 78 let ni bilo čuti o
sprotju s predvojno Rusijo, ki se'ostale slovanske države in ne saje smatrala in ki so jo tudi sma-;mo slovanske, ampak, tudi druge, trali za zaščitnico slovanstva. Zla- j Tako bo polagoma nova Rusija sti je bila Rusija naklonjena, bal-1 stopila v zbor evropskih velesil in
ekspediciji nobenega glasu. Eskimi so svoje-časno pripovedovali, da so videli daleč na severu več ljudi in domnevalo se je, da so bili to člani Franklinove ekspedicije. Sedaj, po 78 letih, iso bili najdeni na nekem polo-
kanskim Slovanom. V ruskem i bo imela v svetovni politiki svojo j toku v arktičnem morju ostanki pamikov tisku se pa zadnje čase oglašajo j besedo. Vpliv Rusije v Aziji sejte ekspedicije m človeška lobanja, ljudje, ki želijo, da bi se Rusija j pa uspešno kosa z angleškim.
Novice is vsega sveta
—— ------——-—
ЗОв-Ietnica bazilike sv. Petra v Rimu.1 Iz ameriške protialkoholne vojne
j 18. novembra je minilo natančno:	V Ameriki nimajo protialkoholne-
i tristo let, kar je papež Urban .VIII. j ga gibanja samo na papirju. Izvajajo j posvetil cerkev sv. Petra v Rimu. J ga z vso resnostjo in strogostjo. Mor-i Zidanje stavbe, ki je po mnenju so- j narica je dala vladi na razpolago celo j dobnikov glede sija ja še prekašala j vrsto svojih čolnov, ki imajo izrecno j Salomonov tempelj, je trajalo celili | nalogo zasledovati samo tihotapske j 120 let in preden je bilo veliko delo! *attie z alkoholom. Tako prihaja po-I dokončano, je bilo treba premostiti ročilo, da*je neki torpedni rušilec za-
neštete zapreke in težave.
Prvo krščansko cerkev je sezidal v Rimu leta 90. škof Anacletus, ki ga je bil sv. Peter sam posvetil v duhovnika. Postavljena je bila natančno na tistem kraju, kjer so pod Neronom našli smrt nešteti mučenci in kjer je bil pozneje pokopan tudi sv. Peter.
Leta 324. je na istem mestu zgradil baziliko pod vplivom papeža Silvestra cesar Konstantin. Čeprav je bila jedva pol obsega sedanje bazilike, so jo smatrali tedaj za največje krščansko svetišče na svetu.
Enajststo let pozneje — ]. 1450. — pa je bilo papežu tudi to svetišče premajhno in sklenil je sezidati cerkev, kakršne še ni videl svet. Bil je to papež Julij II. Ali njegov načrt j d8 naletel na velike ugovore. Najhujšo oviro je tvorilo denarno vprašanje. Zbrati je bilo treba namreč okoli 250 milijonov zlatih frankov — vsoto, ki je predstavljala v tistih časih še mnogo večjo vrednost kakor danes. Odkod denar? Pa si je papež dobro izmislil: ustanovil je odpustke!
Julijev arhitekt Bramante je baziral načrte za bodočo baziliko na grškem križu, toda papež Leon X. je njegovo misel zavrgel in se je odločil za latinski križ. Pozval je k sebi Michelangela, ki se je takoj lotil velikega dela. Toda opustil je latinski križ in se povrnil h grškemu. Sloviti arhitekt je delal polnih šestnajst let; čeprav je bil star 72 let, je vendar jtriso-stvoval gradnji dan za dnem od jutra do večera. Umrl je prej, predno je bilo ogromno delo dovršeno.
Njegov naslednik je bil Giacomo della Porta. Pod njegovim vodstvom je bila bazilika slednjič leta 1590. v glavnem dovršena. Leta 1005. so izginili poslednji ostanki nekdanje Konstantinove bazilike in ž njo vred tudi ... grški križ. Ostalo je torej pri latinskem.
Leta 1014. je bila dogotovljena tudi fasada in dvanajst let kasneje je imelo krščanstvo svoj tempelj.
Toda zgodovina se je izkazala neizprosno sodnico tudi napram najvišjim cerkvenim oblastnikom. Zapisala je, da so papeževi arhitekti gradili Petrovo cerkev z marmorjem, ki so ga nalomili na klasičnih spomenikih in starorimskih stavbah. Številne cezarske palače so izginile z zemeljskega površja, da je mogel triumfirati krščanski Rim.
V ostalem pa je Petrov dom impozantno svetišče. Njegov snežnobeli marmor, škrlatni z zlatom ofranžani zastori in v zlatu se lesketajoči glavni oltar nudijo uprav omamljiv pogled.
A v tej marmorni krasoti sameva, pozabljen v temnem kotičku, neznaten bronasti kip svetega Petra, prvega med papeži, revnega in ponižnega...
jel prošle dni v oddaljenosti 225 km na visokem morju nemško ladjo, ki je vozila stotisoč zabojev žganih pijač. V zabojih je bil večinoma škotski whisky.
Poleg te ladje so zajele ameriške oblasti hamburško barko «Carmen» Barka je bila baje namenjena v Kanado in je zašla v preveliko bližino ameriškega obrežja, ker je slišala klice na pomoč. Ne. glede na ta izgovor je bila barka zaplenjen», in sedaj se vodijo med kapitanom in ameriško vlado pogajanja, da bi se ladja osvobodila. V zadevo je nosegel tudi nemški konzul v Washingtonu, vendar doslej ni imel uspeha.
Kakov je videti iz obeh navedenih primerov, so ameriške oblasti neprestano na lelu, Ja svojo protialkoholno vojno čimbolj pooštre in jo neizprosno izvedejo do kraja. In Amerika že ve, čemu ji je potrebna taka strogost v tej stvari; če bi d e‘e la drugače, bi njeno ogromno bogastvo kmalu splavalo po — alkoholu.
MOŽ,
OBGLAVIL 365 LJUDI
V Vienne-u (departement Isere, Francija) je živel že več let čevljar Nikran Maghi-kian, Armenec, ki je vzbujal s svojim nastopanjem v kraju neprijetno pozornost. Prišel je bil v Vienne kmalu po končani vojni s svojo ženo. Pozneje je žena izginila. Kot je pripovedoval Magbikian, se je vrnila v Armenijo. Maghikian, ki sicer ni bil ravno slab delavec, je živel v neurejenih razmerah ter je postal v kratkem času povsod! znan kot pijanec in pretepač, kateremu se je vsakdo najrajši izognil.
Spričo slabega slovesa, ki ga je vžival, je našel težko žensko, ki mu je gospodinila ter je menjaval svoje gospodinje prav pogosto. Sicer pa ‘gospodinja pri njem ni imela posebno zavidljivega življenja. Morala je opravljati vsa hišna dela, vrhu tega pa streči tudi ’ njegovi sedemletni učenki. Deklica je bila bolehna; kljub temu jo je njen oče pogosto brutalno trpinčil. Ena njegovih številnih gospodinj je ovadila stvar policiji. Vsled tega je pozvala Maghikiana varuška oblast na odgovor ter ga ukorila. Rezultat je bil. da je Maghikian deklico še bolj trpinčil. Ko jo je udaril te dni s kladivom po obrazu ter jo poškodoval, so se zganili sosedje ter so ovadili brutalnega čevljarja kompetentni oblasti.
Maghikian je bil aretiran in uvedena je bila zoper njega preiskava. Pri tem je prišlo do senzacionelnih razkritij. Oblast je namreč ugotovila na podlagi njegovih dokumentov, da je bil Nikran Mahgikian, ki šteje danes 38 let, med vojno rabelj v rdeči armadi Največjo senzacijo pa je vzbudilo uradno nravnostno spričevalo, podpisano od
Tedenski pregled
ITALIJA.
Javnost, zlasti jugoslovensko, je iznenadila vest o prijateljski pogodbi med Italijo in Albanijo. Italija, ki ima v Albaniji svoje interese, je pazno zasledovala razvoj albanske politike in albanskega državnega življenja in sedaj se je rodila kot sad zbližanja med Albanijo in Italijo prijateljska pogodba, katere posledice so dalekosežne.
Pogodba sama je kratka, zato pa je njena vsebina tehtnejša. V prvem čl. priznavata obe državi, da se mora ohraniti «status quo» Albanije. To se pravi, da sta obe državi proti teinu, da se izpremeni sedanji pravni, politični in teritorijalni položaj Albanije. Drugi člen določa, da si bosta obe držav-i pomagali, če bi zunanje sile ho-; tele izpremeniti količkaj v omenje-! nem položaju. Naslednje točke govo-jrijo še o posebnem pomirjevalnem po-' j stopanju, če bi nastala kaka neso-iglasja med Italijo in Albanijo in o j dobi veljavnosti pogodbe.
Italijanski listi so posvetili dokaj člankov tej prijateljski pogodbi. Ugotovili so, da je pogodba dokaz miroljubnosti Italije glede njenih interesov na Balkanu. V jugoslovenskem tisku je pa završalo in opozicija trdi, da je pogodba jasen dokaz neprave zunanje politike sedanje jugosloven-ske vlade.
Če je povzročila vest o italijanskp-albanski prijateljski pogodbi v listih veliko razgibanost, so jo še večjo povzročili sklepi ministrskega sveta, ki se je sestal v pondeljek. Skoro vse napovedi listov o dnevnem redu te seje so se uresničile.
V	ponedeljek so se zbrali vsi mineštri v Viminalski palači k važni seji. Predsednik vlade Mussolini je podal poročilo o dogodkih, ki so se odigravali po zadnjem atentatu. Trdil je, da so vse neljube dogodke in incidente povzročili neodgovorni in sumljivi ljudje, ki izrabljajo take dogodke v svoj prid. Obsojal je vsako tako postopanje. Mussolini je nato obrazložil potrebo, da se ustanovijo nove pokrajine. Ker se je delokrog posameznih prefektov povečal, je (sreba tudi število provinc povišati, zlasti ker so vse podprefekture bile odpravljene. Ministrski svet je vse predle-ge Mussolinijeve sprejel.
Tako je dobila Italija 17 pokrajin več, dočim se je ena ukinila. Med novoustanovljenimi pokrajinami je tudi goriška pokrajina, ki je doslej pripadala videmski pokrajini. V zvezi z ustanovitvijo novih provinc je imeno-novanje novih prefektov in premešče-nje starih. Tako je bil dosedanji tržaški prefekt postavljen na razpoloženje, komisar tržaške mestne občine pa je bil imenovan za prefekta pokrajine Brindisi.
Zanimiv je še drugi predlog o katerem je razpravljal min. svet. Mussolini je predložil načrt, po katerem bodo morali samci od 25 do 65 plačati davek. Zakon se bo začel izvajati 1. januarja prihodnjega leta. Dohodki davka bodo šli v prid društvu za obrambo materinstva in otrok.
JUGOSLAVIJA
V	Beogradu je politično javnost presenetila italijansko-albanska pogodba. Listi so o tem obširno razpravljali in prišli do zaključka, da po-
pomeni ta pogodba neuspeh dr. Nin-čićeve zunanje politike. Opozicija se je sestala in sklenila, da bo g. Uzu-noviću, predsedniku vlade, stavila vprašanje, naj dr. Ninčić pojasni smeri svoje zunanje politike. Pašić je mnogo pridobil, kajti on je bil vedno prijatelj Francozom prijazne politike.
Po zadnjih vesteh je Uzunovićeva vlada odstopila. Odstop je povzročil dr. Ninčić s svojo demisijo.
V Jugoslaviji bodo imeli 23. januarja 1927. volitve. Kralj Aleksandre je ze podpisal tozadevni ukaz. To pot ne gre za državnozborske volitve, marveč za oblastne.
Kakor je Italija razdeljena v pokrajine, tako je Jugoslavija razdeljena v oblasti. In vsaka oblast bo imela svojo skupščino, ki bo predvsem reševala gospodarska vprašanja. Razumljivo je, da se bodo gospodarska' vprašanja v oblastnih skupščinah hitreje in pravičnejše reševala, ker bodo pri tem sodelovali možje, ki dobro poznajo krajevne razmere. Te oblastne skupščine sličijo našim bivšim deželnim zborom. Na vsakih 10.000 volilcev pride en poslanec. Bližajoče se oblastnes kupščine so pa dale povod, da se dve jugoslo-venski stranki, ki jih ne loči nobena miseln razlika in ki sta nekoč tvorili eno stranko, zopet združita. To sta : demokratska stranka, ki ji je načelnik Davidović in stranka samostojnih demokratov, ’ ki ji načeljuje Pribičevič. Stranki sta že postavili skupne kandidate za oblastne volitve. Taka združina stranka bo imela precejšnjo besedo v jugoslovenski politiki, ker bo po velikosti tretja stranka v državi.
JUGOSLAVIJA IN RUSIJA
Predvojna Srbija je imela v carski Rusiji močno zaslombo. Po vojni pa komunistični režim v Rusiji ni delal v svoji politiki nobene razlike med slovanskimi državami in drugimi evropskimi državami, čeprav druži prve plemenska vez z Rusijo. Komu-
nisti so se držali v tem pogledu in-ternacijonalnega načela, hoteč raz širiti revolucijo, ki so jo izvršili v svoji deželi, tudi v druge države. S svojo politiko so pa doživeli polom; uvideli so, da morajo začeti treznejšo politiko. O tem bližanju Rusije k evropskim državam smo že pisali. Danes pa moramo javiti, da je Rusija začela drugo politiko tudi napram Jugoslaviji. Ruski listi posvečajo razmeram v Jugoslaviji veliko pažnjo. Želijo, da bi Jugoslavija navezala diplomatske stike s sovjetsko Rusijo. Saj veže obe državi krvna vez in listi povdarjajo, da mora zavladati bratstvo med slovanskimi plemeni.
DRUŽBA NARODOV.
V pondeljek se je sestal svet Družbe narodov. Že dolgo prej so svetovni časopisi obširno razpravljali o nalogah in važnosti tega sestanka. Le italijanski listi so bili čudno molčeči.
Ob priliki zasedanja sveta Družbe narodov naj bi se zbrali zunanji ministri Anglije, Francije, Italije in — Nemčije. Francoski zunanji minister Briand pa se je uprl temu in do sestanka ni prišlo in najbrže tudi ne bo prišlo.
Za Nemčijo je to zasedanje sveta Družbe narodov velikega ‘pomena, ker se bo skušala najti podlaga, kako
Tozadevne prošnje, naslovljene na prefekta oziroma na načelnika vlade v skladu s kompetenco, kakor je bila zgoraj označena, morajo biti pisane nai kolkovnem papirju in biti predložene prefekturi najmanj en mesec pred dnevom, ko se ima vršiti manifestacija. Prošnji je treba priložiti kolkova-no polo za dovoljenje.
Zopet zaplemba.
V četrtek, 2. decembra, .je bila «Edinost» zopet zaplenjena radi članka «Po Trnovskem gozdu». Omenjeni članek, ki stoji pod rubriko «Znanost in umetnost», vsebuje, kakor pravi tozadevni odlok kr. tržaške prefekture «tendenciozne elemente, ki bi lahko razdražili duhove z nevarnostjo za javni red.»
Pisma se ne bodo predajala pri vratarjih
Pred kratkim smo objavili sporočilo tukajšnjega poštnega ravnateljstva, da se bo izvršila v dostavljanju pisem izprememba, po kateri pismonoše ne bodo več do-našali pisem v stanovanja naslov-temveč da jih bodo pu-
zadovoljiti v pogledu odprave vojaške kontrole nad Nemčijo zaveznike нрПГРХЛ
in Nemčijo. Nemci hočejo, da bi se ril,. \	.	...	..	, ■ ...
vojaška kontrola odpravila, zavez-: hCa'V Pri vratarph bis, kjer bi jih niki pa tega ne morejo takoj in po- j Naslovljenci potem sami dvigali, vsem ugoditi. Nemčija bo morala | Ta načrt pa je poštna uprava sedati še jamstva za svoja miroljubna j daj opustila, tako da ostane glede stremljenja. Nemčija naj bi ukinila | dostavljanja pisem pri starem.
delovanje nekaterih tovarn za izdelovanje vojnega materijala. Potem bi nadomestila sedanjo vojaško kontrolo zaveznikov vojaška komisija, ki bi jo imenovala Družba narodov. Že se kažejo prvi uspehi sprejema Nemčije v Družbo narodov. In dosedanjih ma-loverncžev se polašča zaupanje v Družbo narodov, ki bo reševala spore med narodi in državami na pravičen način, brez prelivanja človeške krvi. * v
DNEVNE NOVICE
Obnovitev goriške pokrajine
Na zadnji seji ministrskega sveta so bili, kot poročamo na drugem mestu, sprejeti važni sklepi glede pokrajin in prefektov. Med 17 novimi pokrajinami, ki so bile v pondeljek ustanovljene oziroma obnovljene, je tudi goriška pokrajina in bocenska v Poadižju. Nova goriška pokrajina obsega vse občine goriškega in tolminskega okrožja, razen občine Chiopris-Viscona.
Za prefekta obnovljene goriške pokrajine je bil imenovan dr. An-selmo Cassini.
Na tej seji ministrskega sveta je bila sklenjena tudi važna sprememba za tržaško pokrajino. Dosedanji tržaški prefekt gr. uff. dr. Ivan Gasti je bil stavljen na razpoloženje notranjega ministrstva, na njegovo mesto pa je stopil kom. dr. Bruno Fornaciari. Tudi dosedanji komisar tržaške občine kom. Ernest Perez je zapustil svoje mesto, ker je bil imenovan za prefekta pokrajine Brindisi.
Velika Gorica
Zadnja ministrska seja, ki se je vršila v nedeljo, je sklenila, da se mesto Gorica poveča. Goriški občini so bile priključene sledeče okoliške občine; Ločnik, Podgora, Solkan, Št. Peter pri Gorici in Štandrež.
Vest o novi prefekturi v Gorici
V pondeljek je prispela za goriške kroge težko pričakovana vest, da je ustanovljena prefektura v Gorici. Takoj so denarni zavodi in odličnejše hiše razobesile zastave v znak veselja.
Kaj pravi «Voce di Gorizia» o novi prefekturi
Peter Menghi razvija v svojem dolgem članku o goriški prefekturi sledeče misli o njeni važnosti v asimilacijski politiki napram Slovencem:
«Vzhodna Furlanija je postavljena od - usode kot nekak sveder na okrajne meje Slovanstva. Tu
Tudi davek.
Po celi naši državi bodo vpeljana za šolske učence enaka izpričevala. Do sedaj ni bilo v tem oziru nič enotnega. Skoraj vsaka občina je imela različna izpričevala. S to novo odredbo bo tedaj to odpravljeno. Če pa povemo našim starišem, da bodo morali za vsako izpričevalo prispevati 5' lir, se gotovo ne bodo preveč razveselili. Če ima družina 3 ali 4 šolske otroke, bo to občuten davek.
«I ommaseo» se je v nedeljo proti «Sparti» dobro odrezal. Stopil je na igrišče z osmimi igralci, kateri so imeli obilo opravka z žilavo škedenjsko četo. Da je rezultat za «Tommaseo» ugoden, nam ni treba v danih okolščinah posebno povdarjati. Sicer ste obe četi na koncu koncev zadovoljni, ker je v zapisniku vsake ostala konečno ena dragocena točka.
Da imamo med sodniki tudi še precej občutljive ljudi, nam priča odsotnost sodnika pri tekmi «Obzor»-«Zora». Burja je sicer res močno pritiskala, pa bi se bilo že dalo iztakniti človeka, ki bi tudi vetrovom kljuboval. Tako je tekma «Obzor»-«Zora» izostala.
V drugi diviziji je mlada četa M. D. «Bar-kovlje» znala prisiliti že poznano «Primorje» do izenačenja. Tekma je bila skozi napeta in zanimiva. Sicer je močna kraška bur-ja obema temeljito mešala štrene.
Pričakujemo četrto nedeljo. Sicer bodo Srečanja kolikor toliko mirna, a tem bolj zanimiva. «Obzor» bo stal nasproti novi formaciji «Tommasea». Izid? Vprašanje časa.
Napeto pa bo vsekakor srečanje med «Sparto» in «Zoro». Četi enakih vrednosti in vsled tega tudi enakih upov.
Istotako bodo ljubitelji ženskega sporta prišli do svojega užitka. Srečajo se bazene «Adrie»-«Rocola» in «Prosvete»-«Sparta». Mlade, nadebudne hazenašice bodo gotovo pokazale občinstvu vso svojo igralsko zmožnost in obenem dokazale zrelost športnega pojmovanja. —
Pozdravi
Vojaki 1. obrežnega topničarskega polka v Speziji pošiljamo mnogo najsrčnejših pozdravov starišem, bratom, 'sestram, prijateljem, prijateljicam in vsem znancem.
Pa prav malo pozdravov tistim prijateljem in prijateljicam, ki so nam obljubili, da nas bodo mnogokrat razveselili s svojimi pisemčki, pa so pozabili na svoje obljube. Že precej časa je poteklo, odkač so nas zapustili naši priajtelji letnika 1905. Za torej z veselim srcem vabimo k nam novince letnike 1907, da bi tudi Oni prišli kaj kmalu nas nadomestit, kakor smo mi nadomestili naše prijatelje. Z vsem vas bomo najlepše sprejeli in glasno vam zapeli.
Jugovac Mihael, Gomilo; Bajkin Jurij, Vižinada: Činko Radovan, Opatija; Kroatin Franc, Račiče; Poropat Anton, Trstenik; Juljubič Jožef, Javorje; Grlica Karlo, Kavčiče; Ogim Justin, Bazovica; Ban Franc, Vrh Anton, Dolzamur; Mezgec Franc, Kavčiče; Fonda Ludvik, Povir; Bole Franc, Slavina; Kočevar Anton, Dolina; Mavrič Jožef, Vrtojba; Postelj Franc, Podraga; Palčič Jožef, Sočerga; Demojzes Ivan, Poljane; Gregorič Peter, Movraž.
se križata dve plemeni, tu je po-
Dopisi
Svarilo.
Ne nasedajte sleparjem!
Po Goriškem, Notranjskem in po Krasu skušajo neznani sleparji oslepariti posamezne naše' izkusno polje za našo civilizacijo. Mudi za lepih 1000 lir. Ljudje do-
— Ona mora pobediti. Oni, ki se bivajo nepodpisane listine v ka-	* IZ BREGA.
čutijo v svoji globini Italijani, ve- jterih je pisano, da je sedaj iz- Dobili smo oster dopis, v katerem
do dobro kaka je njihova naloga dano dovoljenje za izseljevanje v dopisnik dokaj žalostno opisuje o iz-
na teh tleh, vedo, da se tu ne sme Mehiko, da je treba prej položiti pjevanju davkov. Skoraj ne more-
donustiti nikako zavlačevanje in kavcijo 1000 lir pri Živnostenski mo verjeti, da je kaj takega mogoče, dopustni iiJkcLKo /.a vitice vanje ni	TVa+n	; Mi v celoti ne moremo priobčiti do-
popuščanje. Nam Goričanom je munu v listu	..	, 1 . j piša, ker znamo,da bi ta številka «No-
določeno, da izpopolnimo ideje in To so navadne sleparije, kakrs-|vic>> ne zagledala luči sveta. Obra-
sredstva italijanskega prodiranja 1)1" Je _ze mnogo zadela naše 1 j ud - čarno se z zaključkom g. dopisnika
med slovanski svet. Disciplinira- j stY°. je že dov°lj trpelo sleparij do g. obč. župana Radovani ja, kate-
jin krivic. Opozarjamo naše ljudi, j naj ne nasedajo vabam sleparjev i in izžemovalcev.
ni hočemo v legijah počastiti no- njid Је ze mnogo zadelo naše Ijud-vega poveljnika: Prefekta.
O javnih manifestacijah
Tukajšnja kr. prefektura spo roča:	1	Davki.
«Vsi, ki utegnejo biti prizadeti,1 Angleška državna zakladnica-se opozarjajo na določbe kr. odlo- je zbrala pred kratkim podatke o k a od 6. avgusta 1926, št. 1486 (ki davkih v posameznih državah, je bil objavljen v uradnem listu Od leta 1918. do 1925. je davčno «Gazzetta Ufficiale» od 7. septem- breme povsod silno naraslo. Ako bra 1926). Po teh določbah se jav- razdelimo davke na vse državljane manifestacije znanstvene, kul-; ne v posameznih državah na enak turne, dobrodelne, športne, spo- način, potem je za vsako osebo minske in počastitvene narave ne zrasel davek v Angliji od 3.11 na smejo vršiti brez predhodnega do-!4.26 šterlingov, v Italiji od 53.80 voljenja prefekta, danega po se- na 149.10 lir, v Zedinjenih drža-slišanju tozadevne pokrajinske ko-j vab pa od 6.80 na 29.60 dolarjev, misije. Če gre za manifestacije dr-;
žavnega značaja, da dovoljenje na-1	чЗ|ЗОГ1
čelnik vlade.
To dovoljenje odgovarja poseb nim svrham, ki jih zasleduje na
rodna vlada, in je torej neodvisno;prenešena- ' v 4lv.m!1 se usPešno od dovoljenj, ki jih daje oblastvo javne varnosti v smislu čl. 67
j Redna tretja nedelja prvenstvenih tekem -- j Pilčla zmaga Prosvete - Šparta in Tomase o ! si bratsko delita točke. - Tekma Obzor-Zora
daljuje boj.
Nogomet: I. Divizija Prosveta-Concordia 3:2 Obzor-Zora (prenešena vsled sodnika)
Sparta-Tommaseo 2:2 II. Divizija:
Barkovlje-Primorje 1:1
v vseh slučajih, kjer se organizi-j	—
rajo javne manifestacije naj bo!d;,
NJ ili konkretna oblika, kakršna-! med miado Cohcordio in močno Prosveto, koli, Če se Z njimi zasleduje na- Odkrito rečeno nas je rezultat presenetil, men manifestacije v znanstvene, " " ' duševne, športne, dobrodelne, spo-
rn
p asi e d njih zakona javne varnosti od 6. novembra 1926, št. 1848.
Določbe prej omenjenega odloka od 6. avgusta 1926, št. 1486 veljajo
remu so vsi posamezni slučaji znani s prošnjo, naj v bodoče tak način izterjavanja davkov zabrani.
— V nedeljo je prišel Miklavž v Ricmanje. Obdaroval je mlade in tudi nekatere stare — pridnejše! Sicer jia — Miklavž postaja star. Tudi on nima več tistega veselja z mladimi ne s starimi, kot ga je imel nekoč!
SV. ANTON PRI KOPRU. Ni potrebno povdarjati, da živimo v težkih časih. Kljub temu se tega nekateri naši domačini še premalo zavedajo. Težko prisluženi denar po nepotrebnem zapravljajo. Pri mnogih družinah je doma pomanjkanje in mizerija, a to jih ne ustavi, da ne bi hodili tudi v sosedne vasi — zlasti, če je tam — ples. Kako se v takih krajih obnašajo, to pa je drugo žalostno vprašanje. Za sedaj rajši molčim, toda če bo sila, bomo spregovorili resno in svarilno besedo!
IZ MAREZIG.
V Burje, majhno vasico tik Marezig, je priplul pretečeni teden angelj smrti in prestrigel niti življenja ko-I maj 15-letni mladenki Mariji Karmen odsotnosti! štok-ovi. Karmen je bila vzor mladenke, pravi vzor vsem sovaščankam. Težko jo bomo pogrešali, še težje njeni užaloščeni stariši, ker je Mia naj starejša hčerka in oče jö je sam imenoval «svojo desno roko». Karmen je imela krasen pogreb. Posebno so se
minske in počastitvene svrhe.
Radi tega spadajo tudi plesi in običajne čajanke kakor tudi tako-imenovane dobrodelne «izkaznice»
v prid enega ali drugega dobrodelnega zavoda med manifestacije, ki jih predvideva odlok od 6. avgusta, in morajo biti izrecno dovoljene v smislu istega odloka.
Prosveti se je le s težavo posrečilo kloniti novega nasprotnika. Res je sicer, da je močna burja motila pravilni potek tekme, ali toliko vseeno lahko sklepamo, da je postala Concordia vreden tekmec vsem prvodivizij-skim četam.
S «Prosveto» smo bili sicer na .splošno zadovoljni. Igrala je sicer v znižani formaciji. No, one štiri rezerve, so pa častno rešile svojo nalogo.
«Prosveta» bo imela opravka z «Adrijo». — «Concordia» pa z «Obzorom». — Res, četrta nedelja bo odločila za ves nadaljni potek prvenstvenih tekem. —
VSE NAŠE ZVESTE ODJEMALCE iz pred in povojnega časa obveščamo, da oddajamo zopet testenine
PEKATETE
za juho in prikuho v zavojih po y2 in 1 kg.
Na ta način se ne bo več dogajalo, da bo kdo vdobil drugo blago, ako je zahteval naše. Zahtevajte jih pri trgovcih!
potrudili fantje in dekleta, da so ji izkazali ono čast, ki si je pokojnica zaslužila. Ko so jo položili v gomilo, je godba zaigrala «Blagor mu», a rtato so pevke zapele «Nad zvezdami».
Solze žalosti so zalile vse navzoče.
Jokalo je vse: odrasli in otroci.
Karmen! Kratka je bila pot Tvojega življenja. V naj lepših cvetočih letih Te je Bog poklical k sebi! Naj bo pa tem zaslužnejše plačilo Tvoje zlate duše!
IZ MAČKOLJ.
V «Edinosti» je bila priobčena vest o nesreči, ki je zadela pretečeni četrtek Josipa Gorjupa iz Žavelj. Dotična vest je vsebovala nekaj netočnosti, zato dovolite, da to popravim.
Josip Gorjup mož 63. letih, je bil vsem bližnjim krajem znan voznik. Svojo hišo ima zraven oljarnice v Žavljah.
Pretečeni teden je šel Gorjup z zavel jskim gostilničarjem Valentinom
BI asu to po vino v Mačkolje. Ko sta maternega mleka, se mora vršiti se vračala, je bila že noč. Kdor pozna postopoma in tako, da nam teleta nase poti, zna, da niso v najboljšem '	,x np 7nf>4tni.lio v rasti ;n
stanju. Radi tega ju je spremljal prav mc ne zaoStapl-]0 л' rastl m prodajalec vina Josip Smotlak (Ren-1 v svojem razvoju. Nasprotno, ona go). Nesreča je hotela, da je imel' se morajo venomer krepko razvi-Gorjup nekoliko plašljivoga konja.! jati. Vso to dobo je treba močne Na prvem ovinku iz vasi se je konj klaje. Dokler je mogoče je pokla-nekaj prestrašil in v tem trenutku dati mleko, kajti mleko je naj-je bil ubogi Gorjup žrtev, a Blasuta boljša močna; klaja za teleta. Še
ÄSÄTSSi !Г*а°р”: P» , "'-“»Viann. ga- j. POkladatl. »oinoma zmečkali. Po pregledu ko-! ^ . ( m 1 asu ^a,n mora vsa vna misije — ki jo je bilo treba pa precej j n j ost in vse življenje teleta razodevati, da se žival dobro počuti, da je zdrava m vesela. Životna
Kakor so vsa naša društva do sedaj marljivo segala po njegovih zborih, bodo brez dvoma tudi po «Poljskih rožah», ki se dobivajo v vseh naših knjigarnah po L 4! — Tisk je lep in jasen. Zbore toplo priporočam!
F. V.
Gospodarstvo
MOČNA REJA TELET, ZMERNA REJA TELIC
Tako se glasi nauk, ki ga poudarjamo povsod našim živinorejcem. Veliko je kriva nezadostna reja telet, da. ne pridemo z našo živinoreja, do boljših uspehov. Teleta je treba močno rediti vsaj do polovice leta, šele nato naj se prehaja polagoma, na navadno krmo. Vse odstavljanje telet od
čakati — je bil pr one Šen v mrtvašnico v Dolino. V četrtek so je vršil pogreb ob velikanski udeležbi občinstva. Polnoštevilni zbor «Vodnika» mu je zapel žalostinke. Pokojni Gorjup zapušča vdovo, omoženo hčerko Rozo in sina Josipa. — Domneva ne-
teža mora postajati od dne do dne večja. Za vse to se je treba živinorejcu zanimati, za vse to je treba skrbnih oči.
katerih, da so bili baje napiti, ne od- j -*-vo Pa poteče s pol letom prva govarja resnici. Pač pa so bili vsi ..doba mladosti, se mora žival pri-trije možje popolnoma trezni!	vaditi navadni hrani. Od močne
HERPELJE. . krme je preiti na navadno krmo, Naša Herpeljska posojilnica in hra- ‘ na dobro seno in pozneje na re-nilnica je sklenila ukiniti svoje de- zanico sena in slame. Od pol leta Jovanje. Nekateri dvomimo, da bi bil1 naprej naj se začne razvijati io primeren čas za razpust naših go-. vamp, oviral j e in žile mezgovnice, spodarskih ustanov. Ce bomo začeli j ki igTajo pri poznejši mlečnosti
iJSSSST	p„v!:čtak0	'**». oi, taki obrtao.
Seja stari časi. da bo zovet vse naše У“1 ЈР «™M krmi pa tudi ne smejo
Prodom, odnosno dom o nalom
Trgovsko hišo ob glavni cesti Trst-Reka tik mesečnega semnjišča s trgovsko koncesijo, mestno tehtnico, trafiko in gostilniškimi prostori. — Zraven tujski hlev, lopa in prostor za veliko skladišče vina.
B. Kastelic
pošta Materija, Jul. Krajina
Kmetijski stroji
Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti.
Grozdne stiskalnice (preše), grozdni mlini znamke «Mayfart» in drugih znamk.
Gnojnične sesalke, plnžna telesa, travniške brane, mlečni posnemal-niki itd.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
Ulica Torrebianca 19, in Raffineria 7.
Telefon 44-39.
ZDRAVNIK
D2 Fran Ambrožič
se je stalno naselil
v Št. Petru na Krasu
in ordinira
v Konolcovi hiši od 9-12 in od 13-15
□□Енапанаапаапапапоа
□	ZDRAVNIK
□
□
□
□
□
□
□
□
□
Or. Fran Gruden
v Postojni
je nanovo preuredil svoj zobotehnični ambulatorij
Tehn. vodja J. Friedmann _
Ej Sprejema od 9.—12. in od 2.-5. pop. jrj
□
□
□
□
g
□
□
□
□
ljudstvo suženj tujega kapitala. Držimo naše zadruge trdno, dokler je mogoče. Pod pravim in skrbnim vodstvom ni nobene nevarnosti.
PLAVJE.
živali zaostajati v svojem razvoju. Živali morajo v tej dobi dobivati tako tečno krmo, da v svoji rasti j ; in teži zdržema napredujejo. V j j I tej dobi se morajo privaditi dobri
Širite Novice!
Prejšnjo nedeljo nas je razveselil; prebavi in popolnemu izkorišča-> svojim obiskom g. dr. Pertot, zdrav-1 nju manj tečne, navadne klaje ruk iz Trsta. Predaval je članom na- kakršno imajo dobivati vse poz-sega društva «Straža» o higijem m o npjše žjvljenjP. želodec sc mora kužnih boleznih. Predavanje so poias-;J .	, ....	r
nmvoln 1т i n лтп n t ллгл f <зк n «IiTta in in -j O. O JI ti 111 11 tl (Ti Л Zel pOpolllO
njevale kinematografske slike in je bilo za nas zelo zanimivo in poučno. Gosp. zdravniku se iz srca zahvaljujemo in toplo priporočamo s prošnjo, da bi sc slična predavanja še nadaljevala.
IZ ČRNEGA KALA.
Tudi pri nas smo zopet obudili k življenju naše staro bralno pevsko društvo, ki je bilo ustanovljeno že pred 40 leti. Društva so se oklenili mladi in stari. Pevski zbor je krepak in poučuje ga z veliko požrtvovalnostjo g. Rondič iz Loke. — Zima je tu. Dolgi zimski večeri. S čim naj se razvedrimo in kje naj iščemo pripomočke za napredek in izobrazbo, ako ne v društvenem življenju?! Ako Bog da. bomo za prihodnjo pomlad tudi lahko pokazali sad našega dela.
Ker Vam, g. urednik, pišem o našem društvenem delovanju, naj Vam omenim, da tudi v bližnji Gabrovici imajo krepek moški zbor, ki šteje nad 30 pevcev. Zbor žanje prav lepe uspehe.
Znanost in umetnost
Vinko Vodopivec: «Poljske rože». -4 mešani zbori.
Kdo ne pozna, tega našega — res našega po duši in telesu — skladatelja Vodopivca? In baš radi tega, ker je naš, ker pozna dušo našega trpina, lahko nudi to, kar našemu človeku prija, kar mu ugaja. Vinko Vodopivec nam je poklonil že mnogo svojih skladb; cerkvene in posvetne vsebine. Vse njegove skladbe ljudstvo z veseljem sprejema in rado prepeva, ker so poljudne, lahke, polne melodije. Z isto ljubeznijo segajo po njih tudi pevovodje, ker z lahkim trudom dosežejo veliko zadoščenje. Vodopivec ima velike glasbene zmožnosti, a se drži meje. Zna, kaj ljudstvo lahko izvaja, kaj od njega lahko zahteva. Vodopivec gre stopnjevaje. On zna, da naše ljudstvo, ki se ga je do včeraj nasičevalo z Volaričem ali Hajdrihom. ne more skočiti na Kogoja, ali od Aljaža na Škrjanca, Lajovica i. dr.
prebavo navadnih krmil, da jih pozneje lahko popolnoma izrablja in v prid obrača.
\ poletnem času se počutijo mlade živali najbolj na paši, v zimskem, času paj ob dobrem in tečnem senu in otavi. Tako se preživljajo mlade živali po vseli tistih krajih, ki jih danes zavidamo zaradi njih napredka in odkoder skušamo in želimo dobivati lepe pasemske živali za rejo in pleme. Skušajmo tako tudi naša teleta vzrejati!
POMEN KALIJA ZA RASTLINSTVO
Kalij ima. pri rastlini nalogo, da ji preskrbi ja; in v njej pretvarja ogljikove vodane, kakor škrob, sladkor in staničnine. Te pridobiva rastlina iz ogljikove kisline, katero vdihava potom listov iz zi aka in potom korenin iz dovedene vode. Ako primanjkuje rastlini kalija, se vrši sestava škroba m sladkorja le v nepopolni meri. Zrnje žita ne more postati popolnoma dovršeno, korenine in gomolji ne • vsebujejo dovolj sladkorja in škroba, vsled česar ostane rastlina šibkejša in manj vredna.
Enostransko pomanjkanje kaliju povzroča tudi posebno pri pesi in i epi s početka močno razvijanje listov, katero se pa pri nadaljnjem razvoju naenkrat ustavi, da celo pri večjem pomanjkanju rastlina usahne.
Kalij je tedaj pri rastlini tvori-telj škroba in sladkorja, t. j. onih tvarin, radi katerih sploh pridelujemo večino rastlin.
Razun omenjenih koristi, ki jih prinaša kalij rastlini, je posebno pri nas velike važnosti tudi to, da
so se kalijeve soli izkazale kot iz-
0
raststrovane zatiraga z omeleaim pero$hrom
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre bianca 19, i. nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
4%
PO -»/o
večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje* na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
Ha razpolago varnostne telice (safes)
OrailiiB ore za stranke om,-13,16-18
Ob nedeljah je urad zaprt
Telefon S tv. 25-67.
НоШаггШ slom denarni zavod
Ugotovivšl, da je povpraševanje po zdravilu
izredno močno,
je lekarna uvedla novo vrsto steklenic, ki vsebujejo večjo količino od prejšnjih ; iako zadostuje za kompletno zdravljenje le 6 steklenic.
CENA STEKLENICI L 8*50. Farm. CASTELL AN O VIQH, via Giuliani No. 42 (pri svetem Jakobu.)
2Ш-

Zobozdravnik
D- D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki *
ordinira v TRSTU
Via Imbriani IS TI!, (prej Via S. Slome!) od 9—12 in od 3—? ure
оаооааппоооапааоопоааооооооп
O
Zobozdravnik

o a
a a □ a o a a a a a a a □ a a a a a a a a a a a a
аааааапаааапопаааааааопашзоо
■■■ашиииддидитиаииидм
sprejema
9 GORICI BI Tfionlku 5
II. nadstropje
Trgovina manufakturnega blaga
Josip Hasste - Gorico
Corso Giuseppe Verdi 18
Najbogatejša izbera volnenega in svilenega blaga, blaga za moške obleke - perila - razne opreme volne - žime in pernic
BOGATA IZBERA — IZREDEN OKUS — CENE ZMERNE
g'X
la
Is
le
ia
IH
la
la
le
^пеГдддддамдмтЛштшЛвмммааЈдддддаакЈвшкаа^ш
m
la
H
la
Is
la
la

ODI
fetWH! I V.
vrstno sredstvo proti mnogim živalskim in rastlinskim škodljivcem.
Poleg fosfornatih in dušična-tih gnojil ne sme nikoli primanjkovati kalija.	R. C.
Rasno
Koledar.
Zveza narodov ni le politČna zveza nekaterih evropskih in drugih narodov. Njeni nameni segajo tudi področje splošnega gospodarstva, kulture zdravstva.
Že lani se je govorilo, da namerava Zveza narodov uvesti nov enoten koledar. Potreba po enotnem, a tudi praktičnem koledarju je dvojna.
Znano je namreč, da obstoja dandanes cela vrsta koledarjev, tako gregorjanski, julijanski, židovski, mohamedanski in drugi. Odpraviti to neenotnost, ki dela nepotrebne težave pravilni opredelitvi časa, je prvi namen, ki ga pri ustvaritvi novega koledarja zasleduje Zveza narodov. Ne samo razlika v številkah, ki jih imajo posamezni dnevi v mesecu, ampak tudi točna dolžina leta in meseca, to so glavne razlike med posameznimi koledarji, ki dovajajo včasih do zmešnjav.
Druga težkoča sedanjega koledarja je ta, da meseci niso povsem enako dolgi in da posamezna leta kakor tudi meseci ne počnejo z enim določenim dnem, n. pr. z nedeljo.
Zveza narodov si je torej stavila nalogo, da odpravi to zaple-tanost in neenostavnost koledarja. Posebna komisija, ki obravna to vprašanje, je sprejela nič mani nego 80 različnih načrtov, izmed katerih sta pa le dva večjega upoštevanja vredna: prvi, ki deli leto na 4 četrtletja s tremi meseci, izmed katerih ima eden 31 dni, po dragem pa bi naj leto obsegalo 13 mesecev po 28 dni.
Oba načrta imata pa svojo veliko napako; po njih bi 365. dan v letu oziroma 366. dan moral biti dodan letu na začetku oziroma na koncu, ker vsota dni, ki bi jih šteli posamezni meseci, bi znašala le 364 dni.
V sedanji dobi vsestranskega in naglega napredka je potreba po izpopolnitvi koledarja dvojna. Zato misel o preuredbi koledarja tem bolj srečna. Koliko upanja pa je treba polagati v njeno izpolnitev, pa je še zelo veliko vprašanje. Zveza narodov na eni strani doslej še ne vlada vsemu svetu, celo svojim članom ne more vsega vsiliti, na, drugi strani so tradicije, ki vežejo posamezne narode in države na njihov koledar še tako silne, da jih bo težko z enim mahom uničiti, na tretji strani pa tudi oba najboljša načrta o preureditvi koledarja nista tako popol-*a, da bi bilo že danes gotovo dejstvo, da bo eden izmed njih obveljal in se izvedel.
PES NA SMRT OBSOJEN
Sodišče v Brentfordu na Angleškem je obsodilo te dni nekega psa na smrt. Pes je bil last župnika v Wittonu. Njegov lastnik mu je pustil preveč svobode. Krepki terier je svobodo izkoristil ter napadel nekega majhnga psička in ugriznil damo, ki ga je vodila na vrvici, v nogo. Angleški kadiji so obsodili župnika na denarno globo, psa pa na smrt.
ČLOVEK, KI JE POLJUBIL 10.000 DEKLET
V	Clevelandu živi uradnik mister Wij-liam Joul, ki prisostvuje sklepanju civilnih zakonov. V tej svoji lastnosti je poljubil do sedaj 10.000 devojk. Mister Joul čestita namreč vsaki devojki, ki jo poroči ter ji da pri tem poljub.
Drobiž
V	Rimu je bil posvečen prvi bolgarski škof. Obred posvečenja se je vršil v staroslovenskem jeziku.
Obravnava proti drugorodcem iz Poadižja, ki so bili obdolženi zarote proti državi, je končala. Glavna obtoženca Verhouz in
Witzmann sta bila obsojena na 1 leto in štiri mesece ječe. Ostali so bili oproščeni.	* j
V	nedeljo je praznoval kardi-i nal Vannutelil svojo 90-letnico.! Ta je najstarejši izmed živečih! kardinalov.
V	Sloveniji je jugoslovenski! kralj podpisal ukaz, s katerim se: podeljujejo Tržiču pravice mesta, j Trbovljam pa pravice trga.
V	Ljubljani in v Mariboru se je vršil koncert v prid Jugosloven-skemu novinarskemu udruženju. Oba koncerta sta sijajno uspela.
Žaro s pepelom Krasina so na svečan način vzidali v palačo Kremlin v Moskvi.
Francoski fašizem preživlja težko krizo. Fašistovski list «Ere Nouvelle» bo prenehal izhajati kot tednik. Denar je pošel.
čičerin je izjavil v Nemčiji dopisnikom listov, da Rusija noče nič slišati o Družbi narodov.
Novo grško vlado je sestavil Zaimis. Vlada je že položila prisego v roke predsednika republike.
V	Angori je bila podpisana ru-sko-turška trgovinska pogodba. !
General Ludendorff, ki je znan izza svetovne vojne, je bil operi-! ran. Njegovo stanje vzbuja velike' skrbi.
število brezposelnih na Angle-: škem pada. 22. novembra je njih; število znašalo 1,514.000.
V	romunsko pristanišče Kon-' stanco je te dni privozila neka ruska ladja pod staro rusko zastavo. Pristaniške oblasti pa niso dovolile, da pristane.
Kantonske čete so zavzele Han-Kow in ga izropale.
V	Novi Zelandiji se je v nekem premogovniku vnel premogovni plin. Nastala je strašna, eksplo-j zija, pj'i kateri je prišlo 17 rudarjev ob življenje.
V	Ameriki imajo čudno vrsto športa. Imenuje se base-ball». Igra^| ti ga smejo samo na univerzah. Smisel igre je, da igravci ene! stranke (stranki .sta dve) prenese-' jo usnjato žogo iz območja igrišča.' Igra je nevarna in smrtne nesreče' so pogoste. Letos se je zgodilo 9 smrtnih slučajev, ranjenih pa je bilo 200 oseb.
Listnica uredništva
G. J. GL - Boršt. Vašega dopisa nismo mogli priobčiti, ker v dotičnem listu nismo mogli najti tistega članka, na katerega se nanaša Vaš dopis. Drugič nam imenujte številko lista in naslov članka v tistem listu. Sicer pa se priporočamo.
Cewliaraica Forcessie
ßdiikmna na msfonrodfli razstavi v Gsmnri z „Diploma di gratt prernie"
T«$T -2 Via Giuseppe Capri» ilev. $ pri Sv. Jakobu • TRST
Kdor išče obuvalo ccuö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ae kupil kar na slepo I
In šel bo k „FORCESS1NU* ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — aajboljše čevlje daja .. .
„bbb mm-------—____________
B ______

Ш UL jele
L 48—
£e?Ii! za čelo
L 48*—
„Vedež“ za leto 1927
ШХЖ** je $35šel *^2^
Ц
JAKOB BE¥C - TRST
urarsia im slatarraa Trst - Čampo S. CMacomo št. 5 Podrtažnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
ZL&T© kygsuie v vsaki množini po najvišjih cenah ЕШОЈМЕ plačuje više kot vsi drugi Ш12&Ш DÄMLÄ ZA ВШШШСЕ.
Odgovorni urednik : JANKO KUNTIC.
Tržnika kmetijska družba
ima v zalogi:
Semena in kmetijske potrebščine
Semena; zajamčena in sveža vrtni, poljska in cvetlična semena, dospela iz Nemčije.
Trave: laška ljulka, angleška ljulka, Iran-ceska pahovka ali kla-snica, mačji rep itd.
Detelje: lucerno ali večno deteljo in domačo ali triletno deteljo.
Umtna gnojila:
Superfosfat, Thomasovo žlindro, 40% kalijevo sol, čilski soliter in žveplenokisli amonijak.
Stroje in kmetijsko orodje:
Slamoreznice znamke Mayfarht, pluge, plužna telesa, gnojnične sesalke, travniške in njivske brane, mlečne posnemalnike in razno ročno kmetijsko orodje.
Dendrin ali drevesni karbolinej:
Sredstvo za pokončavanje raznih dreves- | nih škodljivcev, zatiranje mahu in lišaja ter 1 raznih gliivčnih trosov na sadnem drevesu. 1 Umetna gnojila, 40% kalijevo sol, slamoreznice Mayfarth itd. iz. naše zaloge imajo na razpolago:
V imovem: Mlekarska zadruga, katera ima tudi pluge čeških znamk itd. v Vipavi: Kmetska Posojilnica, v Sežani: trgovina Goljevšček, v Dolini: g. Josip Jerjan, v Matenjivasi: Kmetska Posojilnica in Hranilnica oddaja med svoje člane 40% kalijevo sol iz skladišča mlekarne v Prestranku.
,	SEMENSKI KROMPIR.
Tržaška kmetijska družba javlja, da bo sprejemala prijave za semenski krompir iz Jugoslavije samo še ta mesec.
Vabimo intersente, da ne odlašajo z naro-čitvijo, ker bo letos vsled velikih poplav splošno pomanjkanje krompirja.
Pismena naročila sprejema Tržaška kmetijska družba v Trstu ulica Torrebianca štev. 19, tel. 44-39.
Г81ЈЈШ111МВ1В11МТГ1МИЖШ»Ж1ЈЈтвТДШЈа
Sfe-li plačali naročnino
^---i:
BUFET PRIMC
Trst, «lica ЖХЖ Ottobr© 19, »».»proti	Ccmmercio
. Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran. — Vedno svele Dre-f herievo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd. — POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIMC.
............ ..............................................
t
I
r
i
•>
POSTOJNA B»1
Notranje bolezni in onerncUe.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.
Spomnite se „Šol. društva“!
Si naročen na „Novice
Т%Ш krivin
IVAN KERŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne
potrebščine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti itd. - CENE NIZKE.
TRST, PIAZZA S. GIOVANNI 6t. 1

ra
,MUNDL0i‘ šivalni stroji
„Görlcke1
dvoRolesa, moiorini „F1AM“ in belgijske nlM se vdobe le pri
ДЦ ‘c	UBlSiJSIlB SB VQÖDB IB Pil
ll Josipu Kerševamju
в GORICA — Piazza Cavour 9 — GORICA