PoStnlnn plačana f gotovlnL
Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih In dnevih po praz-nikib. — Posamezna številka Din 1‘—, mesečna naročnina Din 20-—. za tujino Din 80*—. Uredništvo v Ljubljani, Gregor-tičeva ulica št. 28. Teleton ured-oištva 80-70, 80-69 in 80-7L
onzArnu T82ILSIV0 v i
'.-rt ».j-
Cena Oin l'—
Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifi in dogovoru. — Uprava f Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta ŠL 24, teleton 29-60 Podružnica • Celju, Samostanska ulica št. 4.
St. 59
Ljubljana, nedelja, dne 10. avgusta 1930
Leto I.
Vedno težja notranja kriza v Angliji
»Položaj, v kakršnem se Anglija ni nikdar nahajala« - Prvi vzrok strahovite depresije je v povojnem razmahu Amerike - Ves imperij na zgogovinsko važnem razpotju
London, 9. avgusta. Kakor se je predvidevalo pred tedni, da bo število brezposelnih preseglo v najkrajšem času dva milijona oseb, tako se je zgodilo. Brezposelnost te najbogatejše dežele Evrope in še pred vojno gospodarske vodnice in vladarice sveta narašča z nezadržno, pospešeno hitrostjo.	.	.
Javno mnenje, ki mu je prejšnja leta bil pojav brezposelnosti dobrodošlo propagandno sredstvo proti političnemu nasprotniku, zavzemi je v zadnjem času nekako enotno stališče napram tej nevidni socijal-ni kri'4j, ki ji pač ni para v svetovni zgodovini. Vse kroge in razrede prebivalstva ob-jemlje namreč strah pred bodočnostjo, ki prihaja jasno do izraza v člankih in komen-♦urjih listov.
»Morning Po^t« ugotavlja v uvodniku, posvečenem brezposelnosti, da je število brezposelnih, odkar je socijalistična stranka na vladi, stalno naraščalo. Položaj je danes tak, v kakršnem se Anglija ni nikdar nahajala, in postaja vsak dan slabši. Socijalistična vlada se dela, da je žrtev nekake svetovne krize. Treba pa je podčrtati dejstvo, da dočim brezposelnost v Angliji narašča, kaže po drugih deželah tendenco padanja. Kdo bo danes še verjel, da odločilni vzrok, da je število brezposelnih doseglo
število 2,011.467 oseb, ni ravno socijalistična vlada sama. Ako bi bila mirno sedela in »držala križem roke«, bi stvari ne stale slabše nego tako. Toda dejanja vlade so, ki so položaj poslabšala, namesto da bi ga zboljšala.
»Daily Herald« zastopa na drugi strani stališče, ki je nasprotno konservativnim kritikam. Zakaj je brezposelnost tako na-rastla? Na to vprašanje — odgovarja list
—	je le en odgovor: to je posledica svetovne gospodarske krize našega stoletja, ki ji ni para. Nočemo braniti vlade, toda že ob novem letu je pisal gospodarstvenik May-nard Keynes: »Kriza je že dobila obseg svetovne katastrofe.« Od tedaj smo imeli nerede v Avstraliji. Šest milijonov brezposelnih čaka od tedaj v Ameriki vsak dan v vrsti, da pride do kruha. V Nemčiji je okoli tri milijone moških in žensk, ki ne morejo najti dela. Nobena vlada bi ne mogla upati, da bo preprečila to katastrofo, kajti vzroki svetovne narave so imeli svoj učinek in najti bi bilo treba tudi zdravila svetovne narave.
Število dveh milijonov brezposelnih — zaključuje list — predstavlja toliko človeškega trpljenja, da je treba stalno delati za rešitev tega vprašanja, in naše mnenje je, da se mora misliti na veliko državno posojilo, ki se mora najeti v ta namen.
Pariz, 9. avgusta. Kljub nevarnemu stavkovnemu gibanju v severovzhodnih industrijskih krajih dežele posvečajo vsi tukajšnji listi gospodarski krizi v Angliji največjo pozornost. Položaj se promatra skrajno pe-semistično in izhod se vidi le v nekakem popolnem preobratu vse angleške notranje in zunanje politike. Da se tak preobčat tudi pripravlja, vidijo dokaz v tem, da se opaža v vseh angleških gospodarskih krogih globoka preorijentacija v naziranju glede političnih in gospodarskih vprašanj.
Tukajšnji »Temps« je nedavno žje objavil daljši članek pod naslovom »Anglija na razpotju« ter se sedaj vnovič vrača k isti in pod istim naslovom. Dejstvo, da se izjavljajo najuglednejši pristaši svobodne trgovine iz londonske City za medimperijalni protekcionizem, priča o obstoju tudi za-sežne duševne krize, ki vodi k novi orijen-taciji glede gospodarske politike. Glede splošne politike opozarja »Temps« na stalno naraščanje nezadovoljstva v javnem mnenju proti popolni gospodarski nesposobnosti ne samo ^lovske vlade, temveč vseh vlad sploh.
Pravi vzrok angleške drame pa ni ne v svetovni gospodarski krizi, ne v boljševizmu, temveč edino v nastopu Amerike. Zedirjene države so vzele Angliji prvenstvo na morju in ta poslednja je izgubila s
tem možnost, da bi nadvladovala svetovm trgovinske poti in trge. Sledil je poraz šty-linga v prid dolarju in davčni pritisk, 'zastale so nove razmere in nove potrebr/ industrije in trgovine, katerim se ni ros večalo zadosti pozornosti. Pod učinkr/n teh okolnosti in naraščajoče brezposeb/osti so se ustvarjali pogoji za splošno prf/trijenta-cijo Anglije, ki dobiva svoj izraz v protek-oijonističnih stremljenjih, ki gre !o za tem, da se iz dominijonov in kolonij ustvari velika gospodarska enota, katera bi se z zaščitnimi carinami zavarovala proti konkurenci inozemstva. Tu pa je ono razpotje, na katerem se mora Anglija odločiti za da-lekosežen korak, da namreč žrtvuje za vselej trgovinsko in finančno gospodarstvo nad svetom ter začne obdelovati svoj ogromen vrt, ki se razteza čez obe zemljini obli.
Tej splošni preorijentaciji glede gospodarske politike bo morala slediti — naglasa »Temps« — tudi sprememba deloma pedantnih, deloma romantičnih vladnih in parlamentarnih metod v Angliji, kajti^ ravno angleški primer nas uči, da zadobivajo
v	moderni državi vedno večjo važnost ekonomska vprašanja, tako da bo in je že blagostanje oni kriterij, po katerem se bo presojala vrednost režimov in sposobnost onih, ki vladajo.
Avstrija in Madjarska nervozni radi Sinaje
Budimpešta se boji le pristopa češkoslovaške — Sinajski sporazum in žitni monopol v Avstriji
Praga, 9. avgusta. AA. »Prager Presse« poroča iz Budimpešte, da so sklepi konference v Sinaji izzvali neko nervoznost v madjarskih političnih in gospodarskih krogih. V krogih vlade pravijo, da je bila v Sinaji sklenjena pogodba med Romunijo in Jugoslavijo, ali da se ne da zanesljivo govoriti o carinski uniji ali kaki slični koncepciji. Samo objavljenje pogodbe more to razjasniti. Carinska unija med Romunijo in Jugoslavijo ne bi prizadela Madjarske, ki je istotako poljedelska država. O carinski uniji med Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo se je že razpravljalo, vendar je Češkoslovaška vezana z Madjarsko s klavzulo o največji ugodnosti.
»Bohemia« poroča nasprotno iz Budimpešte, da je bila sinajska pogodba sprejeta s simpatijami. Neki krogi sodijo, da pogodba nikakor ne more škodovati Madjarski, narobe se je treba nadejati, da bo dovedla do konsolidacije na evropskem tržišču žitaric. Drugi pa se boje, da Madjarska ne.bi popolnoma ali deloma izgubila izvoza na Češkoslovaško, s tem da bi Češkoslovaška dajala prednost žitu in moki iz Romunije in Jugoslavije.
Dunaj, 9. avgusta, n. Ne le na Madjar-skem, marveč tudi v Avstriji so se gospodarski in politični krogi razburili spričo sinajskega sporazuma. Zadnje dni so se vršila med Budimpešto in Dunajem intenzivna pogajanja in znano je, da so se na Dunaju mudile merodajne osebnosti iz Budimpešte, ki so stopile v stike z odgovornimi faktorji dunajske vlade. Trdi se, da so bili sprejeti tekom teh razgovorov važni sklepi v smeri sodelovanja med Avstrijo in Madjarsko v agrarnem pogledu.
V	zvezi s tem poroča današnja »Reichs-post«, glavni organ krščansko socijalne stranke v Avstriji, da so povzročile tako jugoslovansko-romunska pogodba v Sinaji Kakor tudi dolgotrajna trgovinska pogajanja z Jugoslavijo, da je spet postala aktualna ideja o ustanovitvi monopola na žitne pridelke v Avstriji. Že v pretekli seziji se je bavil avstrijski državni zbor s tem vprašanjem in skleni^ naj vlada pripravi zakonski predlog o državnem monopolu na žito in moko. Gospodarski krogi so se postavili proti ideji popolnega monopola in so predlagali, naj se s tem zakonom država pooblasti samo za to, da s pomočjo centralnega uvoznega urada nakupi potrebne količine žita in moke v inozemstvu. Avstrijski poljedelci pa naj bi ne bili vezani s
tem zakonom, da morajo odstopiti svoje žito državi, marveč bi še v naprej v interesu avstrijskega domačega žita in moke v tem pogledu obstojala svobodna trgovina. Omenjeni osrednji žitni uvozni urad bi imel nalogo, da nakupi vse domače količine žita, ki bi mu jih ponudili domači poljedelci po v naprej določenih cenah, s katerimi bi se avstrijskemu poljedelstvu zagotovil obstoj in razvoj. Ta centralni urad bi nato mešal domače in v inozemstvu nakupljeno žito ter na ta način dosegel srednjo ceno, ki bi odgovarjala srednji ceni žita na svetovnih tržiščih in na domačem trgu. S tem bi bil avstrijski agrarni problem rešen. Z njim se bavi sedaj poseben oddelek avstrijskega poljedelskega ministra in dognano je, da je za to določeni referent že v glavnem sestavil tozadevni predlog. Razen tega se je v zadevi monopola pojavila tudi potreba po kapitalu, ki bi ga bilo treba okrog 30 milijonov šilingov. V smislu zakonskega predloga je stopila vlada, kot rečeno, sedaj tudi v zvezo z madjarsko vlado, da skupno ž njo uresniči obstoječe načrte.
Ostra napetost med Turčijo in Perzijo
Carigrad, 9. avgusta, n. Odnošaji med Turčijo in Perzijo postajajo od dne do dne bolj ostri. Perzija je opetovano energično odbila zahtevo Turčije glede sodelovanja pri pobijanju Kurdov. Spričo tega se je turška vlada odločila, da izda ukaz, da se odpravijo turške čete na kazensko ekspedicijo v Perzijo. Naravno je, da^ bo to še bolj zaostrilo že itak napete od-nošaje med obema sosedoma.
Predsednik Mošicki na Estonskem
Varšava, 9. avgusta. AA. Agencija Pat poroča, da je predsednik poljske republike Mošicki prispel s svojim spremstvom snoči v Gdinjo, kjer se jev krcal na parnik »Poloma«. Ponoči je »Poloma« odplula iz luke proti Estonski. Kakor znano, je predsednik republike Mošicki odpotoval, da vrne poket predsednika estonske republike Strandmana. Na potovanju spremlja Mošickega razen drugih poljskih veledostojan-stvenikov tudi minister zunanjih zadev Zaleski.
Panika na ameriški borzi
Newyork, 9. avgusta, d. Na borzi v San Franciscu je vladala včeraj velika panika. Mnogi špekulantje so bili za več milijonov oškodovani. Gotovi vrednostni papirji so zaznamovali velik padec. Tudi tečaji Los Angelosa so na borzi znatno padli.
Poslanik Lazarski o varšavski konferenci
Glavni cilj ostvaritev politično-poljedelskih pogodb med agrarnimi
državami
Budimpešta, 9. avgusta. AA. Madjarska telegrafska agencija poroča, da je spričo konference, ki naj se skliče v Varšavo, dal poljski poslanik v Budimpešti Lazarski tole izjavo »Pester Lloydu«:
Varšavska konferenca ima dva smotra, prvič dati vzpodbudo za boljšo organizacijo in racijonalizacijo poljskega pridelovanja, vštevši proizvodnjo poljedelske industrije, in drugič dati vzpodbudo za mednarodno sodelovanje.
Sedanje stanje evropskega poljedestva je najbolj odvisno od razlike cen poljedelske in industrijske proizvodnje. Ta razlika v cenah izvira z ene strani od razvoja organizaciji industrijskih kartelov, zlasti proiz*-vajalcev in predelovalcev sirovin, z druge strani pa od pomanjkanja takih kartelov med poljdelci. Tako so poljedelske države primorane oprostiti svoj izvoz onih zaprek, ki jih je ustvaril protekcionizem carinske politike držav, katere uvažajo poljske pridelke, z druge strani pa morajo preprečevati rušenje cen svojih pridelkov, kar povzroča neomejeno mednarodno konkurenco med državami. Nedavno sklenjena konvencija mod romunskimi in jugoslovanskimi izvozniki žita in ječmena je imela po vsej priliki isti namen kakor konvencija o izvozu in uvozu rži, sklenjena med Nemčijo in
Poljsko. Poljska s simpatijami pričakuj« bližnjo konferenco. To je popolnoma naravno. Konferenca, ki jo je Poljska predlagala, nikakor ni treba, da bi zavirala manjše pokrajinske lokalne težnje, ki so se že uveljavile v smislu skupnih izvozniških akcij. Poljska pa misli, da je zdaj ugoden trenutek za ugotovitev, ali je moči doseči podrobne pogodbe med državami z istimi interesi ter neko racijonalizacijo proizvodnje. Tako bi bil konferenci poljedelskih ministrov, ki se sestanejo v Varšavi, v pr-
vi	vrsti namen ustvariti politične poljedelske pogodbe med državami, ki so na tem zainteresirane.
Ko je poljska vlada to konferenco predlagala, je hotela omogočiti proučitev: 1. v koliki meri bi bile poljedelske države kos nalogi, kako naj se vzajemno olajša sedanje stanje; 2. s katerimi poljskimi pridelki in v koliki meri bi >gle ustvariti svoje lastno notranje tržišče brez lastne škode; in 3. kolikšno redukcijo izvozniških tarif bi mogle utrpeti.
Konferenca bi prav tako mogla razpravljati tudi o skupni veterinarski konvenciji, vendar je samo po sebi razumljivo, da varšavska konferenca ne bo naperjena proti nobeni državi, ki se je ne udeleži.
Pred sporazumom med Poljsko in Litvo
Obe državi je zbližalo
Varšava, 9. avgusta, d. »Express Pora-ny« javlja iz diplomatičnih krogov, da so se te dni vršila tajna posvetovanja med poljskimi in litvanskimi delegati. Posvetovanja so se vršila v Vilni po posredovanju zastopnika Vatikana. Z njega pomočjo je prišlo do sporazuma med Poljsko in Litvansko.
posredovanje Vatikana
Poljska je pripravljena odstopiti svoji sosedi okrožje Suvvalki, dočim je Litvanska pripravljena priznati popolno suvereniteto Poljski nad Vilno. Pridržala pa si je Litvanska gotove pravice v pogledu kulturnega delovanja v vilnskem okrožju.
Borbena odločnost berlinske vlade
Treviranus naznanja, da se volitve v slučaju potrebe tudi ponove
Berlin, 9. avgusta, d. Na večjem zborovanju ljudske stranke je govoril državni ministerTreviranus ter s posebnim poudar-
kom naglašal, da je vlada napram državnemu predsedniku Hindenburgu prevzela obveznost, da bo izvedla dalekosežno reformo državnih financ, tudi če to komu ni všeč in da je pripravljena vpreči ves volilni aparat, da sc volitve tudi ponove. Glav-
no vprašanje bodočnosti je vprašanje razmerja med državno vlado in vlado Pruske. Toda to vprašanje se mora zapostaviti, ker so aktualnejša druga vprašanja. — Zapostaviti se mora tudi vprašanje monarhije, za katero se zavzemajo gotove meščanske stranke. Če se meščanske stanke ne bodo osvobodile formalizma, je sedanja volilna borba izgubljena.
«
Napredujemo
I
čas našega napredovanja se je pričel. Skoraj na vseh poljih napredujemo, skoraj povsodi se vidi naša krepka volja, da pridemo naprej, le so pa iu iudi prvi dokazi našega napredovanja, in sicer tako jasni, da jih mora priznati iudi tujec.
Pred dnevi smo zabeležili članek odličnega angleškega lista, kako je Jugoslavija z lastno močjo uredila svoje finance. Malo pred tem je drug angleški list »Times« pisal z največjim priznanjem o delu, ki ga je izvršila na zdravstvenem polju naša država. Tako vzgledno in tako dobro je bilo to delo, da je celo Društvo narodov določilo, da se naj reorganizacija zdravstvene službe po drugih državah izvrši po našem vzoru. A prav tako priznavajo vsi turisti, ki prihajajo k nam, da naša država napreduje od leta do leta in je zato njena privlačnost vedno večja. 2e celo v švedskih iistih se propagira obisk naših krajev.
Še bolj ko tujci pa bi morali vedeti za ta napredek mi, ki živimo sredi njega. Kako mogočno so napredovala vsa naša bela mesta od preobrata dalje. V vseh naših prestolicah novi mestni deli, povsod nove ponosne palače, povsodi vedno nove zgradbe. A prav tako tudi po vseh drugih krajih in skoraj ni je nikjer več železniške postaje, da ni poleg nje zrasla nova stavba.
In prav tako je silen napredek našega prometa. Na stotine in stotine kilometrov novih železniških prog, vse polno novih mostov, avtomobilski in avtobusni promet je skoraj čez noč prepregel vso državo in že se grade tudi že prve avtomobilske ceste. Nič pa ne zaostaja v splošnem napredku naša mornarica. Komaj je bil za nekaj mesecev izločen iz prometa naš lep »Karadjordje«, že je prišla vesela vest, da dobi naša trgovska mornarica nov, še lepši, še večji in še elegantnejši parnik in da se drug nov velikan tudi že gradi v ladjedelnici.
Pripravlja se stabilizacija dinarja, trgovinska bilanca se zboljšuje, obrestna mera pada in pričenjajo se izvajati dela, za katera preje nikdar ni bilo časa ne smisla.
Ko ves ta razveseljiv napredek ugotavljamo, pa se zavedamo, da ves ta 'hapre-dek še ne zadostuje, da moramo še krepkeje napredovati, da se mora zlasli tempo našega napredovanja silno dvigniti. Mi ugotavljamo napredek samo zato, ker je v tej ugotovitvi podnet, ker je v njej vzpodbuda k še uspešnejšemu delu. Pa tudi zato, ker dviga konstatacija napredka samo zavest, ker vzbuja ponos, kar je oboje potrebno za napredek. Treba že enkrat čisto zatreti tisto jadno zdihovanje, da ne moremo mi nič doseči, treba že enkrat z odločnostjo napraviti konec onemu še bolj žalostnemu naziranju, da je tujec nam nadvreden. To, kar zna tujec, to znamo tudi mi, to mora biti prepričanje naših ljudi in s to ponosno zavestjo se mora pričeti vsako delo. A še bolje ko tujec moramo mi napraviti vsako stvar, ker sveža in mlada je naša kri, vroča ljubezen do naroda in nepremagljiva naša volja za napredkom.
Kljub vsem razvrvanim razmeram, kljub vsem oviram nasprotnikov, kljub vsej fatalni posledici nesvobodnih dni smo napredovali in smo korakali naprej. Sedaj, ko so vse te notranje zapreke padle, mora postati iz našega napredka polet, ki bo postoteril vse delo, da bomo šli naprej na poljih, kjer smo bili dosedaj še brezuspešni.
Tako predvsem na polju gospodarske osamosvojitve. To je sploh fden naših prvih ciljev in ves program našega dela mora biti obsežen v besedah: gospodarska osamosvojitev. Od nikogar odvisni, od nikogar izkoriščani, resnični gospodarji svoje zemlje, to je cilj, ki ga moramo doseči. Za ta cilj se splača vsak napor, ker bogat narod postanemo, če dosežemo ta cilj.
Težka in naporna je pot do tega cilja, a kljub temu jo moremo in moramo doseči. Moremo, če smo složni in zato je prišlo do 6. januarja, moramo, ker drugače je naša svoboda le polovičarska.
Mi gremo naprej, a še bolj moramo iti naprej, vsi brez izjeme, vsi v eni fronti složnega in neumornega dela. To je cilj in namen nove miselnosti. Biti tako delaven, da postaja delavnost že borbenost, biti tako aktiven, da postane vsa Jugoslavija eno samo mravljišče delavcev in biti tako samozavesten in ponosen, da bo zmaga samo po sebi razumljiva, da bo vsak naš korak — popolen uspeh. Pesem napredka mora postati himna jugoslovanskih patriotov in po vsej Jugoslaviji mora doneti ta himna. To je ključ do našega blagostanja.
Obisk predsednika vlade v Zagrebu in Belovarju
Po ogledu uradov in ustanov se je predsednik vlade odpeljal dalje
proti Beogradu
Zagreb, 9. avgusta, k. Davi je s splitskim brzovlakom prispel v Zagreb predsednik vlade general Zivkovič. Na postaji so ga pričakovali načelnik banske uprave dr. Hadži, policijski šef dr. Bedekovič, poveljnik policijske straže Pavlovič in zastopniki vojske. Predsednik vlade se je mudil v Zagrebu le malo časa in je svojo pot z avtomobilom nadaljeval. Ob 10-30 je prispel v Belovar. Njegov avto se je ustavil pred be-lovarsko hranilnico. Ministrski predsednik je izstopil in se informiral, kje je sresko poglavarstvo. Ravnatelj hranilnice ga je spremil do sreskega poglavarstva in tu ga je sprejel načelnik Janko Lovriša, ki mu je predstavil osobje in mu v jedrnatih besedah poročal o poslovanju sreza. Ministrski predsednik je našel vse uradnike na svojih mestih in pri delu in je izrazil spričo tega svoje zadovoljstvo. V soseščini sreskega poglavarstva je velika parna turbinska tovarna rakijašev. Ministrski predsednik si je
to podjetje ogledal in se podrobno zanimal za njegovo delo. Nato je posetil polikliniko, mestno občino, dom bivšega hrvatske-ga Sokola, sodni stol in sresko sodišče. — Pred mestno hišo so ga pozdravili župan, komandant vojnega okrožja ter polkovnika Berah in Golugič. Župan Lah mu je poročal o poslovanju občinske uprave in položaju v mestu. Tudi z banskim svetnikom Šiftarjem se je ministrski predsednik kratek čas razgovarjal. V imenu trgovcev in obrtnikov sta ga pozdravila gg. Grozdič in Perkovič. Čeprav se je predsedniku vlade mudilo, je vendar sprejel tudi namestnika predsednika sodnega stola svetnika Mirko-ta Kolača in namestnika predsednika sreskega sodišča pristava Josipa Petka. Nato se je z avtomobilom odpeljal proti Staru-varu.
Beograd, 9. avgusta, k. Nocoj se vrne v Beograd predsednik vlade general Zivko-vič.
Izročitev dekretov banskim svetovalcem na Sušaku
Patrijotični brzojavki N j. Vel.
Sušak, 9. avgusta. AA. Danes ob 10. dopoldne je bila v posvetovalnici mestne hiše na Sušaku svečana seja občinskega sveta, ki jo je sklicala banska uprava v Zagrebu radi izročitve dekretov članom banskega sveta iz Primorja in Gorskega Kotarja.'Seji so prisostvovali med drugimi ban savske banovine dr. Š i 1 o v i č, okrožni inšpktor iz Ogulina P e j a n o v i č, komandant mesta polkovnik Damjanovič in drugi visoki uradniki. Po končanih govorih je bila Nj. Vel. kralju odposlana vdanostna brzojavka. Sejo je zaključil načelnik sušaške občine s kratkim govorom.
Brzojavka Nj. Vel. kralju se glasi:
»Nj. Vel. Aleksandru I., kralju Jugoslavije, Beograd. Zbrani na Sušaku, v tem najmlajšem mestu Jugoslavije, da prevzamemo
kralju in predsedniku vlade
svoje dekrete banskih svetovalcev našega severnega jadranskega Primorja in njegovega zaledja Gorskega Kotarja, razprostiramo čustva svoje neomejne zvestobe pred Vašim Veličanstvom in Vašim kraljevskim domom in zagotavljamo, da bomo zastavili vse svoje sile za uspeh Vašega velikega dela za preporod naroda in države Jugoslavije.«
Razen tega je bila predsedniku kraljevske vlade odposlana tale brzojavka:
»Banski svetavilci severnega jadranskega Primorja in Gorskega Kotarja se Vam na svojem sestanku zahvaljujemo za zaura-nje, ki ste jim ca izkazali z imenovanjem, in obljubljajo, da bodo zastavili vse sile za kralja, državo Jugoslavijo in za prospeh krajev, ki jih zastopajo.«
Odgovor ministrskega predsednika Udržala
češkoslovaška se bo pridružila prizadevanjem ostalih dveh držav
Male antante
Beograd, 9. avgusta. AA. Na brzojavko, ki je bila poslana predsedniku češkoslovaške vlade Udržalu po končani konferenci v Sinaji, je prejel dr. Kosta Kumanudi tale odgovor:
Nj. ekscelenci ministru dr. Kosti Kuma-nudiju v Beogradu. Izrekam Vam najiskrenejšo zahvalo za brzojavko, ki ste mi jo poslali o priliki doseženih uspehov na konferenci v Sinaji. Podvizam se, da Vas zagotovim, da je Češkoslovaška zasledovala
in da bo tudi v bodoče motrila z največjim zanimanjem gospodarska pogajanja med Jugoslavijo in Romunijo v smislu sklenjenih sporazumov na konferenci v Sinaji. Češkoslovaška so bo pridružila prizadevanju ostalih dveh držav Male antante, da se omogoči sodelovanje, napredek in prospeh narodov Male antante.
Predsednik ministrskega sveta Udržal.
Katastrofalne posledice suše v Ameriki
Predsednik Hoover označa položaj za zelo resnega
\Vashington, 9. avgusta, n. Predsednik Hoover je glede na sušo, ki vlada v srednjih in južnih državah Zedinjenih držav, pozval za četrtek k sebi na posvetovanje guvernerje dotičnih držav, da z njimi določi program za pomoč oškodovanim krajem. Razen tega je pozval tudi Rdeči križ, naj bo pripravljen, da pride na pomoč. Suša traja že 7 tednov in, kakor izgleda, bo trajala najmanj še 2 do 3 tedne. Predsednik
Hoover jo izjavil novinarjem, da je položaj zelo rosen in da jo ogroženih okrog milijonov farm z 2,250.000 konji in mezgi, 6 milijonov repi živine in 12,000.000 svinj in ovc. Uničena je ne samo krma, temveč tudi jara žetev. Deloma je rešena samo ozi-mina, tako da ne preti ravno neposredno glad, posebno če se upoštevajo količine žita, ki jih ima Amerika še v zalogi.
Pouk zgodovine brez vsakih tendenc
Mednarodni odbor za zgodovino bo cenzuriral vse zgodovinske učne
knjige
Pariz, 9. avgusta, n. Mednarodni odbor za zgodovino, ki je prideljen Mednarodnemu zavodu za intelektualno sodelovanje, je odločil, da se morajo iz vsoh zgodovinskih učbenikov in čitank v šolah odstraniti vso tendence, bodisi nacijonalne ali internacionalne. V tem oziru se bodo pregledale najprej knjige za ljudske šole, potem pa za srednje šole. Vseh 40 držav, ki pripadajo Društvu narodov, se je obvezalo,
da se podvrže cenzuri tega posebnega odbora, ki mu stoji na čelu francoski profesor Glotz. Druge države pa se po diplomatski poti povabijo, da enako postopajo. Da bo ta mednarodni odbor mogel delati, se bo osnovala posebna knjižnica šolskih zgodovinskih knjig in čitank, v katero bo vsaka država poslala vsako zgodovinsko učilo.
Veliko posojilo beograjske občine
za ureditev ulic in mestnih naprav
Beograd, 9. avgusta. 1. Sinoči ob 19. uri se je začela seja občinskega odbora pod predsedstvom župana g. Nešiča, ki je poročal o posojilu boegrajske občine v znesku 125 milijonov dinarjev. V svojem poročilu je g. župan obširno poročal o predpripravah tega posojila. Beograjska občina je imela spočetka namen najeli posojilo le v znesku 50 milijonov Din, ki bi se porabilo za kaki rmir-anje predmestnih ulic. Občinska uprava je razposlala cirkularno pismo vsem domačim denarnim zavodom. Odziv je bil proti vsemu pričakovanju zelo velik. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je konsorcij beograjskih privatnikov bank ponudil mestni občini posojilo 75 milj. Din, med tem pa sta se prijavili še Drž. hipotekarna banka s ponudbo 25 milj. In Poštna hranilnica s ponudbo prav tolike vsote, tako da so ponudbe narasle v poslednjih dneh na 125 milijonov Din. Pogoji za posojilo so zelo ugodni, celo mnogo ugodnejši kt so bili oni, pod katerimi je sprejela slično psojilo pred 14 dnevi zagrebška obžina. Držav-
na hipotekarna banka in Poštna hranilnica sta ponudili svoj denar po 8%, konsorcij privatnih bank pa po 9%, in sicer na podlagi menic, ki jih bo izdala mestna občina in ki se bodo glasile na šest meseoev.
Rok posojila je bil določen na dobo treh let. Menice bo podpisala beograjska občinska^ hranilnica. Ob koncu svojega poročila je g. župan Nešič stavil predloge, kako naj se posojilo
125,000.000 Din razdeli. Predlagal je za tlakovanje ulic 40,000.000 Din, za kanalizacijska dela 35,000.000, za vodovod 75,000.000, za šole 18 milijonov, v svrho likvidiranja tekočih računov 19,500.000 Din. Denar naj bi se najel v dveh obrokih. Prva polovica posojila naj bi se dvignila koncem tega meseca, druga pa koncem decembra tega leta.
Brezposelnost v Nemčiji
Berlin, 9. avgusta. AA. Število nezaposlenih znaša v Nemčiji 2,757.000.
Povratek Nj. Vel. kralja v Beograd
Beograd, 9. avgusta, k. Nj. Vel. kralj se je danes dopoldne z avtomobilom vrnil iz Topol® v Beograd.
Venizelos v Parizu
Pariz, 9. avgusta. AA. Semkaj je prispel predsednik grške vlade Venizelos. Njegov prihod je zasebnega pomena.
Trgovinska pogajanja med Bolgarijo in Romunijo
Sofija, 9. avgusta. AA. Posebna komisija ministrstva za trgovino, ki je proučavala romunski načrt trgovinske pogodbe, je sklenila načrt sprejeti. Pričakujejo skorajšnja pogajanja.
Pred podpisom francosko-romunske trg. pogodbe
Bukarešta, 9. avgusta. AA Rador poroča: Včeraj je gospodarska delegacija skupno z ministri Mihlakom, Madgearom, Mahoilescom in Lubasianom proučila poročilo komisije, ki se pogaja o trgovinski konvenciji s Francijo. Delegacija je določila-še poslednje instrukcije za ta pogajanja in za morebitno podpisanje konvencije, ki jo v imenu romunske vlade podpiše romunski poslanik v Parizu Cezianu. Ob enem je sklenila, da bo zastopal na bližnji konferenci v Varšavi romunsko vlado minister za trgovino Madgearu.
Minister Molov o Panevropi
Sofija, 9. avgusta. AA. Konference s turškimi in poljskimi novinarji so se končale z uspehom Posamezna društva so se obvezala, da bodo napravila osnutek kot temelj za Čim širše sodelovanje v tisku. Minister za finance Molov je sprejel poljske int urške novinarje in jim med drugim rekel, da bo Briandova Panevropa v 20 letih uresničena. Molov ne verjame, da bi pretila vojna nevarnost; po njegovi sodbi grozi večja nevarnost od boljševizi a.
Poveljnik angleških sil na Kitajskem
London, 9. avgusta. AA. Mornariško ministrstvo sporoča, da je admiral William Kelly imenovan za vrhovnega poveljnika na Kitajskem in da je prevzel mesto dosedanjega admirala Arthura Weistella.
Popolna anarhija na Kitajskem
London, 9. avgusta, d. Po poročilih iz Han? kova je prišlo tam do velikih uporov vladnih čet. Vlada popolna anarhija. Zastopniki Anglije, Amerike, Japonske in Francije so se sporazumeli ter so sklenili, da napravijo skupno fronto proti upornim četam. Ogroženi so tujci v Hankovu in okolici.
Tudi svetnike za propagando
Praga, 9. avgusta. AA. »Venkov« opozarja na stremljenje madjarske vlade, ki hoče v propagandne svrhe uporabiti 90Oletnioo smrti Sv. Mirka. Zato so Madžari prenesli datum te smrti iz leta 1931 na 1930. Z versko pretvezo so na to svečanost povabljeni tudi Slovaki, ki pa so pod vplivom škofov organizirali jubilejno svečanost društva Sv. Adalberta. To dokazuje, da se niso dali premotiti zvijačam madžarskega iredentizma.
Praga, 9. avgusta. AA. Po poročilu »Narodne Politike« se začno pogajanja za trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo meseca septembra, najkasneje oktobra.
Razbojniki oropali občinskega blagajnika
Sofija, 9. avgusta. AA. V bližini Elhova meo vasema Hambarli in Evrenli so neznani razbojniki napadli občinskega blagajnika vasi Ham-brli, Stačeva, ki ga je spremljal stražnik. Ker ta ni hotel izročiti denarja, so razbojniki stražnika ubili, Stačeva pa hudo ranili, na kar so z ugrabljenim denarjem pobegnili v gozd.
Strahovita bitka med kmeti
Bukarešta, 9. avgusta, n. V občini Fejer je včeraj došlo do strahovitih pretepov med kmeti. Kmetje so oboroženi z motikami in lopatami napadli drug drugega. Do pretepa je prišlo med madjarskimi in romunskimi kmeti, ki so se sprli zaradi pašnikov Štirje kmetje so bili težko ranjeni in se bore s smrtjo.
Kritičen položaj pri Pešavar ju
London, 9. avgusta, n. Položaj v severozapad-nih indijskih pokrajinah je izredno kritičen. Bojevito pleme Afridov se je uprlo in premagalo britanske čete. Prodrlo je skoraj do Peša-vara. Izgleda, da so se Afridom pridružila tudi nekatera sosednja plemena ali pa da se v tej smeri vsaj vršijo pogajanja. Angleška letala stalno napadajo Afride. V ostalem pa je prišlo le do malih konjeniških spopadov med Angleži in uporniki. Angleži so zahtevali ojačenja.
Upokojitve
Beograd, 9. avgusta. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za promet so upokojeni pri direkciji dFEavnih železnic v Ljubljani Bogomil Muhič, Alojz Novak, Josip Sand, Anton Milač, Ferdinand Jenko, Anton Šilih, Maks Ferderber, Martin Sivka in Edvard Klarer, uradniki v JJI/1.
Vremenska napoved.
Dunaj, 9. avgusta, d. Večerna napoved meteorološkega zavoda za jutri: Padavine trajajo dalje, zlasti na vzhodu. Še vedno hladno.
Poklonitev koroških Slovencev
Težko nalogo je prevzel novi vladika ljubljanske knezoškofije dr. Oregor Rožman, ki jo je že vršil nj gov prednik, n:	!;of r. Anton
Bonaventura Jeglič, nalogo pomirjenja razburkanih 'iov. Koroški Slovenci so že pred časom sklenili, da bodo poklonili novo imenovanemu knezrškofu dr. Rožmanu poseben dar v znak priznanja njegovih zaslug za obrambo koroških Slovencev. Po posredovanju priorja križevniške-ga reda gospoda Učaka je dal v Pragi veliki mojster križevniškega reda in bivši škof v Brnu Norbert Klein izdelati v Pragi krasen škofovski križ, ki so mu ga danes poklonili hvaležni kcroški °'ovenci-einigranti v posebni avdijenci.
Deputacija, obstoječa iz župnika Miloša Čar-f a, ki župnuje v Št. Danijelu pri Prevaljah ob naši skrajni meji, državnega tožitelja dr. F e 1 -1 a o h e r j a , odvetnika dr. Urbanca, učitelja Grafenauerja, šefa finančnega oddelka banske uprave dr. Jerneja Božiča, škofovega rojaka uradnika gospodarske zveze K u -š e j a, je poklonila novemu vladiki škofovski križec.
Župnik Č a r f je imel kratek, a prisrčen po-klonitveni nagovor, v katerem je pcgsil vladiko, da bi se vedno spominjal koroških Slovencev in one zemlje, kjer mu je tekla zibelka. Križ pomeni dvojni simbol. Je znak trpljenja, a je tudi znak zmagoslavja in odrešenja. Koroški Slovenci bodo ohranili vladiko v najlepšem spominu kot rojaka, ki se je vedno boril za njih pravice. SponPnjali se ga bodo vedno z največjo hvaležnostjo.
Knezoškof dr. Rožman Je sprejel od koroških Slovencev iskreno podarjeno darilo s prav gin-ljiviml besedami ter Jih je zagotavljal, da se bo vseh koroških Slovencev vedno pri maši spominjal, kakor se jih je doslej. Želi vsem, da bt jim zasijala boljša bodočnost. Prevzema simbol križa z največjo vnemo in jih prosi, da naj bodo zvesti svojim idealom.
Po oficijelnem delu se je razvil med člani de-putacije prav prijateljski In iskren razgovor o mnogih vprašanjih, ki so za koroške Slovence aktualna.
Apaška kodina
Maribor, 10. avgusta.
Danes popoldne prireja krajevni odbor v Apačah svojo prvo javno veselico, ki bo obenem tudi sploh prva slovenska prireditev v tem lepem našem obmejnem kraju. Apače I Za ogromno večino slovenske javnosti je to neznano ime, in malokdo sploh ve, kje so in kje leži kotlina, ki so ji dale ime. In vendar Je
nedavna popolnoma prepuščali nemškemu uplivu.
Zadnja leta se je pa tudi v Apaški kotlini marsikaj spremenilo. Pravi Nemci, ki se v nove razmere niso mogli uživeti, so se pričeli drug za drugim seliti preko reke Mure, njihova posestva pa kupujejo slovenski Prekmurci, posebno protestanti, ki se v velikem številu naselju-^
pvrala
IVREK
OBg/UNA
ABiBEKu
sr'
RROG.0/^.
„iiB£uciO čRNfi Apače -S KrA^ Kotlina
LUTVERCI
© NAiOVA
A CA V NIC A
to kos, prelesten kos naše domovine, čeprav je že skoraj stoletja potujčen. Razprostira se od severnega podnožja Slovenskih goric do reke Mure in od Cmureka tik do Gornje Radgone. Kotlina je ravna, kakor pisana preproga leži in vsa je presekana po rokavih Mure, po potočkih in jarkih. Po njej se vijejo ravne ceste in ob njih stoje vasi in vasice, središče pa so prijazne Apače, ki so po gradnji hiš podobne malemu mestecu. Ime so dobile po samostanu = opatija — opatje — apače, kakor naša izgubljena Opatija ob Kvarneru.
Kakor vsa srednja in ostala Štajerska, tako je bila tudi Apaška kotlina nekdaj slovenska. Še proti koncu osemnajstega stoletja je tu prevladoval naš živelj. Šele pozneje, ko so se odprodajah, odnosno delili samostanski in graščinski kompleksi poljedelske zemlje, so se pričeli z levega brega Mure seliti v Apaško kotlino nemški in ponemčeni kmetje, in pod njihovim uplivom ter pod pritiskom raznarodovalne akcije pokojne Avstrije v drugi polovici devetnajstega in na začetku dvajsetega stoletja, so tudi prvotni slovenski prebivalci sprejeli nemški občevalni jezik, nemško kulturo ter politično miselnost. Na jugu Mure je to bila edina kompletna nemška naselbinska skupina in favorizirana z vseh strani, se je naglo širila, dokler ni zavzela skoraj vse kotline in se pričela nevarno vzpenjati tudi na severne obronke Slovenskih goric.
Obrobno prebivalstvo in tudi znatno število onega iz kotline same je kljub temu še do osvobojenja ohranilo jezik svojih slovenskih prednikov. Narodne zavesti seveda ni poznalo ali pa se je odkrito in odločno prištevalo k nemški narodni skupnosti. Razumljivo je tedaj, da so Apačani ob prevratu vse storili, da bi se njihova kotlina priključila k Avstriji. Zahtevali so mejo na grebenih Slovenskih goric in če ne bi bilo v Parizu obveljalo načelo, da je že iz geografičnih ozirov nemogoče obiti reko Muro kot najidealnejšo mejno ločnico, bi bili Apače čisto gotovo izgubili. Tako so nam ostale vsaj kot nekakšna kompenzacija za izgubljeni slovenski radgonski kot.
Apaška kotlina je že po prirodi lepa in rodovitna, zato je precej gosto naseljena. Poleg Apač so tu še vasi in sela: Lutverci, Segonci, Lamanoši, Lešane, Plitvica, Jankovci, Marhe-čka vas, črnci, Munihovci (Mtlnchendorf), Log (Au), Rosshof, Apaški vrh (Absberg), Aublick, Vratji vrh, Zepovci, Žiberci itd. Vsi kraji, ki leže na severu kotline^ so več ali manj docela ponemčeni, v onih proti jugu so Nemci v večini, v krajih ob robu kotline so pa le večje ali manjše nemške manjšine, ki uživajo vse pravice, čeprav po pokolenju vsaj po ogromni večini niso nemške. Vsi nemški otroci imajo nemške manjšinske šole in tudi dekan in župnik apaški, zdravnik itd. so Nemci. Ta zaščita apaške nemške manjšine je šla tako dalefi da so se celo tamkajšnji Slovenci do
jejo v Apačah. Tako ni danes nobenega čisto nemškega kraja več, slovenski živelj se naglo krepi in prišel je čas, ko bo polagoma mogoče misliti tudi na prebuditev onih prvotnih slovenskih domačinov, ki so pod uplivom prejšnjih razmer postali nemčurji. Seveda to delo ne bo lahko, tembolj še, ker je tudi slovenske Prekmurce za narodno zavednost in delo treba šele pridobiti. K temu bo vsaj deloma pripomoglo osnovanje evangeljske cerkvene občine v Apačah, ki misli tudi že na gradnjo lastne cerkve. Če se ta načrt uresniči, bo to prva slovenska protestantska cerkev na ozemlju bivše slovenske Štajerske.
Doslej v vsej Apaški kotlini ni bilo nobenega slovenskega društva. Prva se. je osnovala organizacija Narodne obrane, ki danes prireja svojo prvo veselico, katero bo posetilo številno članstvo raznih narodnih društev iz Maribora in drugih obmejnih krajev. Prireditev bo velikega pomena, kajti dala bo tamkajšnjim prvim pijonirjem vzpodbudo za na-daljne del in čez nekaj let Narodna obrana ne bo več osamljena; poleg nje in ob njej bodo vznikla še nova slovenska društva, da se zopet uveljavilo na starodavnih naših tleh
Švedski lisi o Jugoslaviji
Ugledni stockholmski list »Svenska Dagebla-det« je 23. julija posvetil celo stran svojega velikega formata naši zemlji. Priobčil je na tej strani tri članke in osem slik, posnetke večjih mest naše kraljevine. Enega izmed Člankov je napisal jugoslovanski izredni poslanik v Berlinu g. živojiu Balugžič. Izrazil je v njem nado, da bi v čim krajšem času postale vsa bolj žive in tesne vezi med Jugoslavijo in Švedsko. Drugi članek je napisal švedski poslanik na romunskem in jugoslovanskem dvoru g. U. T. Unden in v njem je razpravljal, ali so mogoči trgovinski odnošaji med švedsko in našo kraljevino. Neznan pisec pa je napisal pod naslovom »Jugoslavija, izredno zanimiva turistična dežela« tretji članek, ki se glasi:
»V zadnjem času postaja Jugoslavija med turisti vedno bolj znana kot izredno zanimiva dežela. Njene planine, njeno kot nebo modro morje, njeni zgodovinski spomeniki, njeno narodno življenje in narodni običaji, to so čari, ki jim je težko najti vrstnika v Evropi. Dežela je naravnost prebogata zdravilnih in mineralnih vodš. V njej je preko 300 znanih zdravilišč, le da jih zunanji svet doslej vse premalo pozna.
Nekaj čisto edinstvenega so prav gotovo v Evropi Plitvička jezera, 14 po številu na Hrvat-skem in naravnost ogromni bosanski gozdovi, polni zooloških in botaniških redkosti, komaj dober dan poti oddaljeni od srca Evrope.
Samostani v Srbiji-hranijo prekrasne freske in druge spomine stare krščanske umetnosti. Komaj v poslednjih letih ie zvedela širša sve-
tovna javnost za slovenske Alpe in njihova jezera. Prav posebne vrste so vodopadl Krke nad Šibenikom v Dalmaciji, kakor tudi oni pri Jajcu v Bosni.
Najbolj dragoceni biser Jugoslavije in njena največja privlačna sila za mednarodni turizem pa je in bo ostalo njeno morje, morje prav posebne modre barve, ki se blešči pod svetlimi žarki južnega solnca — njen Jadran. Na njenih obalah, na kopnem in na tisoč večjih in manjših otokih se belijo že iz grških In rimskih in ilirskih časov prastara mesta. Celi logi pinij in oljk, melanholičnih cipres in veličastnih palm, limonov in pomaranč, pa mirt pokrivajo v svoji južni, bleščeči se slikovitosti obale Dalmacije
ropski okvir, nam daje priliko, da se v mislih Turist jih najde vedno več in vedno so nove in zmerom lepše. Pripravno urejene prometne zveze in moderni hoteli do zadnjega zadovoljujejo potnike.
Prastaro jugoslovansko gostoljubje se kaže tujcu spontano in ob vsaki priliki. Da se človek la nekaj dni zamudi med tem divnlm ljudstvom, ki mu daje njegova noša naravnost svetopisemski značaj, pa ga vzljubi in ga nikoli več ne pozabi. Življenje in navade muslimanov v Bosni in v južni Srbiji, ki Jih obdaja moderen evropski okvir, nam daje priliko, da si v mislih zamislimo v orient In da se od blizu ogledamo te običaje in to življenje.«
Poljska ekskurzija na Gorenjskem
V soboto, dne 2. avgusta so priredile poljske vieokošolke in gimnazistke na inicijativo našega književnika g. Tineta Debeljaka, lektorja slovenskega jezika v Krakovu, v zvezi s kolonijo Ferijalnega saveza, domače godbe in domačih pevcev v Škofji Loki v lepi sokolski dvorani sijajno uspelo akademijo s petjem, narodnimi poljskimi plesi (krakovnjak, polka), deklamacijami itd. Veselioo je poselila deputacija gospodov iz Poljske, ki so se udeleževali vseslovanskega gasilskega kongresa. Prišla so vojvoda varšavski g. inž. Stanislav Twardo, g. dr. V. Kneblewski, predsednik Lige poljsko-jugoslo-vanskih društev, in še dva gospoda. Z Bleda pa se je pripeljal poljski poslanik in minister g. Rabinski s svojo gospo soprogo, kar je dvignilo sijaj večera. Bilo je več govorov, izmed katerih je govor g. dr. Kneblewskega vzbudil največjo pozornost.
Ob tej priliki je g. minister Babinski povabil gospodične in poljsko deputacijo na Bled na kosilo.
n. Debeljak, ki ima velike zasluge, da so Poljakinje spoznale lepoto naše Gorenjske, je v nedeljo, dne 3. avgusta aranžiral izlet v Vrata. Slabo vreme pa je bilo krivo, da so ljube izlet-nice prišle le do Perlčnika. Dasi so bile mokre, so imele vseeno najlepše vtise 1 tem veličnrt-nem slapu.
Zato pa so imele večjo srečo drugi dan, v pondeljek. Z velikim škofjeloškim avtobusom so se odpeljale v spremstvu gg. prof. Vodnika in Tebeljaka na Bled. Tje Je prišla tudi deputacija Poljakov iz Ljubljane. 3. župan dr. Puc je gostoljubno dal izletnikom svoj avto na razpolago. Dospeli so gg. inž. Twardo, dr. Kneb-levvski z dvema drugima gospodoma; spremiJo-val jih je prof. dr. R. Molč.
V hotelu »Toplice« sta priredila gospa in go-pod minister Babinski izletnikom kosilo. Vsled izredne ljubeznivosti obeh gg. gostiteljev je vla-
dala med udeleženci taka prijetna domačnost, da je le prehitro minil čas, ko se je bilo treba odpeljati proti Bohinju in elapu Savice. Pri kosilu so govorili gg. minister Babinski, vojvoda inž. Twardo, dr. Kneblewski in dr. Molč. Vsi govorniki, a zlasti g. minister, so poudarili potrebo medsebojnih obiskov, da se Poljaki in Jugoslovani čim bolj spoznamo in da navežemo najtesnejše stike.
Po obedu so se oglasili še ostali člani gasilske deputacije. Mlade gospodične so na obali pred hotelom zaplesale krakovnjaka, sledilo je skupno fotografiranje, potem pa so se vsi odpeljali proti slapu Savice.
Ni mogoče popisati, s kakim navdušenjem so govorili o našem Bledu, Bohinju in predivnem slapu Savice. Skoda, da je bil čas tako pičlo odmerjen.
Ko se je ekskurzija vrnila, je zdraviliška komisija na Bledu priredila gospodičnam malo zakusko, na kar so se odpeljale s čolni na otok. Da je zvon pel — bilo je 24 mladih, nadebudnih lepih gospodičen — in odnašal njegov glas proti nebu nebroj željš, je razumljivo. Da bi s« le vse uresničile 1
Bilo je po deveti uri, ko je avtobus odpeljal izletnice v Škofjo Loko po prtljago, a potem v Ljubljano, odkoder »o se imela ob eni ponoči odpeljati proti Zagrebu, a potrm zopet v damo-vino. Ljubljanski izletniki so se pa istočasne odpeljali proti beli Ljubi; ni.
Sledilo je slovo. Samo dr. Kneblewski in dr Molč sta odšla k »Sokolu«, kjer so čakali člani Glasbene Matke z g. dr. Ravniharjem na čelu dr. Kneblevvskega, ki je bil pred dvema letoma tako lepo skrbel za Glasbeno Matico v Varšavi Po polnoči so pevke in pevci odšli na kolodvor, da so zapeli v slovo mladim gospodičnam, ki so bile do solz ginjene, saj niso pričakovale tako prisrčnega slovesa.
Beda pod mariborskim mostom
Maribor, 9. avgusta.
Človek se nehote vpraša, kako je mogoča taka beda v tako majhnem mestu, kakor je Maribor. Če greš čez most in pogledaš v grmovje ob Dravi, vidiš, kako ležijo tam žene in otroci, izpod mosta se pa vali dim. Ker so v časopisih že mnogokrat pisali o bednih delo-žirancih pod mariborskim mostom, marsikdo krene po stopnjicah navzdol, da si ogleda to žalostno sliko iz Maribora. Ob pogledu na io bedo zaboli marsikoga srce. 17 rodbin s 46 otroci živi pod mostom. A kako živijol V umazanih siromašnih posteljah, ob revni omari, tuintam vidiš železen štedilnik. V prvi postelji leži ločen od drugih samo s plotom mlad mnž z mesec starim dojenčkom v naročju. Poleg postelje vidiš mlado ženo, ki je ravno prišla z bolnice, na drugi postelji pa trije otroci, lačni in umazani. Sedel sem k njim in se z njimi razgovarjal. Z zamolklim, obupnim glasom mi je mladi mož povedal, da je bil trgovski pomočnik pri neki tvrdki v Mariboru. Med vojno je dobil strel v glavo in postal epileptik. Zaradi tega ne more dobiti službe, le žena, ki dela v tovarni, zasluži na teden 150 Din.
Kadar dežuje, dež ne prizanese postelji, še večje gorje pa je ob nevihti in kaj bo šele jeseni.	Usmilite	se	vendar teh najbednejših in
dajte	jim streho,	četudi	bo še tako skromna.
Kakšen strup je to okolje za otroke, ki dora-ščajo	v njem,	si	lahko	mislimo. Usmilite se
vsaj nedolžnih, lačnih otroki Tako se je zgodilo pred dnevi, da sta se pod mostom sprla dva zakonca. Prepir je končal tako, da je mož vzel nož in ga zabodel ženi v roko. Take prizore in še marsikaj drugega gledajo otroci pod mostom. Med otroki Je celo razsajala bolezen in dve »sobi« so kontumacirali. Kmalu nato so se pa v njih naselili novi stanovalci. Odprite srca, pomagajte tem najbednejšim, kajti zima	se bliža	in	z njo	mraz Priskrbite tem
revežem vsaj pošteno streho. OdDri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze.
Bosanci
Težko garajo in si služijo svoj vsakdanji kruh z najtežavnejšim zidarskim ali drugim delom. Ob nedeljah si napravljajo bosanski delavci poseben »weeckend« tam na Prulah, ali na Pasjem brodu ali kje drugje na travnikih ter se po svoje zabavajo. Mnogo je med njimi tudi brezposelnih, a tudi takih, ki si skušajo z lahkim poslom dobiti denar. Vlamljajo v temne barake svojih tovarišev ter jim odnašajo denar in razno obleko.
Ljubljanska polieija ima zadnje dni prav mno-
go posla z gotovimi sumljivimi bosanskimi elementi, ki hodijo okrog in iščejo prilike, da se pretepajo s tovariši ali da napadajo mirne domače delavce. Nenavaden slučaj nasilja se je primeril v petek proti večeru pri neki stavbi na Dunajski cesti. Dva mlada Bosanca Hasan in Ahmed sta nahrulila svoje pridne tovariše ter jim grozila. Vodstvo stavbe je bilo prisiljeno, da ju je takoj odpustilo. Ponoči sta ta dva junaka prišla na stavbo ter pokvarila mnoge stvari in povzročila stavbni družbi okoli 500 Din škode. Vprizorila sta pravo sabotažo ter sta poškodovala ne samo stavbno orodje, marveč tudi vodovodne cevi in električne naprave in sta se tako maščevala nad gospodarjem.
Trije brezposelni Bosanci pa so v petek popoldne napravili juriš na mirnega delavca, ki je sedel v neki gostilni v bližini Knezovih ope-karen na Viču. Ti trije junaki,'ki so govorili, da »nema ruma brez Šturma«, so navalili na delavca, ki Je moral njih jezi pobegniti iz gostilne, da si je rešil življenje. Vsi trije so skočili za njim, dvema policijskima stražnikoma se je naposled posrečilo, da so vse tri prijeli in odvedli v zapor. Sedaj se vsi izgovarjajo, da so bili precej vinjeni ter niso znali, kaj delajo. Eden je nosil s seboj dolg kuhinjski nož, drugi pa dežnik, ki je bil ukraden. Dežnik je bil ukraden v Cerkveni ulici krojaču Ivanu Mraku. Vreden je bil 180 Din. Sreča je hotela, da so ta dežnik dobili pri teh Bosancih, ki se izgovarjajo, da ga niso ukradli, ampak dobili od svojega tovariša. Dežnik so izročili lastniku.
Slov. ‘Bislvica.
Otvoritev kopališča. Kopališče Rdečega križa je dograjeno ter bo danes izročeno svojemu namenu.	Popoldne	ob 3.	url bo	slavnostna
otvoritev	z zabavo	na prostoru kopališča, pri
kateri sodeluje iz prijaznosti podoficirski orkester. Zvečer se nadaljuje veselica v prostorih okrajne hranilnice.	Ker so	stroški	društva za
zgrajenje	kopališča	veliki,	namen	pa dobro-
delen, se meščanstvo naproša, da se prireditve v velikem številu udeleži. Kopališče je veliko 30 X 20 m, ter ima začasno 20 kabin. V prihodnji kopalni sezoni se bo dogradilo še potrebno število abonentskih kabin, zgradba za buffet ter se bo sploh razmeram primerno izpopolnjevalo! Ležeče ob Pohorju, bo domačinom nadomestovalo letovišče, a za tujski promet bo gotovo privlačnost.
Toča. Predvčerajšnjim popoldan so nenadoma zagrnili nebo temni oblaki, iz katerih se je kmalu vsula huda toča. Padali so kar celi kosi ledu, ki so ostali še eno uro po neurju nestaljeni. Sreča je bila, da je trajalo neurje le nekaj minut, sicer bi lahko imelo za naše nasade katastrofalne posledice.
VINJAM
; *«*»*< 5
Jsl	«
Znak sokolskih naraščajnikov
Te dni bodo prejela vsa naša sokolska društva te znake za svoje naraščajnike. Znak je umet-luško delo kiparja Z. Prunjetiča.
Gg. Slanovec, Biuter, Godec in Sekala, ki so peli v Berlinu za tvrdko Phonycord slovenske »arodne pesmi za gramofonske plošče, katerih vzorci so te dni dospeli v Ljubljano.
Produkcija domačega higijenskega fi!ma
Higijenski zavod, združen s šolo za narodno zdravje v Zagrebu, je osnoval v svrho liigi-
jenske propagande filmsko delavnico, v kateri se izgotavljajo filmi, potom katerih naj se hi-gijena razširi med narod, osobito pa med deco. Ker so filmi eden najučinkovitejših prepomoč-kov za širjenje higijene, je higijenski zavod posvetil temu vprašanju — po vzorcu drugih narodov — največjo pažnjo.
Produkcija domačega filma ni kar tako enostavna zadeva. Ona mora skoz vse faze razvoja, kakor pač v drugih podjetjih. Higijenski zavod je s svojim neumornim in trudapolnim delom prestal to krizo.
Vsebina filmov je običajno taka, da je povsem dostopna našemu narodu. Na okusni način se prikazuje podučila higijenska zamisel z zanimivimi prizori iz domačega življenja, da je film povsem blizu primitivnega človeka in Seljaka, kateremu je v glavnem namenjen.
Osobita pažnja pri filmih je posvečena deoi. Za njo se tudi izdelujejo novi filmi iz carstva pripovedk ali pa iz vsakdanjega življenja, katerih glavni namen je, da širijo misel za hi-gijeno.
Sestava teh filmov je vseskozi zanimiva za mladino; v priprosti in deci pristopni obliki mora pojasniti vse probleme, kii bi jih mi z dolgoveznimi besedami ali pa s predavanji po Šolah ne mogli tako jasno in precizno raztolmačiti.
Dosedaj je izgotovljenih že več takih filmov.
Najnovejši film, ki ga je napisal in zrežiral g. Mladen Širola, je ravnokar dovršen. Naslov filma je »Zapuščeno dete«. Vsebina je vzeta iz vsakdanjega vira. — Dete je brez matere in živi čisto svoje cestno življenje s slepim očetom. Posledica tega je, da je zapuščeno, zanemarjeno in zdivjano.
Giavne vloge so odigrali ga. M. Zličar in g. Tepovac, člana narodnega gledališča v Zagrebu ter mala Adica.
Na naši sliki vidimo slovo slepega očeta od svojega sina, ko so oblasti odvedle sina v si-rotišče, da bi tamkaj dobil pravo vzgojo in postane človek.
Nadaljuje se z intenzivnim delom za ustvarjanje novih podučnih filmov v svrho propagande na higijenskem polju.
Ta ustanova bo tako postala ena glavnih in najkoristnejših v celi državi.
dem slavnosti mm Vapfeiaifei
Vrhnika, 9. julija.
»Bog nam bo dal lepo vreme, krasen dan bomo imeli v nedeljo/< si slišal povsod po Vrhniki. Vse se je hitelo pripravljati na slavnost odkritja spomenika. V petek pa st> se zgrnili oblaki, dež je bil ves dan in delo je počivalo. Ko pa je prenehal danes dež, je vse pohitelo na delo: povsod si videl pridne roke, ki so .hotele dohiteti to, kar je bilo v petek zamujenega. Postavljeno je bilo veliko število enobarvnih zastav, ki plapolajo Ivanu, sedečemu, zamišljenemu, premišljajočemu o krivicah sveta ... Lepo zelenje se vije in spenja po ozadju. V polkrogu ob ozadju cveto pisane, krasno negovane cvetlice. Popoldne je bil nekaj časa odkrit. Tedaj se je videlo, da je delo Jurkovičevo posrečeno in lepo izpeljano. Tista polemična beseda, ki je bila izrečena, češ, da je prostor ravno tam kjer stoji, popolnoma neprikladen, se je pokazala kot neresnična. Spomenik s prenovljenim konzu-mom ob strani in kmetsko hranilnico v ozadju, tvori lepo celoto. Ivan s klanca sedi zamišljen na cestnem kamnu in premišljuje o pravici, ki jo je ustvaril svet... Na Glavnem trgu plapola nešteto enobarvnih in državnih zastav, mogočen slavolok sprejema že sedaj goste, ki prihajajo, da slišijo zvečer akademijo. — Rojstna hišica v Klancu vsa prenovljena kot bela nevesta čaka na odkritje spomeniške plošče.
Zmračilo se je, vedno več ljudstva se zbira na Glavnem trgu. Zagorele so baldje in lampijončki, zadoneli so mogočni glasovi godbe. Po lepem kratkem koncertu se je vsa številna iti pisana množica luči in lučic napotila po Novi cesti v sprevodu k Rokodelskem domu, kjer se je vršila nato
slavnostna akademija.
Ob lepi udeležbi so šle uspele točke akademije druga za drugo. Po pozdravnem govoru predsednika obdora za postavitev spomenika je mešan zbor zapel pod dobrim vodstvom gosp. Gruma »Cankarju v pozdrav«. Fr. Habe je nato v svojem govoru poudaril, da je vse lepo, kar je imel Ivan Cankar, da so vse njegove sanje iz siromaštva in uboštva v lepše in pravičnejše življenje dediščine njegove matere. Poudaril je: če postavljamo spomenik Ivanu, bi ga morali pravzaprav postavljati tudi njegovi materi, tisti, ki mu je vtisnila silni pečat svoje osebnosti za vse življenje.
Pokazal je vso najsilnejšo revščino matere, vprežene v voz siromaštva, v voz, ki ga neusmiljeno poganja osmero neusmiljenih otrok. Pokazal je vso njeno bol ob trenotku, ko je zatajil mater, ji odbil skodelico kave, se pokesal in nato pohitel za njo, pa je že bilo prepozno. Pred oči je stopila poslušalcem do smrti otroška Ivanova ljubezen do matere, ko je še v trenutku, ko je molil konfiteor, in ga je smrt vprašala komu je živel, odvrnil: materi...
Umetniško dovršeno je podal svoje točke na gosli ravnatelj g. Karel Sancin. Enakovredna
se ja ,<j.v«4.ua v o pevskih točkah gospa Jelica Vuk-Sadarjeva. Tu je zopet pokazala svoj pevski talent in pozna se ji dobro, da je bila nekoč učiteljica petja na konservatoriju. Idejno najlepši in najboljši pa je bil govor g. P. Žnidaršiča, cand. iur., ki je napravil na vse poslušalce globok vtis. Ivan iz Klanca ni hotel nikdar stopiti v vrsto kraljev na Betajnovi, zato je ostal revež. Sedel bi lahko pri bogato pogrnjenih mizah, če bi podal roko kraljem iž Betajnove in pljunil siromaku v obraz. Z balkona bi lahko zaničljivo gledal na beraško ljudstvo pod seboj. Ostal pa je večen Hlapec Jernej, ki se je boril za pravico in je ni našel.
Po recitacijah g. Vinkota Košmerlja iz »Bele Krizanteme« in g. mr. ph. Stanko Hočevarja, ki je nastopil z Ministerijalno komisijo — je vehementno poflal svoj govor g. Plevelj Franc Cankar-popotnik. Njegovo telesno pot je spremljala duševna. Njegov duh je bil večen popotnik, ki je romal in iskal lepoto. Po lepi in globoko občuteni recitaciji g. Japlja Pavla, se je slavnostna akademija končala z posrečeno alegorijo. Končan je bil prvi del slavnosti; čaka za nedeljo odkritje.
Protialkoholna razstava v Zagrebu
r/.e enkrat smo opozorili na protialkoholn > razstavo v Zagrebu. Razstavo je priredila jugoslovanska treznostna zveza, ki ji predseduje prof. dr. Mašek.
Razstava je imela velikanski uspeh in zanimanje občinstva je bilo vsestransko zadovoljivo.
Prinašamo eno sliko z razstave, o kateri
smo že poročali. Slika predstavlja sobo treznega človeka in sobo alkohlika. Naravno, da je slika malo pretirana, vendar je v glavnem točna ter jasno kaže, koliko denarja zapravlja človek za nepotrebne alkoholne pijače.
O priliki evharističnega kongresa v Zagrebu bo razstava ponovno otvorjena. Njen poset priporočamo.
Kalihi nočnega miru. Nekateri fantalini si ponoči iščejo primerno zabavo s tem, da z razgrajanjem in prepevanjem po ulicah, zlasti po predmestjih kalijo nočni mir ali pa skušajo v zgodnjih jutranjih urah nadomestiti budilko. Letoviščarji, ki so prišli v Kamnik predvsem zaradi ljubega miru, se bodo prav lepo zahvalili za take ljubeznjivosti. Prebivalstvo naj v lastnem interesu take kalilce nočnega miru naznani oblastim, da jih primerno pouče, kakšne dolžnosti imajo ponoči do počitka potrebnih tujcev in domačinov.
Promenadni koncerti. Na pobudo tujsko-pro-metnega društva se bo vršil odslej izmenoma vsak teden enkrat koncert salonskega orkestra ali pa promenadni koncert mestne godbe. Prvi tak koncert je priredila mestna godba v četrtek
zvečer na Glavnem trgu. Kljub hladnemu večeru in razmeroma poznemu obvestilu se je zbral na trgu ves Kamnik in živahno odobraval izvajanje naših godbenikov. Stremljenje agilno- tujsko-pronietnega društva, nuditi letoviščarjem poleg drugih ugodnosti tudi primerno za'bavo, zasluži vso našo pohvalo. Hvaležnost in priznanje tujcev in domačinov naj mu bo vzpodbuda k nadaljnemu delovanju za lepšo bodočnost Kamnika.
Pazite na otroke! 20 letni Lojze T. in 7 letni Franček B. iz Vrhpolja sta dobila v roke di-namitno patrono. Bilo je to v četrtek ob pol 8. uri zvečer. To more imenitno počiti takale stvarica, je menil Lojze in poskušal prisiliti patrono, da bi eksplodirala. Ta se res ni dala, dolgo prositi in je z mučnim po"kom zletela v zrak, z njo pa tudi trije Lojzetovi prsti, do-čitn so malemu Franceku drobca razmesarili
obraz in prsi. Mimoidoči voznik, ki je slišal pok in za njim jok, ju je naložil na svoj voz in odpeljal v Kamnik, kjer jima je zdravnica ga. dr. Liza Soss nudila prvo pomoč. Franček se bo zdravil doma, Lojze pa se bo kesa) svoje neprevidnosti nekaj dni v bolnici.
»Amerikanei«. Iz Amerike je prišlo letos na oddih kakih 20^ kamniških rojakov. Nekateri ze 20 let in več niso videli svojega rojstnega kraja, od katerega se bodo sedaj gotovo težko ločili.
Prodaja poštne vožnje. Ponovna licitacija postne vožnje na progi Kamnik pošta — ko-lodovor bo 12. avgusta ob 11. uri v oeinski pisarni.
Slaba kopalna sezona. Tako žalostne kopalne sezone, kakršna je letošnja, že ne pomnimo več let seru. Jupiter Pluvius nam je postal že kar pievec naklonjen: skoro vsak drugi dan nas obišče. V četrtek popoldne nas je že zopet presenetila precejšnja ploha in odgnala številne kopalce od Nevljice, ki je bila še od torkovega dežja vsa umazana dn narasla. Proti večeru se je nebo zjasnilo, v petek pa nas je že zopet cel dan močil dež.
Nesreča. 10 letni sin trafikanta B. se je vozil na kolesu. Naenkrat je izgubil ravnotežje in padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Odpeljali so ga takoj v bolnico.
Sokol v Radomljah ima danes ob pol 4. uri popoldne svoj običajni letni nastop na vrtu brata Cerarja. Sodeluje mengeška godba. Na sporedu je seveda tudi ples.
Žetev. Na Kočevskem je letos žetev v splošnem prav zadovoljiva.Pšenica, rž in ječmen — vse je dobro obrodilo, samo ovsa je zelo malo. Seveda kočevske žetve ne moremo primerjati s slavonsko, saj kmet navadno ne pridela žita niti za lastno uporabo. Zelo slaba je žetev samo v krajih, ki jih je obiskala nevihta.
Važna avtomobilska zveza. Poročali smo že, da se bo otvorila avtobusna zveza Ljubljana— Kočevje— Sušak. Ta zveza je sedaj otvorjena.
1.	avgusta je bila komisijska vožnja, takoj naslednje dni pa se je vršil že redni promet. S to progo je tudi Kočevarjem omogočeno, da so vsak dan v nekaj urah lahko na Sušaku, odkai se vrne ob 14. uri in pride v Kočevje ob pol dvajseti uri, nakar gre nazaj v Ljubljano. S tem je Kočevarjem omogočena tudi redna večerna zveza v Ljubljano. Vožnja iz Kočevja do Ljubljane stane 42 Din. Avtobus se ustavlja 'pri gostilni Harde..
Pojasnilo zadruge stfavbnšli mojstrov
Zadruga stavbnih mojstrov za Dravsko banovino v Ljubljani nas je prosila za objavo sledečega pojasnila: V številki 54. »Jugoslovana z dne 5. t. m. je ljubljanska inženjerska komora pod »Službenimi objavami« objavila seznam pooblaščenih inženjerjev in arhitektov v Dravski banovini ter temu seznamu dodala pripombo, da so po členu 12. pravilnika za izvršitev poedi-nih odredb začasne uredbe o pooblaščenih in-ženjerjih in arhitektih, ki ima moč zakona, izključno pridržana pooblaščenim inženjerjem ali arhitektom vsa projektovanja kakor tudi pregledovanja in odobravanja projektov ter Vse izvršitve tehničnih objektov in del, ki so zasnovana na statičnih, hidrotehničnih in sličnih preračunih ter tehničnih in statičnih preiskavah.
Ker bi ta dodatek eventualno povzročil domnevo, da so za projelctovanje in izvrševanje visokih zgradb, v kolikor gre za statične preračune, upravičeni le pooblaščeni inženjerji, ne pa tudi stavbni mojstri, smatra podpisana zadruga za potrebno opozoriti, da so stavbni mojstri upravičeni na osnovi veljavnega zakona o stavbnih obrtih iz leta 1893 projektovati in izvrševati vse vrste visokih zgradb, tedaj tudi one, kjer gre za statične preračune. Člen 12. pravilnika sicer pridržuje*take zgradbe civilnim inženjerjem, toda poudariti je treba, da gre ta člen preko uredbe o pooblaščenih inženjerjih, radi česar je predpis navedenega člena protizakonit.
Naravno je, da pravilnik ne more derogirati zakona. Upravno oblastvo je tudi v konkretnem primeru izreklo, da je člen 12. citiranega pravilnika nezakonit; izvršitveni predpis se more dati le v mejah zakona.	*
Z ozirom na gornje navedbe je jasno, da je omenjeni dodatek k seznamu po svojem besedilu nepotreben že z ozirom na to, ker bi lahko koga spravil v zmoto.
V	Ljubljani, dne 8. avgusta 19:10.
Za zadrugo stavbnih mojstrov za Dravsko bati o-vino v Ljubljani načelnik Bricelj s. i.
IH' Hfliikov
jANHWEl S
'J	••	5ppcnt>w	^
I Anking^t^ sngi^/fv
J ( Nin$p<
•; Hanchang ^ [iCfianosha 7-	K-1
■. Pmgsiani,
Miles	i
0	50	100	200	:	Foochow
-L.
v, O
vy
'	.	CHtKiAHG
FU KLEN
K dogodku na Kitajskem.
Ozemlje, v katerega prodirajo komunistične čete.
— Bolezen patrijarha Varnave. — Patrijarh Varnava se zdravi v sanatoriju v Vrnjci. Na svojem zadnjem potovanju si je pokvaril želodec.	t
— Odlični gosti na Bledu. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič bo ostal na Bledu do konca tega meseca. Na Bled je prispel naš poslanik v Bruslju dr. Miloje Milojevič. Sprejel ga je minister zunanjih zadev. Razgovarjala sta se o resortnih vprašanjih.
— Delegat Jugoslovanskega Sokola na belgijski proslavi. Podstarešina Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije g. Djuro Paunkovič je odpotoval v Bruselj kot delegat našega Sokola pri proslavi 100 letnice belgijske neodvisnosti.
— Naša država na gospodarski konferenci balkanskih držav. Na gospodarsko konferenco balkanskih držav, ki se bo pričela tekom prihodnjega meseca v Solunu, je grška vlada službeno povabila tudi našo vlado. Ministrstvo za trgovino in industrijo ter ministrstvo za poljedelstvo bosta v nekai dneh imenovala svoje delegate.
— Imenovanja trgovinskih atašejev. Ministrstvo za trgovino in industrijo je pripravilo pravilnik o imenovanju trgovinskih atašejev pri naših poslaništvih v inozemstvu. Trgovinski atašeji, ki bodo prideljeni poedinim poslaništvom, bodo imeli nalogo, da se zanimajo za Inozemska tržišča, ki bi bila pripravna za naše poljedelske pridelke. Poročali bodo stalno o vseh trgovinskih zadevah trgovinskemu ministrstvu, ki bo njihova merodajna instanca.
•	— Upokojena sta predsednik deželnega sodišča g. Rehar Franc in starešina okrajnega sodišča v Ribnici g. Mejač Anton.
— Zadušnica za Stjepanom Radičem. V petek ob obletnici smrti Stjepana Radiča so bile v zagrebški stolnici zadušnice, katerim so prisostvovali številni pokojnikovi prijatelji in sorodniki.
— Darovi za Malejevo mater. Za fond za Malejevo mater je še daroval v upravi »Jugoslovana« dr. B r a n d i e u Silvij, zdravnik ordinarij iz Murske Sobote, 100 Din. Skupna vsota »maša 4959'50 Din.
— Jugoslovanski arhitekti na kongresu v Budimpešti. Jugoslovanski arhitekti se udeleže s svojimi deli razstave XII. internacijonalnega kongresa za arhitekturo v Budimpešti, ki se vrši od 6. do 13. septembra t. 1. Ker je prostor za razstavo, kateri se je odzvalo dvajset držav, zelo majhen, lahko jugoslovanski arhitekti raz-razstavijo vsak le po nekaj svojih del. V tem sicer naglem času se je vendar zbralo lepo število slovenskih arhitektov, ki se udeleže te razstave. Razstavna dela bodo v torek 12. t. m. ob 20. uri v društveni sobi Udruženja Jugoslovanskih Inženjera i arhitekta — Kazina — II. nadstropje zbrana
— Živahen tujski promet v Splitu. V zadnjem Sasu se mudi v Splitu veliko število tujcev po-edincev ali skupin. Pred dnevi je bila v Splitu večja skupin«) Nizozemcev, ki so včeraj preko Imotskega v avtomobilih odpotovali v Mostar, rd koder bodo nadaljevali svojo pot po Hercegovini in Bosni S noži je prišlo s parnikom »Danica« v Split 66 dijakov srednjih šol iz Črne gore pod vodstvom generala Todorčeviča. Potovali so že po vsej južni in srednji Dalmaciji. Iz Splita se bodo odpeljali na Sušak. Razen teh je v Splitu še nekaj skupin inozemcev, večinoma Nemcev, ki jih je v Dalmacijo poslal uot nič ki biro iz Dresdena.
— Vodja poljskih gasilcev pri našem ministru dr. Šveglju. — O priliki vselovanske-ga gasilskega kongresa je posetil vodja poljske delegacije vojvoda varšavski Twardo ministra dr. Švegla na njegovem posestvu na Bledu. Vojvoda T\vardo je prišel v spremstvu poljskega poslanika dr. Babinskega ter je pri tej priliki izrekel svojo zahvalo za najvišje odliko-vnje, ki mu je bilo dan prej podeljeno.
— Nočne letalske vaje nad Beogradom. Predsinočnim ob 22. uri so se nad našo prestolnico vršile nočne vaje letalskega polka iz Zemuna.' — Šest letal je bilo opremljenih z raznoterimi reflektorji, s katerimi so se izvajale letalske signalizacije. Zemunsko letališče je bilo razsvetljeno. Beograjčani so z zanimanjem sledili vajam, ki so trajale eno uro in ki so docela uspele.
— Slovensko planinsko društvo naznanja, da imajo izletniki na Jezersko, ki so člani Slov. plan. društva, dovoljen 25 odst. popust na voznih cenah na avtomobilnih vozilih avtopromet-ne družbe Paar in Štraus v Kranju, in sicer na progi Ljubljana—Jezerski vrh. Popust uživajo le listi člani SPD, ki uporabljajo vozila kot turisti ali izletniki. Izključeni so od ugodnosti pa tisti, ki bi hoteli uporabljati samo progo med Ljubljano in Kranjem, ali del' te proge. Prav tako nimajo popusta prebivalci iz krajev med Kranjem in Jezersko, če bi tudi bili člani SPI) Ugodnost velja do preklica. Prišla bo v dobro zlasti ljubljanskim izletnikom in lažje bo sedaj priti v enega izmed najlepših delov naše zemlje; posebno ugodno bo sedaj delati izlete na Jezersko, na Češko kočo ter ture v Savinjske planine.
— Slovensko planinsko društvo Osrednji od-.tor sklicuje po S 25 pravil občni zbor Radovlji-, ske podružnice. Ta se bo vršil dne 31. avgusta 1930 ob 10. un v gostilni g Kunstlja. — Dnevni red običajen. Vršile se bodo tudi volitve novega odbora. Osrednji odbor SPD.
— Češka koča pod Grintovcem. Dne 23. in 24. t. hi se bo vršila slovesna proslava 30 letnice obstoja Češke koče. Oficijelni spored je:
V	soboto 23. avgusta: Ob 14 40 odhod iz Ljub-
ljane. Prenočevanje na Jezerskem. V nedeljo 24. avgusta: Ob 7. uri zjutraj odhod do Češke koče. Ob 10. uri sveta maša. Pozdravni govori. Pljubni izleti. Od postaje Kranj do Jezerskega vozi avtobus. Ravno tako tudi v nedeljo z Jezerskega nazaj.
— Varčevanje našega naroda. Varčevanje našega naroda je v juliju zelo napredovalo. V Poštno hranilnico je vstopilo 4725 novih vlagateljev. tako da šteje sedaj Poštna hranilnica 106.949 vlagateljev. Vsota vlog je narastla za
12,000.000, tako da znašajo male vloge koncem meseca julija 167,484.276-56 Din. V juliju je Poštna hranilnica otvorila 174 novih čekovnih računov, tako da je sedaj 17.644 čekovnih računov pri Poštni hranilnici v Beogradu in njenih podružnicah v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju. čekovni promet je znašal v juliju 569.363,502.008 Din. Pri Poštni hranilnici je na čekovne račune vloženih 87.544,396.619 dinarjev. Skupne vloge znašajo preko eno milijardo dinarjev.
— Za rabo domačega materijala. Zastopniki industrije kamna iz industrijske centrale so včeraj predali ministru za gradnje resolucijo, ki so jo sprejeli na ustanovni konferenci sekcije te industrijske panoge, in ki ministra opozarja na važnost porabe domačega gradiva za grajenje cest, na potrebo izdelave norm sporazumno z zastopniki te panoge industrije, ter na ustvaritev posebnih fondov za grajenje cest v zvezi s sisteniatičnejšim njih finansiranjem. Minister je z mnogo dobre volje in velikim razumevanjem vzel na znanje želje in pritožbe te panoge naše industrije, ki se že dalj časa nahaja v hudi krizi, in obljubil, da bo storil vse, kar je mogoče v okvirju naših finančnih in gospodarskih sredstev, da priskrbi tej industriji kar več zaposlitve. Minister je predvsem obljubil, da se bo tudi poslej zavzel za rabo domačega materijala, zlasti trdega kamna. Na koncu je izjavil, da proučuje ustvaritev norm in da sestavlja razpredelnice posameznih vrst, kakovosti in dimenzij kamna, ki naj se rabi za posamezne stopnje vzpona, za manj ali bolj prometne ceste in glede na prevozna sredstva, ki opravljajo promet na teh Cestah.
— Mednarodne kolesarske dirke. Radi velikega zanimanja za kolesarske dirke, katere se vršijo 15. t. m. na športnem prostoru SK Ilirije, se je oglasilo veliko klubov iz naše države, iz Beograda, Zagreba, Štajerske in tudi iz Gradca. Dirkači, kateri so se že zglasili, lahko trenirajo na športnem prostoru SK Ilirije dnevno od 16. do 18. ure. — Kolesarsko društvo »Sava«.
— Prijave za uvodni in metodični tečaj za učiteljstvo kmetsko- in gospodinjsko - nadaljevalnih šol Dravske banovine, ki se bo, kakor je že poročal naš list v zadnji 'Številki, vršil od 18. do 29. avgusta 1930. v Mariboru, bodo brezpogojno zaključene v to‘rek 12. avgusta 1930.
V smislu pravilnika bodo v bodoče smeli na omenjenih šolah poučevati samo oni gg učitelji in učiteljice, ki so redno obiskovali vsaj uvodni in metodični tečaj.
— Strojnika šoferja dnevuičarja za nov kompletni cestni valjar potrebuje okrajni cestni odbor Maribor. Strojnik mora biti vešč obrata z Dieselmotorjem na surovo olje. Plača po dogovoru. Nastop službe okrog 15. avgusta 1930. Poseben monter - strokovnjak iz tovarne bo nekaj dni strojnika inštruiral. Lastnoročno pisane in k''11 ovane prošnje je treba vložiti 'na Okrajni cestni odbor Maribor, Koroška cesta 26/11.
— Vreme. V dravski banovini je v petek in včeraj dopoldne' neprestano deževalo. Mestoma so bili veliki nalivi, ki pa niso povzročili ogromne škode. Le v Žireh je potok prestopil bregove in je poplavil polja. Deževalo je tildi v Savski banovini iti Bosni. V Ljubljani je padlo od petka zjutraj do včeraj zjutraj 55 mm dežja, v Mariboru 44 mm, v Zagrebu 30 mm, v Beogradu 3 mm, v Sarajevu 3 mm, a v Splitu
7	mm. Barometersko stanje je nizko, tako ob 7. včeraj - Ljubljani 7.19 3, Mariboru 738-2, Zagrebu 758-9, Beogradu 756 3, Sarajevu 756-4, Skop-r.iu 755-5, Splitu 756-4, Visu 756-6. Temperatura je znatno padla. Termometer je včeraj ob 7. kazal v Ljubljani 12, Mariboru 14, Zagrebu 14, Beogradu 18. Sarajevu 10. Skoplju 24, Splitu 19, Visu 15 '" lačnost je znašala v državi od 5—10. Najbolj oblačno je bilo v Ljubljani, Mariboru, Zagret u in Sarajevu (101 Relativna vlaga je znašala v državi od 65—93%, v Mariboru 89%.
V Ljubljani je bila najvišja temperatura včeraj
17-4 C. a najnižja 11 C.
— 227 let stara violina. V vasi Rokavcu je neki Štefan Stratimirovič pregledoval staro violino in opazil v njej napis, ki priča, da je bila narejena 1. 1703 v Rumi. Violina je stara torej 227 let. Takoj so lastniku ponudili zanjo 75.000 Din, on pa zahteva 120.000 Din
— Strašna smrt delavca, ki ga je obgrizel stekel pes. Pred mesecem je železniškega delavca Ivana Mavroviča obgrizel stekel pes, ko se je vračal z dela domov. Ugriznil ga je v prst.-Ker rana ni bila velika, delavec ni iskal zdravniške pomoči. Pred dnevi je pa delavec začutil v roki strašne bolečine, ki so bile vedno hujše, dokler ni delavec, zbesnel V sredo so ga pripeljali v Zagreb v bolnico, kjer je v najstrašnejših mukah umrl.
— Rekordni želodec mladega Bosanca. V Sarajevu je dosegel 25 letni Bosanec Vlado Savič nov rekord. V gostilni Merakliia so ga postregli s 24 hlebčki kruha po četrt kilograma in dvema hleboma po en kg. torej skupaj osem kg kruha. Dali so mu pa še 1 kg pečenega mesa. Od 9. do 11 ure dopoldne je vse to pojedel in
povrhu še dva kg kaše. Jedel je za stavo, ka tero sta mu dva trgovca tudi izplačala. Fant je izjavil, da se je samo trikrat v svojem živ ljenju najedel, in sicer nekoč v Ilidži, kjer je toliko pojedel, da je šel nato peš v Mostar in šele tam postal zopet ločen. Drugič v vojni, ko je pojedel hrane za 25 vojakov, ter tretjič zdaj v Sarajevu.
—	Krvava borba za dekleta. Fantje iz Lako-tiča so pred dnevi ugrabili dekle Angjelijo, hčerko Jove Seloroviča. Devojka se je zaljubila v fanta in mu naročila, naj jo ugrabi. Med ugrabljenjem je prišlo do prepira in do pretepa med fanti in mačeho dekleta. V borbi je bilo več fantov ranjenih. Ugrabljenje dekleta so naznanili te dni tudi orožniški postaji v Marički. Ko je neka St^jcimovič Stana šla pred večer k vodnjaku po vodo, jo je ugrabil Zarda Mladjen in jo odpeljal v svojo hišo. Bratje in sestre so jo komaj rešili iz rok pohotnega fanta.
Za Vaš denar morata dobiti ono, kar Vi želite!
F" "ihtevate v gostilni »Joguru«, tedaj Vi veste, zakaj zahtevate. A kadar Vam natakar s kakršnim si bt t; izgovorom želi vsiliti drugo pijačo — tak j > orate zapazili, da Vam ni na-klonjc;.’ On " m želi vsiliti ono, kar je cenejše in vsled tega slabše kvalitete! Vi kot <>-- i imate r'ravico - 1 'evati za Vaš denar ono, kar Vi hočete! Zahtevajte zato samo originalno ».To-guru«!
IZjubljmncL
Nedelja, 10. avgusta, Lovrenc. Pravoslavni:
28.	julija, Ozrin.
Nočno službo imata danes lekarni Sušnik, Marijin trg in Kuralt, Gosposvetska cesta, jutri v ponedeljek pa T r n k oc z y , Mestni trg in R a m o r , Miklošičeva cesta.
■ Prvi nastop angleškega mešanega zbora iz Londona v Ljubljani. V sredo 20. t. m. se vrši v Ljubljani koncert, katerega program bodo izvajali londonski pevci, zastopniki sedmih najodličnejših londonskih pevskih zborov, ki se nahajajo na potovanju po Jugoslaviji. Naslednji dan v četrtek 21. t. m. obiščejo tudi Bled ter bodo tudi tam priredili popoldne v Zdraviliškem domu del svojega koncertnega programa. Spored in drugo javimo v prihodnjih dneli. Za ljubljanski koncert, ki se bo vršil v dvorani Filharmonične družbe, bodo vstopnice v predprodaji od torka popoldne dalje v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Cene običajne koncertne.
H Kolonisti mestne občine ljubljanske v Brez-nici na Gorenjskem se vrnejo v Ljubljano 11. t. m. ob 12-37 na glavni kolodvor. Dolžnost staršev je, da pridejo ponje. V tretji skupini, ki odide iz Ljubljane v Breznico z glavnega kolodvora v torek 12. t. m., bodo sledeči: Ambrož Angela, Brajer Oiril, Bučar Šarlota- Bučar Le-ontina, Boltar Zdenka, Čepon Adolf, Dežman Loa, ITumsky Zorka, Dolinar Valentin, Filipič Slavica, Germek Marjan, Jeršin Pavel, Kavčič Marjan, Kadunc Srečko, Kobilca Dušan, Keršič Mirko, Kiselj Vladislav, Kosec Bogomira, Kovačič Vera, Kovačič Marijan, Logaja Marija, Legat Primož, Lipušček Silvo, Močan Joško, Peterlin L^islav. Sevec Stojan, Pogačar Dragotin, Primc Bojan, Perčič Danijel, Pilej Božo, Perko Danica, Rudolf Milan, Selan Mira, Stritar Bojan, Šaver Nives, Šušteršič Franja, Umek Hermina, Vrabec Ferdo, Urbar Ciril. Viršek Milena, Volavšek Janko, Zajec Sonja, Zupanc Marija, Zupančič Ana Žgajnar Jožica in Žabjek Božo.
—	Na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani se bodo po odrendbi g. bana dravske banovine sprejemali v prvi razred poleg deklic tudi dečki, ki so dovršili najmanj 4 razrede osnovne šole in ki so rojeni v letih 1917. do 1920. Vpisovanje bo 11. septembra t. 1. dopoldne.
9	Prostovoljna javna dražba v Frankopanski ulici 23/11. n. levo se vrši v torek 12. avgusta ob 9. dopoldne Prodalo se bo pohištvo: hrastova spalnica kompl. z modroci, divan, dalje salonska oprava, slike ild. Interesentje se vljudno vabijo.
B Policijski drobiž. Policija je od petka do včeraj opoldne aretirala 6 oseb. Aretirala je nekega brezposelnega možakarja, ki je ukradel Jovi Zivkoviču zaboj grozdja v vrednosti 360 Din. Dalje je bil aretiran neki nasilnež, aretirani so bili tudi 3 Bosanci zaradi krvavega pretepa in ogroženja osebne varnosti ter končno Rezika Nemikuta zaradi tajne prostitucije. Policiji so bile prijavljene končno 3 tatvine, izgred v gostilni, primer nedostojnega vedenja, 2 primera pijanosti, kaljenje nočnega miru, prekoračenje policijske ure, kršitev obrtnega reda, 3 prekrški avtopredpisov in 3 prekrški cestno-policijskega reda.
H Beg od doma. V Študentovski ulici stanujoča trgovka Josipina Cizerle je policijski upravi naznanila, da je neznanokam odšel že 29. julija njen 141etni sinko Herman ter se do včeraj še ni povrnil domov. Herman Cizerle je drugače dobro razvit, črnih las. črnih oči, nosi, kratke •drap-hlače, sive dokolenice, športni suknjič ter je gologlav. Odšel je od doma brez sredstev.
Sl Tatvina obleke. V gostilni na Poljanski ce Ijanski cesti št. 11 zaposleni natakarici Ivanki Lončarič je bila ukradena nova svetla obleka, vredna 130 Din. Tatvine sta osumljeni dve ženski. ki sta govorili hrvatski.
K (Tatvina denarja. Gostilničarju na Dunajski cesti Franu Petriču je neznan tat izmaknil iz suknjiča 1000 Din. Suknjič je visel v kuhiiri na obešalu. Tat je izmaknil iz listnice samo bankovec za 1000 Din, dočiin je ostali denar pustil nedotaknjen.
m Iz uprave. Tisti, ki prejemajo na ogled naš list po pošti iz centrale, pa so že naročniki podružnice, naj poštni izvod vrnejo Ljubljani s pripombo, da so že naročniki. Ostali se na list lahko naročijo tudi pri podružnici na Aleksandrovi cesti 24 pismeno, ustmeno ali telefonično.
m Današnje prireditve. Od 11. do 12. ure promenadni koncert v parku. Ob 12. uri izlet narodnih društev izpred Narodnega doma v Apače. Popoldne so veselice: gasilskega društva v Št. liju v Slov goricah, Rdečega križa v gostilni Kekec v Košakih pri Mariboru ter prosvetnega društva in katoliške omladine v gostilni Rajhen-šu na Pobrežju. Ob 15. bo na Pobrežju in v Radvanju tombola gasilskega društva, ob 16. uri pa na vojaškem strelišču istotam lovsko streljanje SLD, podružnice Maribor. Kino Union predvaja zvečer ljubezenski film »Goreča srca«. Grajski kino pa dramo »Grešna strast«.
m Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo opravlja od danes v nedeljo opoldne do prihodnje nedelje 17. t. m. opoldne »Mestna lekar na« (Minarik) na Glavnem trgu m Trgovec Ussar izven nevarnosti. Trgovec Alojzij, Ussar, ki se je ponesrečil z avtomobilom pri Karsdorfu v Avstriji in leži sedaj v tukaj?-nji bolnici, je izven nevarnosti.
m Gledališče se podira... V petek popoldne okrog 16. ure se je na upravnem poslopju Narodnega gledališča v Slovenski ulicj nenadoma podrl pločevinast dimnik in zropotal na ulico. Pozvani mestni delavci so to nepričakovano prometno oviro odstranili, gledališče pa ie ostalo brez dimnika.
m 401etnico svoje ustanovitve slavi prostovoljno gasilno društvo v Rušah.
m Oddaja gradbenih del. Gradbena dela ?a novo palačo OUZD v Mariboru na oglu Marijine in Sodne ulice so bila naposled le oddana in sicer- tvrdki inž. Šlajmerju in inž. Jelencu.
m Čudna kupčija. Pretekli teden je prodala neka kmetica iz Sv. Jakopa v Slovenskih goricah na tukajšnjem živinskem sejmu 2 prašička za 300 Din kupcu, ki ji je denar plačal, nato se je pa zaradi nekega opravka, kakor je sam dejal, odstranil. Kmetica je s prašički čakala nanj do večera, potem pa je odšla domov z njimi in denarjem. Kupec se doslej še ni javil.
mProdaja cenenega mesa. V ponedeljek 11. t. m. se bo na stojnici pri mestni klavnici prodalo 150 kg svinjskega mesa po 10 Din kg, -tn sicer največ po 1 kg vsakemu kupcu.
m 701etnico rojstva obhaja danes v krogu svoje rodbine in sorodnikov g. Josip M e S i -ček, nadučitelj v pokoju. Zaslužnemu jubilantu želimo še mnogo let zdravja.
m Špeharski trg. Na sobotnem špeharskem trgu je bilo na 23 stojnicah 43 zaklanih svinj, 2 govedi in 1 tele. Drobovine je bilo 226 kg.
m S trga. Sobotni trg je bil kljub slabemu vremenu zelo dobro založen, občutno pa se je zopet pokazalo pomanjkanje tržnih miz Tržno nadzorstvo je zaplenilo Špeharjem več kilogramov svinjskih pljuč, kmeticam pa dve vedrici črvivih gob, nekaj gnilih paradižnikov in gnilega sadja.
m Samomorilni poskus Iz stanovanja je skozi okno skočila na cesto 331etna, v Studencih, Nabrežje 71, stanujdča železničarjeva žon^ Marija Mazijeva. Zlomila si je levo nogo in poškodovala desno roko. Prepeljali so jo v bolnico.
m Čigav je voziček, že leta 1928. je bil obmejnemu policijskemu komisarijatu izročen štirikolesni ročni voziček katerega so našli nekje pri Koroškem kolodvoru. Ker se lastnik še ni javil, je bil sedaj izročen mestni policiji, kjer ga lastnik lahko prevzame m Neznan utopljenec. Orožniška postaja Po-lenšak javlja, da so 3 t. m našli v potoku Črne v bližini vasi Gabernik pri Sv. Lovrencu v Slov. .goricah neznanega, 60 do 65 let starega moškega srednje velikosti in močne rasti Njegove identitete ni bilo mogoče ugotoviti Pokopali so ga na pokopališču pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah.
* Javna kuhinja bo v hiši Delavske zbornice. Kuhinja bo iiajiiioderijeje opremljena, kot sta v Ljubljani iri v Mariboru. Septembra bo že otvorjena.
* Radi vlačuganja je bila predsinočnjem v nekem prenočišču aretirana neka Ana II. Na-set i je kaj znanemu inseratu, ki obeta gospodom :n damam za prodajo »odličnega« predmeta do'Din 300 ’ -vnega "^lužka. Navadno morajo ti I.iu 1 še t 'ačati k:v ’	;ii	zasl u*'1 k
pa ni včasih niti Din 30
* Stanovanja in hrane ni plačal, pač pa si je od svoje gospodinje Helene Gmajner še izposodil denar neki P, ki ga sedaj išče policija. Gospodinja pa ima 500 Din škode.
* Najdena denarnica. V d likatesni trgovini Zany v Pre: srnovi ulici se jo našla denarnica, ki jo izgubitelj dobi na policiji.
* Premestitve. Saniletski kapetan I. klase g. Nikola Jurkovič, doslej šef-zdravnik 27. pešpolka, je imenovan za vršilca dolžnosti upravnika začasne vojne bolncje v Celin. Do sedanji upravnik g. sanitetni podpolkovnik Lujo Debeljak pa odhaja v Lji bljano, kjer je imenovan za šefa sanitetskega oddelka dravske divizijske oblasti
* Duhovniška vest. Dosedanji kaplan v Konjicah g, Gregor "afošnik je premeščen v Celje na službo prvega kaplana, katero mesto j skoraj dve desetletji imel g. Anton Lasbacher. ki je bil preteklo nedeljo umeščen kot župnik v Vrj niku.
Scfkclstvc
Celjska sokolska župa
Minula sezona je bila posvečena pripravam za vsesokolski zlet v Beogradu. Delo v telovadnicah se je čez zimo in pomlad nagibalo na to stran. Radi tega društva pred beograjskim zletom niso prirejala svojih domačih javnih nastopov. Pač pa je župa tik pred vsesokolskim zletom pozvala svoja društva na župni zlet v Celju, da se prepriča, kakšen obseg so zavzele priprave. Župni zlet je uspel nad pričakovanje dobro, tako da se je lahko upravičeno računalo s častnim župnim nastopom na vsesokolskem zletu. Naše nade so se; uresničile, kajti v glavnih zletnih dneh je Župa pstavila na stadion v Beogradu 108 telovadcev, 72 telovadk, zastopani so bili tudi starejši bratje pri vajah s palicami. Člani ini članice iz celjske sokolske župe so prišli tudi pri tekmah na vidno mesto. Delo, storjeno v minulih mesecih letošnjega leta, je bilo plodonosno.
Prihodnje tedne bo v župi več javnih nastopov. V nedeljo S. avgusta so nastopi v St. Juriju ob juž. žel., Rimskih toplicah in na Polzeli. 10. avgusta v Gornjegradu in v Laškem, 17. avgusta praznuje Sokol v Zagorju ^letnico obstoja, isti dan je tudi javni nastop društva v Št. Petru v Sav. dolini.
Ko bodo ti nastopi za nami, bo za nami tudi doba delovatija na prostenl, članstvo se bo umaknilo zopet v telovadnice, da znova poživi delo na podlagi pridobljenih izkušenj preteklega leta.
Župna uprava se bo lotila ustanavljanja novih društev s potrebno previdnostjo in predpripravami, da bodo novo ustanovljena društva sposobna trajnega življenja.
V	območju celjske sokolske župe je še mnogo krajev, kjer bi sokolska društva lahko uspešno delovala. Priznati moramo sicer, da je nemala ovira snovanju novih društev pomanjkanje izvežbanih vaditeljev. Kjer ni sokolskega vaditelja, je napredek nemogoč. Vendar se bo skušalo v tem oziru storiti vse, da se tudi te zapreke odstranijo. V bližnji bodočnosti bo župna uprava skušala ustvariti temelje novim društvom v St. Juriju ob Taboru, Velenju, Ljubnem, Št. Petru pod Sv. gorami in pri Sv. Jederti nad Laškim. Imamo še tudi druge kraje, kamor bo treba polagoma zanesti sokolsko misel in jo uveljaviti. Tako n. pr. Kozje, Griže-Liboje, Teharje-gtore, Podčetrtek.
Želimo, da bi pri ustanavljanju novih društev zvesto in marljivo sodelovala vsa bratska društva in tudi sama v svoji okolici skrbela, da pridobi naša organizacija kar največ pripadnikov. Poedinci naj posvetijo svoj prosti čas sokolski propagandi v najširših plasteh našega naroda. Z vzajepnim, složnim delom nas bo privedla pot do zmage.
Zdravo!
»Sokol« Škofja Loka priredi v nedeljo, dne 17. t. m. evoj telovadni nastop. Pri javni telovadbi sodeluje tudi tukajšnja garnizija. Vojaštvo tekmuje v teku z zaprekami v polni bojni opremi na 100 m in nastopi tudi z vajami s puškami. Po telovadbi je v prijaznem in lepem Sokolskem domu neprisiljena domača zabava. Sodeluje orkester »Sloga« iz Ljubljane. Vsi prijatelji Sokolstva so najvljudneje vabljeni.
Sokolsko društvo y Radovljici priredi na praznik, dne 15. t. m. popoldne na telovadišču pred Sokolskim domom običajno tombolo. Glavni dobitki so: Krava, moško kolo, vreča sladkorja, vreča moke. Poleg teh je še mnogo drugih manjših dobitkov. Tablice so po Din 3-—. Začetek ob 16. uri.
Sokolsko društvo Litija-Šmartno priredi na praznik, dne 15 . t. m. svojo vsakoletno javno telovadbo. Program Iste je sledeči: ob pol 9. uni se vrše skušnje vseh oddelkov, po istih pa v času od 11. do 12. ure na trgu Litija koncert godbe Sokola I. iz Ljubljane. Ob 13. uri bo sprejem gostov z godbo na kolodovru, nakar se vrši obhod s kolodvora skozi trg na telovadiše (športni prostor) v Gradcu, kjer se prične ob 15. uri javna telovadba. Kot prva točka je na programu nogometna tekma med
moštvi Sokola Trbovlje ln Sokola Litlja-Smart-no, kii bo trajala samo en polčas (45 minut), nakar slede telovadni nastopi vseh oddelkov. S posebno točko nastopijo članice z vajo »Valček« in ženski naraščaj z vajo »Mornarji«, Po javnem nastopu se vrši ljudska veselica v idiličnem gaju »Švarcova hosta« s pestrim programom, kot pisemsko ln paketno pošto, brzojavom, ribolovom, »špehkamro«, plesom Itd. Pri plesu sodeluje društveni »Jaz-orkester« pod spretnim vodstvom g. dr. Schreya. Goste opozarjamo na zelo ugodno železniške zveze v obe smeri.
Oplotnica. Sokolsko društvo v Oplotnici ima v nedeljo, dne 17. avgusta t. 1. ob pol 16. uri na vrtu gostilne VamKunej svoj redni letni telovadni nastop, kateremu sledi vrtna veselica, ob sodelovanju mariborske sokolske godbe (bogat srečolov, ples in druge raznoterosti.) Za lačne in žejne bo v dovoljni meri preskrbljeno. Sokoli in prijatelji sokolstva — vsi v Oplotnico!
—	S Konjicami posluje redna avtobusna zveza k večini vlakov in vsem *vt<-busoin p^oge Maribor—Celje. Planincem, posetnikom Vintarjeve koča na Pesku, se nudi ob proslavi prve obletnice dne 15. t. m. istočasno ugodna prilika, da se seznanijo z južnim delom Pohorja in z Oplotnico, kamor je od Peska ob Oplotnišici mimo granitoloma Čezlak prav složna pot. Vsem: Na svidenje! Zdravo!
Bled
Društvo hišnih posestnikov na Bledu naznanja, da bo poslovalo tajništvo glede zgradarin-ske napovedi v nedeljo, dne 10. t. m. od 10. do
12.	ure in od 14. do 16. ure. V pondeljek, dne
11.	t. m. pa od 8. ure do 18 ure v hotelu pri Turistu. Vabijo se vsi posestniki, da se v navedenem času zglasijo glede zgradarine. Prijave morajo biti vložene najkasneje do 15. t. m.
Lilij €z
Poroka. V četertek sta se poročila dopisnik našega lista g. Tavzelj Jože in gdč. Gruber Majda. Na predvečer poroke sta priredila pevsko društvo »Lipa* in godbeni odsek Prostovoljnega gasilnega društva v Litiji nevesti in ženinu podoknico. Poroka je bila v cerkvi v Litiji in je obrede izvršil g. Lovšin, kaplan v Šmartnem. Mladima novoporočenceraa želimo obilo sreče.
Scšlanj
Avtobusno zvezo med Šoštanjem in zdraviliščem v Topolšfiici bo vzdrževal lastnik kina g. Destvonik. Kupil je 14sedežni avtobus. Raz-ven tega bo avtobus tudi še na razpolago za večje izlete v našo okolioo. Novo pridobitev pozdravljamo.
Godbeno druStvo rudarjev na premogovniku v Skalah Je praznovalo v nedeljo, dne 3. t. m.
lOlotnioo obstoja. Društvo se je v času svojega obstoja pod spretnim vodstvom kapelnika Letonje povzpelo do lepe višine. Želimo društvu i v bodoče čim večjega razmaha in napredka.
£/ufoznep
Toča je v četrtek pri Bolfenku uničila skoro vse kulture. Padala je suha in vejja ko golobja jajca. Temperatura je zelo padla. Stari ljudje take toče ne pomnijo.
Odlični gostje. V našem mestu so se te dni m,imogrede mudili g. minister Švegel in pisec zgodovinskega dela »Celjski grofje« g. dr. Novačan iz Celja.
Moderniziranje. Milan Sessler, naslednik veletrgovine Martin Rosenberg, je svojo trgovino na najmodernejši način renovdral; postavil je veliko postajo za bencin, moderno reklamo za bencin ter reklamni Phillips Radio z zvočnikom na ulico.
Romuni na trgu. Romuni pripeljejo vsaki četrtek na trg cele vozove s sočivjem kakor papriko, paradižnike, zelje, fižol itd., po zelo zmernih cenah.
Prva jabolka. V petek so se pripravili prvi vagoni zgodnjih jabolk za izvoz v Prago.
Stavbno gibanje. Zdaj renovirajo hišo gosp. Kuhovca na glavnem trgu v Ljutomeru dn začeli so z zidanjem stanovanjske hiše g. Magdiča. Sicer pa je stavbno gibanje pri nas zelo skromno.
Kongres za ustanovitev Jugoslovanske lutkovne zveze v Ljubljani
Ljubljana, 8. avgusta.
Ni pač danes na svetu države, v kateri se lutkovna umetnost, ki so jo svetovni odličniki vseh dob ocenjevali za važnega činitolja za vzgojo mladine in duhovno rast človeka, — ne razcvita v čudovit, bajen cvet, in ni naroda, v katerem ne vrši skozi stoletja mala, zagonetna lutka s svojo pravljično in groteskno besedo visoko kulturno poslanstvo, ki mu vodstva sodobnih držav — Češkoslovaška republika, Rusija, Nemčija, Belgija — izkazujejo posebno čast s tem, da lutkovna gledališča denarno podpirajo ali pa jih razpredajo po šolah. Vodilne narodne kulturne ustanove kot je n. pr. Masarykov zavod za ljudsko vzgojo v Pragi, pa lutke in lutkovna gledališča sprejemajo pod svoje okrilje ter smatrajo, da program njihovega dela brezpogojno vokvirja duhovni in idejni svet lutkovne umetnosti.
Sodobnemu človeku, ki mu mrzli tok časa odvzemlje njegovo pravo svobodo, lutkovna umetnost mnogo pomeni. Mnogo več kot si misli malodušni povprečnež, ki mu je lutkovno gledališče samo igračka dn samo kratek čas »gašperski špas«. Sodobnemu človeku je ta umetnost očiščevalnica vse kalne posvetnosti in pretop v živ svetel utrip človečnosti. In mnogo pomeni človeku iz našega naroda. V njej izumira brezdomstvo: človek se vrača k svoji zemlji. Kajti lutkovna umetnost kot razodetje narodne pesmi, pravljic in bajk, sega globoko v preteklost, odkoder prinaša po čudnih, lesenih likih tisto večno lepoto, v kateri so vžgani vsi ognji veselega in žalostnega bistva našega naroda. Lutkovna umetnost je poosebljenje prirodnega zdravja in duhovnih stremljenj dn teženj, ki so vsidrane v lepi podza-vestnosti človeka.
Radi velikih etičnih in etničnih vrednot, ki so v lutki in v lutkovni umetnosti, so v vseh državah zrastla udruženja, ki imajo velevažen smoter, uravnavati umetnost lutkovnih gledališč v rast in razmah, in jo očuvati propadov. Kako pa je v naši kraljevini Jugoslaviji?
Slovenci, Hrvati in Srbi smo se z lutkovno umetnostjo spoznali šele po svetovni vojni. Toda dvoje odličnih gledališč (Klemenčič — Ljubljana, Širola — Zagreb) sta ostali osamljeni in njihov blesteč razmah se je neizprosno razbil ob nerazumevanju javnosti in ob tistem večnem finančnem vprašanju.
Ker bi sedanjemu malemu številu lutkovnih gledališč kanila slej ali prej zagroziti ista usoda in nočemo prepustiti njihova življenja krivičnemu valu usode, potem pa kar iskreno želimo lutkovni umetnosti v naši državi odbratl tisto mesto, kot ga po svojem duhovnem poslanstvu in po svojih svojevrstnih umetniških izrazilih brezpogojno zasluži, smo se odločili, da ustanovimo
.Tugoslovensko lutkovno zvezo.
Ustanovitev te zveze naj pomeni razcestje in prelom z dobo, ki je po svojem sicer važnim predhodniškem značaju padala zdaj v živo življenje, zdaj v mrtvo negibnost, ter naj izveni v pozdrav novi dobi, Ta pa naj bo v svitu naše samobitnosti večen izraz močnega, kolektivnega dela, jasne, izbrušene usmerjenosti in umetniške vzpetosti sedanjih in bodočih lutkovnih gledališč.
Ker pa hočemo ustanovitev te zveze izvesti v soglasju in ob sodelovanju vseh naših kulturnih in umetniških krogov, vabimo na kongres za ustanovitev jugoslovanske lutkovne zveze, ki se bo vršil 17. avgusta t. 1. v Ljubljani, vsa naša kulturna društva, predstavnike državnih oblasti, mest in občin, vse naše prosvetne delavce, umetnike, akademsko omladino, in 6ploh vso slovensko, hrvatsko in srbsko javnost.
Spored kongresa za ustanovitev jugoslovanske lutkovne zveze, ki se bo vršil 17. t. m. ob 9. uri v Ljubljani na Taboru, vhod z Vrhovčeve ceste, vsebuje tale dnevni red: uvodne pozdravne besede, referat pripravljalnega odbora, govori udeležencev kongresa, prečitanje in odo-brenje pravilnika Jugoslovanske lutkovne zveze, volitev odbora, slučajnosti.
Po kongresu so še tele prireditve:
Ob 15. uri: Otvoritev lutkovne razstave na Taboru; ob 16. uri: Uprizoritev lutkovne igre »Gašperjev junaški čin« na Taboru. Predvidoma se bo vprizorila še kaka lutkovna igra na drugih ljubljanskih odrih. Ob 20. uri: Prijateljski poslovilni večer v restavraciji Tabora. Igra salonski orkester.
Vsa omenj«3na društva, oziroma njihove zastopnike iz vseh krajev države, prosimo, da se pravočasno pismeno j-vijo na naslov: Boris Orel, Ljubljana, Jugob mka.
Za pripravljalni odbor:
Mladen Širola, Zagreb; Joso Zidarič in Boris Orel, Ljubljana.
Napredovanje v železniški službi
.J A* ?k.uPino položajne plače so napredoval!: t Ji kalorije, 2. skupine: Brajnik
K(.)neSllik Viktor, kurilnica Ma-[i^v’ ^elja Alojzij, Ljubljana glav. kol.; Mrežar Franc, Ljubljana glav. kol.; Tomšič Miha, Ljubljana glav. kol.; Golčer Vinko, Zidani most; Klamfer Henrik, Maribor, glav kol-Krajnc Franc, Maribor glav. kol.; Mar Franjo, Ljubljana glav. kol ; Robič Franc, Jesenice Bučovnik Ivan, kurilnica, Maribor; čeč Alojzii Ljubjana gor. kol; Erber Karol, kurilnici; Ljubljana II gor. kol.; Frančič Ignacij, Maribor, glav. kol.; Frank Josip, Maribor sor kol • Lupine Karol, kurilnica, Maribor; Mesarič Leo! pold Maribor, glav. kol.; Mešnik Jožef, Rogatec-i Vaktor> Maribor glav. kol.; Mlakar Jakob Maribor glav. kol.; Natek Josip, Maribor glav. kol.; OtolanL Vincenc, Rakek; Pavlin Gre-gor. km-ilnica Ljubljana II. gor. kol.; Pečovnik Jožef Slov Bistrica; Smrekar Karol, kurilnica Liubljana II. gor kol.; Šuštaršič Ivan, kuril-m	kol.; Fei-tin Leopold,
S? i’n ja2 Franc, Novo mesto; Pavlič Franjo, Bistrica-Boh. jezero; Pirjevec Viktor. Zalog; Seme Kristina, Kranj.
V 2. skupino položajne plačo zvaničniki I kategorije 8. skupine: Klanjšček Leopold, Jesenice; Miklavčič Jurij, Ljubljana, glav. kol.: Tscharre Peter, Ljubljana glav. kol.; Križaj Adolf, Maribor, glav. kol.; Molan Albin, Soteska; Černe Ferdo, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Grošelj Ivan, Ljubljana, glav. kol.; Justin
a gor- kol; Bab°šek Alojzij, u ^ ,	kurilnica	Ljubljana I. gl.
kol., Beribak Franc, kurilnica Maribor; Božič Ivan, Ljubljana gor. kol.; Dekleva Josip, kuril-nica Maribor; Gaborszik Karol, kurilnica Ma-ribor; Kosernik Martin, Celje; Lubej Martin, Pesnica; Podlesek Alojzij, kurilnica Maribor Podržaj Anton Rakek; Poznič Viktor, kurili
L Člav- kol-5 Rakar ^nac, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Roš Franc, ku-rilnica Ljubljana I. glav. kol.; Slanovic Josip, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Snoj Anton, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Vidic Anton, kurilnica I. glav. kol.; Voje Miha, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Birtrič Albina, Ljubljana gor. kol.; Bonač Anton, Zidani most; Čehovin Josipina, Ljubljana gor. kol.; Dragar Josip, progovna sekcija Ptuj; Kašman Karol, Maribor kor. kol.; Korošec Alojzij, Maribor glav. kol.; Škof Anton, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.: Vivid Franc, kurilnica Maribor, i Y .skupino položajne plače, zvaničnika I. kategorije, 4 skupine: Kopše Ivan, kurilnica Maribor, Dolžan Viktor, gradbeno oddelenje.
V I. skupino položajne plače, zvaničniki II. kategorije, 2. skupine: Mttller Viktor, Maribor glav. kol.; Kraljič Josip, Ljubljana gor. kol.; Artač Franc, progov. sekcija, Ljubljana, glav. proga; Cvajnar Mihael, Medvode; Klinar Matevž, Jesenice; Krček Ferdinand, Tezno; Lon-gus Janez, Jesenice; Pagliaruzzi Žiga, Jesenice; Pernat Ivan, progovna sekcija, Maribor, kor. proga; Poszavecz Anton, Čakovec; Prijatelj Josip, Jesenice; Sabotik Jernej, Breg; Sajko Ivan, Slov. Bistrica; Škufca Josip, progovna sekcija Ljubljana glav. proga; Vaščer Martin, progovna sekcija Zidani most; Waland Jakob, Celje; Bernard Ivan, Jesenice; Bizjan Franc, Ljubljana gor. kol.; Borštnar Franjo, Ljubljana glav. kol Brnot Ivan, Polzela-Braslovče; Cepuš Ivan, progovna sekcija Celje; Črepinšek Anton, Sevnica; -uk Leopold, Trbovlje; Drozg Ivan, Maribor glav. kol.; Fischer Franjo, Maribor glav. kol.; Frece Blaž, kurilnica Maribor; Golob Anton, Celje; Hafner Nikolaj, Ljubljana gor. kol.; Hirš-man Franc, Ljubljana gor. kol.; Ivančič Rudolf, Maribor glav. kol.; Jagecz Peter, gor, kol.; Knez Anton, progovna sekcija Celje; Košir Franc, Novo mesto; Košnjek Janez, Jesenice; Kovačič Franc, Čakovec; Kranjc Jožef, Maribor glav. kol.; Kresnik Martin, Sv. Jurij; Lapanja Frančišek, Novo mesto; Lovšin Jožef, Ljubljana glav. kol.; Majdič Ferdinand, Ljubljana glav. kol.; Masterl Anton, Jesenice; Milavec Frančišek, Brežice.
Dalje prih.
Rudolf Kresal:
Donava
Plodna Bačka je pod vodo.
Že tretji dan prestopa Donava svoje bregove.
Raste. Raste. In ruši vse, kar doseže. Vsemu prinaša smrt.
#
Ljudje so zapustili svoje domove. Donava je prekrila slemena njihovih hiš. Nič ni izbirala. Ni iskala poti.
Tam daleč sredi ravni moli iz vode osamljen križ na zlatem jabolku. Solnce sije. Od zlatega jabolka se odbijajo žarki. In voda krog njega »e peni in prši žarke v mavrične bisere. A v križ butajo valovi. Zdaj pa zdaj se zamaje. Kmalu bo izginil še ta zadnji znak kraja, kjer so bila človeška bivališča. In zlatega jabolka na sivi gladmi in mavričnih biserov ne bo več.
Voda! Voda!
*
Ljudje še vedno beže. Zdaj beže zadnji ljudje.
Donava je morje.
Beže ljudje, ki imajo na svetu samo to, kar morajo zdaj zapustiti. Ilovnato kočo in nekaj pedi zemlje. Zadnji beže.
Prvi so se odpeljali z vozovi. S polnimi vozovi raznega blaga. Odgnali so živino. In psov in mačk niso pozabili. Sli so k sorodnikom in znancem, ali pa so se podali v mesto, kier bodo čakali da voda UDlahno.
Tisti pa, ki so ostali, so gledali za njimi. Ugibali »o še, kam naj bi šli. Pa niso mogli nikamor. Z očmi so božali svoje borne ilovnate koče in mala polja in v strahu čakali zadnjega trenutka.
Voda pa je rasla, se širila in rušila vse. Ilovnate koče so se sesedale kakor prazne vreče. Ljudje so se umikali korak za korakom. Vsak Je še upal do zadnjega trenutka, da se voda pred njegovim poljem ali njivo ustavi.
Tako so se d tretjega dne zjutraj zbrali na viškem železniškem nasipu. Na edinem kraju, kamor so se mogli zateči, ki jim je bil do zadnjega edina nada, da rešijo vsaj svoje golo življenje.
S culami v rokah, z nahrbtniki na plečih, z jtroci v naročjih prihajajo zdaj prav zadnji.
Tako so se do tretjega dne zjutraj zbrali na bedna in izgladnela. Ta nima sorodnikov, ne znancev; in mesta so ji zaprta.
Kakor zasanjana zre v mogočno Donavo, v veliko, neprenehoma rastočo Donavo, ki bije siva in penasta v železniški nasip, kakor razburkano morje, se dviga ob njem, hoče doseči njegov vrh, da bi se njeni valovi razlili po vsej, prav po vsej plodni Bački. A to sivo, sladko morje, polno groze in zbesnelo, se vali še (dalje zdolž železniškega nasipa na jug proti cilju. In množica se ne boji, da bi voda dosegla železni tir in pogoltnila vse, kar je še živega.
Kaj takega se še nikoli ni pripetilo.
Oči vseh so uprte v obrambni nasip. V zadnji obrambni nasip. Vse je že zravnala z zemljo. Le ta še kljubuje in — nosi smrt.
Množica strmi nepremično v razbesnele valove, ki butajo v stene nasipa, in moli, da bi se nasip porušil. Množica moli za zadnjo zmago Donave. Da ne bi dosegla železnega tira. Da bi vdrla z vso silo proti jugu.
*
Donava buči.
Zdaj, zdaj se vsa neizmerna gladina vode dviga, vzvalovi, upada. Val za valom seka v nasip. Oglušujoč trušč. Čuje se kakor mogočen sproščen vzdih.
Donava je predrla nasip. Se prelila preko njega, in že grmi skozi široko rano dalje po ravni poti. Pod njo izginjajo polja, zlato žitno klasje. A množici se lesketajo oči. Joka od veselja. Železni tir, na katerem živi, je rešen. Kaj bi tožila za krvjo, ki jo je dala nasipu! Kaj bi tožila za solzami iu za krvavimi žulji, ki jih je dala zemlji.
Množica živi.
In del Bačke je rešen.
*
Tam v daljavi pada pod silnimi udarci valov gozd. Vse se lomi. Vse izginja v valovih, drevje, snopi žita, kozolci. Donava ne prizanaša. Zdaj pa zdaj se na njej zaziblje otrok, mrtva žena, in za njo mlad fant, mož in starka; ljudje, živina, strešno tramovje, kosi postelj, mrtvi psi in mačke. Vse se vtaplja.
Gozd pada. Vse manj ga je. Kmalu ga odiiese voda. Drevesa hrešče, se lomijo drugo za drugim, voda se vzpeni — in ni jih več. Zdi se, da ves gozd joka.
Na parobku stoje trije jeleni. Mogočno rogovje se jim blišči v zahajajočem solncu. Valovi pljuskajo, bijejo v parobek, trgajo rušo za rušo, drev za drevesom, zemlja se udira. Jeleni se umikajo. Tesno drug kraj drugega stopajo korak za korakom nazaj. Voda jim sega na najvišjem mestu do kolen. Plašno se ozirajo zdaj v to zdaj v ono stran. A zatočišča ni. Voda narašča. Ponekod že doseza prve veje dreves. Jelenom se zapleta rogovje. Sujejo drug v drugega, besno majej-> z glavami, topotajo po vodi. Preže zdaj tu, zdaj tam. Gozd nori. Jeleni skačejo, se za trenutek razkrope in se v naslednjem spet združijo, in čakajo, da kje spet za-hrešči. Polašča se jih groza. Begajo sem in tja in se iščejo. — Zdajci zahrešči, drevo se v sunku nagne, pada, jelen skoči v stran, šine kvišku, in jelen in drevo izgineta v penečih se valovih. Voda ju zavrti, ju vrže še enkrat iz sebe in plavata vsa zlomljena in krvava zraven mladega dekleta, ki ga je Donava ugrabila Bog ve kje.
Sp dva sta. Njiju blazne oči se svetlikajo v smrtnem strahu. Morda že vesta, da ni več rešitve .Nepremično stojita v razbesneli vodi. Pred njima se ruši breg in čakata. Ob vsakem
»Porušeni graJič ljubezni«
•PavilEon de Hannovre« - Zanimive slike iz življenja na starem francoskem dvoru - Vojvodski zvodnik
Nedavno so v Parizu podrli znameniti »Pa villon de Hannovre«, ki ni bil toliko znamenit kat stavba, tembolj pa znamenit kat gradič galantnih doživljajev, ki jih pozna zlasti zgodovina nekdanjih francoskih kraljev iz rodu Bourbon več kot dovolj. Poslopje je stalo sredi trgovskih in meščanskih hiš. Bilo je zidano v roltoko-slogu in je izgledalo, kakor da se je izgubilo v današnji dobi po nesreči med same moderne stavbe. Pariški kronisti, zlasti duhoviti Paul Reboux, pišejo duhovite spomine na ta gradič,
S spomini na gradič vred se dviga pred nami čudovit spomin na moža, ki si je nekdaj sezidal ta gradič in ki ni bil slaven vsled svojega visokega pleinenitaškega imena. To je bil vojvoda Richelieu, francoski maršal, nečak znanega kardinala Richelieu-a in prvi dvorjan pri zadnjih Bourbonib. Znano lepotico grofico Pom-padour je sovražil na smrt in proti njej je vodil borbo nad 20 let z vso vztrajnostjo. Na tem polju se je Izkazal maršal za znatno boljšega vojskovodjo kakor pa na bojišču. Bil pa je iskren prijatelj gospe Dubarry, ki jo je izobrazil v vseh družabnih umetnostih in v finem tonu in obnašanju. To ga pa ni oviralo, da ne bi bil svojemu gospodu in kralju priporočal še drugih prijetnih žensk: on je smatral dolžnost zvodnika za svojega gospodarja kot vele-važno svojo nalogo, in pravijo, da je vzel to dolžnost tako za resno, da se je prej vedno eam prepričal o sposobnostih žensk, predno Jih je priporočil na visokem mestu.
V tem oziru so se dale meje*med službeno dolžnostjo in uživanjem res težko natančno določiti, vojvoda se je moral pač bati, da ga bo zadela kraljeva nemilost, če bi kralju priporočil kakšno damo, s katero kralj Ludvig XV. ne bi bil zadovoljen. Vojvoda je natanko poznal okus svojega gospodarja glede žensk in ?e je kje našel žensko, potem je ljubil s skrbjo in se je vedno skušal vživeti v okus svojega gospoda, svoj okus pa je zapostavil. V Versai-lles-u je vzbudilo ogromno senzacijo dejstvo, da si je za svoje uradovanje v interesu svojega gospodarja izbral enkrat zaporedoma kar štiri sestre, grofice de Resles, ki jih je pridobil za svojega gospodarja, in njegova avtoriteta na tem polju je bila tolika, da je bil tudi pod Ludvikom XVI., ki ni imel nobenih ljubavnic, šef vseh dvorskih zabav. Tedaj seveda je bil (njegov položaj lažji, ker si je lahko izbiral ženske po svojem okusu in dobri poznavalci razmer trdijo, da je angažiral za svoje uradovanje kar vse igralke dvorskega gledališča. Takrat pa je bil vojvoda že star 70 in 80 let, pa je še vedno užival sloves, da je najbolj neutrudljiv oboževalec žensk v Franciji
Umrl je približno pred 150 leti prav v tre-notku, da je še ušel veliki francoski revoluciji. Toda tista smrt je bila le njegova prva smrt; umrl bo za večne čase šele sedaj, ko je poru-žen njegov »gradič ljubezni«, kjer je prirejal lepim ženskam na čast sijajne veselice in pa »abave.
Vojvoda Richelieu je bil vrstnik svetovno-znanega pustolovca Casanove, ni pa napisal no-fcenih spominov na svoje doživljaje kakor ta.
V enem oziru pa je Richelieu le prekosil Casanovo: on pred starostjo ni kapituliral, ampak samo pred smrtjo. Ko je bil star že 83 let, je že varal svojo tretjo ženo in njegovi vrstniki, ki so za to vedeli, so se kar spoštljivo rogali podjetnemu starcu. Drugi Matuzalemi v tej starosti gledajo le, kako se igrajo njihovi vnuki, toda stari Richelieu se pa ni udal in kakor njegovi vrstniki zatrjujejo, je bil njegov vpliv na ženski svet tako velik, da so se najlepše ženske kar drenjale okoli grdega, malega in Škrbastega človeka, ki ni bil niti posebno duhovit. Ravno njegov slab glas je najbolj mikal Jensko radovednost.
Vojvoda Richelieu ni bil nič bolj bogat in nič bolj potraten kakor drugi in tudi ne lepši
ali duhovitejši, vendar pa je doživel nebroj ljubavnih avantur. Ko so ga komaj 23 let starega sprejeli v »akademijo nesmrtnih« mu jp med njegovim govorom prinesel sluga kar 21 ljubavnih pisem hkrati od njegovih razvnetih slušateljic — bilo je, kakor da je izbruhnila kaka epidemija. Vojvoda pa ni odklonil nobene ponudbe. Zenske so se takrat kar sramovale, če se niso mogle pohvaliti s tem, da jih je vojvoda Richelieu odlikoval s svojo naklonjenostjo. Zenske so bile nanj vse tako zaverovane, da so mislile, da zanj sploh ni nobene druge ženske kakor one same. Mogoče leži v tem vsa skrivnost don-juanstva, da znajo ti ženske prepričevati, da ljubijo samo »njo«, čeprav le za hip.
Danes pa žive na svetu drugi vojvode in novi ljubavniki, pa tudi ženski svet je ves drugačen. »Pavillon de Hannovre« je podrt, samo don Juan še živi, in čeprav nosi drugačno obleko, a tudi za tem drvi ženski svet.
ANGLEŠKI KRALJ KOT ŠPORTNIK. Kraljev čoln je zmagal v tekmi 6. avgusta pri otoku Wight s svojo ladjo »Britania«.
Propaganda za angleško mornarice
Strokovnjak za newyorške zadeve, ki objavlja svoje študije o razvoju mornaric vseh držav v angleškem listu »Daily Telegraph«, opozarja znova vso angleško javnost na velike izpremem-be v gradnji novih vojnih ladij in na ogromen tehnični napredek, ki omogoča dandanes zgraditi vojne ladje, o kakoršnih se doslej starim strokovnjakom niti sanjalo ni.
Angleški mornariški strokovnjak opozarja predvsem na tri vrste novih vojnih ladij. Prvo vrsto je zgradila Nemčija. Eno nemško ladjo, ki nosi ime »Ersatz Preussen«, so te dni spustili v morje, a dograjena še ni. Ta vojna ladja bo še znatno močnejša kakor prva nemška križarka od 10.000 ton, ki je vzbudila nedavno v vseh mornariških krogih zaradi svoje moderne in popolnoma nove konstrukcije silno pozornost in pa tudi strah. Drugo vrsto novih vojnih ladij je zgradila Italija. Je to križarka, ki ima 5250 ton in vozi 37 vozlov na uro, a kljub svoji brzini je tako težko oborožena, da prekaša vse francoske vojne ladje te vrste. Tretja vrsta novih vojnih ladij pa je francoska podmornica »Surcouf«, ki je oborožena in opremljena tako, da se njenega napada z dosedanjimi obrambe-nimi sredstvi proti podmornicam ni mogoče obraniti. Med temi tremi vrstami novih vojnih ladij pa je po mnenju angleškega strokovnjaka najpopolnejša nemška »Ersatz Preussen«, ker lahko vozi nepretrgoma 18.000 morskih milj. S to ladjo bi se mogla meriti samo ena velika angleška križarka, angleške ladje pa, ki imajo
valu vztrepečeta. Mokra, razmršena dlaka se ji in a sveti kakor zlato.
Solnce zahaja. Nebo r li. Jelena upirata vanj svoje velike, plašne oči, strmita vsa zamaknjena kakor da bi molila. A solnce pada vse niže k obzorju. Tudi solnce se vtaplja.
Jelenoma izginja iz oči žareči blesk, dlaka postaja motna. Med množico na železnem tiru narašča šepet. Ljudje kleče na suhi zemlji. Nekaj se zgane. Zaslišijo se posamezni ubrani glasovi. Solnce izgineva. Množica poje, sklepa roke, gleda v vse razdirajočo vodo In v zahajajoče solnce in moli.
Kmalu bo noč.
Po širni, žalostni planjavi se razlega pesem, kakor da bi pel en sam ož, velik in močan, in bi v pesmi hotel tolažiti jezno reko, za trenutek ustaviti njen tok, da bi se še ta in oni rešn.
Množica poje, ker prihaja noč.
Poje na tem kosu suhe zemlje, ki kljubuje vsem alovom. Poje blizu svojih potopi’"'..ih, uničenih domov. In boje se večera, strah jo je noči.
*
Jelena dvigata počasi glave. Vohata. Kaj vohata po zraku? Smrt se jima bliža. Slutita ko-
nec.
Nenadoma sklonita oba hkratu glavi. Trenutek sta sklonjena. In zdaj spet glavi dvigneta. Telesi se jima sločita, kakor da bi se hotela pripraviti za skok. A jelena se le spet zastrmita predse.
Zemlja se stresa. Rahli tresljaji naraščajo v sunke. V daljavi se zdi, kakor da narašča voda do neba. Nov val prihaja. Po zraku vrši. Čuti je votlo bobnenje. Daleč nad obzorjem reke grmi. Vse silnejši je grom. In blizu nekje nekaj ječi, se šiloma upira. Zdaj, zdaj, razliva se šum, buči, buči, neprenehoma buči, en sam tresk, in kamor sega oko, je samo bela, šumeča pena.
Jelenov ni več. Tam, kjer je bil gozd, moli iz neizmerne vode le še nekaj mogočnih hrastov. Zadnji ostanki obrambnega nasipa so izginili. Bobnenje se polega.
Množica je kakor ukopana, onemela. Vse tiho je med njo. Le v morje izpremenjena reka buči v bližajoči se večer. Teče, morje teče.
*
Kmalu bo noč.
Solnce je zašlo.
Na zapadu se pretaka po nebu v tisočbarvnih odtenkih zlato.
Nebo temni.
Oblaki se raztezajo in kupičijo.
Noč.
Strele sikajo nad plodno in nesrečno Bačko.
Donava! Mogočna Donava! Teci! Teci!
samo do 10.000 Ion, bi ji ne bile nikakor kos, | pa tudi velike angleške vojne ladje ne ker niso tako brze kakor je nova nemška vojna ladja. Zato pravi angleški strokovnjak, da bi bili angleški krogi bedasti, če bi gradili veliko število križark po 10.000 ton, ker so Nemci iznašli konstrukcijo, ki vse 10.000-tonske ladje prekaša in ki vsako drugo 10.000-tonsko ladjo z lahkoto uniči.
Opozorilo angleškega mornariškega strokovnjaka na nove vrste vojnih ladij v Italiji in Franciji je sicer bolj postranskega pomena, vendar pa vse kaže, da stoje za takimi opozorili v časopisju visoki in vplivni angleški krogi, ki žele na ta način med Angleži vzbuditi zavest, da mora tudi Anglija nekaj žrtvovati za svojo vojno mornarico, če hoče ostati še nadalje prva velesila na morju.
zr,—.......r '....*	i
V vsaki slovenski hiši
naj se čirfa
* wJugos2ovazi/
199
ALEKSANDRA KOLONTAJ,
sovjetska diplomatkinja, ki bo zopet nastopila svoje staro službeno mesto v Stockholmu kot zastopnica Sovjetske Rusije.
Čudak ali bedak?
Nedavno je izšel v ruskem listu »Poslednija Novosti«, ki izhaja v Parizu, sledeči oglas: »Star in osamljen, a bogat Amerikanec išče ruski zakonski par (mož star 30—45 let) brez otrok, iz dobre rodbine in z višjo šolsko izobrazbo. Prosilci morajo dobro govoriti rusko in angleško, morajo biti zdravi, srednje rasti in težine, optimističnega značaja in prijetne vnanjosti. Poklical jih bom v Ameriko v stalno službo. Zakonskemu paru, ki odgovarja postavljenim zahtevam, bo osigurana bodočnost in povrnjeni vsi izdatki. Njihova naloga pa bo, da sodelujejo pri novi teoriji telesnega in moralnega preporoda človeštva na potu do višjega blagostanja in ideala zdravja.«
Mnogi, ki so brali ta oglas, so mislili, da se skriva za tem oglasom kaka navadna sleparija. Vendar pa je na ta inserat prišlo nad 300 odgovorov. 300 ruskih zakonskih parov, ki so znali angleški in ki so imeli dobro šolsko izobrazbo, povprečne teže in višine rasti, se je ponudilo Ainerikancu v službo.
Pokazalo se je, da tu ne gre za nobeno sleparijo. Milijonar iz Amerike je stanoval v razkošnem stanovanju, imel je kitajskega slugo in vse udobnosti. V njegovem stanovanju se je vršil pregled kandidatov. Izbran je bil neki dr. L. iz Medona in njegova žena.
Obema je Amerikanec povedal, da je on pristaš nove teorije moralnega in fizičnega preporoda človeštva. Danes se ljudje hranijo s strupi, morali bi pa uživati samo sok od banan. Jesti se mora malo, ampak pogosto — po 12-krat na dan. Tudi spe ljudje preveč naenkrat. Spati se sme le po pol ure, zato pa po 12-krat na dan. Tudi hodijo ljudje premalo, zato pa so naša čreva vedno tako prenapolnjena. V bodočnosti se morajo ljudje roditi tako, da bodo hodili po štirih. Da to svojo teorijo uresniči, je iskal Amerikanec zakonski par srednje rasti in če se bo podvrgel njegovim pogojem, bo dobil mesečno vso oskrbo in stanovanje in še po 5000 frankov za male stroške, poseben sluga pa jih bo po 12krat na dan budil. Pogodbo so sklenili za leto dni.
Moralni in telesni preporod ameriškega čudaka — ali bedaka? — se bo začel v Ameriki.
‘Radio
Ljubljana, 10. avgusta: 9 30 Prenos cerkvene glasbe; 10. Versko predavanje (dr. Potočnik); 12.20 Ing. Jože Černe: O poljedelstvu; 11. Prenos iz Vrhnike ob priliki odkritja Cankarjevega spomenika; 15. Plošče; 15.30 Koncert cerkvenega pevskega zbora iz Doba pri Domžalah;
16.30 Duet: citre in kitara; 20. Tamburaški zbor »Krimašev«; 21. Prenos z Bleda (Erich Herse);
22. Časovna napoved in poročila; 22.15 G. Rakuša igra harmoniko in poje prleške kuplete;
23. Napoved programa za naslednji dan. Beograd, nedelja, 10. avgusta: 9. Prenos službe božje iz Saborske cerkve; 10.30 Plošče; 12.30 Koncert ciganskega orkestra s petjem; 13.30 Dnevne vesti; 16. Koncert narodne glasbe; 17. »Postanimo vegeterijanci«, komedija v 1 dej.;
17.30 Narodne na harmoniko; 19.30 Chicago, predavanje; 20. Pevski koncert zbora; 21. Čas in dnevne vesti; 21.15 Večerni koncert radio-orkestra; 22.15 Sprehod po tujih postajah.
Zagreb, nedelja, 10. avgusta: 11.30 Dopoldanski orkester; 12. Opoldansko zvenenje; 12.05 Nadaljevanje koncerta; 12.30 Nasveti za kuhinjo; 17.30 Popold. koncert orkestra; 20.30 Kulturne in društvene vesti; 20.35 Večer pesmi in arij; 21.50 Dnevne vesti in vreme; 22. Zabavni koncert radio-orkestra.
SEd.vavnišJttei
G. B. R. v S. L. — Sltoro vsa večja mesta v inozemstvu posebno pa v Nemčiji, imajo društva proti poccstncmu in uličnemu šumu in ropotu. Brezobzirnega in nepotrebnega kravali-ranja je povsod dovolj, a trpeti se ga ne sme. Zato tudi pristojna oblastva store vse,, kar je mogoče, da potrebno ropotanje (vozovi, tramvaj, železnice itd.) omeje, nepotrebno pa, kot piskanje in tulenje s hupami, treskanje z odprtimi izpuhi, muziciranje pri odprtih oknih in rjovenje radio-hreščal po možnosti zatro. Osobito je v urejenih razmerah povsodi preskrbljeno za nočni mir (razsajanje pijancev in raznih objestnežev po ulicah, gramofon, orkestrioni, kričanje in ».petje« po beznicah, balinanje, kegljanje, lajanje psov po dvoriščih itd). Prekomerni pocestni šum brezdvoma gluši, tako da postaja sluh Stanovnikov v velemestih vedno slabši. Še bolj pa trpi živčevje, odnosno duševnost. Ne le, da nervozni ljudje silno trpe v zanikrnih razmerah, ampak sicer živčno zdravi, osobito duševni delavci, postanejo s časom nervozni, ker ne zmagujejo trajnega napora, ki ga zahteva za delo potrebno preslašavanje in zatiranje akustičnih vtisov. S primernimi aparati se da točno dokazati, kako pada aper-ceptivna zmožnost in pažnja, a narašča odkru-ljivost in pada zbog njih naglost in zanesljivost dela, v katerem je zaslediti tudi pri najbolj treniranem delavcu vedno več napak. Obenem raste temu proporcionalno utrudljivost, se podaljšujejo za polnovredno zmogljivost potrebni odmori, kar vodi končno do težke izčrpanosti z znanimi znaki razdražljivosti, labilnosti, prevevov in prevzemov neprestane utrujenosti, brezspečnosti itd. itd. Kakor iz povedanega sedaj lahko sklepate, tega vprašanja nikakor ne velja malo uvaževati. Želeti bi bilo samo, da bi se higijeniki zavzeli za zadevo s tisto potrebno energijo, ki jo zahteva ta problem-»Marica«. Anonimno v koš!
»Gospodar«. Oebclin pik je navadno brezpomemben, postane nevaren samo takrat n. pr. v ustih, v goltancu itd., če ni zdravniške pomoči. Taki primeri se dogajajo vsako leto, da n. pr. nepazljivi ljudje neso z grozdnimi jagodami čebelo v usta, katere pik potem lahko povzroči take otekline, da se zadušiš na njih. Znano je, kako občutljivi so konji za pik čebel, os, sršenov itd. So pa tudi ljudje, ki z vehemenco reagirajo na pik teh žuželk. Znani so namrač primeri, da je pik ene same čebele zadostoval za smrt v nekaj dneh ali celo urah. Smatra, ki je nastopila takoj ali skoro po zadanem piku, je pač smatrati kot smrt radi šoka, ki temelji na drugih odnosih, ne na strupenosti čebele ali ose.
G. P. S. v L. — Da je tuberkuloza ozdravljiva, ni nikaka bajka, kakor vi mislite. Ne vsaka, brez^ dvoma pa pretežni del obolenj. Zato ne držite rok križem, temveč pošljite v bolnioo, dokler je še čas, v oskrbo h kakemu zdravniku-specijalistu. Akti o Gersonovi dietetični terapiji res še niso sklenjeni; lahko pa rečemo, da v gotovih primerih — ne v vseh — izborno učinkuje. Če je pri Vaši bolnici indi-cirana, odloči zdravnik.
G. F. D. D. O. S. — Brez skrbi! Radi tega m šq nikdo umrl, in sodeči po vaših tožbah brez konca in kraja, Vam prorokujemo, če sicer ne obolite, da doživite pri dosedanji bolezni vsaj 100 le*
G. M. T. v M. Brezpomembno. Pokladajte si čez noč komprese namočene v raztopini oce-tovokislega svinca (1 žlica na 1 liter vode), zjutraj pa obolelo mesto naprašite s cinkovim pudrom, katerega	vam na	zahtevo napravijo
v vsaki lekarni.
G. A. V. v Z. Opaljenja po svetlobi so odvisna samo od jakosti ultravijoličnih žarkov, ki jih gost, prašen, meglen z vodeno paro nasičen zrak, kakor znano, v znatni meri absorbira (požira). Zato je njih učinek v višinah, na gorah, največji, posebno, če jih še led in sneg	reflektirata.	2 njimi	se lahko	opečeš
prav	tako lahko	o božiču	v okolici,	katere
temperatura je vse drugo nego poletna.
G. V. P. v B. Če vam narašča in debeli vrat krog grla, bo temu kriva bržčas golšavost. Poskusite se mazati z jodovim mazilom in jemljite vsak dan po 1 žličko na vodi raztopljenega	natrijevega	jodida (1	gram na	1 liter
deževnice).
G. K. A. y S. V. Kolikor moremo presoditi vašo bolezen po vašem popisu, ste verjetno pred leti oboleli na tuberkulozi, ki je dovedla radi hudega kašlja do emfizma pljuč. Ne pa narobe! Odkod izhajajo vaši »srčni napadi«
—	(menda astmatični), ali od srca ali od pljuč ali od obojih, more dognati samo strokovn« preiskava in mnogokrat tudi le daljše opazo vanje.
G. D. R. v S. Š. Če brez vsake težave obvladujete strmine in se sploh bavite z visoko turistiko, z vašo srčno napako ne bo mnogo sile. Seveda pa prenaporno, prekomerno in prekotrajno obremenjevanje srca lahko povzroči nepopravljive srčne napake. Prava mera je pač povsodi potrebna.
»Minica«. Brez strokovne preiskave odgovov nemogoč. Napotite se najprej k zdravniku za uSesne bolezni in če ta ničesar ne najde (morda ga vprašate za nasvet pni tej priliki), k nevrologu.
G. S. G. v P. Bolezen gotovo ni podedovana, pač pa naklon k nji, odnosno konstitucija, temeljem katere se pojavi.
»Marica«. Obrnite se na kakega ginekologa in dajte se preiskati. To je edino, kar vare moremo svetovati, če hočete izvedeti, kako stoji z varni.
G.‘ P. B. v A. Ndč ne marajte, to premine. Le glavo pokonci in pogled obrnjen v bodočnost, pa pojde. Na preteklost pa pozabite; čim preje m čim temeljitejše, tem boljše bo za vas.
G.	M. R. v D. p. V. So bolezni, seveda psihične, ne živčne, v katerih začetku in poteku se dogajajo taki pojavi. Kar tako pa na vaSe vprašanje ni moči odgovoriti. Ni moči povedati, ali gre za bolezenski pojav ali ne, in tem menj seveda za zdravilo. Vodite »bolnika« h kakemu zdravniku za živčne bolezni, ali stopite sami k njemu, da se pogovorite in posvetujete ž njim.
Jugoimport na — Dunaju
(Apel na vse naše izvoznike.)
»Zavod za pospeševanje zunanje trgovine« ministrstva v Beogradu je priobžel v svojem glasilu »Glasnike naslednji proglas vsem našim izvoznikom:
»Iz ozira na razmere, ki vladajo na dunajskem trgu sadja in zelenjave (Naschmarkt) in radi nesolidnosti večine komisijonarjev, s katerimi so naši izvozniki mnogokrat izgubili precejšnjega denarja, je tamošnja naša trgovska agencija smatrala za potrebno, da po mogočnosti osnuje svoj poseben oddelek ter s tem deloma olajša izvoz naših pridelkov.
Ta oddelek naj bi bil istočasno tudi regula-lator, ki naj bi obveščal naše izvoznike o najprimernejši dobi, kdaj naj bi se pošiljalo na tamošnje tržišče. — Večkrat so naši izvozniki, ker niso bili pravočasno obveščeni, poslali večje količine grozdja ali drugega svežega sadja, katero se ne more dolgo držati, na trg baš v trenutku, kadar je bil trg natrpan s tem blagom, radi česar je nastopila neka prenasičenost. In tedaj izvoznik nima nobenega dobička, ampak sigurno izgubo ...
Zadnje dni se je ustanovila tvrdka »Ju-goimport«, ki bo delovala kot poseben oddelek imenovane naše trgovinske agencije za uvoz sadja in zelenjave in bo prevzemala naše blago v komisijonelno prodajo.«
Tako uradno obvestilo trgovinskega ministrstva. — Kaj pomeni ta nova ustanovitev za naš izvoz?
Čitatelji mojih gospodarskih pisem tekom zadnjih osem let v raznih slovenskih in hrvatskih listih so imeli priliko, da so se do dobra upoznali z neprilikami in nevarnostmi izvoza naših pridelkov na Dunaj in druge trge v srednji Evropi, kajti razmere so skoro povsod enake, v raznih mestih celo mnogo težje nego na Dunaju. Leto za letom sem celo klical vlado na pomoč proti blaznosti mnogih izvozničarjev, ki izgubljajo na stotisoče in so krivi, da izgubljajo tudi drugi naši rojaki. Vedno in vedno so bili vzroki točno enaki: nepoučenost
o	razmerah na zunanjih trgih in prevelika požrešnost po dobičku, tako da so namesto dobička imeli cesto kolosalne izgube; sledil je jok in stok, vrhu tega intervencije na dunajskem poslanstvu in trgovinski naši agenciji, naj jim za božjo voljo pomagajo do denarja..
Tekom lanskega izvoza češpelj sem povedal tale drastičen zgled. — Prvo soboto v septembru je čakalo za ponedeljek samo na tovornem kolodvoru v Matzleinsdorfu 44 vagonov češpelj. V soboto zvečer in v nedeljo pa jih je prišlo še toliko, da jih je bilo le na tem kolodvoru 105 vagonov.Vrhu tega je za češplje še kolodvor Ostbahnhof, tako da smo imeli tu poplavo z našinji češpljami. V petek in celo v soboto je bila cena
— 70 grošev, v ponedeljek pa je padla ra
— 35 grošev, in ogromno vagonov so odpeljali žganjekuharji po — 20 grošev, komaj za stroške so dobili naši ljudje za svoje krasno blago. Ako bi bilo takrat tu le kakih 30 vagonov, tedaj bi ostala cena do 70 grošev in ljudje bi zaslužili. — Taki slučaji se ponavljajo vsak hip, posebno tudi pri grozdju, ki se še manj drži nego češplje.
Poteg takih slučajev blaznosti v izvozu so pa
Gospodarske vesti
X Kranjska industrijska družba je odpustila kakih 100 delavcev najstarejših letnikov radi pomanjkanja dela.
X Osnovanje tvornice asfalta v Maribor.il
V petek se je mudil v Mariboru zastopnik znane svetovne firme Neuchatel Asphalte Com-pany. Zastopnik je konferiral z mariborskim županom dr. Juvanom o eventuelnem osnovanju podružnice v Mariboru.
X Za trgovce divjih kož. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je prejel od neke ugledne nemške tvrdke dopis, v katerem se ta tvrdka zanima za naše surove divje kože, posebno lisičje. Zavod povdarja, da na te kože ne obstoji v Nemčiji nikaka carina; prosi pa vse interesente, da svoje ponudbe in pogoje, kakor tudi razna informativna vprašanja naslovijo na komercijalno-informativni oddelek Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu pod značko »br. 3999''.
X Zakon o tujskem prometu. V turističnem oddelku min. za trgovino in industrijo se intenzivno zbira materijal, na podlagi katerega bo izdelan zakon o našem turizmu. Sedaj se proučujejo tujsko - prometni zakoni drugih držav.
V načrtu ministrstva za trgovino in industrijo je moderen zakon, ki bo odgovarjal vsem potrebam tujsko-prometnih razmer.
X Poštna hranilnica. Promet poštne hranilnice v juliju 1930: Prihranki so v juliju jako narasli. Pristopilo je 4725 novih vložnikov, tako da jih zdaj šteje poštna hranilnica 106.249. Višina vlog je narasla za 12 milijonov Din, tako da je konec julija naloženih v poštni hranilnici 107,484.275-56 Dan prihrankov. Julija je bilo otvorjenih 174 novih čekovnih računov. Zdaj šteje poštna hranilnica v Beogradu s podružnicami v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skop-lju 18044 čekovnih računov. Čekovnega prometa je bilo v juliju za 5.693,635.020-08 Din. Na vseh čekovnih računih je znašala vsota vlog 875,443.98671 Din. Skupno znašajo vloge, naložene za prihranek in na čekovne račune, več ko 1 milijardo Din.
X Tečaj za napravljanjc brezalkoholnih pijač. Banska uprava v Subotici je te dni poslala vsem občinskim upravam razpis, da bo v Iloku otvorila tečaj za proizvajanje brezalko-
še — nesolidne in sleparske tvrdke. Naši ljudje zaupajo svoje lepo blago brezvestnim ljudem, ki jim ni mar, kako ceno za to prejmejo, njim je le na tem, da mnogo razpečajo, kajti 6 do 7% provizija jim ne uteče. Zato kar tekmujejo v tem, kdo več proda po — vsaki ceni. Pri obračunavanju pa so pogosto še kolosalni primanjkljaji na teži. — In še za ostal denar se morajo naši ljudje boriti, često ga pa sploh n« dobijo, ali pa jim ponujajo potom poravnave kakih 20%. Letos je bilo v enem samem me!:cu /,a 25 mil. dinarjev poravnav in konkurzov. — Doslej je petonica takih tičev v krempljih državnega pravdnika, a šestorici je magistrat .>ir.(,-vedal stojnico na trgu. — Povedali »> mi na pristojnem u.estu, da hočejo z vso strog litje postopati proti nesolidnim komisionarjem
Hvalevredno je, da hočejo oblasti ozdraviti razmere na svojih trgih, — mi pa morumo od svoje strani poseči po — samopomoči.
V	teli smislu je ustanovljen na inl(j'jntiro naših oblasti na Dunaju — »JugoiinporU. V tej družbi sta tudi dva Slovenca, ki najbolje p znata razmere na dunajskih trgih.
Jugoimport nudi vsem našim izvoznikom, ki svojega blaga ne morejo prodati za gotov denar in ga hočejo prodati potom komisijonalne trgovine, da bo njihovo blago na Dunaju — in >d tu tudi v tranzitu na Češko, Poljsko, v ostalo Avstrijo itd. — kar najbolje prodano. Dalje jim Jugoimport pod okriljem naših oblasti jamči za izkupljeni denar, da ga dobe takoj po razprodanem blagu.
To so tako velike prednosti, da bi poslej sploh ne smelo biti niti enega vagona v komisijo, ki bi ne šel po našem Jugoiinportu. Kdor bo pošiljal drugam, naj si pripiše sam posledice, kajti naše oblasti in korporacije na Dunaju ne pojdejo nikomur več na roko, kdor kljubu vsem tem opominom in skrbi za zdrav izvoz pošilja blago nesolidnim in neznanim trgovcem.
Kdor tega klica ne bo poslušal, bo še dalje podpiral nesolidmost in dobičkaželjnost tujih trgovcev. Vsi solidni dunajski grosisti, ki poleg nakupov za gotov denar sprejemajo tudi v komisijo, bodo dobivali blago po našem Jugo-importu, kolikor ga bodo zmogli prodajati. — Jugoimport pa bo skušal postati regulator za količine našega izvoza, torej tako, da pojde iz države le toliko blaga, kolikor ga dunajski trg more prodati.
Vemo dobro, da so to težke naloge, ki se na mah ne izvedejo po naših željah. Ali to je poskus, če je mogoče naše ljudi spraviti do prave pameti. Tudi naj nilcdo ne pričakuje čudežov od našega Jugoimporta, da bo mogel takoj prvo leto premagati gori označene in še razne druge poteškoffe — ker bo imel tudi na trgu samem sovražnike od strani špekulantov — ali začeti je treba. Pomagati pa morajo vsi naši izvozniki, da si zapišejo v globino duše: odslej zaupam svoje blago edino Jugoimportu na Dunaju, za katerega jamčijo državni faktorji, da bo blago kar najbolje prodano in bo denar takoj po prodaji tudi odposlan. Nikomur drugemu pa ne pošiljam več. S tem pripomorem do ozdravljenja našega izvoza in tudi do ozdravljenja razmer na dunajskem trgu samem.
Naslov naše trgovske agencije je: Dunaj I., Seilerstiitte 30 — v poslopju poslanstva, — naslov »Jugoimporta« pa je: Dunaj IV., Press-gasse 32, prva hiša na levo od Naschmarkta.
holmh pijač. Ta tečaj se bo vršil na nižji poljedelski šoli od 14. do 20. septembra. Tečaj je brezplačen. Člani vinogradnih zadrug in prodajalci vina, ki se bodo prijavili za ta tečaj bodo dobili brezplačni železniški vozni listek na stroške banske uprave in brezplačno hrano nav Poljedelski šoli za ves čas tečaja. K temu tečaju se lahko prijavijo tudi oni, ki sicer niso ctam zadrug ki pa se nameravajo baviti s prodajo ali proizvodnjo alkoholnih pijač. Ti bodo plačali poljedelski šoli za hrano 300 Din.
•	'^.rS0V*II9ki atašeji. V ministrstvu trgovine je bil izdelan pravilnik o imenovanju trgovskih atašejev pri posameznih naših poslaništvih v inozemstvu. Delovanje atašejev ima povsem informativen značaj. Trgovinski atašeji so podrejeni ministrstvu trgovine in industrije.
X Španski konzulat na Sušaku. V smislu naše trgovinske pogodbe s Španijo se na Sušaku osnuje konzulat kraljevine Španije. Začasno opravlja konzulatske posle na Sušaku tamkajšnja ekspozitura Zbornice TOI v Zagrebu.
X Žitni monopol v Avstriji. V avstr, vladnih krogih so zadnje dni 'prejeli načelni sklep, da se takoj predloži osnovanje monopola na moko in žito v Avstriji. V poljedelskem ministrstvu že pripravljajo zakonski načrt o žitnem monopolu, ki bo še v teku tega leta predložen parlamentu, da ga sprejme. Odločitev o uvedbi monopola na žito in moko v Avstriji so neposredno povzročila pogajanja o osnutku agrarnega bloka na jugovzhodu Evrope. Avstrijski žitni monopol bi bil dopolnilni in zaščitni ukrep Avstrije.. Pred tremi tedni je avstrijski parlament sklenil, pozvati vlado, da priredi in predloži zakonski predlog o osnovanju državnega mono-pola na žito (in moko. Kakor je znano, so ta mo-napol zahtevali najbolj socijalni demokratje, med tem ko so se tej zamisli krščanski soci-jalci najodločneje upirali.
X Angleške carine. Izvrševalni svet Zveze angleških trgovskih zbornic je sestavil poročilo o brezposelnosti. Poročilo ugotavlja, da ni težaven položaj v angleški trgovini in industriji samo posledica obstoječe svetovne depresije, marveč tiči vzrok tudi v tem, da je Anglija’ izgubila po vojni mnogo-svojih tržišč in končno visoki carinski zidovi, s katerimi so obdane nekatere države. Svet priporoča, da tudi Anglija začne uvajati za gotove izdelke zaščitne carine.
Borzna poročila
dne 9. avgusta 1930,
Jugoslovanske borze za devize in vrednostne papirje danes niso poslovale. V prostem prometu so se na ljubljanskem tržišču imenovale sledeče notacija:	Amsterdam	22-71, Berlin
13-465, Bruselj 7-8872, Budimpešta 9-885, Curih 1095-90, Dunaj 796-72, London 274-47, Newyork 56-245, Pariz 221-73, Praga 167-13, Trst 295-10.
Curih, 9. avg. Beograd 9-1275, Pariz 20-23, London 25-03875, Newyork 514-—, Bruselj 71-95, Milan 26'935, Madrid 57-20, Amsterdam 207-175, Berlin 122-80, Dunaj 72-675, Stockholm 138-35, Oslo 137-85, Kopenhagen 137-85, Sofija 3-725, Praga 15-245, Varšava 57-75, Budimpešta 90-21. Žitna tržišča.
Novi Sad, 9. avgusta. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 34 vagonov, oves 1 vagon, koruza 8 vagonov, moka 10 vagonov, otrobi 10 vagonov. — Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta, 9. avg. Tendenca mlačna, promet srednji. Pšenica:	okt.	18-03—18-80 (18-63—
18-64), marec 20-31-20-46 (20-30—20-31), maj 21-02—21-14 (21-02—21-04). Rž:	okt. 12-40—
12-60 (12-48-12-60), marec 13-68—13-88 (13-78—
13-80). Koruza: avg. 17-35-17-76 (17-50-17-60), maj 17-65—18 (17-82—17-88), Oves: avg. 14*65—
14-85 (14-85—14-95).
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu.
London, 9. avgusta. 7% Bler 85-5—86-5. New.vork, 9. avgusta. 8% Bler 96-5—97, 7% Bler 86-86-5, 7% drž. Hipot. b. 84-875-85-125.
Spevi
Državno prvenstvo v plavanju juniorjev
Lepi uspehi juniork Ilirije — Zopet novi jugoslovanski rekordi
V soboto dopoldne ob 9. uri se je nadaljevalo tekmovanje za državno prvenstvo juniorjev. Prireditev je zopet motil dež, vendar ni bilo vreme tako hladno kot včeraj. Vršila so se samo semifinalna tekmovanja, edino v skokih juniork je že padla odločitev. Prvenstvo si je sigurno priborila Dovč Stana (Ilirija) pred talentirano mlado Kraljevičevo (Jadran).
V moških točkah so povsod dominirali obmorski klubi, kar se je posebno opazilo pri štafetah, kjer je na 4 X 50 m prosto zmagala štafeta Jadrana v rekordnem času 2 :03-8, kar je za 1-7 sek. boljše od starega rekorda. — Jako dobro se je držala štafeta Ilirije, ki je, po zaslugi zadnjih dveh plavačev, v svojem semifinalu zasedla I. mesto in znatno zboljšala podsavezni rekord.
V damskih disciplinah so se naše plavačice pokazale nadmočne vsem ostalim in so se vse plasirale v finale. V hrbtnem plavanju so 4 tekmovalke dosegle boljši čas od rekorda. — Borbe so bile zelo zanimive, juryja je poslovala dobro.
50 m prosto juniorji, semifinale
V finale pridejo 4 najboljši iz vsake skupine.
1. skupina (8 tekm.): 1. Brainovič (Jadran)
29, 2. Gazzari (Jadr.) 29-4, 3. Vilfan (Prim.)
30, 4. Kuzmanič (Jadr.). Ostra borba, zmagovalec je vodil od starta do cilja.
2. skupina (8 tekm.): 1. Marovič (Jadr.) 29-8, 2. Birimiša (Jadr.) 30-6, 3. Prvan (Jadr.), 4. Lavrenčič (Ilir.). Na cilj je prispel kot drugi Marčeta (Vikt.), ki je pa bil radi preranega starta diskvalificiran.
100 m hrbtno juniorke semifinale.
Iz vsake skupine prideta v finale prve dve in tretja po času najboljša.
1. skupina (1 tekm.): 1. Lampret (Ilir.) 1:39-6 (boljše od jugoslovanskega rekorda, najboljši čas dneva), 2. Trbojevič (Vikt.). Ostali dve tekmovalki sta bili diskvalificirani, Pre-kuh (Prim.) radi preranega starta, na cilju druga, Šurič (Jadr.) radi napačnega obrata, na cilju tretja.
2. skupina (2 tekm.): 1. Wimmer (Vikt.)
1:40-6 bolje od jugoslovanskega rekorda, 2. Dolenec (Ilir.) 1:47-4.
3. skupina (3 tekm.): 1. Wohlfart (Ilir.) 1:41, 2. Kalitema (Jadr.) 1:44-2 (obe bolje od ju-goslov. rekorda), 3. Topič (Vikt.) l:50-8.
100 m prsno juniorke, semifinale.
Prvi štiri iz vsake skupine v finale.
1. skupina (7 temk.): 1. Birimiša (Jadran) 1:30-7, 2. Terček (Gradj.) 1:32-4, 3. Midžor (Jadr.) 1:34-8, 4. Arčanin (Vikt.).
2. skupina (7 tekm.): 1. Nikolajevič (Beog.) 1:31, 2. Jelič (Jug) 1:32'5, 3. Pazinovič (Jadr.) 1:32-8, 4. Turkalj (Gradj.).
100 in prosto juniorke, semifinale.
V finale prvi dve in po času najboljša tretja iz vseh skupin.
1. skupina (5 tekm.): 1. Lampret (Ilir.) 1:30, 2. Wohlfart (Ilir.) l:32-5, 3. Wimmer (Vikt.) 1:33.
2. skupina (3 tekm.): 1. Jenko (Ilir.) 1:33-6, 2. Bradač (Ilir.) 1:34-2, 3. Jakaša (Jadr.) 1:35.
3. skupina (3 tekm.): 1. Medanič (Vikt.) 1:30-6, 2. Zupan (Vikt.) 1:30’8, 3. Fettich (Ilir.)
1:35. Županova je na startu zaostala za 8 m, pa bi še skoraj zmagala!
Skoki z deske juniorke, finale.
1.	Dovč (Ilir.) 32-98, 2. Kraljevič (Jadran) 28-08. Prve točke 1 V juniorskih skokih: Ilirija
13,	Jadran 8.
4	X 50 m prosto juniorji, semifinale.
V finale pridejo prvi dve štafeti iz vsake skupne in po času najboljša tretja.
1. skupina (4 štafete): 1. Jadran II. (Kuzmanič, Hiriniša. Marovič, Brainovič) 2:03‘8! jug. rekord, 2. Viktorija I., 3. Jug I. 2:08-2.
2. skupina (5 štafet): 1. Jadran III. 2:07-2
2.	Beograd, 3. Jug II. 2:12.
3. skupina (3 štafete): 1. Ilirija (Žirovnik, Divjak, Fritsch, Lavrenčič) 2:12 slov. rekord,
2.	Bob II., 3. Jadran I. 2-16.	•
3	50	ui	mešano juniorke. semifinale.
V finale prve 4 štafete iz vsake skupine.
1. skupina (4): 1. Viktorija II. 2:13-8, 2 Ja dran I. 2-14-7, 3. Ilirija II. 2:24-2, 4. Jadra«
2. skupina (5): 1. Ilirija I. (Sever P., Lampret, ISradač) 2:10'3 jug. in slov. rekord! 2 Viktorija I. 2:10'4, 3. Ilirija III. 2:16-4 4 Pri. morje.
WATTERPOLO.
Bob : Viktorija 4:2 (1:1).
Viktorija je dofcro začela, nato pa je popu-stila, imela je tudi slabega vratarja. Zmaga Boba je bila zaslužena.
Jug : Jadran 4:1 (2:1).	*
Najzanimivejša in obenem dločilna borba za prvenstvo v watterpolu. Srečali sta se obe naj' bo jši moštvi. Zmago je odločila boljša napadalna vrsta Juga, kjer je predvsem briljiral Dabrovič. Jadran je igral dobro, vendar ni do* segel svojega protivnika. Slabo je sodil gospod N. Popovič, ki je z večnim žvižganjem igralce docela znerviral.
S tem je bil dopoldanski program izčrpan, tekmovanje se nadaljuje ob 15. uri
*
V soboto ob 15. popoldne so je- tekmovanje nadaljevalo. Zopet so padali rekordi in so topot imele besedo juniorke, ki so skoro povsod znatno zboljšale obstoječe rekorde.
Prvenstvo v skokih se je zaključilo in je postala Ilirija državni prvak pred Jadranom a 36:16.
Vreme je bilo povoljno in je bilo mnogo gledalcev.
50 m prosto juniorke, semifinale.
V finale pridejo prve 4 iz vsake skupine.
1. skupina (7): 1. Medanič (Vikt.) 34-911 jug. rekord, 2. Župan (Vikt.) 35-5, 3. VVohlfarf (Ilir.) 38-4, 4. Jenko (Ilir.).
2. skupina (7): 1. Lampret (Ilir.) 38-4, 2, Wimmer (Vikt.) 38-6, 3. Bradač (Ilir.) 40-2, Fettich (Ilir.).
100 m hrbtno juniorji, semifinale.
V	finale prvi 4	iz	vsake skupine.
1.	skupina	(7):	1.	Vilfan (Prim.) 1:228, 2
Mini (Vikt.) 1:24-7, 3. Ciganovič (Jug) 1:29’8
4.	Lavrenčič (Ilir.).
2.	skupina	(4):	1.	Marčeta (Vikt.)	1:24-4
2.	Žirovnik (Ilir.) 1:32-3, 3. Jelič (Jug) 1-35-9
4.	Nadali (Jadran).	’
nl Prsn<> juniorke, semifinale.
V finale iz vsake skupine 2 in tretja po času najboljša.
1. skupina (3): 1. Wohlfart (Ilir.) 1:43-3, 2 Letonja (Vikt.) 1:44-4, 3. Matota (Cone.) 1:47.
2.	skupina	(3):	1.	Prekuh (Prim.)	1:40-4,
2.	Bier (Vikt.), 3. Kaliterna (Jadr.) 1:42-2.
3. skupina (3): 1. Sever M. (Ilir.) 1:42-7, 2. Mrkušič (Jadr.), 3. Švare (Vikt.) 1:47.
100 m prosto juniorji, semifinale.
V finale prva dva iz vsake skupine in po času najboljši tretji.
1. skupina (8): 1. Brainovič (Jadr.) 1:09-8,
2.	Marovič (Jadr.) 1:10, 3. Grkinič (Vikt.) 1:13-2.
2. skupina (8): 1. Vilfan (Priin.) 1:08 2 Panjkovič (Vikt.) 1:12-3, 3. Bikar (Beog.) 1:14-8
3. skupina (7): 1. Gazzari (Jadr.) 1:10-2 2 Dabrovič (Jug) 1:11-5, 3. Mini (Vikt.) 1:14-3!
Skoki z deske juniorji, finale.
1. Ziherl (Ilir.) 64-56, 2. Mateljan (Jadr.) 61-62, 3. Pollak (Ilir.) 56-20, 4. Skrbinšek (I.) 43-76, 5. Priboršek (Ilir.) 38-18.
Ilirija 23 točk, Jadran 8; skupno Ilirija 36, Jadran 16. Ilirija si ji s tem priborila državno prvenstvo v juniorskih skokih.
4	X 50 m prosto juniorke, semifinale.
V finale 4 štefete iz vsake skupine.
rr oS^upina (3): 1- Jadran I. 2:52-2, 2. Ilirija
II.	3:00, 3. Viktorija II. 3:05-4.
2. skupina (5): 1. Viktorija I. (Letonja, Wim-n er, Medanič, Župan) 2:35-5!! jug. rekord, 2. o oiJr( L- (w°hlfart, Jenko, Bradač, Lampret)
lil S, AdSV" rekorda' a Prin",rie
Najzanimivejša točka dneva. Ilirija vodi do zadnje predaje in preda istočasno z Viktorijo. Ramo ob rami plavata zadnji plavačici proti cilju m dospeta na cilj skoro istočasno. Rezultata sta fenomenalna, obe štafeti sta zboljšali stari jug. rekord skoro za 14 sekund' — (stari rekord 2:49).
3 X 150 in mešano juniorji, semifinale.
V finale 4 iz vsake skupine.
1. skupina (4): 1. Jadran II. 4:04, 2. Jim L 4.18*8, 3. Viktorija I. 4:28*8, 4. Primorje..
2. skupine (5): 1. Viktorija II. 4:17, 2. Jadran I. 4:19-7, 3. Beograd 4:23-4, 4. Jug II.
WATTERPOLO.
Jug : Ilirija 3:0 parforfait.
Ilirijansko moštvo ni nastopilo in izpade od nadalnjega tekmovanja.
Jadran : Viktorija 2:2 (1:1).
Zelo zanimiva, a precej ostra igra. Neodločen rezultat odgvarja poteku.
■H-
Mariborski šport.
S. K. Rapid : S. K. Svoboda.
Danes ob 10. uri se srečata na igrišču S. K. Rapida, Rapid in Svoboda. Kakor znano, je Svoboda popolnoma reorganizirala svoj klub in se rešila neprijetnosti, ki so ji prej onemogočale delovanje. Svoboda nastopi danes v ze-RapiXremen^8ni postavi I)roti kompletnemu
Za mladinski pokal »Ilirije«
S.	K. Železničar : S. K. Rapid.
Tekma omenjenih mladin obeta biti jaka napeta, ker bo določila zmagovalca, ki bo y Ljubljani igral proti zmagovalcu Ljubljane. — Tekma se vrši ob pol 10. uri ria prostoru S K. Železničarja.
Maribor v Gradcu.
Graški Sturm je povabil I. S. S. K. Mariboi za nedeljo 24. t. m. v Gradec. Kakor znano, se je zadnje srečanje med omenjenima kluboma vrfilo v Mariboru in je Maribor gladko zmagal s 5:3.
Tekma Maribor : Ilirija 6e ne vršil
Za danes napovedana tekma Maribor : Ih-rija ke odgodi na poznejši čas, ker mora JNS prej rešiti protest ASK Primorja proti verifikaciji tekme Maribor : Primorje.
Kaj /e	Ctmikta*
Obrnili smo se na vrsto znancev (Študenta, delavca, gospodično az pisarne, profesorja slovenščine, mladega literata, igralca, komponista, mojstra slikarja, založnika) s prošnjo, naj nam povedo, kaj jim je Cankar. Zbrani prispevki ne mislijo biti enkrat za vselej veljavna sodba, pač pa so zanimiva podoba o konkretnem umetniškem delu na naše ljudi.
Uredništvo.
*
Šludanl
Zakaj se mi je Cankar priljubil?
Prvo, kar me je navduševalo — pa ne samo mene, ampak tudi druge študente, je bila Cankarjeva beseda. Moč in cingljanje njegove besede in melodija njegovega stavka, vse to me je opajalo. Na glas sem včasih čital njegove stvari in jih na izprehodih sam pri sebi ponavljal. Veliko mojih součencev je pisalo svoje šolske naloge v Cankarjevem slogu in marsikdo se je šele pri Cankarju navdušil, da je prijel za pero in začel pisati.
Cankar pa je pritegnil nase mladega člo-vega s svojimi črticami o šoli in o sebi šo-larčku. To je bilo kakor nalašč za nas. Nove misli o šoli nam je pokazal, in glej — čudo nebeško, čisto druge misli, kot so nam jih v šoli kušali vbiti v g^vo. Prej je s 1 čitolj na visokem katedru kakor s; imenik pravičnosti in kdor je dovolil svojim mislim, da so le za hip podvomile o njegovi veličini, je ze začutil, da ga peče vest. Zdaj pa pride Cankar in oznanja čisto novo vero: tudi učitelj lahko dela krivico. — Potem tožarjenje. Sicer-je veljalo med nami že prej tožarjenje za podlo in smo ga kaznovali vedno z bunkami. Toda vsa stvar je bila le pritajena, ^zarotniška, kajti učitelj je tožitelja nagradil, pa tudi prelepa šolska berila so bila v tem duhu pisana. Na, pa pride Cankar in zapiše, da je ovaduštvo podlo in da zasluži bunke. O, s kakšnim veseljem smo prebirali take Cankarjeve spise.
Živo sem si predstavljal Cankarja kot študenta in se vživljal v takratno njegovo dušo. Pa saj to ni bilo težko. Saj sem isto doživljal, isto čutil in trpel, samo izraziti nisem znal. Ko sem bral Moje življenje, se mi je zdelo, da za mojim hrbtom bere nekdo moj dnevnik, ki sem ga pa že davno, davno pozabil in sem se ga zdaj zopet začel spominjati.
Desetica. Kolikokrat sem v šoli s trepetajočo roko odprl pismo in v njem zagledal majhen denar. Pred oči mi je stopila mati s trudnimi očmi in z razpokanimi rokami, videl sem Jo, kako se ves teden muči in muči, na koncu ^tedna pa položi ves svoj zaslužek v pismo in mi ga pošlje v mesto.
Tesna in temna soba. Prav taka kakor jo opisuje Cankar. Sest dijakov nas je, prezebamo in stradamo. Ko pridemo v šolo, smo vsi premočeni. Med odmorom blodim po hodniku, pa mi zadišijo tople pekovske žemlje, z rumeno skorjo, da bi jih človek pohrustal polno košarico...
In potem Cankarjeva mati. Ko smo nekoč v šoli brali črtico »Mater je zatajil« in smo po končani uri šli na hodnih, ni bilo več med nami one študentovske razposajenosti. Vsak je pred drugim skrival svoje oči, da bi mu v njih ne bral zapisano: »Tudi jaz sem jo že kdaj zatajil.«
Poznam tovariša, ki mu je bila mati le neka telesna dobrotnica, ki je skrbela za pjegovo hrano in obleko in ji je bil samo hvaležen, kakor bi bil pač hvaležen vsaki drugi ženski, če bi mu isto storila. Ko je pa bral Cankarja, posebno njegovo povest »Na klancu«, se je ta hvaležnost spremenila v ljubezen in spoštovanje in kadar je govoril o svoji materi, je bil pobožen njegov obraz. Res, Cankar je postavil mater v oltar in prižgal pred njo svetel pla-
menček ljubezni in mnogo vernikov kleči pred tem oltarjem.
Tudi njegove ljubezenske zgodbe sem rad prebiral. ljubezen njegovih junakov me je vsega prevzemala, čeprav Je bila žalostna In se je skoraj vedno tragično končala. Morda ml je bila všeč prav radi tega. Bolj sem živel s Cankarjevim junakom,* ki je žalosten vzel slovo, pa s seboj odnesel lep, solnčen spomin, kakor pa z junakom, ki bi imel na koncu srečo. Zdelo se mi je, da ne bi mogel velike Cankarjeve ljubezni prenesti v vsakdanjo resnično življenje.
Nad vsem sem pa vzljubil Cankarja radi njegove resnicoljubnosti. Brez ozira na desno ali na levo je vsakemu povedal resnico v obraz. Njegovih satiričnih spisov se nisem mogel načitati. Le to mi je žal, da Cankarja ni več. To bi udrihal po hinavcih.
Slišal sem modre in razsodne ljudi, da je Cankar mladini škodoval. S čim neki? V našem razredu nas je bilo več, ki smo vsi navdušeno brali Cankarjeva dela. Rili smo mladi, korajžni in veseli (no, saj smo zdaj tudi še), kljub Cankarjevi otožnosti in kljub tako-zvanemu pesimizmu. Pojdite no! Saj se mladega človeka pesimizem tako hitro ne prime, če se ga, Je pa drug vzrok, ne pa v literaturi. Cankar nam je bil sveta podoba v oni skriti kamrici,- katere človek nikomur ne odpira, še najboljšemu prijatelju ne. In pred to podobo smo prižigali lučke, in vsak je imel svojo misel. Eden je mislil na mater, drugi na deklč, zopet drugi na hlapca Jerneja, tretji na lepega mrtveca, ki leži od planin do morja, četrti pa nase nebogljenca.
S	čim nam je škodil? Ali s tem, da se je v naše kamrice prikradel? Ali s tem, da smo zasovražili svetohlinstvo, da nam šola, takšna kakor je, ni bila več svetišče?
Pesimizem je šel preko nas in niti trohice veselja nam ni odnesel. Samo spoznali smo, da je razen zlatih vrtov iz naših sanj še dežela žalosti in da bomo tudi mi kdaj tja zašli, toda obupali nismo. V tolažbo nam je bil Cankar satirik. Njegova pretepena in razbičana duša, ki je vedno gledala skozi smeh in posmeh, nam je vedno klicala: »Ne obupaj, čeprav je svet poln krivic.«
Pri Cankarju sem se naučil na vsako klofuto odgovoriti s smehom.	Ivan	Rob.
Delavec
Od Cankarja sem bral že zelo veliko knjig. Najrajši berem Moje življenje, Zgodbe iz doline šentflorjanske, Kurenta, Grešnika Lenarta, Hlapce, Za križem, Troje povesti, Podobe iz sanj, Hlapec Jernej in njegov pravica.
Vseh knjig seveda ne razumem takoj od začetka. Zato jih pa berem dvakrat ali pa večkrat.
Posebno Moje življenje sem bral že zelo velikokrat, ker sem posebno občudoval v nji ljubezen in spoštovanje do matere.
Vsak človek ima mater. Toda kaj je mati, to se vidi šele pri Cankarju. NihSe mi ni nikoli povedal tega, ne učitelj, ne duhovnik, priti sem moral šele do Cankarja, ki mi je pokazal, kdo me ima najrajši, kdo ne prestane ljubiti do zadnjega diha.
Nikoli tudi nisem mislil na čudeže. Toda Cankar jih je pokazal: kako skuha mati kosilo, večerjo brez denarja. Pokazal je tudi svoj največji greh, ki ga je storil v svoji mladoletni lahkomiselnosti, ko je jedel dateljne, mati je bila pa brez večerje. Oj, Cankar, stokrat zahvaljen, da si povedal za ta greh, marsikaterega si že odvrnil od gostiln, kina i. t. d. s temi svojimi dateljni.
Druga posebno priljubljena Cankarjeva knjiga mi je Hlapec Jernej in njegova pravica.
Tu nam kaže starega Jerneja, poštenjaka in naivneža, 40 let je delal poštenjak. Ne da bi pomislil, kaj bo, kadar ne bo mogel delati, kje bo jedel ali spal. Pa kaj bi človek mislil, kjer pustiš vse življenje, vse svoje najboljše
18111
/fpf
H.	Smrekar: K današnjemu dne.
moči, tam se boš tudi usedel v bvoJ zapeček. Taka je pravica Jernejev poštenjakov. Zato je bil tem bolj razočaran, ko je videl, da ima tisti prav, ki ima premoženje.
Sam sebi ni verjel, da je to mogoče. Vprašal je župana, župnika, toda namesto pravice, sta ga iznova razžalila. Samo študent, ki je sam okusil vso pravico v podobi krivice, mu je povedal, da ni pravice zanj. Da so jo zakopali sto klafter globoko. Žalosten je bil Jernej, toda veroval mu ni.
Se enkrat se je napotil iskat pravice, tako nam pripoveduje Cankar, toda zastonj, našel je ni, ker je že dolgo, dolgo tega, odkar se je zgubila
Sedaj mu baje postavijo spomenik, po mojem bi se mu pa veliko lepše oddolžili, ako bi našli pravico in odpravili vse hlapce Jerneje s splošnim obveznim starostnim zavarovanjem.
Tine Jamnik.
fiospodičntt iz pisavne
Vselej, ko sem čitala Cankarjeva dela, so napravila name globok vtis. Tu sanjavo hrepenenje, ki se polagoma stopnjuje v silno poželenje za nečim lepim, še nerojenim in nikoli izpolnjenim, tam odločna resignacija, kes nad zablodo, pa zopet poosebljena energija in samovoljnost, klofuta vsem »sodnikom«.
Razkosana in težko umljiva so njegova mlajša dela, gorjš lastne nemoči in preerotična čuv-stvenost jih je rodila. Pozneje, v dobi prvega socijalnega gibanja na Slovenskem, se je postavil na branik vsega bednega, trpečega in v prah teptanega človeštva. Zahteval je zanj pravico in resnico in iskal rešitve v vzbujanju zavesti lastne moči. Iz te dobe nam je zapustil v »Hlapcu Jerneju« najpopolnejšo ogledalo, v katerem naj se zrcalimo mi vsi — hlapci.
Jasen in umetniški je v svojih dramah: »Kralj na Betajnovi« in »Za narodov blagor«. V obeh nariše ljudi iz dejanskega življenja z Ibsenovo močjo. Silno lepi so njegovi aforizmi, vse izgubljene resnice najdeš zopet v njih.
Njegova erotika, v početku skoraj izključno spolna, se deloma pred vojno, posebno pa še med vojno sublimira. Jasno se to odraža tam, kjer se z ljubeznijo spominja rodnega kraja, prirode, do. vins in zlasti svoje matere in dvigne pajčolan, ki sicer več ali manj brani pogled v njegovo mehko dušo. Prav pobožne so besede, posvečene njej, ki ga je rodila.
In ko že pešajo njegove telesne moči, tedaj semintja močno prikfpevajo na dan tudi re-ligijozna čuvstva.
Canlje bil umetnik — pisatelj, bil pa Je tudi umetnik — psiholog. Ker je poznal do korenin življenje, je poznal tudi človeka v borbi z njim. Odkrival je drugje In občutil na sebi vso težo revščine, vse brezplodno pehanje za ničevimi težnjami, iztaknil najskrivnejše predale človeške notranjosti, posvetil vanje in z bridkostjo ugotovil, da človek, ki naj bi bil krona vsega stvarstva, često nima ne volje na srca.
Franica Mrežan.
Profesor slovenščine
V	stari Avstriji so izšli Cankarjevi spisi, njegove drame, satire, socijalne povesti, črtice. Kritika jim večinoma ni bila naklonjena, zlasti Lampetova v Domu in Svetu ne. Tudi v Zvonu se je povdarjala navadno le formalna lepota in dovršenost njegovih del. Vedno pa je v kritiki prišel na dan tisti »toda« ali »ampak«, uvod vsebinske kritike, ki je bila zelo skopa s hvalo in s priznavanjem, pač pa je zlasti ostra satira, brezobzirno prikazovanje slabosti in nelepih lastnosti v vrstah slovenskih rodoljubov vzbujala odpor, tako da Cankar nikdar ni bil priljubljen pisatelj. Nasprotno celo najvišja inteligenca je odklanjala njegova dela.
Ne tako mladina, zlasti srednješolska in vse-učiliška ne, ki je bila in je po naravi sami revolucijonarna. Takrat še torej v naših šolskih čitankah ni bilo Cankarja. Vendar pa smo tu in tam porabili kako uro pred počitnicami in po počitnicah g tem, da je profesor prinesel iz svoje zasebne knjižnice eno ali drugo Cankarjevo knjigo, ki je pravkar prišla iz Schvventnerjeve knjigarne, v šolo in smo čitali posamezne stvari, ki so tvorile formalno manjšo celoto. In takrat je vladala v razredu taka napeta pozornost in taka sveta tišina kakor le še v cerkvi med pravovernimi in pobožnimi ljudmi. Velikanska umetniška sila velikega genija je prevzela mlada srca in čiste duše, katerim je spregovoril slovenski umetnik z besedo, kakršne še niso slišale. To so bile posvečene ure, katerih se dijaki še po dvajsetih, tridesetih letih kot zreli možje prav živo spominjajo. In v Cankarjevih knjigah" je bilo dovolj čiste duševne hrane kakor za prvošolčka, tako za abiturienta.
S	svojo najlepšo knjigo, s Podobami iz sanj, je prišel naš Ivan, ki so ga avstrijske vojaške oblasti spoznale za bebca, v našo narodno državo Jugoslavijo, v kateri so se mu na široko odprla vrata naše srednje šole. Postal je naš solski avtor kat eksohsa V Westrovih in Gra-fenauerjevih čitankah ga imamo od tistih časov, ko je na ljubljanski realki »mater zatajil«, pa do trudnih zadnjih let, ko je izmučen in potrt iz globine svoje duše zaklical: Mati, Domovina, Bog! Nikakor ni pretirano, če trdim, da je naši srednji šoli dandanes Cankar to, kar je bil starim Helenom Homer, in d» ji bo to tudi ostal za nedogledne čase, zakaj njegova veličina raste in bo rasla vse bolj. Saj ga poznajo do dobra ne le naši najožji bratje Hrvati in Srbi, ampak tudi vsi največjf kulturni narodi.
Pred njegov cenik na Vrhniki, ki jo je ovekovečil s svojimi velikimi teksti, bodo romale odslej — tudi on je bil romar na tem božjem svetu! — množice naše zlate srednješolske mladine obojega spola in se klanjala njegovemu velikemu duhu, iz srca hvaležne za vse umetniške veletrenotke, ki so jih doži-vele v sredi trdega, napornega šolskega dela pri čitanju njegovih nesmrtnih del. Pred tem spomenikom, ki se mu more po svojem pomenu ob stran postaviti samo Prešernov na Marijinem trgu, se bodo mlada, čista srca naša mladine opajala s tistim silnim optimizmom,
Priče davnih dni
Na prostranem otoku sredi temne Krke se šopiri slikoviti grad Otočec. Ko pred davnimi stoletji vrše okoli njega vitke jelke in se košatijo stoletne bukve. A zdaj šumi le še jez v dalji in čebljajoča raca plahutne v zaraslo obrežje, sicer sveti mir, melanholična tišina.
Romantika je izginila iz grajskih zidov in ostala nepotvorjena le v večno lepi naravi, ki se ji divimo in za katero v razuzdanih viteških časih ni bilo razumevanja.
Otočec je tedaj blestel na višku slave. Po grajskem dvorišču so zvenele ostroge in rezgetali konji, po obokanih dvoranah se je širil razposajeni smeh razigrane gospode. Milanska princesa Stella je bila v gosteh pri svojih sorodnikih in zbral se je cvet dolenjskega plemstva, da občuduje njeno lepoto in njeno duhovitost.
Sedli so na iskre konjiče in mogočen splav jih je ponesel preko Krke na suho. V divjem trabu je šlo čez drn in strn ob vznožju zelenih goric tja proti višinskemu Hmeljniku. Stella vedno ob strani svojega ženina, ponosnega kneza Armanda, najboljšega jahača cele družbe.
In ravno njegov konj se je splašil pred jato škorcev, ki so za gozdnim ovinkom nepričakovano puhnili v zrak. Kot blisk sta zdrvela
ob vinogradih. Čez pot je ležal zlomljen trtni kolec, vanj se je spodtaknil podivjani žrebec, se zrušil in pokopal pod seboj drznega Jahača.
Takoj se je dvignila prestrašena žival In mirno obstala ob svojem gospodu, ki se ni več ganil. Zlomil Bi je tilnik.
Kakor se je bila družba vesela sestala, tako se je žalostna razšla, uboga princesa pa je mesto k poroki morala na pogreb...
Ni se hotela vrniti v svojo solnčno domovino. Zgradila si je na mestu nesreče ličen in utrjen dvorec in v njem preživljala svoje mlade dni v žalosti in spominih. Okoličanom je bila dobri angel, družbe se je izogibala.
. Leto dni je že tugovala plemenita samotar-ka v svojem dvorcu, ko je potrkal na njena tiha vrata stiški opat Bernard. Prišel sl je ogledat obširne samostanske vinograde na Trški gori in Grčevju in se ob tej priliki oglasil še pri veliki dobrotnici njemu podložnih kmetov, da se ji pokloni in zahvali.
Po razgovoru z opatom je zapustila otožna princesa svoj samotni dvorec, prepustivši ga Stičanom in odšla v samostan.
Novi lastniki so prejšnji dom žalosti spremenili v kraj radosti in veselja. Preuredili so obširno poslopje za vinsko shrambo številnih vinogradov in nazvali princesino bivališče »Wein-hof«, kar pomeni »vinski dvorec«. Ljudstvo je
nemški naziv takratnih mogočnikov prikrojilo po svoje in imenovalo grad »Bajnof«.
Ob vznožju vinorodne Trške gore se beli mogočno zidvje, ki je med tem spet menjalo lastnika in nas spominja, da sta žalost in veselje nerazdružljiva v človeškem življenju.
Take in slične misli navdajajo človeka ob solnčnih popoldnevih, ko vriskajo po gorici',h fantje, ko hrešče po vaseh harmonike, ko pojo zvonovi in moledujejo ob cestah berači. V srebrni Krki se ogledujejo sivi gradovi in temni gozdovi, po vrheh pozdravljajo pisane cerkvice in izza skritih kotanj mežikajo očrnele strehe nekdaj drznih bivališč mogočnih vitezov.
Nehote se človek vpraša po davni prošlosti teh plesnivih starin. Kdo jih je zidal, zakaj baš na onem mestu in še kopica drugih vprašanj se vriva. In vseh teh zidov se drže zgodbe, mične in strašne, in vsi ti prostori so polni lepot in polni grozot. In ravno zato so mikavni.
Nikjer jih ni več kot v novomeški kotlini, ob obeh bregovih zelene Krke, pod pisanimi goricami in pod temnimi Gorjanci.
Šumi les. Gremo po senčnih poteh, molčimo, brblja pa sinica v vrheh: Fuj, fuj, cicifuj...
Od Bajnofa vodi položna senčna pot do Starega gradu, očaka krških gradov. Pol. ure ni kaj hoditi. Pisano podnožje kot na dlani.
Tod ie pred štirimi stoletji tekal za pleme-
nito dvonogo divjačino lahkomiselni starograjski plemič Erazem Obričan. Vsa dolina ga j« poznala, vsa dekleta so se ga bala.
Bil je lep fant, a kaj hoče kmečko dekle • takim častilcem. Če ga je prelepo pogledala, ja bil križ v hiši in v vasi in na pepelnično sredo je vlekla ploh in jokala nad slamnatim možicem, ki se je na vse /.godaj naslanjal na hišna vrata.
»Obričan je vragu vdan!« so zatrjevale skrbne mamice, preklinjali so očetje, rohneli so ženini, dekletom pa je bilo baš to sladko, kar so jim vsi pregovarjali.
In Erazmu se je vedno dobro godilo.
Tudi njegovega očeta je skrbelo, kaj bo I mladim vihravcem in sklenil je, da ga čim prej spravi pod kapo in naj se potem žena oteplje z njim in doseže to, kar se očetu ni posrečilo.
Povabil je na grad mogočnika Ivana Schar-pfena in mladi Erazem je bil takoj ves v ognju za njegovo edinko, lepo Jerico. Nič manj navdušena ni bila zanj ona, in ko sta se mlada človeka ločila, je bilo na njeni strani mnogo joka. Čez nekaj mesecev je prijahal stari Scharpfen sam in po obširnih starograjskih dvoranah je odmevalo kletvin in psovk, predno se je Erazem vdal in privolil v zaroko.
In prišla je mlada nevesta in Erazem se j'8 uklonil usodi. Srečni so bili starši, srečna zaročenka in tudi Erazem je mislil, da je pre-
8	tisto močno ljubeznijo do večnih idealov, brez katerih ni večnega in ne časnega življenja in ožarjala s tistim svetim ognjem najsvet-lejših narodnih in splošno človeških idealov, ki tako mogočno plapola iz njegovih nesmrtnih umetnin. Tako bodil	Dav. Majcen^
Mlad literat
Prav za prav mora btii enemu mladih težko, če bi naj karkoli zapisal o Cankarju. Člo-: veka mora biti sram pred njim spričo plehkosti, tesnobe in zlomljenosti vsega, kar se je v teh letih skušalo roditi iz nas. Vem, takale izpoved je najbrž lahko samo smešna pred ljudmi. Toda če jo pišem, jo pišem pač samo zaradi zavesti, da mora mlad človek, ki kaj dela, piše in živi, mnogo več želeti kakor pa sme misliti, da je že dosegel — človek, ki zaman želi, je v resnici brez primere manj smešen kakor pa človek, ki je padel v zmoto, da je uspel.
Dejali so, da ni za njim peresa med Slovenci, iz katerega ne bi curljilo vsaj nekaj krvi njegove besede. Toda nad delom mladega literata skoraj ni mogoče izreči bolj žaljive sodbe, kakor da je njegov jezik cankarjanski. Človek bi lahko dejal, da se je v tej naši najnovejši literarni zgodovini pripetila nerodna pomota: mlada generacija je Šla k Cankarju prevzemat prav tisti del dediščine, ki ga ni bilo mogoče prevzeti. Njegov slog je tako njegov, oseben, enkraten, sintetičen, da je samo ob enem * njegovim življenjskim delom lahko vkljub svojemu bogatemu, povsem neplebejskemu, Idealistično optimističnemu razkošju pomenil revolucijonaren korak v rasti slovenske proze in da zdaj skoraj ne bi Brnelo biti dovoljeno, jemati na po-Bodo pri njem. Dejstvo njegove gigantske proze stoji na začetku našega časa kakor mejnik, kakršnega najbrž ni prešla nobena druga moderna književnost v Evropi. Toda dejstvo, da sta Cankar, potem pa še Pregelj za njim vzgojila med mladimi svojevrstno stilistično šolo, ki se ne peha skoraj za ničemer drugim kakor za tem, da bi ohranila in še tisočkrat ponovila blagozvočnost in ubranost sloga, kakor ga je ustvaril Cankar in moderna, to dejstvo pomeni samo, da je več kakor pol mlade slovenske literature zašlo v slepo ulico.
Rod, iz katerega smo, je rasel iz Cankarja, ker je bil skoraj še bolj pogažen kakor on sam, in ker smo morali kakor on pogubiti vso svoje vere, da smo lahko zaverovall s tistim zadnjim, neugasljivim ognjem, ki je vera in nevera ob enem. Preveč, pretesno smo ga ljubili, da se nam ne bi na koncu zahotelo, da odpademo od njega — takšna je pač usoda vseh velikih, vse ljubezni vrednih ljudi. Za nas so ugasnili tudi oltarji, ki so še sijali zanj: mati, pravica, Bog. Razgaljeni, pro-pali smo Izgubljeni na cesto, ki drži nezna-nokam, naše veselje Je, biti brez vsega in boriti se za vse. Toda Cankar je ljubezen, katere nas je dandanes pač še bolj sram, kakor je človeka po navadi vsake ljubezni sram, v katero pa se bomo prav gotovo danes ali jutri morali vrniti.	Frigid.
JgraZec
Pred leti sta naša kritika gospoda Koblar in Vidmar izrazila vsega upoštevanja vredno misel: da manjka slovenskemu gledališču naš, čisto svojski — slovenski stil. In kako bi lažje odstranili ta minus, če ne prav s tem, da posvečamo posebno pažnjo slovenskemu dobremu repertoarju, katerega umetniško najpomembnejši tvorec je vendar Ivan Cankar?
Igralec gleda na slovenskega pisatelja s svojega stališča. — Slovenski dramatik Cankar je ustvaril našega človeka, takega, kot ga je ustvarila naša tradicija z vsemi kulturnimi peripetijami in z vsemi duševnimi registri, ki so ali negativni, temni, demonični (Kantor, Komar, župan, dacar, cerkovnik, županja itd.), ali pa pozitivni, svetli, čiste duše (Maks, Jerman, Lojzka, Peter in Jacinta, Poljanec, Dio-
niz, Damjan itd.). Slovenskemu igralcu pa, ki je prav tako izšel iz naših razmer, ki so mu ti tipi znani s ceste, mora biti najbližje, ustvarjati odrske figure z vsemi takimi potezami.
Če torej slovenski igralec postavi na oder življenje kot ga Je videl slovenski dramatik, se Je s tem približal onemu, recimo stilu, ki ee bo v bodočnosti imenovalo »slovensko gledališče«. Tega pa si brez Irana Cankarja niti misliti ne morem.
Razen tega pa Je Cankar poleg Zupančiča igralcu najvišja in obenem najtežja šola slovenskega jezika, kajti vse bogastvo njegove bohotne besede dojemaš neposredno, naravnost iz tvorčevih rok. Ob koncu naj še povem, da je prav zato moja skrivna želja postaviti na naš oder čim popolnejšo galerijo Cankarjevih obrazov — za to pa je treba časa, treba je zrelega moža...	Slavko	Jan.
Me/sfer slikar?
Kadar mislim na Cankarja, me obide silna otožnost. Sladke so njegove besede kakor med, grenke kot pelin in opojne kot mak. In njegov jezik? — petje duše.
Ni ga, ki bi znal svoja doživetja tako oblikovati, kot jih zna on, ker v njem je lepota, v njem je hrepenenje, je ljubezen, je usmiljenje; pa Se nekaj Je berite, berite, —
v njegovih knjigah Je zapisano, berite, vse se vam bo odkrilo, in objela vas bo bridka žalost in kakor mrak bo leglo na vaše duše. To je trpljenje, trpljenje brez konca, trpljenje, brez upa na odrešenje. Tak je Ivan Cankar: mogočen vzdih majhnega zavrženega rodu.	Rihard	Jakopič.
Komponist
Cankar je Sv. pismo slovenskega naroda. On je brevir tisočletnega življenja in trpljenja, je v kristal izpremenjena duša sto in sto po-kolenj svojega naroda.
Vse, kar je njegov narod kdaj občutil, zaslutil in zahrepenel, se je naselilo v njem, da je prišlo do svojega izraza.
V	Cankarju je zgoščeno vse, kar je bilo iri kar je še raztreseno v tisočih in tisočih ljudeh, zato nam Je tako blizu in zato obenem tako daleč.
Meni so »Podobe iz sanj« in »Moje življenje« v istem razmerju do vseh drugih knjig, kakor moja mati do vseh drugih mater tega sveta.
To niso knjige, to so biblije, ki nas delajo pobožne; to so izpovedi in doživetja, h katerim se bomo vedno in vedno zatekali, kadar bomo čutili potrebo po samem »ebi.
*
#
Včasih doživljajo geniji tudi po smrti tragedije.
Cankar je umrl izmučen od trpljenja za svoj narod. Vse življenje je pulil plevel in ljuliko — danes je več nego takrat.
Pred 2000 leti so križali Krista — da bi nas a svojo smrtjo odrešil — dandanašnji je več neodrešenih nego takrat.
Matija Bravničar,.
iialožiills
Skoraj Je to kulturna sramota: Slovencev je tu in onstran blizu poldrug milijon, za zbrana dela Ivana Cankarja, našega prvega in pravzaprav edinega prozista, pa je tako neznansko malo odjemalcev. Založba si za zdaj naklada težke žrtve, uspeh prodaje ne krije niti materialnih stroškov. Videti je, da narod še ni spoznal, kaj mu Cankar je, široka plast ljudi še ni mogla doseči tega velikega, svetlega človeka, ki se Je povzpel iz njih. Cankarjevo delo pa je tudi tako daleč občečloveško, da v resnici ni mogoče precej do njega, on je tako iskren, neizprosen glasnik resnice, da ne more biti kar na nafflo tako priljubljen, kakor zasluži. Značilno je, da si je izmed vseh njegovih del doslej Hlapec Jernej še najbolj utrl pot med ljudi in v svet — Hlapec Jernej je pač najkonkretnejši in najbolj iz tega časa, pa vendar ni dvoma, da so mnoga druga njegova dela umetniško večja in močnejša.
V	Cankarju je toliko vsega, da bodo morale priti še generacije, ki bodo vse zaklade izkopale iz njega. Počakati bo treba vsaj, da se oteče ta čas, ki se je privadil, segati rajši po žogi kakor po knjigi.
Nova Založba.
‘Pvcsvcla
Kaša opera v sezoni
»Jugoslovan« bo prinašal pred vprizoritvaml oper, ki so za Ljubljano nove, njihove vsebine, razlage in podatke o komponistih. Ravnatelj Polič mi je dal svoj načrt za sezono 1930/31.
Začetek sezone bo v začetku oktobra, pač pa bomo imeli prvo polovico septembra predstave ob priliki lovske razstave. Pri teh bodo izvajane opere iz lanskeg repertoarja in sodeluje pri njih še Betetto.
Repertoar. Slovanske novitete: Knez Igor (Borodin), Sneguročka (Rimski Korsakov), eventualno Bratje Karamazovi (Jeremiaš) Ko-štana (Konjovič) v srbskem originalu, mogoče Citara i bubanj (Širola) v hrvatsko-primor-skem narečju. — Tuje novitete: Kavalir z rožo (Strauss), Glas iz daljave (Schreker), Tu-
Šk 4^
t}
:/
o
*oh
eniga ^
M. Gaspari: Cankar v nebesih.
■rečen, ko bo se zaročne slavnosti končale.
Mladost — norost. Jerica je spet odšla z očetom pripravljat balo in vabit goste, Erazem pa je po stari navadi pohajkoval med vinogradi in stikal okoli hiš. Niso ga motile številne bunke, ki jih je prestregel na prepovedanih potih, ni se maščeval zanje, pozabil jih je čez noč, kot je hitro pozabil lepo Jerico, osobito ko je spoznal dražestno Anko, mlinarjevo hčerko v Jezerski dolini, onstran starograjskega grebena.
V	njenih globokih očeh je utonila vsa njegova brezglavost, v njeni bližini je pozabil na ves svet, sprl se Je radi nje s starši, razdrl zaroko In si nakopal na glavo celo jezo samega mogočnega cesarja, pri katerem se je užaljeni Ivan Scharpfen pritožil radi Erazmove verolomnosti, ki mu je onečastil hčerko in prelomil dano obljubo.
Težko Je bilo tedaj na Starem gradu, a vsem težje kot Erazmu. Cesarjeva nemilost in huda kazen, ki mu jo je prisodil, ga nista mnogo motila. Da se za nekaj časa umakne vsem družabnim obveznostim, mu je oče dovolil zgraditi nov dom v Jezerski dolini gori nad Toplimi vrelci, ki so pritekali iz zemlje, vračali okoličanom zdravje in zbrani v potoček, nižje doli gonili mlin Ankinega očeta.
Radi so delali kmetje, kopali zemljo in vozili kamenje, pripravljali les in znašali opeko, saj to ni bila tlaka. Vsi so vedeli, da grade rtreho hčerki lastnega rodu, mlinarjevi Anki,
ki Je čez leto dni zagospodinjila v mogočnem stolpu, sličnem gradiču nad globokim jarkom ob robu Jezerske kotline.
Tako je baje nastal grad Strlek, čigar robate razvaline še danes štrle iznad košatega vrbovja in temnih smrek zadaj za Šmarješkimi toplicami.
Čez mnogo let se je Erazem poravnal z vladarjem in odšel s Turki prat svojo čast, Anka pa je samevala med pustim zidovjem. In ko je ona odšla v večnost, bo samevali otožni zidovi, se drobili in razpadali. Le sove in netopirji se skrivajo še v njih, v podnožju pa žubori bister studenček doli v Toplice, se druži z ostalimi vrelci in skozi Družinsko vas hiti y naročje široke Krke...
Svojevrsten svet je to, prepojen z vodo, svež in zelen, ves v zavetju, prijeten in ljubek.
Preko grebena smo od Starega gradu v pičli uri tam. Po ustnem izročilu je moralo to obširno usedlino napolnjevati nekdaj jezero, ki je odteklo, ostalo pa je v dolini polno gorkih vrelcev 26—27° R. Bližnja vas Šmarjeta jim je dala ime, sedanji lastnik dr. Viktor Gregorič pa je odkril in povečal njihovo vrednost ter jih takorekoč iz nič dvignil nad vse dostojno višino, ki obeta temu zdravilnemu kraju sijajno bodočnost, ker je voda bogata na ogljikovi kislini in na radio--emanaciji.
Kmalu pod štrleSkimi razvalinami je obširna Marijina kopel, prosta, brez strehe, poleti najidealnejša. Ob njej se skriva lična lurška ka-
pelica s pitnim studenčkom.
Ob gozdnem robu in po bostah, ki obkrožajo topliško kotlino, se preprezajo lična pota in bele stezice. V dveh ribnikih ee pode bistre postrvi in lenarijo karpi, ob njih je Petrova kopel, pripravna za rodbinsko kopališče. Njej nasproti stoji velika Aleksandrova kopel z dvema bazenoma in tujskimi sobami v I. nadstr.
Trg med obama kopelima povzdiguje dekorativen vodnjak, ki ga oskrbuje s pitno vodo lasten rezervoar.
Vrste se gostilniški prostori in gospodarska poslopja, kegljišče, ki služi ob slabem vremenu tudi za sprehajališče, zdaj se zida lastna elektrarna In pomnožujejo tujske sobe, ki jih ima največ gori na hribčku vila »Mirni gaj« s prelepim razgledom na celo kopališče in zada,' na pisane vinograde.
Idiličen je pogled doli na svetla kopališka poslopja in zelene preproge travnikov, vmes bela pota in pisane gredice, okoli pa sveži gozdni venec, ki sega skoro povsod gori do neba.
Gostov vse polno. Izprehodi Idealni, okolica slikovita. Eno uro je do Starega gradu, eno uro v nasprotno smer do g-^du Klevevža, ki je znan po svoji silni pijači in eno uro je zopet v na sprotno smer doli proti Krki do najlepšega kraja na Dolenjskem, do otoškega gradu, pol' nega prelestnih lepot in davnih prigod
V.	P.
randot (Puccini), Moč usode (Verdi), Lujiza iCharpentier), Car se da fotografirati (Weill) ali Musagetski Apolon (Stravinski) ter Tekač (norec) dame (Delanoy). — Opereta: Flora-mye (Tijardovič), Vesela vojna (J. Strauss), Dijak-prosjak (Millocker), Trije mušketirji (Be-natzky) in Maskota (Audran). Maskota v zmi-slu Tajirovih režijskih prizadevanj.
Dirigenti: Polič. Štritof, Neffat. Kneza Igor-
a,	ki pride na vrsto v začetku sezone, bo dirigiral Štritof.
Novi solisti: Gjungjenačeva (sopran), Zupan (bas) in Šimenc, ki se je zavezal za večje število predstav ter bo pel tudi za abonente. Betetto bo nastopal kot gost.
Zbor, orkester, balet: Ostane. Pri nekaterih predstavah bodo ojačeni.
Scenograf: Dljaniščev Vasilij.
Režija: Primožič in verjetno še kdo kot de-butant.	S.	Osterc.
*
»Ilustracija« številka 8. je izšla s sledečo vsebino: Vodnik Badjura, Martuljek a Srednjega vrha, O Alpah, alpinistih in alpinizmu (R. Ložar) — Z naših planin. — Golk dreves in pesem oblakov. — Kako so potovali naši dedi. — Danes potujemo. Ljubljanska drama gostuje na jugu države. — Z mojstrskega dirigentskega tečaja v Baslu. — Prireditev francoskega inštituta v Ljubljani. — Ali Vam je vroče. — Plavanje najstarejši šport. — O potovanju. — Vsesokolski zlet v Beogradu. — Z glavnih zletnih dni v Beogradu. — Na Šmarno goro, Šmarna gora. Pozdrav »Ilustraciji«. — Film: Na robu puščave. — Film: Obešenjakova Tončka. — O opereti. — Ga. Poličeva o opereti.
— Ljubljanska opereta. — Mariborsko narodno gledališče. — Oktavo višje. — Moda v poletju.
— Naši otroci. — Solnce v avtomobilu. (Vladimir Bartol.) — Grafološki kotiček. — S III. medn. igralskega kongresa na Dunaju. — Z Jakčeve razstave. — V Clevelandu. — Iz vsega sveta. — Ahasverstvo narodov, slovenski seli-lec, Božidar Jakac v Ameriki. (B. Orel.) — S konjskih dirk doma in na tujem. (Vladimir Bartol.) — Morska deklica. (J. Likovič.) — »Ilustracija« izhaja vsak mesec in stane na leto Din 100-—. Uprava revije: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/1.
Mednarodni uradniški ires v Ženevi
Ženeva, 6. avgusta.
(Prvi dan zasedanja.)
Mednarodna uradniška federacija (»Fot! tdon Internationale des Fonotionuaires«) je •	-
cala svoj III. splošni kongres za dni 6.-8. av .-sta t. 1. v Ženevo. Imenovana federacija, ki iiha svoj sedež v Haagu, združuje stanovske in strokovne organizacije državnih in sploh javnih uradnikov mnogih evropskih držav. Njen cilj je poučavanje in podpiranje skupnih interesov vsega javnega uslužbenstva in to na podlagi mednarodne enakopravnosti in edinstva. Našo državo na ženevskem kongresu zastopa beograjski Glavni Savez državnih činovnika i namešteni-ka, v katerem so včlanjene vse pokrajinske uradniške zveze, tako tudi »Zveza državnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani«. Dele' gaoijo Glavnega Saveza vodi njegov predsednik, načelnik v finančnem ministrstvu, g. dr. Mihaj.
lo	Jovanovič, izkušeni dolgoletni organizatoric ni del vec na polju uradniškega združevanja, Zaslopane so pokrajinske Zveze iz Ljubljane, Splita, Zagreba, Sarajeva, Cetinja in Skoplja, razen tega so poslala zastopnike centralna udruženja monopolskih in poštnih uslužbencev.
Med drugim »o v delegaciji gospodje: Save-zov glavni tajnik g. Milan Pipič, predsednik dr. Bratanič in dr. Benkovič iz Zagreba, prof. Mn ' Katunasič iz Splita, gimnazijski ravnatelj Milan čukovič iz Sarajeva, direktor Vrbica 8 Cetinja, predsednik Sair6 iz Skoplja, načelnik Božo Raškovič za monopolsko, a g. Toma Jova-n>vič za poštno uslužbenstvo Iz Ljubljane sta načelnik Zveze drž. nameščencev in upokojencev g. Makso Lilleg, stari zaslužni organizator našega državnega naineščenstva, in urednik Zveznega glasila >Na8 Glas«, gospod dr. Kori Dobida.
Dne 6. i vgusta je bila svečana otvoritev kongresa v slavnostni dvorani palače Maisoli du Faubourg. Predsedoval je načelnik M. U. F., Franooz g. Lorand. Kongres so pozdravili z iskrenimi nagovori ofioijelni zastopniki obla-stev ženevskega kontona, švicarskega urada za delo in eocijalno politiko, Društva narodov in Mednarodnega urada dela. Pozdrave so prinesli še zastopniki Mednarodne federacije transportnih delavcev (pariški odvetnik g. Louis Gallič), Amsterdamska strokovna internacijonala (gosp. Sassenbach) in še dolga vrsta strokovnih zvez in organizacij.
Kongre j. se udeležujejo zastopniki uradniških zvez iz Jugoslavije, Poljske, Švice, Franciji, Holandske, Nemčije, Avstrije in Švedske. Angleži so bili preprečeni v zadnjem trenotku in so pozdravili pismeno kongres.
Tajniško poročilo je podal internacijonalnl sekretar g. F. S. Noorahoff iz Haaga. Sledila je debata, katere so se udeleževali mnogi delegati, t«KO g. Falkenberg iz Berlina,' g. Gallič, gg. Dorer in Weith z Dunaja in dr. Predsednik jugoslovanske delegacije g dr. Mil. Jovanovič je v burno pozdravljenem nagovoru čestital M. U. F. n doseženih uspehih in ji želel za bodočnost še živahnejšega razmaha.
N so se pršele konference in ' okovna . 'r-Tia razmotrivanja razi'h stanovskih vprašanj. 0 teh pa prihodnjič kaj več.
— a.
Svež veiev
(Dopis z dežele.)
Veleč. g. urednik! Načelni članki, ki jih prinaša »Jugoslovan«, vzbujajo splošno pozornost. Kako bi tudi nel Po tolikih letih strankarskega slepomišenja in varanja z raznimi »načeli«, »svetovnimi nazori« in političnimi »prepričanji« slišimo zopet pametne in lepe stavke. Iz Vaših člankov veje nov, svež veter iskrenosti in trdnega prepričanja, da je nam vsem samo v močni Jugoslaviji spas. In kdor dela za krepko Jugoslavijo, tisti dela posredno tudi za zboljšanje socijalnih razmer, tisti dela za povzdigo ljudskega blagostanja.
Zatorej nas ne morejo vsi demagogi prepričati, da je danes slabše in da tako ne more dalje iti in da se morajo vrniti časi strankarskega igračkanja. Ko se zamislimo v zgodovino naših političnih bojev na Slovenskem, tedaj se mora vsak pošten Slovenec sramovati, da smo se igrali »liberalce« in »klerikalce« še celih deset let po zlomu Avstro-Ogrske. Čas nas je prehiteval, mi pa smo ostali tam, kjer smo bili pred dvajsetimi leti.
Najpogubnejše pa je bilo dejstvo, da so razne stranke po svojih časopisih in raznih ekskurzijah vodile tudi svojo posebno »zunanjo politiko«. Ni čuda, če ni imela naša država ne ugleda, ne moči, ne navznoter, ne na zunaj. Posebno smešni so bili naši časopisi, ko so se zgražali nad žalostno usodo naših bratov, trpečih pod tujim jarmom. Svoja zgražanja so belili s takmii-le vzkliki: »To je kulturen škandal, najodločneje protestiramo proti takemu početju, to je sramota za vso Evropo!« Takih neizrečeno smešnih in otročjih poz je bilo vse polno, istočasno, ko smo se doma med seboj klali. In inozemstvo je šlo s prezirom in zaničevanjem preko nas in proti nam.
Danes je po večini naše časopisje disciplinirano, enotno in umerjeno v enem prav-cu. In že to je velika pridobitev sedanje vladavine. Vendar pa pogrešamo v njem tistega iskrenega navdušenja za Jugoslavijo, ki se zrcali baš v introspekciji, v spoznavanju lastnih napak in v pogumnem zakrmarenju iz dosedanjih smernic naše žalostne »politike«. .
Zato je bil Vaš list potreben. Lepo sle pogodili nekatere naše, rekel bi, skoraj »narodne« napake. V članku »Kranjska fovšija« ste zadeli v jedro. Pravo ogledalo majhnih, malenkostnih, skrajno sebičnih ljudi, ki jim manjka sleherno kolektivno čustvo. To je naš veliki »narodni« greh. Le v premogih je zavist glavno gibalo njih dela in nedela, če ima kdo 100 Din v žepu več, kakor njegov sosed, mu jih ta zavida. In takih sosedov in bližnjih je dosti. Nevoščljivi so seveda vsakemu, ki se je povzpel na socijalni lestvi nekoliko više, pa tudi če je to dosegel po pridnosti in zasluženju.
Dobro ste povedali, da se mnogo šušlja in šepeta in se na ta način širi strah, zbeganost. Vedno več je sicer takih, ki bi se radi očitno priznali za nestrankar-ja, toda zadržuje jih strah. Kaj pa, če se povrnejo prejšnji časi, potem ostanem na cedilu, nobena stranka me ne bo hotela več priznati za svojega?« Nespamet-neži, ki ne pomislijo, da če bi se imeli vrniti prejšnji časi, bi bilo kmalu konec vseh strank, ker to bi pomenilo konec Jugoslavije in zlasti konec naše ozke slovenske domovine in konec posameznikov.
Slabiči so to, ki mislijo preveč na lastno osebo in ne razumejo, da je treba v življenju vendarle nekaj tvegati. Mnogo je seveda tudi zapeljancev, ki pripisujejo ' krivdo neugodnim gospodarskim razmera mv današnji vladavini, vkljub temu, da je bilo preje slabše v vsakem pogledu. To so zlasti fanatični črnogledi, neozdravljivi godrnjavci, ki jim ne bo nikoli prav.
Dolžnost vsakega moža pa je, da se odločno izjavi in svoje stališče javno zagovarja pred kritiki in podzemeljskimi strahovalci.
Veleč. g. urednik! Velike težave boste Še imeli, predno boste prodrli v široke plasti ljudstva in naroda s svojo čisto jugoslovansko miselnostjo. Ne zaradi ljudstva, ki je mirno in gleda in čaka in je v bistvu zadovoljno, da ga puste demagogi na miru, ampak zaradi temnih sil, ki skrivaj rovarijo proti Vašemu idealnemu delu. Da bi imel »Jugoslovan« nasprotnike, to je jasno. Premnogim padlim »veličinam« ne gre njegovo stališče in pisanje v račun. In padlih »veličin« imate nekaj skoraj v vsaki vasi. Vendar pa sem uverjen, da če vztrajate pri započetem delu, Vam je uspeh zajamčen.
Brez pretiravanja moram trditi, da je »Jugoslovan« že danes najboljši slovenski
dnevnik vkljub nekaterim hibam, ki pa so bolj tehnične narave, ne pa vsebinske. To je moje osebno mnenje, za katero prevzamem sam odgovornost. Nekateri kmetje, ki ga prebirajo, so mi isto povedali. Krog Vaših prijateljev in bralcev se širi
in trdno sem uverjen, da se bo vedno bolj širil. To bi bilo želeti v interesu velike stvari, ki jo »Jugoslovan« tako lepo zastopa. Hvaležen Vam bom, ako objavite ta dopis. O priliki se še oglasim.
Podkrimski.
5E	bojišča za	žito
Sovjetska žetev se vrši na dveh »sektorjih« — na zasebnem in na socijaliziranem. Zasebni sektor tvori približno tri četrtine »bojišča«, socijalizirani v sestavu sovhozov (državne domene, da se tako izrazimo) in kolhozov (po načelu ruske artelnosti (podobno zadružništvu) v enoto zbrana gospodarstva, ki se v tej enoti zlijejo v eno kulturno površino) za eno četrtino. Pod vplivom in pritiskom gospodarsko-političnih tendenc je zasebni sektor strukturno razdrobljen, neorganiziran in idejno razmajan, zato pa pod čuječo strogo kontrolo državnega aparata, zato v gibanju upadanja, socijalistični sektor je pa popolnoma pod vodstvom državnih organov in zato deležen vseh dobrot in težav, podpor in napak državnih podjetij. Vsled ugodij in olajšav ta sektor stalno raste in sestavne njegove enote so že organično vezane z gibanjem petletnega razvoja, nesposobne za samostojnost in tvorijo oporo sovjetske misli na vasi. Tak je političen položaj, ki se naj ukorenini in stabilizira na gospodarskih uspehih, da si industrijalizirana agrikultura idejno in moralno podvrže paralelni agrarni organizem v čim krajšem času in tako ubije in zatre vsako možnost organizacije vasi v drugem smislu.
Da se doseže gospodarski uspeh na tem sektorju, ki naj tvori zagvozdni kamen v svodu sovjetskega organizma, so mobilizirane ravno letos vse sile in so se mirna žitna polja letos spremenila v pravo razredno bojišče.
Na eni strani so mobilizirali sovjeti vsa svoja sredstva, izzvali vse organizacije in osredotočili na tem bojišču vse sile stranke ter aplicirali k boju tudi kazenske norme, na drugi strani, na strani individualista se pa vrši ta boj potom skrivanja, zatajevanja, špekulacije in devastiranja plodov. Sredstva kažejo, kakor da bi bil zasebni sektor v defenzivi, v resnici pa nastopa tudi ofenzivno in to v čedalje večji meri.
V	vsako vrzel, ki nastane v sovjetskem aparatu, se vlije takoj sovjetom nezažeijeni nadomestek zasebne špekulacije in vsaka zamuda in zavlačevanje v upravi povzroči, da najdejo uradni žitni agenti žito že na drugi strani fronte.
Borba se vrši v nekem pravnem nivoju, ki ga tudi državni organi ne morejo izpre-meniti. Zasebna lastnina producentov na njegovem produktu nima prav nobene druge vsebine, kakor v zapadnih državah in zato se vrši glavni del borbe za žito v takozvani kontraktaciji, v osnovanju pogodbene obveze za kmeta, po kateri ta oddaja državi svoje pridelke. Ker pa je cena »črnega trga« z žitom za 20 do 70 kopejk višja, imajo državni organi pri kontraktaciji težave in si pomagajo na ta način, da »edino-ličnika« obvežejo posredno potom kreditov, posodb strojev ali pa kratkomalo potom rekvizicije shramb in tare (proti malenkostni odškodnini), tako da kmet žita ne more drugam spraviti, ter ga proda s polja.
Borba za žito se vrši torej na izrazito kapitalistični bazi, podkrepljeni s policijsko-pravnimi možnostmi sovjetske države. Ker kljub eventuelni zadostni količini denarnih sredstev kmetu navadno ni mogoče dobiti industrijske produkte izven načrtov, zemlje, ki tvori težišče sodobne politike, ki pa z ozirom na zahteve industrijalizacije krepko odražajo zadoščanje potreb konsu-menta, je omajano pri kmetu zaupanje v realno silo denarnih znakov. Država je vsled tega odredila izpraznitev kooperativnih (zadružno-državnih) skladišč potom razmestitve po rajonih in na ta način organizirala nekako posredno obmenjavanje blaga za žito. Državni aparat zadeva pa povsod na tako ogromne ovire, da priznava sovjetsko časopisje samo, da državni aparat tega ne zmore, vsled česar je nastala potreba poseči po socijalističnih sredstvih, da se osigura zagotovitev žita. To se je dejansko že zgodilo in s tem šele so vnešeni v borbo socijalistični elementi. V borbo je stopila sedaj že formalno tudi stranka in izdala obvezna navodila. S temi so vezani vsi krajevni strankini odbori organizirati zbor žita tako, da bo zbor odgovarjal načrtu.
Krajevni odbori imajo pravico direktne kontrole nad zborom in nalogo organizirati »kolhozno in srednjaško-kočarsko družabnost« v svrho borbe z nepravilnim postopanjem in nečistovestnim izpolnjevanjem obveze napram državi.
S tem navodilom je postavljena žetev odločno v ozračje ostre razredne borbe, ki jo naj v tem smislu vodijo »komiteti sodelovanja«, organizirani od stranke in članov omenjene »družabnosti«. Da bi ne bilo dvomov in kolebanja, ista navodila (od 26. VII. 1930.) naravnost izrekajo, da »kulak« (premožen kmet) kljub oslabitvi ni izgubil odporne sile in Je zlasti v rajonih z nizkim procentom kolektivizacije še nevarno mo-
čan, ter naj vse organizacije odločno presekajo žitno špekulacijo »kaluka« in »nep-mana«, ki hočeta vplivati na žitne cene in zatreti žitni zbor.
Ta navodila vržejo na bojišče že znano organizacijo komsomola, ki daje vsaki borbi oster ton in napne živce obeh strani do skrajnosti, Socijalistična sredstva, ki bodo sledeče tedne igrala ulogo, so: »socialistično tekmovanje«, »udarništvo«, »družabna priprega« in »samokritika«, to je brezobzirno razgaljanje pomot, napak, počasnosti ali obzirnosti kateregakoli, četudi najvišjega sovjetskega organa.
Vsa ta sredstva kažejo, da se boj šele začenja, da bo silno oster, skoraj boj na nož in da ruska žetev ne bo in ni prav nič podobna žetvam, kakor si jih predstavljamo. To ni praznovanje uspehov dela, plačilo za celoletni znoj, zagotovilo varnosti za obstoj družine, ampak srdito trganje za založaj med dvema elementoma, ki nista sejala in s svojimi rokami niti žeti ne hočeta.
Kmet mora sicer požeti, nato pa mirno gledati, kako vrtinci viharjev razrednega boja tujih mu elementov vzdigujejo njegov
pridelek nekam v zrak, v neznane mu daljave, kamor ne seže niti pogled, kaj šele roka. Značilno pa je v izjavi centralnega komiteta stranke povdarjanje porasta moči špekulantov, kulakov in nepmanov. Glede na naravno vezanost borečih se sil je mogoče sklepati samo to, da se slednji okoriščajo s slabostjo nasprotnika. Ta pa tudi sam vidi račun o pojemanju svoje sile in odtod organizacija zagrizenega boja za zadnji košček kruha, ki naj mu vzdrži sile.
Letošnja ruska žetev je ogromne važnosti za vso bodočnost in vsi znaki govore zato, da se razvoj bliža prelomu. Za potekom te borbe sledi ves svet. Tragičnosti te borbe se je težko zavedati v polni meri, ker bodo šele pomladanski meseci pokazali posledice tega skubenja in mero, do katere se je moral izčrpati ruski kmet, ne glede na to, je-li »edinoličnlk« ali kolhoznik, ker sta oba v enakem položaju, v položaju nekakega hipermodernega tlačanstva, ki je pa neprimerno težje in obupnejše od graj-ščinskega.
Os vsega sovjetskega gibanja, delovanja in nehanja tvori te dni žetev. Uspeh te žetve je pa os nadaljevanja sovjetskega razvoja. Odtod naravnost paničen strah pred slabostjo te osi, ki naj nese v bodočnost vsa nepopisna^ bremena, ki sproti naraščajo in se množe. Odtod obupna stavka na najskrajnejša sredstva borbe, ki se na las približujejo jeklenemu orožju pravcate državljanske vojne in so mogoče še bolj rafinirana in brutalna z obeh strani.
Samo, da sledi namesto smrti — lakota in pomanjkanje.
Sovjoisho
V	skladu z načeli sovjetske države, ne dopušča slednja nobenega glasila razven svojih lastnih, ali pa glasil organizacij, ki jih vodi sama, ali pa organizacije stranke, ki vodi tudi državo. Sama misel o kaki svobodi tiska je za sovjetsko miselnost absurdna in celo časopisi, ki niso komunistič-no-politionega značaja v strogem pomenu besede, ampak imajo strokovne svrhe, morajo tudi ozko strokovne probleme obdelovati v smislu materijalistične dialektike in dosledno povdarjati razrednost. Vsak odklon od te smeri povzroči odstavitev vsega uredniškega štaba. Nemogoče je, da bi mogla legalnim potom prodreti v javnost še tako dobra kritična misel in potom diskusije uregulirati vodilne ideje, vsled česar je široko odprta pot razmahu vsakršnih zablod, dokler življenje samo ne prisili, da se potom »samokritike« spet uravna izkrivljena smer takozvane generalne linije. Take izkrivitve beležijo vedno milijonske izgube.
Z druge strani je pa s to novinsko politiko značilno povišana psihološka dovzetnost čitatelja za »sluhe«, za fantastične govorice, še bolj pa za nelegalne listovke in brošure, ki krožijo med ljudstvom v ogromnih množinah in zasledujejo marsikdaj nelepe namene, bodisi s špekulacijo na ljudsko praznoverje, bodisi da se ljudstvo kratkomalo brezciljno bega, da se povzroči kaos. Posledice tega plačujejo mase.
Skratka, ljudstvo je brez temelja za možnost graditve in samospoznanja, brez duš-ka, ki naj bi vsaj malo ohladil razbeljene živce in brez medsebojne vezi. Rezultat je paradoksalen — v kolektivizmu vlada večja razdrobljenost družbe kakor pa na najsrditejšem amerikanskem kapitalističnem trgu.
Časopisje nima onih nalog, ki po naravi svojega bistva pripadejo glasilom zapadno-evropskih družabnih grupacij. Sovjetski časopis^ v kolikor ni uradno glasilo naredb, političnih govorov in obveznih oblastnih direktiv, ali pa kolikor ni strokovni organ, igra ulogo neusmiljenega valpeta, priganjača in denuncijanta. Opazke in pripombe časopisa nadzorujejo poslovanje pristojnih organov in so zato izredno nevarne. V tem pogledu opravljajo največje delo tkzv. »rab-kori«, delavski korespondenti, ki z mest poročajo o vsem, kar se jim zdi neumestno ali opasno. Rabkovi so neka vrsta špijonov. Kolikor se njihov materijal ne obelodani, ga redakcije v celoti izročajo glavni politični upravi — G. P. U. — naslednici črez-vičajke.
Razumljivo je tora j, da je za časopis kljub nezaupanju vanj mnogo interesentov, vsled česar se naklada stalno dviga.
. Zanimiv je tudi tehničen položaj časopisne industrije. Ta je slabo razvita. Celih 269 mest Unije (med temi 199 s prebivalstvom nad 10.000 duš) nima niti ene tiskarne, 418 mest ima po eno tiskarno, 68 mest od 2—5 in le v 16 velikih mestih je po več ko pet tiskam. Glede nasičenosti s tehniko grafične stroke je Rusija med vsemi državami na zadnjem mestu. V primerjavo naj zadostujejo podatki Nemčije in Rusije.
Obe državi imata:	Rusija	Nemčija
Stavnih strojev:	590	8.857
Brzotiskalnih strojev:	3.552	22.913
Knjižnih rotacij:	50	2.181
Amerikank:	1.174	15.680
Od vojne do 1. 1928. se tiskarne sploh niso obnavljale in popravljale, šele zadnja
leta je v tem pogledu nekaj novih stavb > uvoženimi novimi stroji.
Ker se je pa naklada v primeri s predvojnim časom dvignila v srednjem za 273% se veliki dnevniki, ki naj bi izhajali zjutraj, tiskajo do večera in se zadnje zaloge razpošiljajo šele, ko niso več aktualne vsaj v stolicah ne, ker jih že prehitevajo mali večerniki.
Moskovska tiskarska industrija obsega 40% vse grafične delavnosti Unije. V Moskvi izhajajo »časopisni kiti« kot »Izvest-ja«, »Pravda«, »Ekonomičeskaja Ziznj« in »Krestjanskaja Gazeta«, ki tvorijo jedro sovjetskega novinstva. Ker prometne razmere niso ravno urejene, prihajajo na periferije z zamudo 1 tedna do 14 dni.
, Zunanja oblika časopisov je anglo-ame« rikanska na celi tiskovni poli, nepriročna, primerna le za poslovne ljudi v svrho hitrega, mrzličnega pregleda vsebine. Redakcija je živahna, naslovi so prikrojeni za srednje naobražene čitatelje in za ulico. Dnevnih vesti lokalnega značaj skoro ni, ampak se vsa številka izčrpa v politiki, gospodarstvu in inseratih, vedno v bojnem razpoloženju, natrpana z debelo tiskanimi gesli, vedno prilagodena do vseh podrobnosti problemu in pereči točki časa in slabemu mestu državne ekonomike. Vsaka vrsta je preračunana s stališča javnega in-teresa m zasebnik ne najde v celem listu fv?.te. razvedrilo ničesar, razven mogoče gledaliških ta kinematografskih sporedov. Ulogo naših časopisnih prilog so prevzeli mnogoštevilni žurnali-tedniki, ki so pa tudi po svoje prikrojeni. V sovjetskem dnevniku je od dneva v dan zabeležena »svodka« javnih interesov, položaja in gibanja mnogoterih bojnih »front«, ki jih nikdar ne primanjkuje. Slednja številka jasno izrazi vso razbeljeno politično napetost, v kateri se kuha in praži 150 miljonsko ljudstvo, vrženo v kotel najstrašnejše, še davno nepomirjene revolucije.
Zahtevajte »Jugoslovana«
v vseh gostilnah, restavracijah, hotelih, kavarnah, brivnicah ter sploh v vseh čakalnicah.
Zenski svet. Avgustovska Številka te naše edine resne, na dostojnem literarnem, kulturnem m etičnem višku stoječe ženske revije, prinaša sledečo vsebino: posmrtni članek o Mariji 7A-hofovi — Nšmcovi, vnukinji velike češke pisateljice Božene Nšmcove, iz peresa znane ruske pisateljice Marije Omeljčenkove; Anka Nikoli-čeva nadaljuje svojo povest iz sveta žene in doma >Gospa Marina«; Avgust Pirjevec objav-lja literarno-zgodovinsko zanimiva Stritarjeva pisma Lujizi Pesjakovi; Pavla Rovanova je napisala črtico »V vlaku«, dve pesmi sta od Gustava Strniše in Ruže-Lucije; Milica Schaupova nadaljuje svoje vtise iz Pariza, poleg tega pa je napisala tudi zanimiv Članek o moderni sobi; dr. Kornelija Sertičeva poroča o prvi moderni gozdni šoli zo bolne otroke v Topolščici; Vida P. nadaljuje svoje poročilo o VIII. kongresu mednarodnega ženstva na Dunaju. Izvestja prinašajo pozdrav ženam - izseljenkam in pestre rubrike iz sveta, o materinstvu, higijeni, gospodinjstvu in književnosti. Priložena je bogata priloga. — Ženski svet stane na leto Din 64’— in se naroča y Ljubljani, Tavčarjeva ulica 12,
Dajte nam dela! I Nadaljevalna šola za Hišne pomočnice
Nekdaj se je delodajalec težko odločil poiskati si delavca na posredovalnem uradu. Tja so se zatekale samo najnižje moči brez strokovnega znanja. Kdor je bil vsaj kolikor toliko pripravljen za svoj poklic, je z lahkoto našel zaslužka. Danes je v tem pogledu čisto drugače. Delavci specijalisti, da celo duševni delavci se zatekajo k posredovalnicam. Število posredovalnic se množi; v Berlinu so prišli v tem oziru tako daleč, da ima vsaka posamezna panoga že evojo posredovalnico.
Posebno zanimiva za nas ženske je neka posredovalnica za ženske proste poklice, ki dobavlja delo duševnim delavkam in umetnicam. Zaposlenih je tam šest žen, ki pripadajo raznim poklicem: učiteljica »prejema učiteljice in vzgojiteljice; socijalna delavka se zavzema za one, ki žele zaslužka na socijalnem polju; akademičarka svetuje po lastnih izkušnjah akademično izobraženim prosilkam; bibilijotekarice, tehnične in znanstvene pomožne moči dobe svetovalko iz svojih vrst in umetnice sprejema bivša gledališka ravnateljica, ki pozna najskritejši oder v Nemčiji.
Direkcija zavoda zagotavlja vsaki, da je dela dosti, kolikor ga hoče in govori to 8 takim ponosom, da mora imponirati. Kakor se zdi to neverjetno, vendar ne trdi neresnice. Predvsem je zavod tako dobro organiziran, da mora n. pr. mestna uprava javiti vsako prosto mesto posredovalnici in mora nastaviti le tiste moči, ki ji posredovalnica predloži. S tem je popolnoma odpravljeno vsako partizanstvo. Vsaka učiteljica, vsaka knjižničarka, ki jo nastavi mesto, pride do svoje službe le potom posredovalnice. — Druga ugodnost je, da delajo vse posredovalnice sporazumno; poleg pravih posredovalnic je še veliko število uradov raznih organizacij, ki se tudi bavijo s posredovanjem in z vsemi je omenjena posredovalnica v stikih. Zasluga žen je, da so vse posredovalnice v državi v medsebojni »vezi. Kdor išče dela, mu ni treba letati od mesta do mesta; točno vodena kartoteka brezposelnih in prostih mest omogoča čim najhitrejšo zasedbo mest.
Najtežavnejše je, tako zatrjuje voditeljica zavoda, ■ tistimi ženami, ki so se sicer
{>ripravile za kak poklic, toda le tako radi epšega. Tako n. pr. one, ki so dajale klavirske ure iz dolgega časa, ki so kdaj kaj pisale, ne da bi bile zahtevale honorar, ki so si odprle pot na oder s plačano reklamo. Ko minejo dobri časi, pritisne starost in beda, pa se spomnijo, da so nekdaj nekaj znale in žele imeti nameščenje. Seveda so take brez izpričeval, brez prakse in jih je zelo težko namestiti. Posredovalnica omogoča takim, da se nauče nečesa druge-
fa ali da se lotijo kakega drugega poklica, ako je n. pr. tuberkulozna pevka dobila kos zemljišča z nasajenimi murbami ter posojilo, pa je začela gojiti sviloprejke; prav v kratkem je bila njena eksistenca za-sigurana. Čez leto je prišla na posredovalnico ter prosila še za dve moči. Neka učiteljica nisanja, ki je bila prestara za mestno ali državno službo, je bila poslana v neki polletni tečaj, kjer se je učila vezenja oblek, knpili so ji že rabljen vezilni stroj in v kratkem je zaposlila v svojem obratu še drugo moč ter obe tako dobre izhajata.
Marsikatera igralka, ki ne more več služiti kruha s svojim poklicom, se loti kozmetičnega posla ali postane propagatorka za planske aparate; marsikatera slikarica je spravila svoja »tihožitja« in svoje naslikane cvetlice na podstrešje ter se preživlja s slikami plakatov, kar ji več nese; marsikatera žena, ki je prej sama izdajala mnogo denarja, si služi sedaj svoj kruh s tem, da drugim daje nasvete pri nakupovanju.
Tako ustanavlja posredovalnica nove eksistence in pomaga marsikomu na noge na najrazličnejše načine. Pisateljice in žurna-listke prosiijo večinoma za pisalni stroj. Ako dokažejo, da imajo dovolj naročil, dobe stroj brez nadaljnega na posodo. Umetnice, posebno začetnice, prosijo za opremo garderobe itd. Za tako pomoč pri poklicu dobi posredovalnica izdatnih sredstev iz zavarovanja proti brezposelnosti. S tako pomočjo si posredovalnica prihrani poznejši izdatek za podporo v brezposelnosti. Čeravno je posredovalnica tudi >urad«, vendar ji je birokratsko poslovanje tuje^ in cim siste-raatičneje je urejena obsežna kartoteka, tem individualneje se postopa z vsako zensko, ki išče tam pomoči.
Ni ravno lahko pomagati vsaki m rnaisi-kdaj je treba napraviti precejšen ovinek, da se najde prava pot, pravi voditeljica zavoda, vendar prej ali slej se ta pot vedno najde, ker zavod zastavi v to ves svoj ponos in redkokdaj se kaka namera ponesreči. Po navadi se pa zavodu posreči, da prej ali slej nudi ženski to, kar ni več nego njena sveta pravica:	možnost, da si zasluži
svoj kruh.
Posluž^ite se za oglašanje »Jugoslovana«!
V nekem dunajskem strokovnem listu sem čitala poročilo o dunajski nadaljevalni šoli za hišne pomočnice ter sodim, da ne bo odveč, ako seznanim Slovenke s to inštitucijo, ker bi bil že skrajni čas, da začnemo misliti tudi mi na tako šolo. Veliko število slovenskih deklet, raztresenih po vsem svetu, se bori z vsemi težavami, ma-terijalnimi in moralnimi, s katerimi se mora boriti ženska, ki je vržena v svet navadno že v mladostni dobi, brez vsakega strokovnega znanja, brez vsake materijalne in mjralne opore. Iz neštetih pisem, ki jih pišejo naša dekleta svojcem iz tujine, zvene tožbe: če bi znala kuhati, bi lahko dobila dobro službo; če bi znala vsaj nekaj šivati, M lahko vstopila k odlični družini In bi mi nič ne manjkalo; če bi znala likati, bi moji gospodarji opustili likarico in bi meni zvišali plačo itd. Čisto nepripravljena gre z dežele v veliko mesto, kjer začne službovanje na najnižjih mestih in čestokrat prej moralno propade nego se nauči toliko, da lahko doba dostojnejšo službo. Ono malo, kar je izvežbanih deklet, so v bogatih srbskih družinah zelo cenjene, ker so srbska dekleta, kakor je znano, zelo slabe hišne pomočnice. Srbkinja iz sela se zelo težko privadi hišnemu delu in redu, poleg tega pa smatra za poniževalno služiti. Prej bo zašlo na slaba pota nego bo sprejela kako domačo službo. Slovenka ima v tem oziru treznejše nazore; ona ve, da lahko obvaruje svoje dostojanstvo v vsaki službi in da si človek lahko ohrani ugled v vsakem poklicu, ki mu omogoča, da si pošteno zasluži svoj kruh.
Pred tremi leti so se združili zastopniki Delavske zbornice, zastopnice organizacije hišnih pomočnic ter nekateri učitelji in so ustanovili z dovoljenje dunajskega šolskega sveta nadaljevalno šolo za hišne pomočnice. Dobili so na razpolago šolsko dvorano ter subvencije zainteresiranih korporacij, nakar se je sestavil učni red ter so se določile ure. Ustanoviteljem se je posrečilo pridobiti socijalno misleče in navdušene učitelje, ki so imeli potrebno razumevanje za naloge šole. Vodila se je šola popolnoma nevtralno, tako da so imele pristop vse služkinje, brez ozira na strankarsko pripadnost njihovih delodajalcev, da bi ti šoli škodovali.
V začetku je bilo treba premagati velike težave, ki so obstojale v fluktuaciji, menjavanju služb, pomanjkanju časa, veliki razliki v predizobrazbi posameznih učenk, v razliki starosti in v nemali mer tudi v nerazumevanju od strani gospodinj. Od prvotno vpisanih 180 učenk se jih je vendar še drugo leto prijavila polovica, tako da je izdelalo dvoletni tečaj 92 služkinj, ki so dobile diplomo in spričevalo. 92 energičnih deklet, ki so znale med trdim delom in težkimi skrbmi vztrajati do konca, ki so žrtvovale vsak teden redno po 3 ure od svojega pičlega prosetga časa, zato da so zadobile potrebno strokovno izobrazbo za svoj stan. Mnoge izmed njih so se morale
odpovedati prostemu popoldnevu ob nedeljah, zato da so dobile med tednom tiste tri ure prostosti za obisk šole. V drugem letu so gospodinje spoznale,_ da je v svoji stroki poučena služkinja tudi njej v korist in po predavanju, ki ga je vodstvo šole priredilo za gospodinje, so služkinje izjavile, da so gospodinje sedaj vse bolj dostopne za njihove težnje.
Gospodinjstvo se je podučevalo teoretično in praktično, učile so se: spravljati v tovčege, likati hlače, pisati uloge, pisma, 5eke, poštne nakaznice, telefonirati i. dr. dekleta so neprestano stavljale vprašanja; s tem je postal pouk živahen in vsestranski. Pri pouku ročnih del je prišlo pred vsem v poštev šivanje na stroj; dekleta so si napravile predpasnike, perilo, delovne obleke itd. V drugem letniku so delale že bol' komplicirane obleke, prenaTejale in popravljale obleko in pravilno krpale.
V	drugem letniku so se učile kuhati in sicer ~i vodstvom dveh dobrih kuharjev.
Nego otrok je poučevala spretna zaščitna sestra, dve praktični zdravnici sta pa predavali o zdravstvu. Na lutki v naravni velikosti so se učenke vadila prevrati, kopati otroka. Učile so se dalje obvezovati in izpirati rane, sploh nuditi prvo pomoč v vsaki hišni nezgodi in pomoč pri bolniku.
Težko so se ločila dekleta od svojih učiteljev po sklepu šolskega leta. Da nekoliko ublažijo to ločitev, so prireditelji ustanovili nadaljevalne neobligatorne tečaje za ročna dela in druge predmete, katere obi-sl-aje večina služkinj še nadalje. Mnoge so dejale s solzami v očeh, da štejejo ure, prebite v šoli, med najlepše v svojem življenju.
Kako velikega pomena so take šole za služkinje, bodo znale ceniti v prvi vrsti tiste žene, ki so primorane iti za zaslužkom izven doma. Te bodo gotovo spoznale, kaj se pravi, ako je domače delo izvršeno ra-cijonelno od strokovno izobraženene hišne pomočnice. Dunajčanke upajo, da je z njihovo šolo storjen prvi korak do obligato-rične strokovne Izobrazbe služkinj.
Želeti bi bilo, da bi se tudi me Slovenke ravnale po dunajskem vzgledu in da bi čimprej mogle s ponosom pokazati na tako ustanovo, ki bi stotinam naših deklet s strokovno predpripravo olajšala pot v svet in mnogim našim poklicno zaposlenim ženam olajšala skrb za držino in gospodinjstvo.
Razgled po ženskem svetfu
Spomenik padlim junakom bodo postavili v Hamburgu. Natečaja sta se udeležili tudi kipa-ricd Anne Marie Vogler iz Hamburga ter Mar-lene Poclzig iz Leipziga. Oba osnutka sta bila tako dobra, da sta prišla v ožjo volitev.
Arhiv za iensko delo v tisku ustanavlja ženski odsek berlinskega iRaichsverband der deut-schen Presse« z namenom, da preštudira razvoj
Nova službena obleka za državne uradnike
S pravilnikom o službeni obleki za uradnike v resoru notranjega ministrstva	se	določa,	da
nosiio službeno obleko okrožni inšpektorji in uradniki I. in II.	kategorije, ki	sluz ujejo	pri
sreskih načelstvih, Breških ekspoziturah in državnih krajevnih policijskih oblastih vseh vrst.   Službena obleka je svečana, vsakdanja in poletna. — V pravilniku je natančno navedeno kakšni morajo biti: čepica, plašč, suknja (redingot), hlače, telovnik, srajca, ovratnik, kravata čevlji rokavice in plašč. — Na naših slikah vidimo uradnika v navadni obleki, * plaščem in brez plašča v svečani. — Natančen popis obleke je	v pravilniku,	ki	je bil	objavljen v »Uradnem listu« kraljevske banske uprave Dravske	banovine, letnik	I., 54.	kos
x dne 25. aprila 1030
in da zasleduje uspehe ženskega dela v tej panogi. Izkazalo ee je, da je v tem pogledu doslej zelo malo objavljenega, kar se posebno občuti pri prirejanju razstav in predavanj o ženskih poklicih ter pri sestavljanju tozadevnih referatov. V novinarskih zavodih so podatki o ženskem delu v novinarstvu zelo pomanjkljivi in se dotični matenijal ne izposoja, tako da je dostopen samo prebivalcem dotičnega mesta, kateri se lahko poslužujejo arhivov. Omenjeni ženski odsek poživlja vse koleginje in tudi vse Sitatelje v Nemčiji, da mu priskočijo na pomoč s tem, da mu pošiljajo izrezke iz publikacij, ki se nanašajo na žensko delo v tisku.
ANGLEŠKA.
Zavarovanje otrok ca slučaj bolezni. Otroške bolezni se pojavljajo večinoma pri šolskih otrocih in povzročajo Staričem velike stroške. Proti tem neprilikam si Angleži lahko pomagajo s tem, da zavarujejo svoje otroke za slučaj bolezni; zavarovanje je zasnovano tako, da dobe starši celo povrnjene stroške za šolnino, ako se šola zapre vsled nalezljivih bolezni. Zavarovalnima je zelo nizka.
Odlikovanja in Angležinje. Ker so na Angleškem velikih odlikovanj deležni samo moški, se je vnel tudi boj za pravico odlikovanja žen. Sestavil se je odbor, ki stremi za tem, da ustanovi vlada novo odlikovanje za žene
JAPONSKA.
Za nezakonskega ortroka. Komisija za revizijo civilnega zakonika je stavila predlog za spremembo zakona v prid zapostavljenim nezakonskim otrokom. Nezakonski otroci naj bd v bodoče nosili materino ime in imeli pravico do dedščine, vsled česar bi postali enakopravno z legitimnimi otroci.
Ženska volilna pravica. Poslanska zbornica je sprejela vlogo, ki zahteva, naj bi se smele žene od 25. leta dalje udeleževati mestnih in občinskih volitev. Pričakuje se sicer, da bo predlog zavrnjen, vendar upajo borci za žensko volilno pravico, da bodo v kratkem času dosegli svoj cilj. Sedanja vloga ni omenjala volilne pravice v državni zbor. Kabinet sicer ne bo podpiral predloga, vendar se je zanj zavzela stranka večine in glavna stranka opozicije. Ko je predlog prišel v debato v ožjem odboru, se je notranji minister izrazil, da kabinet v principu ni proti ženski volilni pravici, pač pa da misli le polagoma dovoljevati volilno pravico ženam.
EGIPT.
Proti zapadnim ženskim modam. Neki poslanec je predložil v egiptovskem parlamentu zakonski načrt proti popustljivosti v narodnih šegah, ki vzdržujejo narodno moralo in katerih simbol je ravno ženska noša. Utemeljuje svoj načrt 8 trditvijo, da »o javne šege glavni steber, na katerem temelji slava in veličina naroda. Božji zakoni da izrecno prepovedujejo ženam kazati svoje telo drugim nego svojemu možu. Ako obstoje v Egiptu zakoni, glasom katerih se kaznujejo možki, ki nadlegujejo ženske po cestah, bi morale ravno tako biti kaznovane ženske, ki razkazujejo v javnosti svoje telo. ' Predloženi zakonski načrt obstoji iz 5 paragrafov; § 2. zapoveduje egiptovskim ženam, da morajo zakriti celo svoje telo, razven obraza in rok. Obleka ne sme izdajati oblik telesa. Dalje se ne smejo žene šminkati na ulici. Pri prvem prestopku bo policija opozorila ženo in njenega moža, oziroma očeta; pri drugem prestopku se bo sestavil protokol, tretji prestopek bo pa privedel ženo pred sodišče ter bo obsojena na plačilo globe v znesku do 5000 dinarjev, ozir. do enega tedna zapora.
Praktični nasveti
Pecivo s kvasom se nikdar ne sme ohladiti v formi, v kateri ga pečemo. Kakor hitro ga vzamemo iz peči, ga moramo stresti iz posode ter ga na željo lahko posujemo s sladkorjem, nato ga pokrijemo s prtičem ter pustimo, da se shladi.
Trdo meso zmehčamo na ta način, da mn prilijemo — po količini mesa — eno žlico do pol kozarca ruma, konjaka ali slično. Čez četrt ure zgubi žganje duh in okus in meso je nežno in mehko ter ima 5ako dober okus.
Kako čistimo srebrn pribor. Srebrno jedilno orodje čistimo na ta način, da ga ope-" remo v vodi, kateri smo dodali na vsak liter po eno žlico salinijaka, nato ga dobro obrišemo in osvetlimo z mehko krpo.
Čokolade za torte ne smemo ribati, sicer postane torta siva. Postaviti jo moramo na gorko ter jo polijemo z malo vode ali črne kave, da se raztopi in potem jo uporabimo za torto.
Posnemanja vredno. Iz Švice poročajo o nekem poskusu, ki je zbudil splošno zanimanje. Združene mlekarne v francoski Švici so hotele dognati, kateremu maslu dajo konzumenti prednost: danskemu, ki je znano kot zelo trajno in dobro, ali domačemu izdelku iz modernih obratov. V določenem času so odjemalci lahko dobili v vseh trgovinah dva zavojčka po 100 gr masla, katera sta bila označena s črko Y in Z. Nikdo ni vedel pod katero črko^ se skriva domač ali tuj izdelek. Na vprašalnih polah, ki so biie razdeljene, je stalo med drugim vprašanje, kate.ro maslo je kozumentu bolj všeč, ono ki je označeno z
Y	ali ono z Z. Odgovor je izpadel zelo ugodno za Švicarje: od 858 udeležencev se jih je izreklo 661, t. j. 77% za maslo Z, predvsem zaradi njegovega finega okusa, črka Z je bila anomni znak za domače maslo.
Radivoj Rehar:
Poletno jutro
Z roso srebrno je noč porosdla trat© zelene in plan, eolnce je vistalo, s seboj pripeljalo jasni poletni je dan.
Vriskajo dalje vse vedre in čiste murni med travo c vrče, sklanjajo glavice rosne plavioe, tiho gozdovi šum6.
In ko da prosti smo zemske težine brig in nadlog in skrbi, gremo čez polje v to jutro srebrno — vedri in solnčna še mi...
Opice
Opica je otroku, pa tudi odraslemu človeku vedno nekaj posebnega, da, skoraj skrivnostnega. Po vsej svoji zunanjosti in po mnogih lastnostih je podobna človeku — in vendar se silno razilikuje od njega. Kljub tej podobnosti je naposled vendarle žival, ki ne zna niti graditi hiš ali kakršnih fce koli prebivališč, ne zna spravljati hrane, ne zna izvrševati nikakršnih del Itd. One umetnije, ki jih opice včasih izvršuje-
jo po cirkusih, so namreč le priuček. Saj naposled celo tudi najbolj divje in neumne živali lahko naučimo plesati itd. Res pa je, da se opice razlikujejo od drugih živali po tem, da znajo pri hoji pokoncu uporabljati palico in da se v medsebojnih bojih in v obrambi poslužujejo tudi kamenja in drugih podobnih predmetov, katere znajo spretno lučati.
Opice so za nas v Evropi nekaj posebnega tudi zategadel, ker jih tu ni. Sicer so pa trije deli sveta, kjer ni opic, to so Evropa, Severna Amerika in Avstralija. V Evropi so se sicer do dandanes ohranile, toda samo na skalovju južnozapadne španske obale; pri angleškem Gibraltarju. Njihovo število je pa le neznatno. Severna Amerika ima neko vrsto polopic, enako tudi veliki otok Madagaskar v bližini južne Afrike. V Južni Ameriki živita dve vr-
Ferdo Plemič:
fUcB livSjenja poti
Sedeli šo za mizo trije možje. Kis, Frk, in Kajpajč. Zal mi je, da je. imel tretji možak bolj dolgo in bolj čudno^ ime, ali imen si jaz ne izmišljam, temveč vam jih podajam točno, kakor mi jih je izročila moja rajnka babica, ki mi je pravila to resnično povest, da, še preveč resnično.
Naši trije možaki so se imenovali torej Kis, Frk in Kajpaje. Kakor svete tri kralje si lahko razločil tudi to trojico po barvi njihove polti in po njihovih laseh. Kis je bil zelen v obličju, las pa ni imel več na temenu, Frk je bil rožnatih lic in košatih kodrov, Kajpajč pa je bil zagoreti in kratko ostrižen.
Še bolj pa si jih razlikoval po njihovem govoru. če je na primer padel oreh z drevesa, je gospod Kis zagodrnjal nejevoljno: »Tako je, kakor sem jaz vedno dejal! Nebesni svod se podira, že pada kamenje na nas in kmalu nas bo konec.
Gospod Frk pa je pogledal ob talci priliki ves zamaknjen proti nebu in je vzkliknil: »Nič ne de, bomo vsaj angelce videli.«
Gospod Kajpajš pa je mirnodušno dejal: »Kaj pa je?« In vstal je in je šel in pogledal, kaj je prav za prav padlo in odkod. In je pobral oreh ter se nasmehnil: »Radi take malenkosti delata tak ropot!«
Tako so sedeli nekoč zopet moško za mizo in so moško govorili In Kis je za-
sti opic, kapucinke in krempljevke, ki se razlikujeta od ostalih. V Aziji, in sicer v Indiji, je doma mala polopdca koboldmaki, na otočju Južnega morja, na Sumatri itd., pa živi veliki orangutan.
Prava domovina opic je velika Afrika. Tam jih je največ vrst in največje štvilo. Največja med njimi je ogromna gorila, ki je človeku vsaj tako nevarna kakor lev ali leopard. Nekoliko manjši so šimpanzi, lepi so okretni giboni, a po temnih pragozdih »e po drevja in po tleh sprehajajo še druge manjše vrste opic. Navadno živijo v velikih družbah, včasih po več sto, da, celo tisoč skupaj. Iščejo si hrane, bojujejo se s sosednjimi opičjimi plemeni, napadajo tudi manjše živail ter počenjajo, kadar so site, seveda, razne norčije. Človeku nevarne opice eo le gorila, orangutan in šimpanz.
Škrat kot hlap ec
Bosanska narodna.
Živel je nekoč siromak, ki je imel mnogo otrok. Kiljub vsemu prizadevanju in trudu pa naposled vendarle ni mogel preskrbeti družini potrebnega vsakdanjega kruha.
Zgodilo se je nekoč, da se je napotil v gozd sekat drva, ni pa imel ničesar, kar bi vzel s seboj za prigrizek. V vsej borni kočici ni imel drugega razen košček kruha in začelje premišljevati, da li naj ga vzame s seboj ali naj ga pusti lačnim otročičem. Naposled se je le odločil ter vzel kruh s seboj. Z veliko vnemo se je lotil dela, ker mu je pa bil krajec kruha pri tem v napoto, ga je položil na bližnji hlod.
Tedaj je pa baš prišel mimo škrat in porodila se mu je v mislih hudobna želja, da bi kmetiča skušal. Urno mu je izmaknil kruh in zbežal ž njim naravnost v kraljestvo dobrih podzemnih škratov. Tam je zbral krog sebe svoje tovariše in jim je dejal: »Vzel sem kmetiču kruh, da bom videl, kaj bo storil.« Drugi škrati pa so se nanj razsrdili ter mu ukazali: »Urno se poberi zopet na zemljo in vrni siromaku, kar si mu vzel! Obenem mu pa moraš še služiti za hlapca, da bo s tvojo pomočjo postal bogat. Sicer te za vselej izženemo iz svoje srede.«
In tako je škrat zopet odšel h kmetu. Kruh je postavil na mesto, kjer ga je vzel in se pretvoril v hlapca. Tak je stopil h kmetiču in mu je dejal: »Čujte, očka, bi me li hoteli vzeti v službo?«' — »Kako naj te vzamem v službo?« je odgovoril siromak. »Še sam nimam kaj jesti.« Škrat pa je odvrnil: »Nič se ne bojte, jaz si že sam preskrbim jed in pijačo in še drva vam bom pomagal sekati. Samo vzemite me v službo!« In siromak je naposled privolil: »Če že po vsej sili hočeš, pa bodi!«
Naslednjega dne je šel škrat v gozd in nasekal in znosil domov toliko drv, da jih je imel kmetič za vso zimo dovolj. Potem, ko je škrat vse pospravil, je še dejal: »Drv
renčal: »Še boste doživeli, kako pojde vse v nič in vragu v žrelo. Vojsko, kugo in lakoto boste doživeli čez leto dni, kaj pravim! — čez teden dni.«
Frk pa mu je ugovarjal: »Baš nasprotno bo! Vse bo od dne do dne bolje in živeli bomo kakor v sedmih nebesih, kjer se kotalijo zabeljeni štruklji po maslenih hribih v medeno jezero. Če to ne bo takoj jutri, bo_ pa vsaj v soboto zvečer.«
A I<ajpaj6 je pristavil suhoparno: »No, prav! Borno že videli.«
In ko so povedali tako vsak svoje mnenje in so nato odpili vsak svoj požirek iz svojega kozarca, so stavili, kdo od njih bo lažje dopolnil svojega življenja pot.
To pa veste tudi vi, da je naša življenjska pot, in bodisi še tako kratka, zelo strma, trnjeva in težavna in polna neprilik, ki zagrenjujejo človeku vsako veeslje. Če pa tega še ne veste, le vprašajte svojo mamo, pa vam bo potrdila, da je res tako, kakor vam razlaga oni, ki vam to piše.
Prvi se odpravi na to hudo pot naš Kis. Zlovoljno je vstal in godrnjal ves čas, ko se je oblačil.
»Šment,« je dejal, »da človek nikoli nima svojega miru! Vedno te tiščijo in pehajo, zdaj stori to, zdaj pusti ono! In še oblačno nebo je danes; nemara bodo še kače padale z neba, tako je temno. Dežnika pa tudi nimam. To se more le meni prigoditi.«
In ko je pozneje korakal brez dežnika
sem vam že dovolj nasekal. Vem, da doma nimate zame nobenega drugega dela. Pojdite mi kam poiskat posla, da vam kaj prislužim!«
Odpravil se je tedaj siromak iskat dela za svojega hlapca in ga je tudi res našel: pni nekem grofu so rabili mlatiča. Drugi dan, rano v jutro, je šel škrat k grofu mlatit žito. Delal je urno in pridno, tako da je bilo do večera že vse omlačeno. Grof ga je bil zelo vesel in mu je dejal: »Ker si bil tako priden in uren, te bom pošteno nagradil. Vzemi si za plačilo, kar: koli si želiš, toda samo toliko, kolikor boš lahko enkrat samkrat nesel!« Škrat je bil s tem zadovoljen, odšel je h kmetiču in mu naročil, naj zbere po vasi vse rjuhe, kolikor jih bo našel, ker jih nujno rabi. In ko je kmet storil tako, kakor mu je hlapec velel, je ta sešil skupaj vse rjuhe in se s svojo velikansko plahto odpravil v grad.
Tam je škrat lepo razgrnil svojo rjuho po tleh ter pobral vanjo vse žito do zadnjega zrnca, naložil si breme na rame ter odšel. Ko je pa bil že pri vratih, so stražniki zagledali premikajočo se goro žita, in ker so vedeli za grofovo obljubo, jim je bilo žal za gospodarjevo premoženje. Začeli so tedaj premišljevati, kako bi mu žito odvzeli, in se je prvi pametno domislil: »Ze vem, kako mu bomo vzeli tovor! Onile sod vina bomo za njim zakotalili. Ko bo pridrčal do njega, ga bo zdrobil, mi pa bomo zopet dobili žito.« In storili so, kakor je prvi pametno svetoval ter veselo opazovali po bregu valeči se sod. Ko se je pa privalili do škrata, ga je ta lepo prijel, dejail na rame in nosil dalje svoje breme.
Tedaj se je oglasil drugi prebrisanec in je dejal: >Kaj ti veš, daroval si mu še vino! Mi bomo Tajši našega mrjasca za njim spustili. Ze dolgo je zaprt v temnem svinjaku, dovolj je divji, da ga bo raztrgal!« Takoj so napravili po drugem nasvetu, ko pa je mrjasec pridirjal do škrata, ga je ta prijel, vrgel na rame ter korajžno stopal dalje.
Pomodroval pa je še tretji: »Vidva sta prazni glavi, prav nič ne vesta. Spustimo rajši našega bika! Ta ga bo prebodel in mi bomo_ zopet dobili izgubljene stvari.« In spustili so bika. Dirjal je in pridirjal do škrata, a ta ga je spretno prijel za roge in si ga naložil na pleča.
Tako je prišel škrat do kmetiča in raztovoril na dvorišču: žito, vino, mrjasca in bika ter je rekel svojemu gospodarju siromaku: »Tu imaš jesti in piti, da ti bo dosti za zimo in še več. Jaz sem ti vzel v gozdu poslednji grižljaj kruha in zato sem se moral po zapovedi svojih tovarišev pokoriti.« In v tistem trenutku se je hlapec zopet spremenil v škrata ter izginil.
REŠITEV »STOPNIC«.
1.	Sava. — 2. amen. — 3. veka. — 4. analiza.
— 5. Izak. — 6 Zaka. — 7. akacija. — 8. Ibar.
— 9. jama. — 10. A rad.
po dolgi, dolgi življenjski poti, je godrnjal venomer:
»Zakaj mora krščen človek toliko trpeti? Še ta pot, ki je nikjer ni ne konca ne kraja! Pa še tako neumno je izpeljana, da bi se ljudje nič ne pregrešili, če bi zaprli župana, starešine, biriča in njegovo mačko. Sicer bi bilo najbotlje, če bi človek pet let prej umrl, preden se je rodil.«
Sličnih neumnosti je godrnjal še vse poilno, dokler ni prišel do nekega ovinka. Za ovinkom je stala stoletna lipa, človeku pred ovinkom siver nevidna, ali njena široka, temna senca je padala poševno čez pot.
Kis je postal pred to črno senco in je bulil vanjo.
»Oha!« je zarenčal, »to je pa jarek in vsaj šest sežnjev je dolg in tri sežnje širok. Koliko je pa ta past globoka, vedi si ga Bog! Ne, tako nismo stavili. Stavil sem, da pojdem po življenjski poti. Kakšna pot pa je to? To je kraška groblja, pa ne pot. Nalc, čez jarke pa ne bom skakal!«
Tako je sklenil in se je obrnil — pred senco in vrnil se je v prvo krčmo, ki je stala ob levi roki kraj poti in ondi je pil in pil in se je kisal bolj in bolj. Tako je pil in tako se je kisal, da je bilo slednjič vseh ljudi njega sram in da se je še sam sebe sramoval na tako hud način, da mu je rdečica zasegla ves nos. Stavo je seveda temeljito izgubil. Vi je ne bi!
(Konec prihodnji?).
Nastanek pisave
Si mar morete dandanes predstavljati, da nekoč nihče na svetu ni znal pisati, da pisave sploh ni bilo? In vendar je bilo tako. Kdaj je prva pisava nastala in kakšna je bila, seveda ne vemo, vemo pa to, da jo je ustvarila želja ljudi, da bi si to ali ono zabeležili, da ne bi pozabili. Tako so počasi nastali razni znaki, iz katerih se je razvila prava pisava v našem današnjem smislu, črka i je morda pomenila najprej pokoncu stoječega človeka, črka o oko, A hišo ali piramido itd. Star Egipčani so imeli na primer celo več pisav (kakor mi v Jugoslaviji, kjer pišemo Slovenci in Hrvati z latinico, Srbi pa s cirilico). Eno so rabili duhovniki in je drugi niso poznali. Rekli so ji »hiroglifi«, kar pomeni »sveta pisava«. Sestajala je iz podob, dočim so drugi, preprosti ljudje, rabili pisavo sestavljeno iz lažjih znamenj. Hiroglifov naši raziskovalci dolgo niso mogli razrešiti, naposled so pa našli kamen, katerem so bile tri pisave: »sveta«, navadna in grška. V vseh treh pa je bila opisana ista zgodba.Tedaj so s pomočjo grške pisave dognali pomen hiroglifov.
Danilo Gorinšek:
Franček — aeroplan
Franček naš je aeroplan.
Naj o tem nikdo ne dvomi, Franček ga takoj nalomi, ker on res je — aeroplan. Na dvorišču stol — zares -Franček leže nanj počez, kobac& močnft z nogami,
mahedra še več z rokami >n se dere brez pokoja; to je pač drdranje stroja.
A nesreča ne miruje,
Franček že na tleh vzdihuje in si boža zadnjo stran; zdaj nič več ni aeroplan, da ga zlo'več ne zaloti,
Franček zdaj je — pri pehoti.
—o—
Uganka
Kapico rdečo ima kakor škrat, je na krilih malih ves rumeno-zlat, po vrtovih solnčnih pesmi žvrgoli, za ime njegovo boš pa vedel — ti!
*
Rešitev uganko v prejšnji številki: jež.
Uredništvo je prejeilo tokrat samo 12 rešitev. Pa ne, da bi bila uganka pretežka? Nagrado, knjižico pesmi, dobi po žrebu določena Miroslava Er*nožnik, učenka IV. b razreda v Zireli. Pošljite rešitev današnje uganke do srede 13. t. m. na naslov: Uredništvo mladinske priloge »Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova c. 2.4., pa v večjem številu kakor tokrat! Pozdravljeni! — Ugankar.
Luč.
Ves razkačen nad svojim zanikrnim in razuzdanim sinom zavpije Anglež: »Nesrečnež, ti prižigaš svečo na obeh koncih k »Nikar se ne razburjaj, ljubi očka!« ga inirno zavrne nadebudni sinko. »Bilo bi še dosti hujše, ako bi jo prižigal na sredini!«
*
Otroci se igrajo v parku. Samo eden se ne igra, ampak jih gleda le od daleč.
»Zakaj pa se ta ne igra z vami?«
»Mi se gremo razstavo, ta. ki tukaj čaka, je pa — deficit.«
«
Dr. Krek Miha
javlja
da je odprl
ADVOKATSKO PISARNO
v Ljubljani
Miklošičeva cesta 21
nova hiša Vzajemne zavarovalnice
|| Telefon 2912
iHiiiiiiniitimmtiiiiiiimiiiMmmmtiimiiiiiimiiiimiMiimiiiiiiiiiiiiii
Papi
ir za zavijanje
potiskan in nepotiskan prodaja po nizki ceni
tiskarna »Merkur«, Ljubljana
Gregorčičeva ulica 23
lllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
IM O V OSTI
Dvokolesa tež« od
7 kg naprej
najlažjega In najmodernejšega tipa na|boljš!h svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela izdelulejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Ve* lika Izbera najnižje cene. Prodala na obroke.
Ceniki iranko.
..TRIBUNA -F. B. It., tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.
M tul
MJilMAff-DEU
■ L)U»LJANA-DA1MAIIII01m1I
BmSh
^PalanJerijski izdelki vseh vrsi iz bakru, medi, aluminija, cinka in drugih pločevin izdeluj« prevzame v izdelovanje
ie m
los. Otorepec,
d.
o. z.
v Ljubljani Za gradom 9
Talna paiiieili Solidno delo 1
Izdeluje ske, smuške
212 In (porine Čevlje. Ima v zalogi in izdeluje po meri.
A. ZALOKAR
GOSPOSVETSKA C. 8.
TVornica
štampiljk
Teodor Rabič
Ljubljana
Kolodvorska ul. št. 24
Štampiljke v moderni Izdelavi
Šoferska šola
Gojko
Pipenbacher
Ljubljana
Gosposvetska cesta 12
Agitirajte
za
Jugoslovana'
Upravitelja-gos podarja
sprejme takoj Dijaški dom, Kočevje. Kavcija Din 100.000.—. Pogoji v društveni pisarni. Prijave do 14. avg."f. 1.
218
kur
tuHiimiiiim ni'<niiinniniiniiiniinuiiuninitnniinuiiniiiiiniiiniinimiiiniiiinininiuiinniiiitniinin!i
SP O ZCVl	Prodam celokupno posestvo z zemljiščem
vred In celim gostilniškim inventarjem, ki leži na najlepši razgledni točki v Ljubljani, In kje se nahaja znana gostilna pri »Tička na Gričku". Da se pa tudi celo posestvo z zemljiščem in gostilniškim inventarjem v najem.
Poizve se v gostilni pri »Tičku na Gričku" — Ljubljana.
amiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiir:
LIPSKI
JESENSKI VELESEJEM
1930
Začetek 31. avgusta
Splošni vzorčni velesejem, tehnični in stavbeni velesejem
od	31.	avgusta	do	5.	septembra
Tekstilni velesejem
od	31.	avgusta	do	3.	septembra
Velesejem športnih predmetov od	31.	avgusta	do	4.	septembra
Obiščite obenem tudi
„IPA“
mednarodno krznarsko razstavo
%
Pojasnila dobite pri zastopstvu
STEGU, LJUBLJANA
Gledališka ulica 8/II. Telefon 2925
Načrte in proračune
za zgradbe Izvršuje Tehnični biro .Tehna" Ljubljana, Mestni trg 25/1. Zahtevajte poset inžen J er a-arhltekta
HlttKO
ŠIMENC
■ UUBURM «
Koncipient
s sodno In odvetniško prakso išče mesta v odvetniški pisarni. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglašal oddelek »Jugoslovana«, Ljubljana pod »1. september«.	210.
Ustanovljeno L 1852.
Teod. Kom
Ljubljana
Poljanska c. št. 8 (prej Henrik Korn)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in centraL kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave.
Oglašujte v »Jugoslovanu«!
Tovarna pohištva IVAN IIATHIAN
arhitekt za interiere LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 14, priporoča svojo veliko zalogo najmodernejšega pohištva s priznano prvovrstno izdelavo, kakor tudi vsa tapetniška dela po naj-nižiih cenah.
Za september se išče
STANOVANJE
2 do 3 sob s pritiklinami v sredini mesta.za rodbino brez otrok Ponudbe na upravo »Jugoslovana* pod »inšpektor"
Sposobnega in v Sloveniji dobro uvedenega zastop-
fliks) za Pr°dai° dalmatinskega portland, cementa iščemo.
Ponudbe z referencami na Zagreb I., poštni predal 362.	217
Manufaktura
Ljubljana, Aleksandrova uL 8
„Rad plačam
dobro blago“, se izrazil neki gospod v naši trgovini. Tudi Vam dajemo možnost, da nam rečete isto, kadar kupite pri nas na
aIkiaL-a svoJe oblačilne potrebščine. UUrUKe Poseflte nas v trgovini. —
Zahtevajte potnika.
iroem
Ludv. Baraga
Ljubljana
Selenburgova ulica 6- Tel. 29-80
Ubai. Rud. £eg<zf ©v
Enoletni trgovski tečaj v Mavihovu.
(Odobren od Ministrstva trgovine in industrijo v Beogradu)
Učni predmeti v Šolskem letu 1950/31:
nauk o trgovini in menicah, enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, trgovsko računstvo, slovenska korespondenca in kontorna dela,
srbsko - h rvatski jezik in korespondenca,
nemška trgovska korespondenca, gospodarski zemljepis,
blagoznanstvo,
slovenska stenografija (sistem Ga-belsberger), strojepisje in nauk o pisarnismu strojih, lepopisje, slovenščina, nemščina,
nemška stenografija (enotni sistem), italijanščina.
Kontni IzpMI In IzpriZovala pod državno kontrolo
Lastni penziona* za dečke	Začetek	dne	2.	septembra
Prospekti brezplačno pri ravnatelju zavoda, Maribor, Vrazova 4
Gvanilni kamnolomi
Jug. Milan Lenarčič
Hibnica na Pohor/u
Vsi sortimenU kamenja za utrditev cest:
Kocke, prizme, mali tlak, robniki, uvozniki itd. itd.
Najcenejše vzdrževanje, največja trajnost, zato proti vsem novim sistemom daleko najcenejši način utrditve cest in dvorišč
Lastni kamnolomi, naprave za eeplenje kamna, železnica, delavska kolonija Ustanovljeno leta 1908
t »ji
KMETIJSKA DRUŽBA V LJIIBLJAII
je glavna zastopnica kmetovalcev v dravski banovini in šteje nad 380 kmet. podružnic in okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 20 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni Ust
TURJAŠKI TRG 3
VSAK KMET MORA BITI CLA1 KMETIJSKE DRUŽBE
»KMETOVALEC«
Ta list jim nudi strokovni pouk In navodila za umno gospodarstvo. Dražba dobavlja članom tadiraznekmetijskepotrebščine
J
Ne3elja, 10. avgusta 1930».
JUGOSLOVAN
Stran 15
cbiave
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 231/29—30	1848
Dražbenl oklic.
Dne 22. septembra 1930 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6^ dražba spodaj navedenih nepremičnin, ki se bo vršila najprej po skupinah in sicer:
I. skupina vi. št. 31, 32, 137 k. o. Blo-čice, vi. št. 19 k. o. Lipsenj, vi. št. 8 k. o. Metule (hiša št. 18 Bloška polica, 1 stavbna parcela, 2 svinjaka, 1 hlev, 1 klavnica in 59 parcel gozdov, travnikov in pašnikov v cenilni vrednosti . . . Din 348.000
II. skupina vi. št. 29 k. o. Bločice, vi. št. °6 in 83 k. o. Studeno, hiša št. 3 na Bloški polici, 1 hlev, 1 vinska klet, 4 gozdi in 24 parcel (njive in travniki) v cenilni vrednosti .......................Din	303.760
III. skupina vi. št. 189, 196 k. o. Bločice (2 gozda, 2 njivi) v cenilni vrednosti .............................Din	9.400
IV. skupina vi. št. 220 k. z. Knežja njiva, vi. št. 115 k. o. Metule (16 gozdov, 4 travniki v cenilni vrednosti	Din 64.540
V. skupina vi. št. 548 k. o. Lož (1 gozd In 1 travnik) v cenilni vrednosti Din 14.300
VI. skupina vi. št. 62 k. o. Žirovnica (sod. okr. Cerknica) (1 njiva, 1 gozd) v cenilni vrednosti ...................Din	3.000
VII. skupina vi. št. 241 k o Dolenja vas in vi. št. 311 k. o. Otok II (sod. okr. Cerknica) 10 gozd. parcel, 3 travniki v cenilni vrednosti  ..................Din	68.000
VIII. skupind vi. št. 13. k. o. Ulaka, V* vi. št. 70 k. o. Ulaka in vi. št. 332 k. o. Ulaka (sod. okr. Cerknica) 5 parcel (gozdi, pašnik in travnik ter njiva in 1/a stavb, pare.) ter solastnine v cenilni vrednosti .............................Din	17.050
Cenilno vrednost je smatrati kot najmanjši ponudek.
Po izvršeni dražbi posameznih skupin se vrši dražba celokupnega posestva ter znaša najmanjši ponudek za 1000 Din več kot bo znašala vsota najvišjih ponudkov za posamezne skupine.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, Je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede ostalega se opozarja na dražbeni oklic, ki Je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ložu dne 28. julija 1930.
T 19/30-6	1847
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Gombosi Marija roj. Litrop, poljska delavka v Turnišču (Bantornyja) št. 75, rojena dne 28. julija 1888. v Renkovci (Lendvaer-d6), srez Murska Sobota, je odšla leta 1913. v Ameriko in sicer v Cleveland, od koder se je leta 1915 nekam odselila. Od tedaj naprej pa ni nobenega glasu več o njej.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu g 24 odz., se uvede na prošnjo njenega moža Gomboca Jožefa, posestnika v Turnišču št. 45, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešani poroča sodišču. Marija Gombosi roj. Litrop Be poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 15. avgustu 1930. bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Mariboru,
dne 1. avgusta 1930.
Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisale so se nastopne firme;
389.
Sedež: Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano
Dan vpisa: 26. julija 1930.
Besedilo: Športna delavnica B. Kolb.
Obratni predmet: Izdelovanje in razpečavanje športnega orodja in potrebščin lastnega in tujega izvoTa.
Imetnik: Kolb Albin, tvorniški obrato-vodja, Tacen št. 79 p. št. Vid nad Ljubljano, Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1930.
Firm. 1259/30 Rg A VII 23/1.
390. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. julija 1930,
Besedilo: Coton jugoslovansko tekstilno podjetje, družba z o. z.
Obratni predmet: Izdelovanje, manipulacija, nakup in prodaja tekstilnih izdelkov ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Družbena pogodba z dne 18. julija 1930. opr. štev. 14.539,
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 50.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 50.000 Din.
Poslovodje: Miklavc Žane, trgovec iz Ljubljane, Dobrilova ulica št. 22 in Wohinz Karl, trgovec iz Trsta, via Franca št. 15.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa in njeno tvrdko podpisuje vsak poslovodja samostojno tako, da pod od kogarkoli napisano, natiskano ali s pečatom odtisnjeno besedilo tvrdke pristavi svoj podpis eden poslovodja.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1930.
(Firm 1245/30 — Reg. V IV 191/1.)
*
391. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. julija 1930.
Besedilo: Harlcy-Davidson-Motor Import družba z o. z.
Obratni predmet: trgovina z motornimi kolesi znamke Harley-Davidson ter drugih r.»an;k, avtomobili in bicikli,
trgovina s sestavnimi in nadomestnimi deli navedenih vozil in tehničnimi predmeti sploh,
trgovina s pogonskimi in mazilnimi sredstvi za motorna vozila, kakor benzin, benzol, olje itd.,
udelizba pri sorodnih podjetjih.
Družba je upravičena ustanavljati podružnice v tuzemstvu.
Družbena pogodba z dne 18. julija 1930, opr. št. 14.542.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 60.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 60.000 dinarjev.
Poslovodje: Klemenčič Oto, trgovec v Ljubljani, Mariborska cesta št. 21.
Klemenčič Bruno, trgovec v Ljubljani, Gledališka ulica št. 12.
Za namestovanje upravičen: Družbo za-f^topata in njeno tvrdko podpisuje vsak poslovodja samostojno tako, da pod od ko-gatkoli napisano ali s pečatom odtisnjeno besedilo Ivrdke pristavi svoj podpis eden poslovodja.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1930.
(Firm 1257/30 - Rg C IV 195/1)
II.	Vpisale so se izpremembe tn dodatki pri nastopnih firmah:
892. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. julija 1930.
Besedilo: Banka Pehani & Ko, družba z o. z.
Vpiše se kolektivni prokurist Reitz Ivan v Ljubljani, Gosposka ulica št. 6.
t Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1930.
(Firm. 1197/30 - Rg C III 111/9.)
O
893. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. julija 1930.
Besedilo:	Delniška družba pivovarna
»Union«.
Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 26. novembra 1929. in sklepa upravnega sveta z dne 20. junija 1930. se je spremenil § 7. družbenih pravil. Ta sprememba je bila odobrena od kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani dne 2. julija 1930. VIII št. 4956 vsled pooblastitve ministra za trgovino in industrijo z dne 27. novembra 1926. VI št. 1168 in z dne 6. maja 1927.
VI	št. 2079.
Delniška glavnica znaša Din 24,000.000 in je razdeljena na 240.000 polno vplačanih na prinosca glasečih se delnic po 100 Din nominale.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1930.
Firm. 1242/30 Rg BI 34/34.
*
894. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. julija 1930.
Besedilo: Kranjska industrijska družba.
V	smislu sklepa občnega zbora delničarjev z dne 26. novembra 1929., sklepa upravnega sveta Kranjske industrijske družbe z dne 1. aprila 1930., ter odobrenja kraljevske banske uprave za Dravsko banovino z dne 7. junija 1930. VIII No. 4023 vpiše se v slovenskem jeziku sestavljeno in odobreno besedilo pravil družbe s pripombo, da premenjena pravila ne obsegajo ne izpremembe firme, ne izpremembe obrata in ne izpremembe delniške glavnice družbe.
Obratni predmet odslej v slovenskem jeziku:
Namen družbe je pridobivanje in obrato vanje montanističnih in poljedelskih podjetij in onih industrijskih panog, ki moTejo služiti izkoriščanju izdelkov teh podjetij.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1930.
Firm. 1134/30 Rg BI 12/64.
*
395.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. julija 1930.
Besedilo: Tovarna za ločenje dragih kovin, družba z o. z.
Vsled sklepa občnega zbora z dne 10. julija 1930. opr. št. 14508 se je dostavil k odstavku Drugič družabne pogodbe z dne 28. maja 1930. opr. št. 14.377 nov odstavek.
Družba je upravičena nastavljati podružnice v tuzemstvu.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1930.
(Firm 1235/30 — Rg C IV 165/2.)
396. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. julija 1930.
Beesdilo: Združene oljarne, družba z omejeno zavezo.
Vpiše se kolektivni prokurist Lajovic Janko, nadknjigovodja v Ljubljani.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1930.
(Firm 1234/30 — Rg C II 209/11.)
III.	Izbrisala se je nastopna firma:
397. Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 28. julija 1930.
Besedilo: >A. Biichler«.
Izbrisala se je v registru vsled opustitve obrata.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1930.
(Firm 1200/30 — Rg. A VII 16/2.)
Vpisi v zadružni register.
I. Vpisala se je nastopna zadruga:
898. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. julija 1930.
Besedilo: Splošno gospodarsko društvo, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Namen zadruge je:
1.) Z združenimi močmi članov nabavljati in prodajati razne športne in telovadne potrebščine in sicer z nakupovanjem, s pridelovanjem surovin, z izdelavo in predelavo. Ustanovitev trgovine in razpošiljalnice športnih potrebščin
podružnicami.
2.) Graditev in vzdrževanje športnih prostorov (igrišč, javnih kopališč, dirkališč itd.) in odadaja istih v najem. Nakup in prodaja zemljišč in poslopij, zidanje zadružnih stanovanjskih hiš ter obratovalnih prostorov in oddaja istih svojim članom v najem. Izdelava, nakup, komisijska nabav^in prodaja stavbnih potrebščin. Graditev in vzdrževanje športnih domov, telovadnic itd. in izvrševanje brezalkoholne gostilniške ie kuharske obrti po pridobitvi za to potrebnih koncesij. Razne komisije in zastopstva.
3.) Izdajanje športnih listov, vestnikov, koledarjev, publikacij sploh ter tiskovin.
4.) Navajanje v varčevanje, sprejemanje hranilnih vlog in njih obrestovanje.
5.) Ustanavljanje, zbiranje in upravljanje Industrie«,
raznih skladov (nezgodnega, brezposelnega, po-škodbenega itd.), ki bi se upravljali ločeno od zadružne imovine po posebnih za to veljavnih pravilnikih.
6.) Skrb za izobrazbo in pravno zaščito svojih članov. Zadružna pogodba (štatut) z dne -. julija 1930.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z dvakratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo z naznanili razobeše-nimi v zadružni pisarni, ali pa z objavo v glasilu, ki ga določi načelstvo. Načelstvo obstoja iz treh do šestih članov. Člani načelstva so: Jandl Anton, arhitekt, Rožna dolina c. X/12, Ljubljana,
Vičič Milan, pooblaščenec Zadr. banke, Glinška ul. 7, Ljubljana,
Vrhovec Jože, uslužbenec mestnega dohod, urada, Glince, Zadružni dom, Ljubljana.
Pravico zastopati zadrugo ima: Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelstvo na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod firmo zadruge zapisano, tiskano ali s pe čatom natisnjeno.
Deželno kot trgovsko sodišče ▼ Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1930.
Firm 1196/30 — Zadr. IX 178/1.)
II.	Vpisali so se dodatki in izpremembe pri nastopnih zadrugah:
399.	Sedež: Ribnica na Dolenjskem.
Dan vpisa: 17. julija 1930.
Besedilo: »Nabavljalna zadruga državnih nameščencev in vpokojencev za Ribnico in okolico, r. z. z o. z. v Ribnici. Dol.«
Vpisala se je sledeča sprememba:
1. Besedilo firme se glasi odslej: »Zadru ga državnih službenika za nabavku namir-nica za Ribnico in okolico«.
2. Namen zadruge:
Cilj je Zadruge, da snabdeva svoje za
drugare životnim namirnicama i ostalim predmetima za njihovu ličnu i kučevnu upotrebu.
Zadruga de namimice 1 drugu robu ustu-pati zadrugarima za gotov novac, a na po-
1	čak bez interesa po odluci Upravnog Od-
bora uz pismenu ličnu obavezu zadrugara ili na osnovu pismenog jemstva dvojice zadrugam ili na osnovu svojevoljno stavljene zabrane na prinadležnosti, a prema Pravilniku, koji če propisati Savez (čl. 2. Uredbe).
Samo izuzetno, a na ime, kad izvesno robe na stovardštu zadružnome ima više nego što iznosi tražnja od strane zadrugara, može Upravni Odbor tu i takvu robu ustu-pati drugim Zadrugama, a i nezadruga-rima (čl. 2. Uredbe).
3.	Sprememba pravil velja od 2. maja
1929.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, dne 17. julija 1930.
Firm. 68/30 Zadr. III 3/9.
♦
400. Sedež: Videm-Dobrepolje.
Dan vpisa: 21. julija 1930.
Besedilo: Kmetska hranilnica in podojil
nica v Videm-Dobrepolju, r z. z n. z.
Izbrisal se je načelstveni član Šteh Ivan, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Kokotec Janko, šolsko upravitelj v Dobrepoljah.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu,
dne 21. julija 1930.
Firm. 117/30 Zadr. III 85/2
*
401. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. julija 1930.
Besedilo: Stavbena in gostilniška zadruga, »Delavski dom« na Glincah pri Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Pri občnem zboru dne 10. maja 1930. so se spremenila pravila v §§ 5 in 9.
Izbrišejo se člani načelstva: Telban Janko, Verbec Franc, Žirovnik Franc, Koren Franjo in Vrhunc Valentin, vpišejo se pa Ogras Franc, krojaški mojster mojstei Vič, Tržaška cesta, Selan Ivan, kavopražilec, Ljubljana, Glinška 9; Pezdir Ivan, trg po-poslovodja, Ljubljana Gradišče 3; Vrhove Jože, užitninski paznik, Glince, Tržaška cesta 10; Jandl Anton, arhitekt, Rožna dolina, cesta X/12.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1930.
Firm 1210/30 Zadr. VII 101/17.
*
402. Sedež: Št. Jošt nad ■ Vrhniko.
Dan vpisa: 28. julija 1930.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Št. J« •
štu nad Vrhniko, registrovana zadruga z ni»-omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Skvarča Ivan. Grdadolnik Josip.
Vpišeta se člana načelstva: Žakelj Pavel, posestnik, Št. lošt, št. 24, Droftina Andrej, po-sesalnik, Št. Jošt, št. 16.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1930.
(Firm 1061/30 — Zadr. V 130/36.)
*
403. Sedež: Žiri.
Dan vpisa: 28. julija 1930.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v
Žireh, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Oblak Jože. Vpiše se član načelstva Erznožnik Ivan, posestnik na Dobračevi št. 16.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1930.
(Firm. 1146/30 — Zadr. I 110/62.)
*
404. Sedež: Virmaže.
Dan vpisa: 28. julija 1930.
Besedilo: Kmetijsko društvo za občino
Stara Loka s sedežem v Virmažah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Trilar Gašper. Vpiše se član načelstva: Trilar Matej, posestnik, Sv. Duh št. 38.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1930.
(Firm. 1199/30 — Zadr. VI 83/29.)
405. Sedež: Spodnja šiška.
Dan vpisa: 28. julija 1930.
Besedilo: »Mali dom«, stavbna in stanovanjska zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Hlede Andrej Vpiše se kot član načelstva Primožič Jernej, uslužbenec državne železnice, Ljubljana VII, Mali dom, objekt VIII.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1930.
Firm 1252/30 Zadr. VIII 49/27.
406. Sedež: Metlika.
Dan vpisa: 28. julija 1930.
Besedilo: Vinarska in kletarska zadruga
v Metliki, r. z. z o. z.
Vpisalo se je, da so bila na občnem zboru dne 9. julija 1930. spremenjena pravila v §§ 4., 6., 9., 11., 23.
§ 6. v toč. 2. se glasi odslej:
Vsak zadružnik jamči s šestkratnim zneskom deležev.
§ 9. se glasi odslej:
Delež znaša za vsak oral vinograda 500 dinarjev.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, dne 28. julija 1930.
Firm. 139/30 Zadr. III 104/3.
*
407. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 28. julija 1930.
Besedilo: Zveza slovenskih zadrug t Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Vpiše se pooblaščenec za sopodpisovanje Smodiš Janko, tajnik zadruge.
Deželno kot trgovsko sodišče ▼ Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1930.
Firm 1238/30 - Zadr. IV 146/56.)
III.	Izbrisala se je nastopna zadruga:
408. Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 28. julija 1930.
Besedilo: Delavsko-kmetska matica T Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno navezo v likvidaciji.
Izbrisala se je vsled končane likvidacije.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. julija 1930.
Firm. 1082/30 Zadr. VIII 28/19.
Konkurzni razglasi
S 20/28—63.
409.	Odprava konkurza.
Prezadolženec: Trgovska tvrdka »Tova«, družba z o. z. v Ljubljani.
Konkurz, ki 'je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 20/28—2 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava po § 157. k. r.
Vse odredbe, ki ovirajo prezadolženca pri svobodnem razpoilaganju, se odpravljajo.
Konkurzni komisar, upravnik mase, njegov namestnik in člani odbora upnikov se odvežejo svoje službe.
Zaznamba razglasitve konkurza naj se izbriše:
I. od deželnega sodišča v Ljubljani kot firmskega sodišča v registru firm.
II. od okrajnega sodišča v Ljubljani kot Izvršilnega sodišča v rubežnem zapisniku, kjer se naj navede, zakaj je bil konkurz odpravljen.
Konkurzni oklic naj se sname raz sodno desko.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 30. julija 1930.
S 1/30-98	1849
4io.	Odprava konkurza.
Prezadolženec Cvikl Stanko, trgovec v Dobrni. — Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilne številke S 1/30—2 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava po §-u 157 k. r.
Vse odredbe, ki ovirajo prezadolženca
pri svobodnem razpolaganju, se odpravljajo.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, dne 5. avgusta 1930.
S 11/29-27.	1850
41 Odprava konkurza.
PrezadoJženka Klančnik Marija, pos. v Ojsterški vasi.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka S 11/29—2 o imovini prezadolženke, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po §u 139 k. r.
Vse ^dredbe, ki ovirajo prezadolženca pri svobodnem razpo1"""nju, se odpravijo.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, dne 5. avgusta 1930.
1839
S 9/30—92.
412.
Poseben ugotovitveni narok.
Prezadolženka: Jeglitsch Marija, trgovka v Mariboru.
V	svrho ugotovitve naknadno prijavljenih terjatev in terjatev, ki se do razpisanega naroka event. prijavijo, se razpiše naknadni ugotovitveni narok
na 21. avgusta 1930. ob 11. uri, soba št. 80 pri podpisanem sodišču. Okrožno sodišče v Mariboru, dne 6. avgusta 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. R. U. 172/28—24.
Razglas o razgrnitvi načrta
o	nadrobni delitvi skupnega sveta iz Polul.
Načrt o nadrobni delitvi v katastrski občini Košnica ležečih, v zemljeknjižni vlogi štev. 81 iste katastralne občine vpisanih parcel bo na podstavi § 95 zakona z dne 26. maja 1909., štaj. dež. zak. St. 44, od dne 17. avgusta 1930. do vštetega dne 30. avgusta 1930 v občinskem uradu * Cel je-oko-lica razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 20. avgusta 1930, v času od 14. do 15. ure v občinskem uradu Celje-okolica.
To se daje splošno navznanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30. dneh od prvega dneva razgrnitve dalije, t. j. od dne 17. avgusta 1930. do dne 15. septembra 1930. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V	Ljubljani, dne 6. avgusta 1930.
Komisar za agrarne operacije: Dr. Maršič, 1. r.
Stev.: R. U. 169/27.
Razglas o razgrnitvi načrta
o	nadrobni delitvi skupnega zemljišča posestnikov iz Sovič.
Načrt o nadrobni delitvi v katastrski občini Dravoi ležečih, v zemljeknjižni vlogi št. 54 iste kat. občine vpisanih parcel bo na podstavi § 95 zakona z dne 26. ma ja 1909., dež. zak. št. 44 od dne 17. avgu sta 1930. do vštetega dne 30. avgusta 1930.
v	občinskem uradu v Dravcih razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 18. avgusta
1930.	v času od 15. do 16. ure v občinskem uradu v Dravcih.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30. dneh od prvega dneva razgrnitve da'lje, t. j. od dne 17. avgusta 1930. do dne 15. septembra 1930. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V	Ljubljani, dne 6. avgusta 1930.
Komisar za agrarne operacije: Dr. Maršič, 1. r.
St. 271/14.
Razglas.
1842
Ker je zakupna doba obč. lovišča Velika vas potekla s 30. junijem 1930., razpisujem po določilih min. naredbe z dne 10. oktobra 1849.,drž. zak. št. 386/49, ces. pat. z dne 7. marca 1849., drž. zak. št. 154/49 ter min. naredbe z dne 31. julija 1849., drž. zak. št. 342/49
javno dražbo občinskega lovišča Velika vas v litijskem srezu za torek, dne 19. avgusta. 1930. ob 10. uri dopoldne pri sre-skem načelstvu v Litiji v sobi št. 2,
Lovišče obsega 1107, 1081 ha.
Izklicna cena: 2000 Din.
Vadij: 2000 Din.
Zakupnik lovišča plačuje polleg letne zakupnine 20% banovinsko lovsko davščino (takso).
Sresko načelstvo r Litiji
dne 7. avgusta 1930
Stev. 6964/11.
Razpis.
1851-2-1
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 20. avgusta 1930. ob 11. url nabavo:
2000 kg pšenične moke št. Oggf 8000 kg pšenične moke št. Og,
12000 kg pšenične moke št. 6,
1000 kg bučnega olja,
2000 kg riža Splendor Sublime,
1000 kg kave Santos I.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Dir e'. :i ja drž. rudnika Velenje, dne 7. avgusta 1930.
Stev. 2495/30.
Razpis
Pri moški kaznilnici v Mariboru se od-dasta:
2	mesti paznikov zvaničnikov odnosno služiteljev.
V	poštev prihajajo samo popolnoma zdra-
vi	prosilci, ki so velike in krepke postave.
Lastnoročno spisane,pravilno kolekova:.« in opremljene prošnje v smislu čl. 12 uradniškega zakona je vložiti najpozneje do dno 25. avgusta 1930. pri podpisanem ravnateljstvu.
Ravnateljstvo kr. moške kaznilnice v Mariboru,
dne 8. avgusta 1930.
Razne objave
1833
Razid društva.
>Bralno društvo Stročja vas—Pristava« se je prostovoljno razšlo, ker že dolgo ni delovalo.
Potočnik Zvonko s. r.
likvidator.
1832
Objava.
Izgubil sem izpričevalo IV. razreda škof. gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1929/30 na ime: Cerar Ciril iz Št. Vida nad Ljubljano.
Proglašam ga za neveljavno.
Cerar Ciril s. r.
1833
Objava.
Ukradeno mi je bilo izpričevalo II. letnika trgovske šole v Ljubljani za šolsko leto 1923./24. na ime: Jančigaj Mirko iz Ljubljane.
Proglašam ga za neveljavno.
Jančigaj Mirko, s. r.
1837
Objava.
Izgubil sem dne 3. oktobra 1929. od odvetniške komore v Ljubljani izdano substitucijsko legitimaoijo, ki me je pooblaščala zastopati g. dr. Knafliča Vladi-mira, odvetnika v Ljubljani.
Proglašam jo za neveljavno.
Kastelic Franc, odvet. pripravnik pri dr. Visenjaku, Ptuj
1836
Objava.
Izgubil sem odpustnico II. letnika obrt-no-nadaljevalne šole v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1910./11. na ime: We-ber Valentin iz Kamne gorice, srez okolica Ljubljana.
Proglašam jo za neveljavno.
Weber Valentin, s. r.
1840
Objava.
Izgubil sem izpričevalo pripravljalnega razreda drž. trg. šole v Ljubljani za leto 1920/21 na ime Kokalj Jožef iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Kokalj Joško s. r.
ANATOLE FRANCE:
BOGOVI
S02EJM
»Zdi se mi, da smo videli se drugačne hudodelce kot tega nesrečnega Fauclieta.«
»Tudi gospod abe Gregoire1 je bil zelo hudoben«.
»Pa Brissot, pa Danton, pa Marat in sto in sto drugih, kaj pa pravite o teh, oče moj?«
»Gospod, to so laiki: laikom ne moremo nalagati tolikšne odgovornosti kakor duhovnikm. Oni ne delajo zla s tako visokega mesta in njihovi zločini ne zadevajo splošnosti.«
»Kaj pa vaš Bog, oče moj? Kaj pravite k njegovemu zadržanju v sedanji revoluciji?«
»Ne razumem vas, gospod.«
»Epikur je dejal: Bog ali hoče preprečiti zlo, pa ga ne more, ali ga more, pa ga noče, ali ga ne more in noče, ali pa ga hoče in more. Ako ga hoče, pa ga ne more, je brez moči; ako ga more, pa ga noče, je izprijenec; ako ga pa hoče in more, zakaj ga ne prepreči, oče moj?«
In Brotteaux se je z zadoščenjem ozrl v svojega sobesednika.
»G ospod,« je odvrnil redovnik, ničesar ni bolj klavernega kakor težkoče, ki jih hočete v tem iskati. Kadar presojam razloge nevernosti, .se mi dozdeva, da
1	Henri Gregoire (1750—1831), franc, svečenik, član Konventa in ustavni škof v Bloisu; op. prev.
vidim mravlje, ki postavljajo nekoliko travnatih bilk kot nasip proti hudourniku, ki drvi z gore. Dovolite, da z vami ne razpravljam: imel bi proti vam preveč dokazov, a premalo duševne sile. Sicer pa najdete svojo obsodbo pri abeju Guenee-ju1 in pri dvajsetero drugih. Povem vam samo toliko, da je to, kar navajate iz Epi-kura, bedastoča: zakaj Bog se tu presoja, kakor da bi bil človek in bi imel človeško moralo. No, vidite, go-spodspod, vsi neverniki, od Celzija2 do Bayle-a in Vol-taire-a, so vlekli bedake za nos s podobnimi paradoksi.«
»Glejte, oče moj,« je dejal Brotteaux, »kam vas zavaja vaša vera. Niste zadovoljni s tem, da najdete vso resnico v svoji teologiji, ampak ne želite najti nobene v delih neštetih krasnih genijev, ki so mislili drugače kakor vi.«
»Motite se temeljito, gospod,« je odvrnil Longue-mare. »Nasprotno, uverjen sem, da ne more biti v človeški misli nič povsem napačno. Brezbožneži zavzemajo najnižjo stopnjo spoznanja; pa tudi na tej stopnji so še ostanki umstvene luči in utrinki resnice in celo tedaj, ko ga zagrinja tema, dviga človek čelo, kamor je Bog posadil razum: to je usoda Luciferjeva.«
»No, vidite, gospod, je nadaljeval Brotteaux, jaz ne bom tako velikodušen in priznati va mhočem, da ne najdem v vseh delih teologov niti trohice zdravega razuma.«
Vkljub vsemu je oporekal, da noče napadati, vere,
1	Guenee, teolog, nasprotnik Voltaire-ov; op. prev.
* Celz (Celsus), pristaš Platonove filozofije, ki je živel v Rimu pod Antonijem in bil hud nasprotnik krščanstva; op. prev.
* Pierre Bayle, franc, pisatelj, skeptik in predhodnik svobodomiselne filozofije Voltaire-a in enciklopedistov (1647—1706); spisal je med drugim knjigo »Dictionnaire historique«; op. prev.
ki je bilo o njej mišljenja, da je narodom potrebna: želel bi bil samo, da bi bila v rokah filozofov, ne pa verskih propovednikov. Obžaloval je, da jo hočejo jakobinci zamenjati za neko mlajšo in pretkanejšo religijo, z religijo svobode, enakosti, republike, domovine. Opazil je bil, da so religije v cvetu svoje mladosti najbolj besne in najbolj krute in da se unesejo, čim se postarajo. Zato je želel, da bi človeštvo ostalo pri katolicizmu, ki je v dobi svoje čile mladosti pogoltnil mnogo žrtev in se je sedaj, onemogel pod težo let unesel, tako da ima zmeren apetit in se zadovoljuje vsakih sto let s štirimi ali petimi pečenimi razkolniki.
»Sicer pa«, je pristavil, sem vedno dobro izhajal z bogojedi in kristomolci. Na Otokih sem imel domačega duhovna: vsako nedeljo se je brala maša in vsi moji gostje so ji prisostvovali. Filozofi so bili pri takih prilikah najbolj zbrani in dekleta iz opere najbolj goreča. Tedaj sem bil srečen in sem štel mnogo prijateljev.«
»Prijateljev!« je vzkliknil otec Longuemare, »prijateljev!... Ah, gospod, kaj mislite, da so vas ljubili vsi ti filozofi in vse te kurtizane, ki so tako zelo ponižali vašo dušo, da bi Bog le s težavo spoznal v njej eno tistih svetišč, ki jih je zgradil v svojo slavo?«
*
Otec Longuemare je stanoval že osem dni pri cestninarju, ne da bi ga bil kdo nadlegoval. Ravnal se je, kolikor je mogel, po pravilih svojega reda; vstajal je s svojo slamnjačo ter kleče na škrleh opravljal nočne pobožnosti. Dasi oba nista imela druge jedi mimo bornih ostankov, je izpolnjeval post in vzdržnost. Filozof, ki je bil potrta in smehljajoča se priča teh strogosti, ga je nekoč vprašal:	,
»Ali res mislite, da čuti Bog tako posebno veselje, ko vidi, da trpite mraz in glad?«
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Micbfilek. — Urednik Jane* Debevec. — Za Inseratni del odgovarja Avgust Kozmaa. — Vsi v LjuMjani