Poftnlna plačana v gotovini. Izhaja enkrat na mesec. CENA« za vse leto 25 Din. za pol leta 12*50 Din. Posamezna Številka 2 Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo s Ljubljana, Komenskega ul. 12. JUGOSLOVANSKI OBRTNIK Izhaja enkrat na mesec. Cene Inseratom: Pri enkratni objavi Vi str. 480 D, Vs str. 240 D, Vi str. 120 D, l/s str. 80 D, >/i2 str. 40 D. GLASILO »JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V UUBLJANI ! CENJENIM NAROČNIKOM ! Današnji številki prilagamo poštne položnice, potom katerih nam blagovolite čimprej nakazati naročnino. Naš gospodarski položaj. Dolga je že doba pol desetletja, odkar živimo v lastni državi, kjer naj bi se svobodno razvijali ter si polagoma ustvarili gospodarski položaj, kakoršnega zavzemajo enaki stanovi v drugih modernih državah. Pred petimi leti je bil vseh nas velik cilj, zgraditi si močno lastno državo, kjer bi se res čutili samostojne in bi v vseh važnejših vprašanjih lahko sodelovali in soodločevali. Iskrena želja vseh je bila, da bi nam po stoletjih tujega robstva vendar enkrat zasijala zlata svoboda. Poglejmo danes po petih letih, v koliko so se nam izpolnile naše vroče želje. Prišlo je, to kar smo mi Slovenci najmanj pričakovali, čeprav smo slutili, da so naš ubogi, stoletja zatirani narod razkosali na tri dele. To je bil za nas eden najhujših udarcev. Četudi bi še trpeli, naj bi trpeli skupno z našimi brati, katerih dobra tretjina stoka zasužnjena v našem Primorju ter preko 100.000 na Koroškem, če Sledamo torej naš povojni položaj, nas navdaja bridkost, v naših srcih radi trpljenja in brezpravnosti, v kateri živijo naši bratje onstran meja, zagotavljajoč jim, da bo tudi v bodoče vse naše delovanje šlo za tem, da se čimprej združimo. Tudi v naši takozvani lastni državi nimamo v tem času zdaleka zaznamovati to, kar smo vsi pričakovali. Ko smo se pred petimi leti prostovoljno združili s Srbi in Hrvati, smo si to udruženje vsi tolmačili na ta način, da obdržimo vsak posamezni narod svoje popolno politično in gospodarsko svobodo ter samovlado in si le na podlagi svobodnega dogovora ustvarimo skupno vladovino, v kolikor bi bilo to posameznikom in celoti koristno in potrebno. Srbski narod pa, navdušen po zmagoviti svetovni vojni, to udruženje ni tako tolmačil. Najbolj žalostno je pa bilo to, da so se dobili tudi med nami Slovenci, prav malo jih je med Hrvati, ljudje, ki so Srbe v tem mišljenju podpirali in jih še podpirajo, tako da Srbski narod danes gospodari nad bratom Slovencem in Hrvatom. To je ena najhujših obremenjevalnih točk v našo škodo, da se ne moremo gospodarsko in politično konsolidirati. Slovenci in Hrvati nikakor ne moremo dovoliti sopogodbe-niku nadvlado. Ne bo pa tudi poprej miru v naši državi, dokler gotovi ljudje, ki vodijo danes državno krmilo, ne krenejo na druga pota, namreč pota sporazuma in bratskega sodelovanja. Dokler pa država ni konsolidirana na znotraj, nima potrebnega ugleda in moči tudi ne na zunaj. Da si zasigurajo trajnejšo nadvlado nad nami, vpeljujejo sedanji vladinovci strog upravni centralizem. Neverjetno je, v kakšnih malenkostih mora že danes odločati Beograd. Najbolj urejena država bi ne mogla z uspehom izvajati take centralistične uprave, veliko manj pa beograjsika vlada, ki je vse kaj drugega, kot urejena. Razumljivo je, da plovemo na ta način v vedno večji kaos in nered ter v vedno večjo gospodarsko propast. Vladajoči Srbi (vladajoči radi tega, ker vlada le klika ljudi ker srbski narod še politično ni tako zrel, da bi bil zmožen te ljudi odstraniti) nikakor nočejo razumeti, da smo Slovenci in Hrvati živeli stoletja v čisto drugih razmerah pod vplivom zapadne kulture, dočim so oni živeli pod vplivom orienta. Ti dve komponenti se pa nikakor ne dasta na mah združiti. Znano nam je prav dobro, da n. pr. Turčija nikdar ni plačevala uradmštva, kot se to vrši v zapadnih državah, temveč najvišji uradnik v državi je imel pravico sam pobirati davek, kar je potem oddajal tudi na podrejene. Zato ni čuda, da je ta mentaliteta ostala tudi še danes v pokrajinah, kjer so še pred nedavnimi časi gospodarili Turki. Srbskemu uradniku torej ne smemo šteti preveč v zlo, da si spričo slabe plače privošči tudi kako napitnino, kakor bi to imenovali po naše. Pri višjih gospodih gredo te napitnine že kar v miljone. Taka korupnost je torej drugi glavni greh, ki prav katastrofalno vpliva na naše gospodarske razmere. S ponosom pa lahko rečemo, da je naše slovensko urad-ništvo s prav majhnimi izjemami, kar je pa seveda došlo vsled slabih vzgledov od juga, ne pozna korupcije v državni upravi. Marsikaka zadeva in odredba, ki jo izda naša centralistična vlada, ima svoje prave korenine ravno v korupciji. Na podlagi politične in gospodarske centralizacije bo tudi lažje uganjati korupcijo. Beograd z vso svojo porodico naj se razvija in cvete, naj zida in gradi, ter se naj steka ves kapital iz Zagreba, Ljubljane in Sarajeva v njega, tu pa bodo le črpalnice, v katere se stekajo zadnje srage, s katerimi naj se masti centrala. Vsaka država, v kateri količkaj vladajo urejen'* re, gleda na to, da pcdpi"a tal zvrni s-eerj: • i-šega in srednjega obrtnika te. i g a poglejmo malo okrog sebe ! Vse življenjske potrebščina in izdelke, ki jih rabi ljudstvo, so delo pridnih rok obrtnikov in trgovcev, ki to razpečujejo. Precejšen del teh potrebščin izdelujemo v naši državi doma, posebno pri nas Slovencih. Še več in še popolnejše bi pa bilo to delovanje, če bi imeli oporo pri vladi. Pa koliko se je v tem času pevih let vlada pobrigala za srednji stan ? Najmanj je vlada skrbela za vzdrževanje, kaj šele za izpopolnitev obrtno trgovskega šolstva. Ukinjeni so do malega skoraj vsi prispevki za njega nadaljevanje. Vzrok bo pač ta, da na jugu teh institucij ne poznajo in zato tudi pri nas nimajo smisla. Imeli smo prej v Ljubljani tudi obrtno-pospeševalni urad, ki se je jako dobro razvijal. Urad se je pečal z organizacijo raznih tečajev, dajal nasvete pri snovanju podjetij, moderniziranju domačih obrti in podobnimi stvarmi. Beograd je pustil vse to propasti. Ravnatelja in in-ženerja z 20 službenimi leti pa plačuje z beri in piši po 1500 Din. mesečno. To zato, ker v Beogradu takega zavoda še nimajo. Sedaj pa zidajo za ta urad veliko palačo, ki bo stala 20,000.000 Din. Imajo tudi že načelnike za tak zavod, ki pa vlečejo za enkrat le plače. Ker še po preteku petih let nismo uredili obrtni red in je srbski obrtni red za naše razmere veliko preenostaven, dočim velja pri nas obrtni red iz bivše Avstrije, ki je za naše razmere še dokaj primeren, je pričel Beograd za stvari, ki kaj nesejo, kratkomalo uveljavljati svoj obrtni red ali pa na- šega spreminjati z odredbami. Najbolj jim seveda leži na srcu, da bi vsa kompetenca za dovolila izvrševanja obrti prešla na centralno vlado, namreč na ministrstvo trgovine in industrije, ker to pač največ nese. Poleg ogromnih davkov, ki so jih naprtili ravno srednjemu stanu, naj bo omenjen samo davek na poslovni promet, ki znaša včasih do 10 % od prometnega zneska. Obla-godarili so nas tudi z reformo delavskega zavarovanja, ki zahteva pri nekaterih obrtih preko 8% izplačane mezde. Od vsega tega zavarovanja pa tudi delavstvo nima ničesar, temveč pogoltne vse ogromne zneske večinoma režija in uradniški aparat. Tudi tega nema kod nas, pravijo, vemo pa tudi, da tamošnji ljudje nočejo ničesar slišati o kakem plačevanju. Stvar pa je vsekakor dobra institucija, ker je prvič to izborna črpalnica za Beograd in gotove banke in drugič, ker se da tu zaposliti kakega zasluženega bivšega političnega pomagača. Kako uradovanje se vrši po carinarnicah, ni več smešno, temveč žalostno. Ta oddelek sicer ni povsem centraliziran. »Zarada se pobira tudi po filialah«, če pa obrtnik iz Slovenije vloži pritožbo na Beograd, dobi rešitev po dveh letih ali pa sploh ne. Če da popraviti par kg težek del stroja, ki je bil napravljen v inozemstvu, je seveda zopet treba z 20 Din. kolekovano molbo na Beograd. Tako bi lahko našteli še rnar-sikako cvetko naše vzorne centralistične uprave. Posebno skrb pa polagajo vladajoči organi večjim akcijskim družbam, dočim popolnoma zanemarjajo srednji stan. Tako so deležne kredita pri Narodni banki le tvrdke, ki so protokolirane. Istotako sme brez posebnih ceremonijev uvažati blago le protokolirana tvrdka. Sicer se snuje za srednji stan neka banka v Beogradu, kjer bi imela tudi država svoj delež. Radovedni smo, koliko kredita bodo imeli podeželski obrtniki. Pri vsem tem pa prav pridno skrbijo za svoje privatne interese gotovi velikaši in celo ministri. Koliko institucij in družb se je osnovalo ali preosnovalo, pri katerih so imeli glavne dobičke ravno vladajoči krogi, ki se na ta način mastijo na račun države. Saj smo imeli ravno pred kratkim opraviti z delikatno zadevo Srbskega brodarskega društva, ki že štiri leta eksploatira ves ladijski park v vrednosti 1 54 miljard Din., ki ga je dobila naša država kot vojno odškodnino in to ne da bi plačevala pogojeno itak minimalno najemnino. Navsezadnje pa so hoteli vse to spraviti tudi v dejansko lastnino tega pred vojno popolnoma neznatnega društva, ker je pač minister n. r. Jankovič & Comp. delničar tega društva. Koliko pa so razne banke, kojih delničarji so sedanji državniki dobile privilegijev na uporabi državnega imetja, bi vedel povedati samo kak bližnji znanec Pašiča. Iz Slovenije, kjer že itak primanjkuje denarnih sredstev, je pred kratkim romalo iz poštnega čekovnega urada 10 milj. Din. ter se je naložilo v neko beograjsko banko po cele 3%. Ni čuda torej, če se dobijo potem razne banke, ki krijejo primanjkljaje političnih časopisov, ki podpirajo take ljudi. Kako se nam godi v narodnostnem oziru, je bolje, da ne govorimo. Dejstvo je, da se naše vestne in kvalificirane uradnike zapostavlja ter daje prednost srbskim, četudi nimajo zadostne usposobljenosti. Najžalostneje pa je, da se dajejo v zadnjem času prednosti celo nekdanjim našim tlačiteljem na račun podaljšanja življenja vladajoče klike. Na polju zunanje politike pa se pusti naše brate brutalnim pritiskom na njih lastnih tleh. Največ škode pa imamo Slovenci ravno vsled še vedno neurejenih mej z Italijo, kjer nam manjka tudi redni izhod na morje. Tak je približno položaj, v katerem se nahajamo. Dan na dan raste kaos, neurejenost in seveda tudi nezadovoljstvo v državi. In vendar se še vedno dobijo ljudje, ki mislijo, da je na tej poti rešitev. S silo bi radi napravili to, kar ne morejo z lepa. Mi Slovenci pa nikakor ne bomo vklonili tilnika, ker smo vajeni vstrajati in trpeti. Zavedamo se pa tudi, da je edino naša rešitev v tej domovini, kjer si bomo zgradili v družbi Hrvatov in Srbov močno in slavno državo. Vemo pa tudi, da klika, ki vlada sedaj in dela proti konsolidaciji dr- žave, ni pravi reprezentant srbskega naroda. Zato pa pogumno v boj, da bomo mogli ob desetletnici zaznamovati boljše uspehe. Davčne zadeve. Meseca januarja pozove navadno davčna oblast, da sc vložijo napovedi za osebno dohodnino. Ker še dosedaj niso došle iz Beograda nikake instrukcije, posebno pa, ker parlament še ni sklepal glede eksistenčnega minima, je dosedaj še izostal poziv. Radi tega še pa seveda davkov ne bomo izognili in davkarije tirjajo na podlagi lanskih določenih zneskov. plačila. Ker torej napoved moramo vložiti in je sedaj, ko pregledujete in urejate svoje račune in inventarje za pro-šlo leto, ravno prav, da istočasno pripravite tudi vse za davčno napoved. Stanje napovedi ali bilančno leto je torej lansko leto. Osebna dohodnina izmed vseh davkov najbolj kruto posega v globino vseh davčnih bremen. Tu ni nikakih norm, na katere bi se fiskus opiral pri odmerjenju davka, temveč se kratkomalo ceni čestokrat po goli namišljenosti višina prejemkov ali zaslužkov posameznih kategorij. Pri obrtniku in trgovcu se to zgodi seveda iz donosa samostojnih podjetij. Radi tega bi bila zelo prav pravilna napoved. Zali-bog se to v 90 % ne napravi in se v obče davčna napoved tudi ne ovažuje. S tem pa seveda še ni rečeno, da naj napovedi ne napravimo, ker s tem izgubimo vsako pravico do prizivov, na drugi strani pa izgubi tak pri davčni komisiji vse simpatije in potem največkrat obvelja mnenje davčnega referenta, ki gotovo ni najugodnejše za davkoplačevalca. Krivda, da se davčna napoved ne upošteva, pa leži mnogokrat na slabi napovedi sami, v obče davčni morali imenovani, če se namreč v napovedi, navedejo tako majhni zneski, da so kar očividno prenizki. Dobijo se pa dalje tudi ljudje, ki so takorekoč prepošteni in napovejo veliko zneske kot dohodke, izdatke pa zopet primerno ne odračunajo, ne vedoč, kake posledice jih čakajo. Da je tudi članom prired-bene ali prizivne komisije težko, take slučaje zagovarjati, je pač razumljivo. Zato bi bilo želeti, da se ljudje, ki imajo plačevati osebno dohodnino in vlagati napovedi, čimbolj zanimajo za to važno zadevo. Marsikdo še danes ne ve prav ceniti, kaj je prejemek ali zaslužek ter ga zamenja s čistim dohodkom ali prihrankom, oziroma prirastkom na premoženju. K temu najbolje pojasnilo : Uradnik ali uslužbenec napove znesek kot tisto plačo, katero sprejme. Temu se seveda ne odmeri od tega zneska, ker se računa del tega zneska kot draginjska doklada. Podjetnik, obrtnik ali trgovec naj torej napove zaslužek, ki ga je sprejel iz svojega podjetja ali tudi iz poslovja ii> drugo, kot so pač napravljene rubrike na napovednih polah. Določi pa se ta znesek itak lahko, ker je pri bruto prejemkih toliko raznih stroškov in le mali del ostane kot čisti zaslužek gospodarja. Pravilno bi torej bilo, da napove ves bruto dohodek in vse odbitke. To bi dalo toliko pisarije in dela, da svetujemo kolikor rnogeč napovedati že čiste prejemke, izvzemši seveda kaka trajnejša in pomembnejša bremena kot obresti od vknjiženih ali tudi drugačnih dolgov. Seveda je zato potreba tudi izkazov dotičnih zavodov, da se je vse to tudi res plačalo. Važno pa je, da se tak proračun napravi vsaj zase za slučaj raznih pomislekov, ki jih davčna administracija pošilja. V papirni trgovini 1. Gajšek v Ljubljani, Sv. Petra cesta se dobi na novo izišla pola, ki opisuje za razne stanove take vzorce. Davčni oblasti pa tudi komisiji, ki obravnava določanje davkov, pa gre v prvi vrsti za to, da določi višino čistega donosa iz posameznega podjetja. Zato skuša ugotoviti znesek prometa in pa odstotni zaslužek. To velja v prvi vrsti za trgovce, pa tudi za večino obrtnikov, dočim se pri manjših obrtnikih skuša ugotoviti stanje po številu zaposlenega delavstva. Zato ni napačno, če se skuša tudi napoved napraviti v tem smislu. Mora se pa seveda jasno povedati procen-tni zaslužek in ali je mišljen kot čisti, ali kot bruto dohodek, od katerega se naj odbijejo vsi mogoči izdatki. Presoja se n. pr. pri mesarju na ta način, koliko glav živine je poklal koliko je pri posamezni zaslužil ; pri gostilničarju, koliko litrov posamezne pjače je iztočil in koliko je zaslužil pri jedilih ; pri krojaču in čevljarju, koliko pomočnikov je imel in koliko ima od vsakega zaslužka dnevno, tedensko ali mesečno. (Pri učencih praviloma ne kaže izkazovati dobička.) Pri ostalih zopet približni promet, ki se lahko v glavnem navede in približno določi v odstotkih. Isto velja pri trgovcih, pri detajlistih seveda z večjimi, pri grosistih zopet z manj- šimi odstotki. Pri natančnejših analizah, ki pa so odvisne od nebroj okoliščin, velja kot letni čisti dobiček od 2 % do 10 %. Opomnje in tarnanje o boleznih, veliki družini in slabi konjuk-turi, navadno ne zaležejo veliko in večkrat položaj se poslabšajo. Le v izjemnih, slučajih bi to kaj koristilo, tako, da se pri nižjih kategorijah znesek zniža za kako postavko. V naslednjem navajamo malo tabelo, koliko davka in raznih doklad se potem plača, ko se določi čisti donos. Cele tabele ne moremo objaviti, ker bi bila preobsežna. Dohodki Temeljni davek Državni pribitek V «/o 30°/o splosni povišek iz 1.1923 Skupaj od 10.000— 11.000 K K 273 — K 81 90 20 »/o 106-47 461-37 » 11.000- 12.000 n tt 309'— Y) 92-70 30% 120-51 522-20 tl 19 000— 20.000 rt n 643’— » 225-15 35% 26040 1.128-40 n 20 000— 22.000 rt n 706'— rt 282'40 40% 295-50 1.282 90 n 40.000— 44.000 rt rt 1.705-— n 937 75 55 % 792-80 3.436-50 n 48.000— 52 000 rt tt 2.106'— n 1.263-60 60 »/o 1.010-90 4 380-50 ji 64 000— 68 000 n rt 2 935 — n 2.054-50 70 % 1.496 85 6.486-30 n 76.000- 80.000 rt tt 3 615-— tt 2.892 — 80% 1 952 - 8.460.— 96.000—100.000 n rt 4.841-— tt 3 872 80 80% 2.684 — 11.398 — n 116.000—120.000 rt n 6.181*— tt 5.562 90 90 V. 3.523 17 15 267*— rt 140.000—144.000 rt tt 7.789 — n 7.789 — 100 % 4.673-40 20 251-40 n 156.000-160 000 n n 8-861-— » 8.861-— 100 % 5.316-60 23038 60 n 176 000—180 000 n rt 10.201*— rt 10.201 -— 100 0/, 6.120-60 26-522-60 n 196.000—200 000 rt n 11-541*— n 11.541 — 100% 6.924-60 30 006-60 rt 200.000—210 000 n » 12.030- n 14.436-— 120 o/. 7.939-80 34.405-80 do 230.000 tt 13.370 — se ponavlja 120 % se ponavlja 30 »/o od „ 260 000 tt 15.380-— skupnega , 290.000 n 17.390 — „ 320.000 n 19.400- „ 350.000 21410 — „ 400.000 n 24 760 — „ 500.000 31.460 — „ 600.000 n 38 160— „ 700 000 n 44.860 — „ 800.000 n 51.560 — „ 1,000.000 n 64.960 - Poleg navedenih zneskov osebne dohodnine in vštevši vse druge državne davke kot : zemljiški davek, pridobnino in dr. se še v skupnih zneskih pobira invalidni davek v sledeči izmeri : do 8.0 K 1= 8.00 K » 200 » 24.— « » 400 » 48.— « » 800 » 96.— « » 1.200 » rzz 148.— « » 2.000 » nz. 248.— « » 2.800 » 348.— « » 4.000 » — 500.— « » 6.000 » 756.— « » S.000 » — J .040.— « » 12.C00 » 1.680.— « » 16.000 » 2.400.— « » 20.000 » 3.200.— « » 28.(100 » 4.760.— « » 40.000 » 7.200.— « » 60.000 » ~ 11.400.— z' jeduačenje bilansa ; Dr. Ivo Politeo : Privredne poslječ# pravosuda ; Ljubomir St. Kosier : Odlomak iz istorije naše Narodne Banke ; Ing. Konstantin Cutukovič : Domači i str# kapitali; Dr. B. Širola : Muzičke ustanove i njihovo finansiranje ; Mirko Kus-Nikolajev : Socijalna kriza i novčarstvo 11 Jugoslaviji ; Ljubomir St. Kosier: Koncentracija u bankaf' stvu ; Bancarius : Nacionalizacija i denacionalizacija ; K. : Ju' raj Vrbanič (sa portretom od M. D. Gjuriča) ; K. : Stank® Šverljuga (sa portretom od M. D. Gjuriča). Iironika : Bankarski pregled — Valutni pregled — Internacionalni pregle® — Bibliografski pregled. »Bankarstvo« u Beogradu : Beo-gradska berza pred kraj godine (Crtež od M. D. Gjuriča)’ List izlazi u redakciji Lj. St. Kosiera, Dra. G. Gregorina. Nikole Stanareviča, Dra. St. Deželiča, Dra. Krunoslav2 Bega i ing. Cutukoviča. Revija imade veoma ukusnu opremu, odlične erteže 1 predstavlja jedan napredak na polju naše privredne publicistike. — Godišnja pretplata Din. 150.— šalje se Administracij1 »Bankarstvo« u Zagrebu, Marovska ulica 30. Razširjajte Vaše strokovno glasilo m „LIPfl“ ZADRUGA MIZARJEV z o ŠT. VID nad Ljubljano prevzema vsa v mizarsko Z. OJ -O •a 3 B O Ce N •a ET o< 3 Jugoslovanski Obrtnik, 20. januarja 1924. Str. 7. ALOJZIJ PAVSCHIN LJUBLJANA WOLFOVA ULICA ZALOGA STEKLA IN PORCELANA, STEKLA ZA URE, UMIVALNIKE IN KUHINJSKE GARNITURE :: IN VSE V TO :: STROKO SPADAJOČE PREDMETE Strojno mizarstvo Trink & Bernik Linhartova ulica 1 V I PRODUKTIVNA ZADRUGA KLEPARJEV, INŠTALATERJEV, KOTLARJEV i, t. d, V LJUBLJANI Kolodvorska ulica štev. 18 se priporoča cenj. obrtnikom za izvršitev raznovrstnih kleparskih, inštalacijskih in kotlarskih del. Obrtniki imajo pri vseh naročilih -= znaten noDust. Zanesljiva in točna izvršba. ======== oS&A <$9 ,(«AW /c« Y ^3 Stavbno podjetje Ivan Ogrin = Ljubljana = Gruberjevo nabrežje 8. ©« Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izvršuje razne načrte in proračune. Izdaja strokovna mnenja. Primerno nizke cene. Delo solidno. Delo solidno. Telefon št. 426 mm NAJBOLJŠA NUDI 9.CORK & Kleparstvo Korn T. Ljubljana, Poljanska c. 8. r % Zadružna gospodarska banka v Ljubljani posluje v lastni palači nasproti hotela Union Miklošičeva cesta • • 10. • • Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — J REMEC-CO. Ljubljana - SHS Kersnikova ulica štev. 7 Prej: 1. BAHOVEC nasled. Tovarna na DUPLICI pri Kamniku STOLARSTVO UPOGNJENO POHIŠTVO. Prešani furniri za stole in mizarstvo PARKETI REZANI LES jnterurb. telefon: pisarna: Ljubljana 266, tovarna: Kamnik 4. Telegrami: Ljubljana Ingenieur Remec, Kamnik REMEC - CO. »Administrator" trgovska in ljudska pisarna. Sestavlja davčne napovedi in prizive, Obrtniki vložite pravočasno davčno napoved! Poslužlte se te pisarne! Naslov: »ADMINISTRATOR" d. z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 28. Bombaž, umetno svilo = volno v štrenah = barva v vseh barvah in nuancah, za vse tekstilne in trsovske potrebe tovarn 30SIP REICH LJUBLJANA, Poljanski nasip 4/6 Stroji za šivanje iz najboljših tovarn izgotovljeno moško obleko zalogo klobukov in drugo manufakturno blago Cene zmerne! Cene zmerne! Vedno v zalogi pri L. REBOLJ Kranj št. 24 Pri meni kupljenim strojem jamčim 10 let. STROJNO MIZARSTVO Peter Bizjak v Spodnji Šiški, Gosposv. cesta 136 prevzema vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, zlasti stavbeno mizarstvo. Cene prfmerne. Delo solidno. Postrežba točna. Obrtno kreditna zadruga ¥ Ljubljani r. z. z n. z. v Ljubljani, Praiakova ulica št. 3 sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope računov, eskomptira menice itd. lito kupujejo v vsaki množini Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani. KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTERIJA MIROSLAV BIVIC Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del. VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV. Cene nizke I Postrežba točna I Delo solidno I OBRTNIKI! Najvarnejše vlagate vaš denar v pupilarnem zavodu Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani Dunajska cesta št. 38 v hiši Zadružne zveze Hranilnica kmečkih občin obrestuje hranilne vloge po 5 % in sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar ter se obrestovanje ne prekine. — Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno poslovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot zastopnika pokrajinske uprave v Ljubljani. — Posojila daje na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo. Odgovorni urednik Ivan Ogrin. — Izdajatelj in založnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani. — Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani.