Izhaja v Trstu TsaKo soDoto opoladie. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Uredništvo in npravništvo ul. del Lavatoio št. I, I. I TELEFON 18-67. R f Vabilo na naročbo. Cenjene tovariše in naročnike „Narodnega Delavca“ opozarjamo, da je upravno leto poteklo. Tovariše naročnike prosimo, da bi nam blagovolili ostati zvesti in da bi nam poslali naročnino tudi za naprej. „NARODNI DELAVEC“ se bo razvijal, se bo razširjal in spopolnjeval, če nas bote podpirali z obilo naročbo. Vsak tovariš delavec, vsaka delavska družina, slovenska hiša imej„Narodnega Delavca“. „Narodni Delavec“ stane na leto le štiri krone. Slavnost u Aldovšfinl — ftarjah- V naravnost ogromnem številu smo se prišli minulo nedeljo v Ajdovščino, da na slovesen način proslavimo dosedanjost in se vspodBudimo za bodočnost. Teško je opisati veliko navdušenje, ki je prevevalo naše vrtde, a še težje je podati v fcravi sliki navdušenje, u katerim so nas naši mili tovariši sprejeli. Kdor je bil prisoten ob slovesnem sprejemu na postaji v Ajdovščini in na velikem obhodu, ki je I temu sledil, ne pozabi gotovo, da se je 1 vdeležil izleta. Vsa Ajdovščina in ravno I tako Šturje so bile v narodnih zastavah. Povsod, kamor se je veliki sprevod pomikal, so tvorili špalir domačini — kmetje. Delavstvo je itak prišlo do zadnjega moža na postajo. Res, bila je to imenitna manifestacija moči. če je že tržaška matica pokazala svojo moč s tem, da je privedla v« Ajdovščino do 930 tovarišev, je na drugi strani ajdovska podružnica dokazala, kaj more z velikimi trumami, ki jih je spravila pred postajo na sprejem tržaških tovarišev. Bil je zares lep dan. In, da se ni v popoldansko slavnost uri- PODLISTEK. BRATA. Črtica Iv. Z—c. Tone ni imel več doma, ničesar svojega ni več imel. Pri Rezi mu ni bilo obstanka, zlohotnih in hudomušnih opazk zbadljivih sosedov ni mogel poslušati. In se je odločil. „Reza, umaknil se ti bom. Precej zdajle. Zmotil sem se bil takrat. Morda si se bila tudi ti zmotila... Bog ti plačaj za kratke hipe zahrepenjeue sreče.... Reza.,..“ „Kaj se ti spet meša, ti....“ mu je odvrnila, in nekaj prijaznosti je bilo v njenem glasu, čisto malo. France je ni začutil. »Grem, sam ne vem, kam ; kar naprej. 'Id hiše da hiše bom šel in daleč se bom 8kri]. Ne bo sramote... kako bi... saj vidiš...“ „Kako si spet začel! Ti boš meni kaj očital, ti ... , pojdi, saj za drugo !*l8i ... O sveta Neža . . . . kaj sem se •jsz pregrešila, da me je Bog s teboj kaznoval .... »Nikar tako, Reza .... Saj ni ‘reba, da bi onegavila .... Mir boš Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 viri. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K '4'—; za pol leta in za četrt leta razmerno. Glasilo „Narodne delavske organizacije44 v Trstu. « T* nila neprijetna disonanca, hi lahko rek1?, nepozaben dan. Čast in slava delavstvu v Ajdovščini — Sturjah! * * * Pozdravljeni od streljanja topičev je 19 vozov dolgi vlak prjdrdral ob 9.45 v postajo Ajdovščino. „ Živio “-klici so -.a orili do nebes, robci so raajiali in dviguld roke. — Ovacije tržaškim izletnikom ao trajale par minut. Ko se je vihar pol*..,el je stopil v ospredje predsednik ajdovske podružnice N. D. O. tov. Rejer ter pozdravil v srečno izbranih besedah tržaške tovariše. Slavil je njih požrtvovalnost za ajdovsko — štursko trpinstvo ter jih prisil, naj ostanejo tudi naprej zvesti svojini tovarišem, zbranim okoli ajdovske podružnice. Na to je neka delavka v navdušenih in pesniško navdahjenih besedah pozdravila izletnike v imenu domačih delavk tar izročila našemu tov. dr. J. Mandiču krasen šopek cvetlic. Tov. dr. J. Mandič se je vidno ganjen zahvalil na prisrčeneva sprejemu in bratskih besedah, zagotovil v ajdovske tovariše, da za delavsko idejo, ki nas vse združuje ne veljajo geografične lege. „Danes smo priš i mi k Vam in se čutimo kakor doma. Želimo vroče in iskreno, da pridete tudi Vi k nam v Trst in čutili se bodete tudi Vi doma. Skupne potrebe in skupne želje so nas sklenile v tnko trdno zvezo, da jo niti vrata peklenska ne bi mogla razdreti ? In — med splošnim navdušnjem, so se delavci, poredili v vrste, da v slavnostnem sprevodu korakajo v Ajdovščino — Sturije. Sprevod, je bil tako le razovrščen : na čelu sokolska godba; domači Sokoli a med njimi vrli starosta notar A. Lokar ; zastava tržaške centrale N. D. O. z odborom N. D. O. in tržaškimi izletniki, a med temi dični starina lonjerski S. Andrej Čok Županov in njega svak Val ntin čok ; zastava »De-, lavskega podpornega društva v Trstu z odborom in namesnikom zadržanega predsednika, podpresednikom dr. Fr. Bračičem ; Zastava »Tržaškega podpornega in bralnega društva iz Trsta s odborom ; zastava pevskega društva Ilirija iz Trsta s odborom ; zastopstvo »Čitalnice" pri Sv. Jakobu in glasbenega društva »Trst" ; zastava podpornega društva za rokodelce vAjdovščiniin — tisočera množica brez konca in kraja. Na ta način, smo obšli Ajdovščino in Šturje, dočim so nežne roke ženskega spola sipale na nas z oken svetlice. |S tem je bil dopoldanski del slavnosti dokončan. Popoldanski del slavnosti se je vršil imela pred menoj ... ne bom se vrnil".. »Kako misliš .... Bog pomagaj, glejte, zapustiti me hoče .... Kaj bodo ljudje re^li, za pet ran božjih . . .“ »Kaj bi rekli .... vse so si že povedali". »Prav so imeli — sram te bodi. — Doma ostaneš, nikamor mi nimaš hoditi". Ampak Tone se je bil odločil in ni poslušal Reze. »Tako, Reza. Samo še nekaj bi te prosil. Morda me bo prignalo nazaj hrepenenje po domačem kraju, omagal bom morda, če ne bom prej poginil... Vidiš, Reza, prosil bi te, da bi imela z menoj" takrat malo usmiljenja, potrpljenja. Samo to, Reza". Malho je vrgel čez ramo in leskovke, ki si jo je bil urezal v Kuščarjeku, se je oprijel in je odšel s svojim trpljenjem. Reza je vpila nad nj m in ni verjela njegovim besedam. Ampak minila je noč, minil je dan, teden se je obrnil, mesec se je pomladil — Tončta ni bilo od nikoder. »Pa bodi, kjer hočeš, .se je ujezila Reza in ni več mnogo mislila nanj. Iu zgodilo se je, da. se je neke nedelje Reza vračala od prve maše. Udovec Trlep jo je došel, in sta šla drug poleg drugega, »Kako je, Reza?" jo je vprašal in se ji je smejal. na neostranem dvorišču gostilne Šapla v Šturjak. Nastopila so, burno pozdravljena pevska društva podružn ce N. D. O. v Ajdovščini in »Ilirija" iz Trsta, kakor tudi tamburaško društvo »Danica" iz Šturij. Izvajanje je bilo vseskozi precizno in vse točke so se morale ponoviti, Posebno izne-nadeni smo bili, ko je ženski obtel iz Šturij meji izvajanjem nekepa ogričevega komada obripaval občinsko cvetlicami iz krasn h košaric. Ta prizor je izval navdušenja. Burno pozdravljen se je na to pojavil ne odru naš tovar š dr. J. Mandič, da govori slavnostni govor. Povdarjal, je, da je sočijalno vprašanja dan danes povsod a posebno pri nas Slovenskih, iedro za rešitev vseh vprašanj. Dotičniki. ki se izogibajo temu vprašanju, kažejo le revščino duha, trdovratnost srca in grešno nevednost. Slavil je ajdovsko-šturske tovariše ter jih poživljal naj vstrajajo. Res, je sicer da se moramo boriti povsod z razmini pred odski in da je pri nas še vedno razširjeno mnenje, da je življenje enega razreda smrt drugih razredov, toda zato nam ni treba obupati. Zaupajmo v razvoj. Pospešujmo njegov tek —7 in zmaga bo naša ! Ta govor je napravil globok utis in o tem se je bila slavnosti povspela do viška. Žalibog, da se je kmalu na to pripetilo nekaj, kar je deloma pokvarilo harmonično sliko slavnosti. Dva tovariša, premogsfna in izdana po alkoholu, sta s svojim nastopom izzvala splošno nevoljo. Ta prizor je trajal nekaj časa a se je slednjič storilo istemu koneč, s tem, da se je oba omenjena tovariša, odstranilo z veseličnega prostora. Ne glede na to pa je vladala do odhoda velika animiranost. Na posebnem plešišču na dvorišču tov. Reyer-ja se je plesalo živahno do odhoda. In ko se je bližala ura odhoda, so se zopet izletniki, spremljani od vsili domačih tovarišev, po-- redili v vrste ter, na čelu sokolska godba, nastopili pot k postaji. Vsi so na glasen način dajali duška svoji radosti. Pri od hodu vlaka so se ponovile dopoldanske ovacije. Dolgo in dolgo še je doneval po ajdovski ravnini pozdrav ajdovskih tovarišev, kateremu so tržaški izletniki odgovarjali hvaležno, iz globine srca. In — ko je izginila Ajdovščina z našega vida, so se vse naše misli stopile v misel: »Živila podružnica N. D. O. v Ajdovščini!" DELAVCI! opišite se v »Konsumno zadrugo" »Ni mi sile", se je pobahala. »No, no, kakopak . . . kako bi ti bila sila . . . Denar imaš ... saj pravim, no ..." * Terlep se je prijazno držal, mežika je in se je smejal. »Ti, Terlep, veš kaj — enkrat bi prišel, bi mi leso popravil za hišo pa malo bi zagradil. Pastirji ne varujejo, škodo mi dela živina". »Bom pa prišel", je dejal in se je smejal. In je prišel in je hodil, da so kmalu slabo govorili o Rezi in o novem udovcu Terlepu. Do županstva, glejte, pa je prišlo pisanje, da je Tone nekoč omagal na Svoji dolgi poti in da je umrl v mestni bolnišnici. Joj ! Kakor greh se je raznesla novica. Vsak je nekaj pristavii, in kmalu je bila vsa fara edina, da se kaj takega še ni zgodilo. Vsem se je smilil, naenkrat so vsi samo lepo govorili o njem. Tak je svet, vidite. O Rezi bi ne hoteli več pomenka. — Zakaj preveč se nam smili Tone, a tudi ona. Morda jo bomo še kdaj srečali, saj se ne ve. (Konec). Narodno slavje v Padričah. Med tem, ko se sedaj dela v mestu ; intenzivno, kakor nikdar doslej, na zboljšanju gospodarskega položaja slovenskega , delavca, mora slehernega tržaškega slovenskega delavca navdajati z iskrenim veseljem dejstvo, da se je v zadnjem času tudi v tržaški zgornji okolici 'začelo posvečati vse večjo pozornost gospodarskemu vprašanju. O tem nam priča akcija, ki so jo vprizo-rili kmetovalci iz zgornje okolice v svrho, da si razširijo svoje posestno stanje, ki je nekdaj bilo njihovo, a katerega jih je znala oropati požrešna roka občine tržaške. Mi stojimo na stališču, da si tržaški delavec in okoličanski kmetovalec morata segati v roke. Enim in drugim je sovražnik skupen. Za ene in za druge hočemo po vseh svojih močeh delovati. Ža to priobčimo danes poročilo, tičoče se narodne slavnosti v Padričah, ki se je v proslavo zmage tržaškim magistratom vršila dne 29. avgusta t. 1. Došlo nam poročilo se glasi tako-le: Vsem tržaškim Slovencem je znano, da se mnogo let bore slovenski okoličani proti mestni občini Trst radi lastnine tako-zvane »gmajne" to je občinskih pašnikov in gozdov. Ta gmajna tvori največji in najlepši del zemljišč v tržaški okolici in predstavlja velikansko vrednost. Mestni magistrat tržaški kot zastopnik občine je vedno trdili, da so ta zemljišča last občine, ker so vsled malomarnosti naših prednikov ostala vknjižena na ime občine Trst. Okoličani so vedno zastopali menenje, da so ta zemljišča njih last, ker jih vži/ajo od pamtiveka. Vprašanje »gmajne" vleče se že dolgo let in so se okoličani že pred leti obračali na razne merodajne osebe, naj bi jim pomagali do zmage in delitve, da se prisili mesto Trst, da jim prizna lastnino. To vprašanje »gmajne" je bilo tudi vedno na dnevnem redu pri skoraj vsakem zborovanju in vsakem zboru v tržaški okolici. Obetali so vedpo, da se bo rešilo to vprašanje, ki je življenske važnosti za našega kmeta. Toda vedno je ostalo pri obljubah in nihče ni hotel začeti. Celo to lahko povemo: poklicani faktorji so posebno v zadnjem času delali neprilike in gledali z nezaupanjem v one, ki so še verjeli da se to vprašanje ugodno reši za okoličane. Naši kmetje so skoraj ubupali, ko so videli da so ostali osamljeni. Edina vasica Padrič ni obupala, ker so njeni prvaki bili prepričani, da, če še velja postava, je zmaga gotova. Zaradi tega so zaprosdi tukajšnjega odvetnika dr. Frana Bračič a v Trstu, meseca februvarja leta 1907., naj on prevzame rešitev tega vprašanja, kar se je tudi zgodilo. - Omenjeni odvetnik je ustanovil takoj „Zadrugo opravičenih posestnikov“ v Padričah, katera se je začela pravdati z mestno občino Trst radi lastnine »gmajne" v Padriču. Boj je bil hud in dolgotrajen, a konec tega boja je bila popolna zmaga Padričanov. Sodišče je obsodilo mesto Trst, da mora dovoliti Padričanom, da se vknjižijo kot lastniki na celo gmajno v davčni občini Padrič in da plača mestni magistrat omenjenemu odvetniku nad 1000 K pravdnih stroškov. Padričani so s svojo eneržijo in odlo-nim postopanjem v gornjih pravdah prisilili občino Trst k temu, da je ista v delegacija od dne 24. aprila t. 1. sklenila, da se dovoli vsem davčnim občinam v tržaški okolici, oziroma vsem okoličanom, da si razdele »gmajno" po svoji volji. Padričani so toraj dosegli velikanski vspeh in rešili celo slovensko okolico rane, ki je toliko let ovirala njen gospodarski razvoj. Danes so vsi opravičeni posestniki v Padriču vknjiženi v slovenskem jeziku kot lastniki na vse občinske pašnike in občinske gozde, tako da občina Trst nima ra-zun javnih cest in napajališč niti enega kvadratnega metra svoje zemlje. To sijajno zmago nad občino Trst so proslavili Padričani v nedeljo, dne 29. avgusta popoludne na priprost, toda obenem jako lep način. Hiša g. Martina Grgič-a je bila ozaljšana z narodnimi zastavami, a v veliki dvorani se je vršil ob 2. uri popoldne navadni občni zbor in potem banket. Na to proslavo so prihiteli razni rodoljubi iz Rocola, Lonjerja, Bazovice, Gropade, Trebič in Opčin. A prisoten je bil iz Trsta tudi zastopnik zadruge odvetnik dr. Fran Brnčič, Po pozdravu predsednika »zadruge« g. Josipa Grgič, je poročal tajnik o poslovanju »zadruge", za njim blagajnik o sjanju blagajne. Nato je sledilo poročilo odv. dr. Fran-a Brnčič-a, koji je opisal v živahnih barvah bistorijat vprašanja,gmajne' in vspele borbe z mestno občino Trst. Za-drugarji so z velikim zanimanjem sledili izvajanju govornika in istim živahno pritrjevali. Konno je bilo sklenjeno, da se takoj pristopi k delitvi in se je naložilo odboru, da sklene pogodbo z zemljemercem ter da mora mapa biti sestavljena v slovenskem jeziku. Po rešitvi še nekih drugih vprašanj je predsednik zaključil to velevažno zborovanje. Po zborovanju je sledil »banket«, katerega .so se vdeležili vsi zadrugarji in mnogo povabljencev ter korporativno domače pev. društvo »Slovan«. Zabava je tekla v najlepšem redu, nazdravica je sledila nazdravici, a pevsko društvo »Slovan« razveseljevalo je zborovalce s svojimi krasnimi in lepimi glasovi. Posebno lepo sta nazdravila predsednik Grgič in odv. dr. Brnčič pevskemu društvu »Slovan«, katero ima tudi mnogo zasluge na tem, da se je narodna zavest v Padriču tako vtrdila. G. predsednik nazdravil je gospodu dr. Brnčiču, kot bori-telju za rešitev »gmajne« in kot njihovemu bivšemu deželnožborskemu kandidatu za gornjo okolico. A ta se je zahvalil na zaupanje, ki so ga v njega stavili prebivalci gornje okolice, razložil je kako je prišlo do njegove kandidature in do nasprotstva proti tej kandidaturi ter objubil, da se bo od sedaj naprej že bolj in z podvojenimi silrrni zanimal za razvoj in napredek tržaške okolice. Burno odobravanje je sledilo temu govoru. Tako je tekla zabava lepo in ve-ličanstveno do pozne ure zvečer in vsi vdeleženci so se vračali domov prepričani da so na tako lep način proslavili to veliko narodnogospodarsko slavje ter zmago nad tržaško občino. Kam? Kako? Čez nekaj dni bo eno leto, ko so bile v : Ljubljani in na Češkem precejšnje protinemške demonstracije. — Vsi vemo, kako brezobzirno je vlada postopala z demonstranti, vsi še danes čutimo velik gnev, ki nas je navdajal, ko smo morali gledati in čutiti pristranost in najstrožjo mero naše vedno »pravične« vlade. Vesoljno nemštvo je lani ogorčeno cvililo, da so se upali Slovani spregledati in pokazati zobe oholim in slabim potomcem divjih Cimbrov. Te dni pa, ko Nemci divjajo in razbojniško pobijajo Čehe na Dunaju in na Nižje Avstrijskem — zdaj so utihnili vsi nemški časopisi. Ne najdejo na divjih opustošenjih plemenitega nemškega naroda ničesar kaznjivega, ampak prav ničesar. In tudi še ena vojaška poška ni počila ! Hm, zdaj je stvar čisto druga ! Nemški poslanci neovirano ščujejo krvoločeni nemški mob, niti ene vrstice v nemških listih ne konfiskuje državni pravdnik ! Nemško vojaštvo nadleguje slovensko ljudstvo in razbij n v naših gostilnah — kaj se mu zgodi? Nič. Ni predpisov, ni postave zoper to ! Ampak zgodilo se je, da je podčastnik v nekem slovenskem polku med pogovori s svojimi tovariši nekoč omenil, da je ptujski župan Ornig renegat. To je naznanil nemškutarski tovariš pri raportu in dotični podčastnik je bil občutno kaznovan! Zakaj ? Ne vemo ! ! Pa pustimo to. Saj ne moremo poj-miti, da je enemu dovoljeno marsikaj ali vse, drugega pa preganjajo radi malenkosti. Ta krivičnost ravno rodi vse nepri-like, ki jih ima naša vlada zdaj prebavljati. Slabo je le to, da noče ali ne more spoznati, da tako ne gre dalje. Jako namreč dvomimo, da bi jo iz-modrili nemški izgredi na samem cesarskem Dunaju. Za zdaj vlado najbolj peče parlamentarno kolo, ki žalostno škriplje in ne more naprej. Sklicuje seje, konference, baranta in maže, pa vendar ne gre. Slovani so namreč prišli končno do pametnega spoznanja, da imajo oni sami v rokah usodo parlamenta. Z njimi bi so morala vlada najprej pomiriti, pravic, ki nam gredo, bi nam morala dati, potem bi ne bilo nobenih ovir več na sicer slabi državni cesti. Ampak tega noče — pa naj ima sama odgovornost. Nas Slovanov ni strah. Mi smo od nekdaj branili državne meje, kri smo prelivali — plačila hočemo, skromnega plačila in zlepa, pa je! Drugače... ! Toliko let že vihra narodnostni boj v Avstriji, toliko skušenj si je mogla vlada že pridobiti, in še zdaj nič ne kaže, da se bodo razmere zboljšale. Ali, naj bo kakor hoče, mi se ne udarno, pa če vse vrag vzame. Strašna resnica je to. Bližamo se hudim časom. V nekaj letih se bo odločila usoda. In se bo izvršilo ! Karkoli! Tako ne nmre biti več dolgo. Če nočejo poslušati pametnih svetov, če nočejo državni možje spremeniti svojega postopanja in delovanja — pustimo jih. Tok časa bo prinesel rešitev. A mi se moramo pripraviti na težke čase. Na ves glas bi radi zaklicali, da bi nas slišali širom slovenskih dežel : Orga-nizujmo se, bratje vsi se zvežimo, pripravljeni bodimo! Vsak stan, vsaka stroka, še pastirji na paši — vsi se . organizirajte. Ustanavljajte zveze, zadruge, delajte, bodite zavedni. Rešitev je v nas samib! Sami si bomo opomogli, od vlade nimamo pričakovati ničesar I Draginja je že taka, da ne more večja skoro biti. Denar nima nobene veljave. Življenje je z vsakim dnem težje, davki zmirom večji, kako bi to mogli še dolgo prenašati. In nihče ne zna pomoči vsi, tavajo z zavezanimi očmi in ne najdejo izhoda. Samo v sovražnostih proti Slovanom so iznajdljivi. A ta sovražnost je prvi in glavni povod vsega zamotanega položaja. Radovedni smo, kako svidenje bo imela vlada s slovanskimi poslanci v parlamentu, Nam se zdi, da si je skuhala kašo, tako vročo, da si bo smrček opekla ! Tu felix Austria... DOMAČE VESTI. Pagnini in tržaški tiskarji. Nova Pagninijeva strančica ne more dihati pa ne more. Mož je poskusil tu, je začel tam, a povsod mu izpodleti, — V zadnjem času je bivši »sodrug« hotel osrečiti tržaške tiskarje. Organiziral bi jih rad na podlagi »visokih" in »čistih« resnic svojega evangelija. Pa mu nočejo iti na vabljivo nastavljene limanice. Sklical je pred kratkem shod — pa tiskarji mu niso lioteli na limanice ! Razun nekaterih njegovih trabantov možu ne zaupa nihče. Saj vejo, da nimajo od njega pričakovati ničesar, saj vsi čutijo, da bi si novi »organizator« rad utrdil stališče samo, da bi prišel spet do nekake veljave. Ampak če bo mož tako padaljeval, bo kmalu i’evež še večja ničla ko je že. Tiskarji ga ne marajo — kdo bi ga rad ? V kurilnici južne železnice so res čudne razmere. Gospod kurilniški šef Dolinšek se je obdal s samimi klečeplazci in zanikernimi kreaturami, ki mu donašajo pošto in mu denuncirajo tovariše delavce. Vsled tega po nedolžnem trpijo delavci, a južna železnica ima škodo; ker nihče ne pazi ne na ljudi, ne na materijah — Premog leži po tračnicah in med tirom, da kar škriplje, ko vozi stroj čez. In kako je to vse nevarno za delavce same. Pred kratkim se je zgodila nesreča delavcu Antonu Gabrijelčiču, ki je premog razkladal. Revež je bil dolgo brez dela, a ko ga je dobil, se mu pa to zgodi. Vozil je premog iz voza. Deska je bila slaba, kakor so vse priprave v tej kurilnici polovičarske, in se je zlomila. Gabrijelčič je padel in se je močno poškodoval na glavi in na rokah. Gospod šef Dolinšek, kdo je zakrivil njegovo nesrečo ? ! Ali bomo res prisiljeni, da naznanimo »Zavarovalnici zoper nezgode", kako skrbi južna železnica za svoje delavce ?! Morda se bo tudi generalno ravnateljstvo kaj zanimalo za vzoren |red in vzgledne razmere v kurilnici južne železnice v Trstu ! Sodr. Jožetu Kopaču na izjavo, ki jo je podal v 17. št. »Žejezničarja« povemo za danes, ker nam manjka prostora, samo toliko, da nihče ne misli kaj preklicati glede obdolžitve, da je on povzročil znižanja plače nekaterim našim tovarišem. G. Jože Kopač bo v prihodnji številki izvedel še mnogo več nepidjetnenega. Navedli mu bomo nekatera fakta, da bo vedel, komu pristojajo vse tiste čedne besede, s katerimi hoče ubiti resnico. Neki Jakob Lešnik iz kurilnice južne železnice je čuden patron. Izštudiran in učen je tako, da menda ne loči prav dobro črk in številk. Na Greti stanuje pa kurilnico hodi sitnarit. Za delo tako ni za nič. Ampak špijonirati zna prav dobro, na vse načine in povsod voha, da bi kaj izvedel in nesel na nos predstojnikom. To je zelo lepo, Jakobček! — Svoje tovariše svarivo pred tem človekom. Hudoben človek, ki hodi razoglav in z zavihanimi rokami okrog, kakor da bi bil bog ve kako delaven, hoče zakriti svojo lenobo s tem, da drugim očita nedelavnost. Pozor pred takim klečeplazcem ! Izlet v Lonjer priredi N. D. O. jutri, dne 12. septembra t. 1. ob priliki veselici pevskega društva »Zastava«. Vsi tovariši, ki se nameravajo vdeležiti izleta v prijazni in delavni Lonjer, naj pridejo ob 2'/g uri popoldne h rotundi Boschetta. — Bratski pevski društvi »Ilirija« pri Sv. Jakobu in »Adrija" v Barkovljak, priredite jutri, v nedeljo, dne 12. septembra t 1. vrtni veselici ob 4. oziroma 5. uri popoldne. Priporočamo najtopleje našim tovarišem, naj se v velikem številu vdele-žijo teh priredtev, kajti vsi vemo, kako zvesto ste stali »Ilirija« in »Adrija« na naši strani ob raznih prilikah. Potrebno je tedaj, da izkažemo obema svojo naklonjenost in hvaležnost. K jutršnjem izletu v Lonjer ob priliki veselice »Zastave«. Prejeli smo: Lonjer je vas, oddaljena tričetrt ure iz Trsta. Izprehod do Lonjerja je lep in prijazen, Skoda je le, da ni ta mikavna vas združena z mestom po lepši cesti. Toda morda ravno to je pa tudi sreča za Lonjer. Kajti ta vas pri vseh 1000 prebivalcih nima niti enega Italijana. Prebivalci Lonjerja so večinoma delavci: zidarji, rokodelci, posebno pa vozniki. Vsi se spominjamo, s kako požrtvovnostjo so vodili težavni vozniški štrajk, ki je trajal dolge 4 mesece. V Lonjerju je namreč nad 70 voznikov, In letos ustanovljena zadruga voznikov ima v Lonjerju svojega predsednika, blagajnika in tajnika. Lonjercem je bila tudi od ustanovitve sem »Narodne delavske organizacije« pri srcu. posebno pa iz vzroka, ker je predsednik N. D. O. tov. dr. J. Mandič za Lonjerce veliko dobrega storil. To so pokazali Lonjerci tudi zadnjo nedeljo ob priliki izleta v Ajdovščino: Daši je šlo pevsko društvo »Zastava« na slavnost k Sv. Ivanu, S poslali so Lonjerci v Ajdovščino svoje zastopstvo : najstarejše možake iz vasi kot vi*edne reprezentanti lonjerskih delavcev. In ti lonjerski delavci prirede v nedeljo, 12. t. m. veselico, katere se vdeleže tudi bratska društva »Lipa« iz Bazovice, »Zvonimir« iz Rocola in »Sokol« iz Vrdele. Tovariši! Pokažimo lonjerskim bratom sotrpinom svoj6 simpatije in udeležimo se polnoštevilno slavja lonjerskih delavcev. Nasvidenje 12. t. m. pop, v zavednem Lonjerju! Prijatelj Lonjercev. Prireditve N. D. O. Drevi, dne 11. septembra ob 8. uri zvečer: zelo važna seja odbora krajne skupine Skedenj. Kraj : Gospodarsko društvo« v Skednju. Jutri, dne 12. septembra ob 1 uri in pol popoludne izlet v Lonjer. (Zbirališče: ulica Lavatoio, pred sedežem N. D. O. Ponedeljek, dne 13. septembra Ob 8. uri zvečer : seja pripravlj. odbora za Rojan. Kraj : »Konsumno društvo" v Rojanu (pri cerkvi). Ob 8. uri zv. seja odbora za VI. okr. (Sv. Jakob). Kraj: soba pevskega društva »Uirja« ulica Montecchi štv. 11. Torek, dne 14, septembra ob 8. uri zvečer : sestanek pripravljalnega odbora za V. mestni okraj. (Bariera vecchia). Kraj : gostilna »Birsa«, ulica G. Gatteri. Ob 8. uri zvečer : seja konsumne zadruge članov N. D. O. Kraj : sobe v prostorih N. D. O. Sreda, dne 15. 'septembra ob 8. uri zvečer : seja osrednjega odbora. Petek, dne 17. septembra ob 8. uri zvečer : Javen shod. Dnevni red : »Pomen konsumnih zadrug za delavstvo«. Kraj zadružna gostilna članov N. D. O. (ex Maganja, ul. Carradori-Ghega.) y.vv.\v.v.v.v.,v.v.,.v.,.,.v.,.,.v. j! Tovariši, Slovenci, :j S podpirajte naš list! £ ^V.V.VV.V.V.V^-VV.V.V.V.V.V.*? Naše zadruge. 15 septembra t. 1. se odpre H- skladišče konsumne zadruge članov N. D* O. v ulici Miramar. Skrajni čas je tedaj, da vsi oni, ki nameravajo pristopiti kon-sumni zadrugi, store to v najkrajšem času. Priglasitve sprejema urad N. D. O. D> skladišče je namenjeno sledečim krajem: Rojan, Škorklja, Greta, Barkovlje in novo mesto. O zadružništvu s posebnim ozirom na N. D. O. se bode govorilo na shodu, ki ga N. D. O. sklicuje na petek, dne 17. t. m, ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne članov N. D. O. (ulica Carradori — Ghega). Tovariši, kupujte, čltujte »Nar. Delavca"! Naši shodi. Shod ekspoziturnih in skladiščnih delavcev iz proste luke. Ob veliki vde-ležbi, vršil se je v torek, dne 7. t. m. shod ekspoziturnih in skladiščnih delavcev iz proste luke. Tov. dr. J.Mandič se je v jedrnatem govoru bavil z gibanjem, ki se pripravlja v okrožju proste luke. Razni tovariši, ki so dobili besedo, so povdarjali enodušno3t vsega pošteno mislečaga delavstva, da se nikakor ne more pripoznati j stranki, ki je povsod, a posebno v prosti luki, decimirana, pravico, da po svoji volji tira delavstvo v boj, nepripravljeno in nerazpolagajoče s potrebnimi bojnimi sredstvi. Tov. Jedrejčičje pobijal stališče socijalne demokracije in izjavil, da bodo delavci sledili le svojim koristim in nikakor onim socijalno - demokratičnih voditeljev, Perez-a in sodrugov. Shod vseh zaupnikov in odbornikov strokovnih skupin N. D. O. je bil v torek, dne 7. t. m. v prostorih N. D; O., da razpravlja o kandidatih v osrednji odbor in o drugih tekočih zadevali. Med drugim so se zaupniki bavili tudi z obžalovanja vrednim nastopom nekega tovariša na popoldanski veselici v Šturjali-Ajdov-ščini. Prečitalo se je pismo dotičnega tovariša, v katerem obžaluje svoj nastop in izjavlja, da z ozirom na ta nastop odstopa od odborništva N. D. O. Razprave se j0 vdeležilo veliko zaupnikov. Na predlog tov. dr. J. Mandiča so vsi zaupniki enoglasno vzeli na znanje odstop dotičnega tovariša iz odbora in prešli na dnevni red. Shod vseh delavcev iz proste luke se je vršil ob naravnost ogromni vdeležbi v četrtek, dne 9. t. m. v gostilni »Pri stari breskvi« (ulica Belvedere). Shod je velja' secijalni demokraciji in se je izrekel za to, da socijalisti nimajo pravice nastopati y imenu delavstva v prosti luki, stavljati razne spomenice in prirejati gibanja. Storili so se razni zelč važni sklepi. Sestanek v Rojanu Ob nepričakovano veliki vdeležbi se je vršil včeraj v konsumnem društvu v Rojanu sestanek radi ustanovitve krajevne podružnice za Rojan — Škorkljo in Greto. 'Izvoljen j0 bil pripravljalni odbor. Poročilo .prihodnjič. Darovi. Na veselici a Ajdovščini je nabral tovariš Braš v prid »Narodnega Delavca K 5.48, Jerič Filip K 2.42, srčna livala I Razne vesti. Nesreča na vojaških vajah. — Na. vojaških vajah v bližini Rižana v Dalmacij1 je tristo vojakov in deset častnikov obnemoglo in popadalo na tla. Nekaj so jijj spravili v bolnico, druge pa, ki so bik večinoma rezervisti, so poslali domov. Veo vojakov se bori v bolnici s smrtjo. Oddelek, pri katerem se je to zgodilo, je bil na vajah od 4. zjutraj do 3. popoldne. > največji vročini ! ^es ta čas vojaki niso ničesar užili. — Ali je potrebno tako nesmiselno trpinčenie naših fantov ? Kaj so šli naši sinovi k vojakom zato, da zapravljajo zdrav]e in življenje?! Napredek železnic v Ameriki. Železniška družba Raibroad v Pensilvaniji je morala vsled ogromnega prometa naročiti 8000 novili tovornih železniškili voz. Stroškov bo imela nad 8 in pol milijonov kron, ^ Išče se dečka 13. do 14. letnega poštenih starišev, p iznajoč m Jat ). /. t nd0'. karno, dobro tedensko plačo. Obrniti se je na urad N. D. O. Odgovorni urednik: ŠTEFAN KOS. Lastuicg in izdajateljica: NARODNA DE1.AVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska: TISKARNA »EDINOST" v Trstu. »Dramatično društvo" v Trstu. Sezona 1909-1910, ki se prične v nedeljo, dpe 3. oktobra 1909. m2!'t^Ca ......................Samski dvor, narod, igrokaz v 3 dej. A(Jf r> Atrrou^e...............Hčere gospoda Zajčku, burka. Cerute' '^rrowPe................ Lolill OČC, burka. .......................Konec, drama enodejanka. CTerrr.........................Ka progi, drama v 4 dejanjih. JL_ 7 m H°rst..................Mišnica, burka v 3 dejanjih. ...............Legijonarji, » » Kalni * ...................Deseti brat, U)9......................I)va srečna dneva, veseloigra v 3 Kr dejanjih. Krtf "] ?W Ncal................Olimpijske igre, burka v 3 dejanjih. itedved........................Laterna, igra v 3 dejanjih. fye, ( n' .........................Crnosolec, igrokaz. h l,y ......................• Janez Kacijaner, igrokaz. 1 wlander..........................Gledališke neumnosti, burka v 3 Ke dejanjih. • • v;„...............Danes bomo tiči, burka v 3 dej. pKauj-Mahorčič.................Gorila, veseloigra v 3 dejanjih. pl !,^ky.......................\icek, \ acek, burka v 3 dejanjih. krlT'l< '' * ■.................Duše, drama v treh dejanjih. acns.......................Korenina v Ameriki, burka v 3 Sa j dejanjih. °u.........................Fedora, drama v 4 dejanjih. ^ec............................Vroča tla, veseloigra v 3 dejanjih. $J.1 ' .......................Prostozidarji, veseloigra v 3 dej. lna Karo1.......................Malomeške klepetulje, burka v 4 dejanjih. &• r!nan.......................Sreča v zatišju, komedija. ace^.......................Svet malih Ijlldi, drama iz tvor- , niškega življenja v 3 dejanjih. | a............................Moč uniforme, burka s petjem in \ KuL ' * godbo. ' J)r 1 • • ...............Žetev, drama v 3 dejanjih. V Lavčcr-Borštnik..............Otok in Struga, drama 3 dejanjih. )y1]0v^........................EkvillOClj, drama v treh dejanjih. Leon.................Gospodje sinovi, burka v 3 dej. ftl.rr.........................O kresu, ljudska igra v 5 dejanjih. fe.0"*.........................Nekaj, veseloigra v 3 dejanjih. h ....................Lažlljivi Stric, burka v 3 dejanjih. Ki/Jn B*erre *'w Simon Charles . Zaza, slika iz življenja v 4 dejanjih. “ a................................Maskerada, veseloigra v 3 dejanjih. čarobne igre; K ^hge JGiard Hauptmann-Škerjanec . Jjner-Fr. Govekar . . ®G-Kalan-Dobrov V božlčlll noči, pravljica za mladino s petjem v sedmih slikah. Ranica, dramatska poema v 2 delih. Pepelka, čarobna igra v G slikah. Zakleti princ, gluma v 3 dejanjih. * * ...........Janko in Metka, čarobna igra s petjem in plesom v 3 dejanjih ; sedmih slikah. Sodelujoče osobje: Režiserka gospa DANILOVA. O DAM E : ^°spa Danilova, gospa Germekova, gdč. Melcindova, g.ca Ponikvarjeva, lla Drufovka, g.čna Ivančičeva. g.čna Mullerjeva, g.čna Pucelj-eva st., g.čna Železnikova, sufleza: g.čna Zalar. q GOSPODJE: Kv ^no^jski, g. Cipiko, g. Lilijan, g. Potrato, g. Zafred, g. Štoka, g. g e*daw, g. Boleslavski, g. Bratina, g. Grgica-Lesič, g. Mikuletič, g. Požar, tta, g. Švagelj, g. Bukovnik, g. Kravos, g. Pegan, g. Bajner, g. Ska-(v _ lomir, g. Vavpotič. &tje: IZ LJUBLJANE: g. Danilo, g. Verovšek (sLalen gost) g.čna ]y r Stavčeva, g.a Zavrova. MAGREBA : g. Andrija Fijan, g. Borštnik, g. Markovič, g. Bajčpl. Iv. Posebne prijaznosti sodelujejo : Gospa Germekova, Ponikvar-^ , . jeva, g. Štoka. •var: G. Grgica-Lesič; Kulisni mojster: .Jakob Buljanovič; Krojač : *** Brivec: Julij Lombardo. V n . CENE: pr«ličju: Stojišča K 1- Dijaki in voj-tki K —*60. — Sedeži od I.—IV. z vstopnino vred K 2-30 Sedeži od V.—VIII. vrste K 1-80 Sedeži od ... IN.—XV. vrste K. 1*40.. Saleriji : Stojišča K —*70 — Sedeži z vstopnino vred K 1*60 — Lože I. vrste ^ K 8*— Lože II. vrste K. 6*— ^ament na sedeže in lože sprejema blagajnik g. MUHA, ulica Fablo Severo 13. =4 Tovariši členi N. P. 0.! Podpisani Vam naznanja, da je otvoril svojo novo gostilno (Gostilna pri Gimnaziji) v ulici deilo Scguero nuovo 7. kjer se postreže vsacemu in vsem ravno tako in po istih cenah, kakor prej v gostilni „Pri stari breskvi44. Priporoča se za obilen obisk Hinko Kosič. Naš tovariš in ud N. D. 0. Anton f4ovak je odprl svojo brivnico v ulici Settcfoiitane štev. 13. ki se tem potom priporoča vsem tovarišem in Slovencem sploh za mnogobrojen obisk. Sprejme mesčenike po najnižji ceni. Književne novosti: GREGOR /IČ: Poezije, zv. IV. ... K 2'20 3.20 2-80 —•60 1-50 4-— vezano GOVEKAR: „Dobra gospodinja", gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano......... Štiri ruske slike", povesti .... BENES: „Bro dskovskl odvetnik" . Kip Gregorčiča................ Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! ' NOVOST Nakit! za dvorane In vrte prt :: zabavah :: v belo-modro-radečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigami m papirnici josip Gorenjec TRST. Ulica Valdlrivo 40. ^lojz povh, urar s pridelano delavnico Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje. Km§~ Slovensko podjetje! ~fM| in luksoznimi AU8TR.O-AMERIKAH A ■ TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 18. Septembra parnik , Oseana" Nowi-York via Patrasso-Palermo. 30. Septembra parnik „Francesca;‘ v Buenos-Aires via Almeria Las Palmas Rio de Janeiro. !i. septembra parnik „Alice ‘ Nowi-York v Patrasso Palermo. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojs Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Molln Plooolo St. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. Novo pogrebno podjetje se je preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni). Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18. Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo Telefon št. 1402 HENRICH STIBELJ in drugi. J PEKARNA in -SLADČlCARNA Vinko skerk TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9. V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi. se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni. Spoštovanjem VINKO SKERK. Zaloga obuvala in čevljarskimojster JOSIP STANTie Zalagatelj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c kr. priv. lloyd orož. c. kr. ilnančne straže v Trstu, Kopru in Pulju. TRST. - Ul. Rosario st. 2. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Pmiaja nape voščilo (Is) C. la I. Velika izbera Galosch ----Cene nizke.---- — Postrežba točna. — Člani „N. D. OP ! pozor / V trgovini jestvinami ANTON ŽERJAL, I ulica BELVEDERE Št. 3. in v Fdijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale št. 18. dobite vsi K I,— blaga zaston ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom. Telefon št. 699. Telefon št. 699. onsumno zadruga n. D. 0. Prodajalna: ulica Bosco 17. : Telefon: štev. 23-21. : Tovorili! Člatl dobiček tega Vašega prvega gospodarskega podjetja Je namenjen le Vam In Vaši sveti stvari ! ::: Slavnemu občinstvu in posebno člsnom „N. D. 0.“ priporoča podpisani svojo dobro-znano ,,Kavarno Universo" na trgu della Caserma št. 1, tik ..Narodnega doma“, kjer ima na razpolago najfinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije. Za obilni obisk se priporoča vdani Fran Bojc. Kje morate kupovati harmonike??? Kje drugje nego v domači češki tovarni harmonik — — — JosefHlavadek % v Louneck (Češko Tam dobite najboljše, na mnogih raz-stovah odlikovane harmonike. Specialitaj: s heligonovim basom Pi£lte pe cenik. 500 harmonik v zalogi. Podpirajte domačo obrt, domače rokodelstvo. Ne nosite težko prisluženih novcev svojim narodnim neprijateljem. : pekarna jltreule : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago 0 vedno svež kruh n in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. Slovenski delavci ! Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostilni „Pepi Moro“ Belvedere 49. ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi. Za obilen obisk se priporoča Ivan Škerjanc. Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo Pekarno, sladkamo in tov. biškotov v utiol del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago MT vedno svež kruh “^SBS§ raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd. Vdani LOVRENC REBULA. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,,A11’Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai 1'ratelll dalmatp' ulici Zudecohe štv. H v katerih toči svoja vina I. vrst. Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst Trst — ul. Farneto št. 46 se priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. — Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in Inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1 906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko „GRAND PRIX“ diplomo. Naročbe se Izvršujejo točno In se dostavljalo na dom August Štular. TRST, via delle Posle 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice. Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji pekarni in sladščičarni v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, naj-iinejše slaščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah. Udani _____________________ Alojzij Oni, Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano zganjamo v u!ici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. člani „N. D. 0.“ dobe 2 % popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin Dvan Vitgele S dr. * * (Jttatija jtfillonig) • * ul. C. Ghega štv. 10. Pekarna in slaščičarna Benedikt Subar? TRST, - ulica deINstria St. 12. - TRST e preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ter veliko izbero vsakovrstne mtke in mandorlata rajbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. Postrežba na dom Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vonto in Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - - In vsakovrstne sladščice. Podpisani priporoča svojo GOSTILNO - V Dl. mrlo 6S8 kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. Na novo vrejena Pekarna Karol Trošt TRST, ■ Čampo S. Giacomo št. 20. ^nasproti cerkve sv. Jakoba) ha ima na razpolago vedno svež kruh. vrstne sladščice, čokolado itd., kakof najfinejše likerje. Podpisani naznanja sl. prevzel občinstvu, da je pekarno in slaščičarno Čampo Beivedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. __________ Udani Filip Trobeo. Delavci! Če hočete dobiti kozaree dobrega in cene ga vina vstopite v VINOTOČ ulica del Vonto 20. (vogal ulice Guardia.) Prepričajte se, da četrt najboljega vina stane le 14 st., na dom po 12 stot. Za obilen obisk se priporoča _______________________JOŽE LEBAN. —Pekarna i sladščičarna — Josip Pahor - Trst ulica Madonnina št. 39. in na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan svež ! ruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice ii Izdeluje najboljše hiško le. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., te; postreže na doin Telefon št. 1190. Gostilna društva Jadi ulica S. Marco št. I?’ toči najboljša vipavska in istrska vinU Gorka in mrzla jedila so ve<* na razpolago, kakor tudi slovel1 časopisi. — Najnovojše avtoin^j orgije, katere svirajo izbrane slo* ske komade. Postrežba točna. Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se pripor01 krčni«1 Vinko Kan*6' & Odbor društva „Jadran“ IVAN KOŠMERLJ IVANO* priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINA#1 v ROJANU, ul. Montorsino št. 7-kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonij In druge jestvine, kakor tudi razne d0' (Jgj teše, najboljša vina in pivo v buteljkab-^^ ^ ** Usi Slovenci v slovensko trgovino J V. DOBAUSCHEtf TRST, ul. Giosuu Car.luecl 11 (prej ul. Torreute), TltS'f. ts rt bfl rt XI T3 O £ Q > O C o c > <0 c Q Čitajte vsi!! Ai Najprijetneji čas, konec poletnega časa, in da storim pr , v zalogi novim jesenskim in zimskim dohodom blaga. Prodam v moji zalogi po neverjetno nizkih cenah. Možke obleke volnene . .................... . . • • od 14 K d9I Možke črne obleke..................................... 14 » .." Obleko volnene za otroke ki se dajo prati.............. 2 „ 49-» Volnene za otroke . ................................ „2.00 „ ”, Možki jopiči...................................... „ 2.80 „ ” Hlače možke volnene................................. 4.00 „ " IPače za dečke.................................... „ 1.80 „ 10.000 parov delavsUh b’ač najmočneje vrste od K 2 20, napre< Še nikdar t°ko nizkih cen do sedaj ! Vporabite priliko! Črni klobuki za možke od K 2 20 naprej.'( Poleg tega velika izbera vsakovrstnih oblačilnih predmeto' . ... • i.„_____________i_,-v. __™„i: niS«, moške in dečke po jako ugodnih cenah, mali kostimi, bele in pjs' rokodelske srajce, maje, spodnje hlače, nogavice, ovratniki zapest0' napr.-niki kravate, naramnice, žepne rute, črni klobuki in moške k “ Lastna Krojačnica. — Izgotovljajo s? obleke po meri. Govori se slovensko. O Delniška glavnica: K 10,000.000 Telefon 19-95. :0SREDNJA BANKA # ČEŠKIH HRANILNIC Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. vloge na knjižice. Premijene vloge 0 -MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. Vlog okoli: K 100,000.00>': Natlov za brz.: SPOHOBANl* — JADRANSKA BANKA v TRSTU - Via della Cassa di Risparmio šf. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA VHEDNOSTflE PRPIKJE (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVAH PlSJVIfl, y PRIJOR1TETE, DEL.NICE, SREČKE 1. t. d.) ----VRLO TE IN DEVIZE--------- PREDUJMC NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. ---------- Uradne ure ; 9 — 12., EsKoiDDt Mic is iiaso, loma naročila SAFE-DEPOSITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica J 11 0 VLOGE NA KNJIŽICE. JL 4 0 ~ TEK0ČIIN žmo — ' VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOIvUMENTOM VKRCANJA.---------- 2-30 — 5.30. — Brzojavi: „JADRANSKA“ — Trst. — Telefon: 1463 in 793. .:...■.;■ . mmm s Restavracija, S TfSt — (araijd Hotel BALKAN — Trst ! S S Kavarna, S S cene zmerne. 1 “ ^ ~ ~ ~ I jm«m> cene zmerne