VIA CARLO ALBERTO 17 CIVIDALE MOJA BANKA BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir št. 33 (825) • Čedad, Četrtek, 29. avgusta 1996 BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Certificat di deposit a 19 mesi % annuo lordo MOJA BANKA Srečajmo se v Manzanu! Novi Matajur vabi svoje brauce, naročnike an parja-telje, ki žive dol po Laškem, na srečanje v nediejo 8. se-temberja popudan v Man-zan. Zbrali smo liep prest or na odpartem, že naštiman an parpravjen za vsieh sort prazniku, blizu tiste velike kandreje, ki je narguorš na svietu an so jo kazal po vsieh svetovnih časopisih an televizijah. Vsi vemo, de puno ljudi iz naših dolin živi v Furlaniji, narvič v Manzanu, S ant' Andr at an San Giovanni, kjer je recimo vič ljudi iz Dreke od tistih, ki so ostal doma. Zapustil so naše doline, ker so bili par siljeni iti služit tisti kruh, ki ga ni bluo doma, v laške fa-brike, dosti krat potle, ki so bli lieta an lieta emigrantje po Evropi an še buj deleč. Puno od njih so šele mo-čnuo povezani z domačo vasjo, drugi manj, v vsieh pa je - smo prepričani - močna ljubezan za naše lepe slovi-enske piesmi, za glas ramo-nike. Ze puno liet imamo željo se srečat s Slovenci, ki žive dol po Laškem, se stisnit roko z našimi ljudmi, ki jih /limar buj poriedko srečavamo doma, odkar so še vaški sejmi počasi se ugasnili. Zda se še narbuj pogost vide mo an skordamo na pogrebih kakega domačega človieka an tuole je žalostno. Zakaj bi se ne srečal tudi v veseli an prijateljski atmosferi? Na prazniku? Organizacijske težave so ble nimar velike. Telekrat tudi za tuo, ker so nam par-šli na pomuoč prijatelji iz Manzana, se troštamo, de se lahko srečamo domači med domačimi, parjatelji s parjatelji. V mislih imamo srečanje, kjer bo posebno miesto imiela naša muzika an pie sam, za tuo v Manzan pridejo godci z ramoniko, pa tudi mladi an manj mladi pieuci iz Nediških dolin, ki znajo piet naše stare slovi-enske piesmi, tiste, ki jih vsi znamo, pa reči gredo takuo hitro napri, takuo malo par-ložnosti je za jih piet, de se zmislemo samuo parvi šti-kjac vsake piesmi. Druga liepa rieč, ki je od nimar bila všeč našim ljudem je teatro. Lietos ima Beneško gledališče parpra-vjeno veselo an smiešno komedijo “Vsak minut je 'na palanka”, ki jo je napisala Bruna Dorbolò iz Spietra. Pridita v nedeljo 8. sete-meberja v Manzan, vam bo ušeč an se bota dobro imie-li! Importante convegno a Civida Si parlerà di “federalismo, regionalismo, autonomie locali e minoranze” in una conferenza - in programma a Cividale dal 24 al 26 ottobre - organizzata dal Congresso dei poteri locali e regionali d’Europa (CPLRE) in collaborazione con l’amministrazione regionale del Friuli-Venezia Giulia. Lo scopo della conferenza, scrivono il presidente della Regione Cecotti e quello del Congresso Hae-gi, è di mettere a confronto una serie di soluzioni istituzionali studiate per risolvere i problemi delle minoranze a livello locale e regionale. Una valida occasione - secondo i proponenti - per approfondire il dibattito in corso nell’Europa centro-orientale al fine di i-stituire, anche in quelle nuove democrazie, idonei strumenti di tutela e valorizzazione delle minoranze. Durante i tre giorni della conferenza, che verrà ospitata nel centro congressi S. Francesco, verranno anche presentate alcune realtà minoritarie europee e le esperienze delle regioni a statuto speciale e della cooperazione transfrontaliera in Europa. Minister Kračun sprejel manjšino Pred srečanjem z italijanskim kolegom Dinijem Drevi ob 20.30 pokažejo rezultate svojega dela Mladi raziskovalci zapuščajo Mašero Clastra in festa Inaugurato sabato il campanile ed il centro d accoglienza Slovenski zunanji minister Davorin KraCun, ki je pred dobrim mesecem zamenjal Zorana Thalerja, se je danes dopoldne v Ljubljani srečal s predstavništvom Slovencev v Italiji. To je prvi uradni stik zamejstva z novim slovenskim ministrom, ki je zastopstvo povabil v Ljubljano iz dveh razlogov. Prvi zadeva željo ministra, da bi se direktno seznanil z zdajšnjim položajem Slovencev v Italiji in poslušal njihove poglede tudi glede odnosa matica-manjšina. Drugi razlog pa je vezan na bližnje srečanje med Kračunom in italijanskim zunanjim ministrom Dinijem. Po odločitvi, da Italija umakne svoj veto v približevanju Slovenije v Evropsko unijo, so se odnosi med obema državama bistveno Davorin Kračun izboljšali in to je prišlo do izraza na srečanju med premierjema Drnovškom in Prodijem. In prav na tem srečanju sta predsednika obeh vlad obljubila, da bosta čimprej odpravila določene ovire, ki pogojujejo tesnejše in konkretnejše sodelovanje med sosednjima državama, tudi kar zadeva manjšinska vprašanja. V tem času sta diplomaciji iz Rima in Ljubljane delali in se dogovarjali v vidiku srečanja obeh zunanjih ministrov, od katerega se tudi naša narodnostna skupnost pričakuje določene rezultate predvsem, kar zadeva svoj zakonski status. Upati je, da bo srečanje potekalo v najboljšem ozračju in da tudi zadnje polemike okoli fojb ne bodo skvarile dogovarjanja med obema državama. Ce bi se to zgodilo, bi pomenilo, da smo vsi skupaj storili korak nazaj in da nas zgodovinski dogodki še premočno pogojujejo. Rudi Pavšič Alla presenza dell’arcivescovo di Udine mons. Alfredo Battisti, di numerosi sacerdoti, amministratori e cittadini, è stata celebrata in modo solenne, sabato a Clastra, la festa di S. Bartolomeo a cui è dedicata la chiesetta locale. Tre le ragioni che hanno fatto confluire una gran folla nel paese, collocato su un bel pianoro, in una posizione invidiabile dal punto di vista paesaggistico, quasi completamente ristrutturato nel rispetto delle tradizioni architettoniche locali, ma che negli ultimi tempi è assurto agli onori della cronaca per la questione delle cave e dei problemi di viabilità ad esse connessi. Innanzi tutto è stata l’occasione per inaugurare il campanile in pietra piasenti-na, dono di Mario Laurino, e che viene a sostituire un campanile di legno, orami fatiscente e realizzato nel 1951. Fino ad allora le due campane erano collocate nella bifora a vela sovrastante la facciata della chiesa. Poi per la presentazione del libro dedicato a “Clastra e la sua piccola storia”, scritto dal paesano don Paolo Caucig, parroco a Re-manzacco, ed infine perchè è stata inaugurata la casa di accoglienza per disabili, per bambini senza famiglia, affidata all’associazione di don Oreste Benzi ed intitolata a Giovanni XXIII. (jn) segue a pagina 8 Un momento della festa di San Bartolomeo a cui è stato presente anche l'arcivescovo Battisti sabato scorso a Clastra Macchina fotografica, registratore e notes per gli appunti, questi gli strumenti per la ricerca sul campo, condotta nel comune di Savogna nei giorni scrosi e che verrà illustrata questa sera, nella sala consiliare, a partire dalle ore 20.30. Tutti sono invitati a partecipare Mladinski raziskovalni tabor, ki so ga organizirali v Mašeri in na katerem sodeluje kakih 25 dijakov s Tržaškega in Goriškega, se bliža koncu. V soboto bodo mladi raziskovalci odšli obogateni s kopico podatkov, fotografij, filmskih posnetkov in računalniških izdelav, ki so jih zbrali na dvanajstdnevnem delu v sovodenjski občini. Pred zaključkom tabora pa bodo pripravili javno srečanje, na katerem bodo v glavnih obrisih povedali, kako je potekalo delo in kaj vse so zbrali. To srečanje bo danes zvečer (četrtek) ob 20.30 na sovodenjskem županstvu in bo lepa priložnost, da bodo sami Sovo-denjci izvedeli kaj več o stvarnosti v teh krajih. Prireditelji tabora računajo, da bi zbrane podatke objavili v knjigi. beri na strani 4 Četrtek, 29. avgusta 1996 Nasce la Pro loco Matajur vas vabi c na praznik Vartaca di Savogna gore Maurizio Crisnaro il presidente deli’associazione Cior na Matajure je vsako nediejo, pa tudi Cez tiedan, pu-no judi. Jih hode pu-no gor, naj poliete, naj pozime. An telo parvo nediejo setemberja bo tudi praznik, “Praznik gorè”, ki ga or-ganizajo Gorska skupnost Nediskih dolin, sovodenjski kamun, čedajski Cai an “Unione ciclisti cividalesi”. Je že dvajst liet, ki organizavajo tel se-njam. Muormo reč, de na začetku se je zbi-eralo zaries puno ljudi, tele zadnje lieta pa je Slo na manj. More bit tudi zak mimo ciklistu, ki pridejo gor okuole pudneva, ni nic posebnega, Ce ne kar usafas lahko vsaki dan, vsako nediejo: lepe kraje, liep pogled dol do muorja, dobar ajar... Kiek novega bo li-etos, sa’ predstavijo bukva, ki od blizu tičejo ’no vas Nediskih dolin: “Tra gli sloveni di Montefosca”, ki jih je napisu puno liet od tega Francesco Musoni an ki so spet parSle na dan z zadrugo “Lipo” iz Spietra. Program praznika gore predvideva, takuo ki je že navada, ob 10. uri sveto maso par kapeli na varhu gorè. Zmoie je famostar Davide Larice iz Vidma. Opudan bo predstavitev bukvi Francesca Musonija, su-bit potlè bo par koci Pelizzo konec tekme Ciklistu an nagrajevanje. Senjam puode na-pri z veselico, kjer na bo manjkalo ne za pit, ne za jest an smo Sigurni, de an lietos bo v kakim kotu godla tudi kaka rimonika. Era ormai da qualche anno che nel comune di Savogna si intravvedeva, soprattutto sul volto dei più giovani, una voglia di stare insieme, di organizzare insieme qualche iniziativa. Era il desiderio di una maggiore collaborazione fra le diverse frazioni sparse nel comune per realizzare feste paesane, incontri, tornei, gite per la nostra comunità. Nel territorio comunale e-sistono da tempo l’Associazione calcio Savognese, la polisportiva Matajur, i cacciatori, la sezione dell’Ana, la squadra volontari antincendio, la protezione civile, il gruppo degli ex combattenti e gli esercenti pubblici. Mancava però qualcosa o qualcuno che facesse da coordinatore, da portavoce (obiettivo) dei vari gruppi, qualcuno che potesse mettere insieme queste forze nel realizzare feste popolari o altro. Mancava una Pro-lo-co, qualcosa che era un po’ sulla bocca di tutti e che, finalmente, dopo varie riunioni, rinvìi, dibattiti qualche volta anche accesi, si è con- Maurizio Crisnaro cretizzata lo scorso 2 agosto. La maggioranza dell’assemblea ha approvato lo statuto che verrà depositato prossimamente davanti al notaio. La nuova associazione si è voluta chiamare “Pro loco VartaCa di Savogna” perchè vorrebbe essere, come il centro visite del bivio di Tercimonte, un propulsore nuovo, vivo e aperto sul territorio con l’obiettivo di far rinascere nella gente la voglia di stare insieme per far In Provincia si decide sul sostegno alla cultura Una commissione vagherà le domande Si é riunita ieri mattina per la prima volta a Palazzo Belgrado, ad Udine, la commissione provinciale per la cultura, nominata di recente con il compito di vagliare tutte le domande di contributo presentate dai Comuni e dalle associazioni culturali o-peranti sul territorio in base alle leggi regionali 68 del 1981 e 15 del 1987. Della commissione sono stati chiamati a far parte Mario Delbello, Gilberto Pressacco, Valerio To-neatto, Mario Krivec, Adriano Conti, Rodolfo Castiglione, Renato Quaglia, Giancarlo Zambelli-Ho-smer, Daniela Cassinari, Cesare Scalon, Daniela Beltrame, Nicola Molea, Francesco Pecile e Roberto Tirelli, questi ultimi due funzionari dell’amministrazione. La commissione, presieduta dal presidente della Provincia Giovanni Pelizzo, sarà chiamata a verificare le 273 domande di contributo presentate per la legge sulla cultura (la disponibilità è di 900 milioni) e le 81 domande presentate per la legge sulla pace, per la quale sono disponibili 200 milioni. L’intento dichiarato del presidente Pelizzo è quello di sostenere le iniziative che tendono a far conoscere meglio la provincia di Udine. rivalorizzare le risorse che avevano e che ancora abbiamo. Il direttivo è composto da sette persone. Sono stati e-letti dall’assemblea Michele Oballa, Germano Cendou, Maurizio Crisnaro, Michele Comenscig, Paolo Cemotta, Lorenzo Cernoia e Stefano Sinuello. Presidente è stato eletto Maurizio Crisnaro, gestore, assieme alla sorella Donatella, del bar “Crisnaro” a Savogna. Auguriamo, al presidente, al gruppo di coordinamento e a tutti i soci un proficuo lavoro, nella collaborazione e nel rispetto reciproco. Un particolare ringraziamento i promotori dell’associazione lo intendono rivolgere all’amministrazione comunale che ha sostenuto da sempre questa importante i-niziativa. La Pro-loco informa che lunedì 2 settembre alle ore 20, presso la sala consiliare a Savogna ci sarà un incontro in cui verrà, tra l’altro, definito il programma di lavoro. Foibe, slalom tra verità e manipolazioni La questione delle foibe sta tenendo banco nell'opinione pubblica regionale ed anche in quella nazionale, “grazie" ad alcuni quotidiani di grossa tiratura che hanno dato molto spazio alle dichiarazioni del segretario provinciale triestino del PDS Stello Spada-ro. In sostanza, l’esponente della Quercia triestina ha voluto sottolineare che anche la sinistra italiana dovrebbe ridiscutere il capitolo foibe e dargli un’altra impostazione, differente da quella che sino ad ora rappresentava la “verità ufficiale” . Le dichiarazioni di Spa-daro, sostenute anche da alcuni eminenti esponenti del PDS nazionale (Fassino, Violante) hanno dato a-dito a moltissime speculazioni da parte di quei gruppi e quelle persone che hanno da sempre usato le foibe per fini partitici, strumentalizzando e distorcendo la realtà storica. Le foibe rappresentano un capitolo, anche se drammatico, di un più ampio quadro storico, iniziato con l’avvento del fascismo e dei suoi crimini perpetrati in queste terre. Quando si parla di foibe e si intende ricercare la verità, bisogna sempre tenere presenta questa dimensione storica ed essere molto attenti a non lasciarsi andare a facili commenti, basati più sulle non verità che su dati certi. Anche in questa occasione, bisogna rimarcarlo, la nostra categoria, quella dei giornalisti, ne è uscita alquanto male. In questi giorni abbiamo letto articoli e commenti che non ci fanno onore e che sono mirati più alla ricerca dello scoop ed all’articolo di effetto piuttosto che aiutare il lettore a capire e conoscere. Abbiamo la sensazione che anche questa volta, de f parte di molti, il capitolo legato alle foibe sia stato usato per altri scopi, distanti dalla ricerca della verità. Peccato! Rudi PavSiC Italijanska politika ,. dvojne kratice in Se pred kratkim je BB sivita lase Prodijevi vladi. Ne Brigitte Bardot, drzna francoska plavolaska naših sanj, paC pa -bolj banalno - Bossi in Bertinotti. Prvi s Padanijo, drugi z vetom na divjo privatizacijo telekomunikacijske družbe STET. Pa so se nekako zmenili. Sedaj sta na vrsti Dini in Di Pietro. Oba želita postaviti na noge zmerno sredino, da bi se nato spoprijela z nekdanjim zaveznikom Prodijem. “Faktor DD” deluje torej na daljši rok. Se spominjate “faktorja K”? Izumil ga je Alberto Ronchey, da bi definiral vlogo KPI in dejtsvo, da zaradi zavezništva z Ameriko ne sme v vlado. Crko K so potem uporabljali oporečniki, da bi z njo podčrtali ostrino ali krutost nekega pojava. Tako so ime notranjega ministra pisali Kossiga. Da bi označili prvo republiko in njen režim smo uporabljali kratico CAF: Craxi, Andreotti, Forlani. Nihče ni tedaj pomislil, da bi jim izrekel “cafoni”. Sedaj pa, kdo se jih še spominja? V časnikarskem žargonu radi govorijo o “faktorjih”. Tednik “L’Espresso” je pred par tedni posvetil celo platnico “faktorju C”, kjer je tretja črka abecede označevala tisti del telesa, ko hrbet izgubi svoje dostojno ime in postane zadnjica. Taje v italijanščini postala sinonim za srečo ali oportunizem. V omenjenem primeru pa ni Slo ne za prvo, ne za drugo. Bila je le poletna pretveza za razmišljanje o zadnjicah in privlačnosti. Pri ženskah za moške, pri moških za Zenske. In ker smo že pri privlačnosti, nam spomin spet beži v čase, ko so v sanjskem svetu filma vznemirjale našo mladostno domislijo nedosegljive in čutno dražljive Zenske. Najprej MM, Marilyn Monroe, najbolj erotični plavolasi angel, nato BB, vzor francoske predznosti, in PP, miniaturna Venera, kakor so pravili Pascale Petit. In sredozemski odgovor čezalpski konkurenci: CC, ali Claudia Cardinale. Moški se redkokdaj pojavljamo s kraticami. Izjema je bil morda le PPP, Pier Paolo Pasolini. Drugi pa smo svoje kratice prilagajali. Ker SS spominja na hude čase, sem se raje podpisoval -sts, zakaj pa se je moj kolega na Primorskem dnevniku izogibal kratici BB, naj sam pove. Stojan Spetič Cresce il numero delle prostitute É ripresa l’attività diplomatica tra la Slovenia e i paesi contermini. Il presidente Kučan è stato ospite del suo collega ungherese Gòenz. In quest’occasione è stato inaugurato un tratto autostradale che collegherà i due paesi Armi ed embargo Ormai è cosa certa e lo ha dichiarato lo stesso governo: durante l’embargo internazionale la Slovenia ha venduto armi e materiale bellico alla Croazia ed alla Bosnia-Hercegovina. Ora ci si interroga chi sia stato il “grande manovratore” della vendita e chi abbia intascato i milioni di dollari. A passarsi la patata bollente sono in molti. Uno dei grandi accusati è l’ex ministro della Difesa ed oggi presidente dei socialdemocratici Janez Janša. Se le accuse risultassero fondate la vendita delle armi potrebbe risultare politicamente nefasta al leader socialdemocratico, oggi uno dei politici più accreditati in Slovenia e acerrimo avversario dell’attuale coalizione governativa ed in primo luogo del presidente Kučan. Rapporti di collaborazione Tra la Slovenia e l’Austria i rapporti di buon vici- nato dovranno essere intensificati nell’interesse dei due Pasi. Questo, in sostanza, è e-merso dall’incontro che il premier sloveno Janez Drnovšek ha avuto con il collega austriaco Vranitzky. I due capi di governo hanno messo a punto una serie di programmi economici che vanno dal traffico marittimo e stradale all’apertura di nuovi valichi confinari. Prostituzione in aumento Anche in Slovenia, negli ultimi anni, i noti centri per massaggi crescono come funghi dopo la pioggia. La prostituzione, come emerge dai dati forniti dalla sezione criminalistica del ministero delFlnterno, è fortemente aumentata dopo il 1991. In base a questi dati il maggior numero di prostitute proviene dalle ex repubbliche sovietiche. Dalla stima del ministero delFlnterno risulta quasi del tutto assente la prostituzione minorile. Kultura novi mataj u r četrtek, 29. avgusta 1996 Studijski dnevi se bodo začeli jutri na Opčinah Letošnja “Draga” o multikulturnosti Je multikulturnost koristna ali škodljiva za naso manjšinsko skupnost in kako jo lahko uresničujemo? Na to vprašanje bodo skusali odgovoriti razpra-vljalci na letošnjih Studijskih dnevih Draga ’96, ki jih bo od petka, 30. avgusta, do nedelje, 1. septembra, na Opčinah priredilo Društvo slovenskih izobražencev. LetoSnja tema je vsekakor dokaj aktualna in je v prejšnjih mesecih bila predmet daljše razprave (tudi polemične) na straneh Primorskega dnevnika. Kot so povedali na tiskovni konferenci, organizatorji Drage se niso opredelili za ali proti multikulturnosti, to nalogo so prepustili gostom studijskih dnevov ozi- Profesor Pavle Merkù roma vsem, ki bodo posegli v razpravo. Prvi razpravljalec na Opčinah bo prof. Pavle Merkù, ki bo v petek popol- dne spregovoril na temo “Slovenščina: matica naše narodne identitete”. Naslednjega dne, v soboto, bosta o multikulturnosti kot o dilemah neke manjšine spregovorila psiholog Pavel Fonda (ob 16. uri) in MiSo Jezernik (ob 18. uri). Zaključni predeavanji na letošnji Dragi bosta v nedeljo, 1. septembra. Jakov Jukič bo govoril o krščanstvu in Cerkvi v postmoderni kulturi, popoldne pa bo Peter Jambrek predstavil predloge za premostitev aktualne krize slovenske državnosti. 2e danes, v četrtek, pa se bo na Opčinah začela Draga mladih, ki si je za temo razprave izbrala poklicno etiko na področju politike in medicine. Novo Delo med bralce Časopis je izraz zamejske levice Zamejsko časopisno družino je razveselilo rojstvo novega mesečnika, Novo Delo, katerega poizkusno Številko so prvič razdelili na nedavnem prazniku Unità-Dela na tržaškem Krasu. Odgovorni urednik novega Časopisa je Ace Mermolja, ki je v svoji uvodni besedi zapisal, da Novo Delo ne želi biti strankarsko glasilo slovenske komisije Demokratične stranke levice, marveč izraz širšega konteksta zamejske levice. V tem smislu za časopis sodelujejo pisci, ki niso striktno vezani na D’AÌemovo stranko, marveč tudi taki, ki pripadajo dru-;im strankam in gibanjem italijanske levice. V zamejstvu izhajata dva slovenska časopisa, ki sta tesno povezana s strankami. “Skupnost” kot izraz Slovenske skupnosti in “Iskra” za SKP. Pazzi narratore ospite a Cividale Incontro nella biblioteca comunale Si chiama “Incerti di viaggio” l’ultima fatica letteraria di Roberto Pazzi, poeta e narratore che vive a Ferrara. 11 libro verrà presentato lunedi 2 settembre, alle 20, presso la sala conferenze della Biblioteca civica di Cividale. Pazzi ha pubblicato raccolte di versi e romanzi tra cui “La principessa e il drago”. finalista del premio Strega nel 1986, “Vangelo di Giuda”, premio Grinzane Cavour nel 1990, “La città del dottor Mala-guti”. L’autore, che è nativo di Ameglia, in provincia di La Spezia, collabora alle pagine culturali di alcuni quotidiani regionali. Il suo ultimo libro “Incerti di viaggio”, premio Selezione Campiello 1996, verrà introdotto dalla scrittrice Pia Fontana. 3 Lo studioso Musoni sui monti della Slavia “Tra gli sloveni di Montefosca” edito dalla Lipa “Tra gli sloveni di Montefosca” é un breve saggio, scritto da Francesco Musoni nel 1898 e uscito in questi giorni a cura della cooperativa Lipa di San Pietro al Natisone in versione bilingue, italiana e slovena. L'interesse della pubblicazione deriva già dal fatto che viene riproposta ai lettori una “fotografia”, scattata a Montefosca da uno dei più illustri studiosi della Slavia quasi cent’anni fa. Ma tra i tanti studi dedicati da Musoni alla Slavia perchè proprio questo? “Per una logica di contenuto”, spiega il prof. Paolo Petricig a cui si deve questo libro, “si sarebbe dovuto preferire lo studio documentato ed esauriente “Sulle condizioni economiche, sociali e politiche degli Slavi in Italia” del 1895 che comunque speriamo di poter pubblicare in futuro. Ma questo saggio ha il pregio della freschezza letteraria e descrittiva, dove pur senza rinunciare al consueto rigore scientifico prevale nell'autore il racconto ed il sentimento di simpatia”. Il saggio di Musoni è preceduto da un’ampia introduzione di Paolo Petricig in cui viene illustrata la figura di Francesco Musoni, geografo, speleologo, storico e politico, nato a Sorzento nel 1864. Ne esce il ritratto a tutto tondo di uno studioso attento e rigoroso, di un intellettuale di punta nell’ambiente culturale friulano del tempo che intratteneva rapporti con importanti personalità a livello internazionale, di un uomo che è stato ed è rimasto figlio della sua terra. Musoni fu una delle personalità di maggior spicco della Slavia a cui si è dedicato come studioso e ricercatore, - contribuì tra l’altro con ben cinque capitoli alla Guida delle Prealpi Giulie del Marinelli, due furono invece cura- ti, com’è noto, da Ivan Trinko -, ma anche come politico cercando di influire positivamente sulle disperate condizioni socio-economiche e culturali della Slavia. Fu infatti amministratore per ben 29 anni, prima a S. Pietro di cui fu per otto anni anche sindaco, e poi a Udine dove fu consigliere provinciale dal 1914 al 1923. Nel suo interessante saggio introduttivo Petricig, oltre a ripercorrere il lavoro scientifico e politico di Musoni, si sofferma in particolare sulle sue posizioni riguardo la realtà linguistica della Slavia dove, all’indomani dell’entrata nel regno d’Italia, soltanto 25 famiglie su 2689 del distretto di S. Pietro al Natisone parlavano l’italiano. I “dolmen” di Villanova Hanno usato le vecchie traversine di legno dei binari (“slipars”, questo il nome o-riginario), oggi sostituite da quelle in acciaio, per lasciare un segno sulla terra, un "dolmen”, tipo di monumento funerario preistorico che é stato scelto per rappresentare l’arte all’interno di una i-niziativa organizzata dall’associazione "Storie dai Lon-gobars”. La quinta edizione della rassegna "Immaginare l'arte nella Valle del Torre”, che si tiene nel comune di Luse-vera, ha quindi vissuto sul lavoro di 17 artisti che si sorto suddivisi il lavoro dando vita a cinque "dolmen", u-sando le vecchie traverse di legno come base e alcuni e-lenienti di terracotta. 1 lavori sono stati ospitati all'aperto, su un pendio, a Villanova delle Grotte (Zavarh). All’i-rtagurazione sono intervenuti Un momento dell 'inaugurazione della rassegna. Da sinistra Micottis, De Piero, Garzitto e Cerno Giordano Micottis, in rappresentanza dell’ amministrazione comunale, la presidente dell’associazione organizzatrice Nevia Agnese Garzitto, l’assessore della Comunità montana Guglielmo Cerno, che ha rivolto un saluto anche in sloveno, e la critica Giovanna De Piero. Quest’ ultima ha rilevato come le opere "interpretano ed elaborano quegli archeti- pi di antiche civiltà europee che, nella singolare storia della nostra regione, hanno trovato culla e alveo accoglienti” . E’ stata ricordata anche la sensibilità dell’amministrazione locale e quella di chi mantiene la speranza che l’abbandono dei luoghi natali si può arginare anche aiutando le persone a cercare le proprie radici mediante il linguaggio di un’arte molto spontanea e poco ufficiale. Gli artisti che hanno lavorato sugli "slipars" sono Giancarlo Ermacora, Paola Pascoli, Patrizia Bierti, Luigi Brolese, Carlo Floreani, Franco Londero, Pia Tulis-so, Loris Agosto, Dario Pinosa, Grazia Renier, Massimo Scifoni, Marino Scara-vetti, Rita Revelant, Valentina Zamolo, Dino Durigatto, Nevia Garzitto e Valentino Vidotti. Un’altra sezione della rassegna “Immaginare l’arte nella Valle del Torre” é invece stata incentrata su una serie di incisioni che a-vevano come tema la solidarietà. Questa mostra é stata allestita in occasione dell’anniversario del terremoto che ha rovinosamente colpito anche il comune di Lusevera. Musoni riconosceva che nel distretto di S. Pietro e in parte in quelli di Cividale, Tarcento, Gemona e Moggio si parlava sloveno. Non solo, in una carta “delle terre abitate da sloveni”, in appendice ad uno studio del 1916, accanto a Carniola, Stiria, Carinzia e Venezia Giulia aveva incluso anche il territorio della Slavia e di Resia. Escludeva il pericolo di manifestazioni irredentistiche legate all’uso del dialetto sloveno, riteneva invece che lo stato italiano dovesse impegnarsi ad elevare le condizioni economiche e sociali della Slavia e favorire l’istruzione. Era convinto che il processo di assimilazione a-vrebbe cancellato il carattere sloveno della popolazione e che ne sarebbe rimasta traccia solo nella toponomastica. Unici superstiti, prevedeva, sarebbero rimasti gli slavi del Natisone e dell’alto Judrio. Invitava comunque alla massima tolleranza ed ammoniva a non fare «nessuna guerra nè occulta nè palese alla lingua». “Le sue parole”, commenta Paolo Petricig, “hanno oggi un sapore profetico: la guerra, contro la lingua e la cultura slovena ci fu davvero, e il “pericolo di realmente suscitare” una reazione, si fece concreto; e la reazione, come sappiamo, ci fu”. Nella terza parte del libro c’è la bibliografia completa (175 titoli) di Francesco Musoni, un lavoro accurato ed estrema-mente utile per ulteriori approfondimenti, che si deve a Lara Dugaro, una giovane ricercatrice civi-dalese, originaria di Stre-gna.(jn) Francesco Musoni, Tra gli sloveni di Montefosca - Med Slovenci v Črnem vrhu, pag. 85, Lipa, S. Pietro al Natisone, 1996 tPA ROlTKlCls Nocoj, ob 20.30, se bodo na sovodenjskem županstvu zbrali mladi s Tržaškega in Goriškega, ki so se udeležili Mladinskega raziskovalnega tabora, da bi krajevni javnosti predstavili opravljeno delo. To je že nekakšna tradicija teh taborov, ki potekajo že Šestnajst let in kar Šestkrat so jih pripravili v Benečiji. Tudi tokrat so se organizatorji tabora povezali s krajevnimi upravitelji, da bi raziskovalno pobudo cimboljse izpeljali. In povedati velja, da je sovo-denjski občinski odbor v pravi luci razumel duh mladih raziskovalcev in jim pomagal na različne načine, da so se najboljše znašli pri njihovem delu. Na mlade raziskovalce ni pustili nikakršnih posledic dvojen “obisk” karabinjerjev in finančnih stražnikov, ki so od vodje tabora Milana Pahorja želeli izvedeti vse mogoCe in povedali, da jih je v MaSere napotila ovadba (segnalazione). Nekaj podobnega kot novembra lani, ko so karabinjerji zaman iskali v zakrestiji cerkvice v Matajurju “Gujonovo orožje”. Drobci iz starih Časov. Rudi Pavsic L’importante iniziativa coinvolge 25 studenti sloveni di Trieste e Gorizia comune d un campo A Masseris si concluderà sabato il campo giovanile di ricerca (Mladinski raziskovalni tabor) a cui partecipano circa venticinque studenti sloveni delle pro-vincie di Trieste e Gorizia. L’iniziativa, coordinata dalla sezione storica della Biblioteca nazionale e degli studi slovena di Trieste (Narodna in študijska knjižnica) in collaborazione con il Comune di Savogna, è giunta alla sua sedicesima edizione ed è la sesta volta che il campo di ricerca viene realizzato nella provincia di Udine. Intenso e proficuo, secondo gli stessi ricercatori, il lavoro svolto nel campo etnologico, storico, naturalistico e della tradizione o-rale. A guidare quest’ultimo è stato il prof. Roberto Dapit, lettore di friulano e italiano presso l’università di Lubiana. A lui abbiamo chiesto un commento sulla ricerca Zgodovinska skupina obdeluje podatke na računalniku se in questo lavoro ci si a-spetta sempre qualcosa di più. Nei casi in cui non siamo riusciti a trovare un narratore o un cantante abbiamo approfittato dell’occasione per conoscere più a fondo la realtà architettonica ed anche l’organizzazione e-conomica di questi paesi”. Con l’ausilio dei compu-ters il gruppo storico, guidato da Aleks Kalc, ha racimolato non pochi dati sulla realtà del comune di Savogna. Ora i dati incamerati dovranno essere selezionati e suddivisi in periodi storici per essere pronti per un’eventuale pubblicazione. Mojca Ravnik dell 'Istituto per gli studi etnologici presso l’Accademia delle scienze e delle arti di Lubiana ha guidato il gruppo etnologico. “Il nostro lavoro è stato svolto in più direzioni con l’intento di avere a disposizione il maggior numero di dati. In particolare siamo stati attenti alla realtà storica delle varie famiglie con le quali siamo stati in contatto. In questo modo abbiamo composto una mappa storico-familiare degli a-bitanti di alcuni paesi del comune montano. Una particolare attenzione del nostro gruppo è stata indirizzata alla catalogazione di oggetti e attrezzi (oltre un centinaio) di lavoro nei campi, nell’artigianato e nel lavoro di casa, oggi già in disuso, e che meglio di altri ‘raccontano’ la storia e la realtà di queste zone”. (r.p.) svolta nei dodici giorni del campo. “Il lavoro del nostro gruppo si è concentrato in particolare sulla narrativa, sulla raccolta di testi orali (favole, racconti, aneddoti) e di canti tradizionali (sacri e profani). La ricerca ha dato dei risultati buoni anche Krajevno prebivalstvo je sodelovalo pri delu Etnografska skupina na delu pod vodstvom Mojce Ravnik Milana Pahorja, vodjo Mladinskega raziskovalnega tabora, smo vprašali za oceno skoraj dvotedenskega dela v MaSerah. “Zaradi svoje specifike je letošnji tabor nekoliko drugačen od prejšnjih, vsekakor mislim, da je izbira vasi MaSere posrečena. Dejstvo, da bivamo in raziskujemo v teh krajih, nas je postavilo na isto valovno dolžino s tukajšnjim prebivalstvom, kar je izrednega pomena, ko želiš razumeti in spoznati realnost določenega kraja. V veliki večini primerov domačini so nas dobro sprejeli in so sodelovali z nasi-mi raziskovalci in to velja Se posebno za MaSere, Matajur in manjše vasi, kjer se čuti določena povezanost ljudi, med tistim, kar je bilo in današnjo stvarnost”. Je možna kakšna primerjava letošnjega tabora s prejšnjimi, ki so potekali v Benečiji? “Ce letošnji tabor primerjamo s tistim, ki smo ga pripravili v Spetru, ni večjih razlik, verjetno tudi zaradi dejstva, da je že takrat v Spetru občino upravljala napredna lista, ki je bila dovzetna za naše delo in nam pomagala. Isto je storila so-vodenjska občinska uprava, kateri gre pohvala za prizadevanje in pomoč, ki ga je pokazala do našega dela. Seveda ne moremo pri tem pozabiti na “obiske” orožnikov in financarjev, kar pa ni skvarilo vzdušja v taboru. Naš namen je, da bi rezultate raziskovalnega dela objavili v knjigi. Dejstvo je, da po dosedanjih taborih v Benečiji, nismo se izdali kake brošure, ki bi predstavljala tudi pomemben in potreben pripomoček za vse tiste, ki bi se radi poglobili v to problematiko”, (r.p.) Il progetto di sfalcio dei prati è da rinnovare ed ampliare Sanosieki v Topoiuovem lieta 1983 Proseguono regolarmente i controlli da parte dell’Ufficio agricoltura della Comunità montana Valli del Natisone, nelle a-ziende agricole site nei comuni di Cividale, Torrea-no, Pulfero, San Pietro al Natisone, Savogna, S. Leonardo, Stregna, Drenchia, Grimacco e Prepotto, al fine di verificare gli impegni assunti dagli agricoltori in merito allo sfalcio dei prati inseriti nel programma di aiuti attuato dall’Unione Europea per le zone di montagna. Le aziende interessate sono oltre 250 per una superficie che supera i 1200 ettari di prato per la maggior parte concentrati nelle aree vocate alla foraggio-coltura come alcune zone dei comuni di Pulfero, Stregna e Savogna. Il programma di aiuti, com’è no- to, ha avuto inizio nel 1992 e terminerà quest’anno. Gli agricoltori sperano in un rinnovo da parte dell’Unione europea in considerazione anche degli ottimi risultati ottenuti dal punto di vista ambientale oltre che economico. La Comunità montana, da parte sua, avvierà in tempi brevi le opportune procedure e richieste finalizzate ad un rapido rinno- vo del programma ed auspica una sollecita liquidazione dell’annualità relativa all’anno 1994 da parte della Direzione provinciale del tesoro. Il programma di sfalcio dei prati - come si rileva da un comunicato stampa della stessa Comunità montana Valli del Natisone - ha influito positivamente sul territorio per cui si richiede all’Amministrazione regionale l’impegno per un suo ulteriore rinnovo quinquennale. Non solo, si richiede soprattutto l’apertura dei termini per la presentazione delle domande a quanti ancora volessero inserirsi nel progetto che è fondamentale per il settore agricolo, zootecnico e per la gestione corretta dell’ambiente naturale delle Valli del Natisone. Arco alpino a confronto Il Comitato fra le Camere di commercio dell’arco alpino, presieduto dall’industriale milanese Piero Bassetti, sta preparando per il 25 ottobre un convegno ad Asiago sul tema: L’ambiente e lo sviluppo nelle regioni alpine. Il ruolo dell’informazione. Nell'ampia regione dell'arco alpino, compresa tra la Liguria e l’Istria, sostengono i promotori del convegno, vivono circa 12 milioni di abitanti le cui tradizioni, usanze ed esperienze economiche sono spesso omogenee. Questa popolazione è tuttavia profondamente divisa, oltre che dalla natura dei luoghi in cui è insediata, dai confini politico amministrativi di sette stati nazionali, tredici regioni, seimila municipalità. Non è diffìcile pensare che una maggiore conoscenza reciproca e lo scambio di comuni esperienze di vita e di lavoro potrebbero avvantaggiare - in prospettiva europea - la vita delle popolazioni. Da qui l’idea del convegno di Asiago in cui verranno focalizzati progetti di integrazione politico-economica e nuove tecnologie della comunicazione e dove si confronteranno esperti e tecnici della comunicazione, le categorie economiche e le istituzioni amministrative lungo l’intero arco alpino come si legge in una nota stilata oltre che in italiano anche in francese, tedesco e sloveno. Četrtek, 29. avgusta 1996 V Postojni je veliko turistov Med turističnimi biseri na Slovenskem sodi tudi Postojnska jama, ki je poznana daleC naokoli in je vsako leto cilj številnih obiskov. Postojnska jama pa je bila v letošnjem poletju v srediSCu pozornosti tudi zaradi drugega vprašanja: lastništva. Slo je za afero, ki je nastala med drža-vno in krajevno upravo o tem, kdo ima pravico po lastništvu te naravne znamenitosti. Kar zadeva obiske, velja povedati, da je letos jamo obiskalo že 200 ti- soC ljudi, kar je za skoraj 20 odstotkov veC kot v lanskem letu. Turistični delavci na Postojnskem so zabeležili tudi velik obisk Predjamskega gradu, ki stoji le nekaj kilometrov daleC od jame. Med obiskovalci Postojnske jame si prvo mesto zaslužijo Italijani, ki so bili letos Se posebej številni, veliko je tudi obiskovalcev iz Nemčije, Poljske in Skandinavije. Tolikšen obisk jame je logično poveCal tudi go-stinsko-rekreacijsko povpraševanje. v parlament. Vzporedno z večanjem Števila strank, ki bodo Startale na volitvah, se množijo tudi strankarski Časopisi. Teh je v zadnjih mesecih kar nekaj in lahko rečemo, da jih imajo skoraj vse veCje parlamentarne stranke. Liberalna demokracija Slovenije izdaja Časopis z naslovom “4000 - Liberalni časopis”, Nacionalna stranka Zmaga JelinCiCa izdaja Časopis “Prijatelj - časopis zamolčanih resnic”, Ljudska stranka pa lahko raCuna na “Slovenske brazde”. Pred kratkim je v javnost prišel Časopis Združene liste z naslovom “Prepih”; krščanski demokrati svoja strankarska mnenja in poglede objavljajo v mesečniku “Vir”, nazadnje JanSevi socialdemokrati izdajajo tednik “Dan - Časopis za demokratično Slovenijo” Posebno in gotovo veCjo vlogo od zgoraj omenjenih Časopisov glede vpliva na javno mnenja imajo slovenski nestrankarski Časopisi, radio in televizija. Se posebej zadnja bo imela veliko vlogo pri “usmerjevanju” volilcev, Čeravno vsi zagotavljajo, Se posebno tisti na televiziji, da so absolutno neopredeljeni in objektivni v strankarskem poročanju. Ko bi bilo tako, bi s težavo razumeli boj in zakulisne igre za nadzor nad televizijskimi, predvsem informativnimi programi. Italijanski pregovor pravi “Tutto il mondo è paese”. To velja tudi za Slovenijo. Rudi PavSiC Naslovne strani številnih strankarskih časopisov, ki izhajajo v Sloveniji Mrzlične priprave na parlamentarne volitve v Sloveniji Množijo se in njihova glasila Ce ne bo prišlo do novih zapletov okoli vanj s predsednikom države Milanom referendumov o spremembi volilnega za- Kučanom, ki ima nalogo sklicati volitve, kona, v Sloveniji bodo volitve za obnovo Na to pomembno volilno preizkušnjo se parlamenta razpisane za nedeljo, 27. slovenska politika mrzlično pripravlja, oktobra ali pa dva tedna kasneje. To sta Vrstijo se in množijo javnomnenjske an-datuma, ki dobivata največ podpore s kete, ki izmerjajo pulz volilcem in določa-strani strank, katerih predstavniki so v jo odstotke, kijih bodo prejele posamezne tem času že opravili prvi krog posveto- stranke. Ce gre verjeti tem raziskavam, potem je treba povedati, da bodo liberaldemokrati tudi na tej preizkušnji dobili najvišji odstotek volilnega konsenza. Sekretar stranke Gregor Golobic je v nekem intervjuju napovedal, da bo LDS presegla 30-odstotkov glasov, kar bi predstavljalo res lep dosežek za stranko premiera Drnovška. Veliko je tudi ugibanj, kdo bo na tej lestvici sledil liberaldemokratom. Eni zagotavljajo, da bo to Janševa socialdemokratska stranka, drugi pa, da bo prestižno drugo mesto dosegla Združena lista, ki je v zadnjih Časih zelo pozorna prav do socialne problematike, ki je bila do nedavnega nekakšna domena Janševih privržencev. Ce pa poslušamo izjave krščanskih demokratov in predstavnikov Ljudske stranke, potem naj bi ti stranki dosegli veCji volilni uspeh. Nekateri napovedujejo tudi dober uspeh Peršakovih demokratov. Dejstvo je, da bo na prihodnjih volitvah tekmovalo kar 24 doslej prijavljenih strank, od katerih bo kar deset novih. Med njimi pa je precej regionalnih formacij, ki iščejo tudi medsebojno povezavo, da bi lahko dosegle 3,5 odstotni vstopni prag, ki zagotavlja izvolitev poslancev v državni zbor. Med pomembnejše nove stranke bi omenili Slovenski forum, ki ga je ustanovila Ljerka Bizilj, po izstopu iz vrst LDS. V tej stranki je tudi bivSi poslanec LDS Janez Jug. Nova je tudi Nacionalna stranka dela, ki jo je organiziral neodvisni poslanec Marjan Poljšak. BivSi predstavnik Zelenih Leo Šešerko je skupaj z Ivom Frbežem ustanovil Zeleno alternativo Slovenije, ki povečuje mozaik zelenih in naravovarstvenih gibanj na Slovenskem. Sledi cela paleta regionalnih strank, med katerimi je gotovo najpomembnejša Zveza za Primorsko, ki jo vodi Lucijan Vuga in ki je svoj dober konsenz dobila že na upravnih volitvah. V košari regionalnih strank sodijo Se Stranka enakopravnih dežel, kateri predseduje Jožef Jarh, Deželna stranka Štajerske pod predsedstvom Alberta Erjavčni-ka, Zveza za Gorenjsko (vodi jo bivSi elan Združene liste Emil Milan Pintar) in Zveza za Ljubljano (Maksim Sedej). Zadnje tri stranke so se že povezala z Zvezo za Primorsko in bodo skupaj nastopile na volitvah, kar jim daje precejšnje možnosti, da njihovi kandidati pridejo tudi Dobra ponudba privablja turiste V Bovcu v teku poletna univerza Evrope regij Ad ogni angolo di strada, in ogni via e piazza, ragazzine e donne di tutte le età, impegnate al tombolo, hanno accolto domenica ad I-dria i numerosi visitatori affluiti da ogni dove. E l’occasione era ghiotta: nella cittadina giustamente nota per i suoi preziosi merletti, si svolgeva il Festival del pizzo con un ricco contorno di manifestazioni collaterali di carattere culturale ed e-nogastronomico. In mattinata c’è stata una gara al tombolo di cui sono state protagoniste le ragazzine che frequentano la scuola di pizzo, aperta recentemente per mantenere in vita una bella tradizione di artigianato artistico che peraltro assume sempre maggior valore economico. Nel pomeriggio la competizione, nella piazza del paese, ha visto alla prova le più giovani, ma anche le “merlettaie” con più esperienza, provenienti da tutto il circondario. Tra di loro anche cinque uomini che non hanno per nulla sfigurato, anzi. Ma la pittoresca cittadina di Idria non è rinomata solo per i suoi pizzi, infatti è nota soprattutto per le miniere di mercurio, la cui presenza è stata scoperta casualmente da un artigiano nel lontano 1490. E da allora la vita della cittadina ha preso nuovo impulso. Oggi è possibile visitare la miniera denominata Antonov rov. Merita senz’altro di essere visitato anche il museo della città, dove tra l’altro vengono messe a disposizione guide preparate e che conoscono anche l’italiano. Un viaggio suggestivo attraverso 500 anni di storia di Idria, percorrendo contemporaneante anche il cammino dell’attività estrattiva. Quello dell’ultima domenica di agosto ad Idria è un appuntamento da non perdere, ma la cittadina, alle porte di casa nostra, merita comunque di essere visitata. V Bovcu se je začelo 3. mednarodno Studijsko srečanje “Evropa regij”, ki ga vodi prof. Andreas Mo-ritsch s celovške univerze, ob sodelovanju in soorga-nizaciji univerze iz Maribora. V program dela so vključene tudi videmska in tržaška univerza ter univerza iz Ljubljane. Letošnja poletna univerza je že tretja po vrsti in postaja vse bolj tradicionalno Studijsko snidenje v GornjesoSki dolini. Prireditelji so tokrat za glavno temo srečanja izbrali turizem in zgodovino. Zato je izbira Bovca zaradi svoje lokacije ob tromeji najprimernejša in nudi veliko izzivov za temo Studijskih dnevov. O vsebini poletne univerze so prejšnjo sredo spregovorili na javnem srečanju, ki ga je pripravila občinska uprava iz Bovca. Na njem so sodelovali Andrej Umek, minister za znanost in tehnologijo, Heinrich Neisser, podpredsednik avstrijskega parlamenta, Josef Tauss, ekonomist in nekdanji predsednik avstrijske Ljudske stranke, Ludvik Toplak z univerze iz Maribora, Andreas Moritsch z univerze iz Celovca ter Aleš Lokar, profesor na videmski univerzi. Prisotni so ugotovili, da izbire turistov postajajo vse bolj zahtevne in množi Se Število tistih, ki izbirajo “kulturniško” smer turizma. To se pravi, da je treba popestriti ponudbo, da bi se lahko postalo konkurenčni drugim turističnim središčem. Zgornjesosko območje in z njim vsa tromeja imajo s tega vidika res lepe možnosti, da se razvijejo v to smer. Pri tem pa je seveda potrebno upoštevati tudi do- L’utima domenica di agosto a Idria tradizionale gara al tombolo La sagra dei pizzi loCene kriterije, ki pogojujejo izbire turistov. Mednje sodi vsekakor cena storitev in kvaliteta ponudbe. Kdor bo znal združevati ta dva elementa, bo imel zagotovljeno turistično bodočnost. (r.p.) Dolina Soče lahko postane še bolj vabljiva za turiste Zadnjo nedeljo avgusta je Idrija prizorišče cele vrste pobud, med katerimi izstopa tekmovanje v kekljanju, ki se zgodaj popoldne odvija na enem od trgov. Na njem sodelujejo učenke čipkarske šole, spretne kekl'jarce, med katerimi se pojavljajo tudi moški četrtek, 29. avgusta 1996 6 Številni solidarnosti ob težki izgubi Družini Izidorja Predana in beneškim organizacijam so prišli številni izrazi sožalja. Človeku, kulturnemu in političnemu delavcu, ki je bil v dobri meri tudi žrtev slovenstva, preganjan in zaničevan, so izrazili spoštovanje zelo š-tevilni posamezniki in organizacije vseh političnih prepričanj in pogledov. Spoštovani, globoko nas je pretresla novica o nenadni smrti Izidorja Predana, kulturnega in političnega delavca iz Benečije, ki bo s svojim delom ostal zapisan v slovenski kulturni zgodovini. Dovolite nama, da vam v svojem imenu in v imenu Ministrtstva za kulturo Republike Slovenije izrečeva globoko sožalje. Dr. Janez Dular, minister za kulturo Republike Slovenije Silvester Gabršček, državni sekretar *** Spoštovani, ob boleči izgubi, ki je prizadela vašo družino, globoko sočustvujemo z vami. Izguba nam vsem dragega Izidorja Predana je močno pretresla celotno našo narodno skupnost in matično domovino, saj se vsi z veliko hvaležnostjo spominjamo njegovega plodnega in za vse nas dragocenega dela. V imenu Ministrstva za zunanje zadeve in Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu vam izrekamo iskreno sožalje. Vlasta Valenčič-Pelikan generalni konzul *** Spoštovani, ob izgubi prizadevnega nekdanjega predsednika Izidorja Predana vam in svojcem preminulega v imenu Slovenskih krščanskih demokratov sporočam svoje iskreno sožalje. Delo Izidorja Predana za Benečijo in Beneške Slovence bo ostalo zapisano z velikimi črkami. Lojze Peterle *** Amministrazione Comunità montana Valli del Nati-sone partecipa lutto per repentina morte di Isidor (Doric), strenuo difensore dei diritti degli Sloveni in Friuli. Il presidente Marinig Ob težki izgubi našega Dorica iskreno sožalje svojcem in vsem Benečanom. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško *** Klanjamo se spominu javnega delavca Izidorja Predana in izrekamo globoko sožalje svojcem in njegovim organizacijam Zupan in uprava Občine Dolina Tovariši Demokratične stranke levice in Stranke komunistične prenove iz Nadiških dolin se spominjajo tovariša Izidorja Predana, ki je svoje življenje posvetil za dosego narodnostnih in socialnih pravic beneškega ljudstva, delavcev in vseh ponižanih. Vivamente addolorati perdita vostro caro Doro esprimiamovi nostro profondo cordoglio. Siamovi vicino col pensiero Il presidente ANPI Federico Vincenti *** Zveza Slovencev iz videmske pokrajine se klanja spominu zvestemu Slovencu in ljubečemu možu Izidorju Predanu - Doriču, ki je globoko ljubil svoj rod in ponosno bil brat bratu ter se zavzemal za pravico in resnico. *** Slovenska kulturno gospodarska zveza se klanja spominu na neutrudnega borca za narodnostne pravice Slovencev na Videmskem in dolgoletnega člana vodstva Izidorja Predana - Dorica. Prizadetim sorodnikom izreka občuteno sožalje. *** Za Izidorjem Predanom doslednim komunistom in srčnim borcem za pravice svojega ljudstva žalujejo njegovi tovariši iz Stranke komunistične prenove. Planinska družina Benečije izreka prizadeti družini občuteno sožalje ob izgubi Izidorja Predana, zavednega in pokončnega Slovenca, neutrudnega borca za narodnostne pravice Slovencev v Italiji. *** Do zadnjega je ostu med svojimi an za soje ljudi. Sigurno na bojo pozabjeni dielo an izročilo dragega Doriča v prid vsieh Slovencu. KD Studenci Beneški emigranti so blizu žalostni družini ob izgubi dragega Doriča. Slovenci po svetu - Unione emigranti sloveni FVG Izidor Predan nas je zapustil, obvezuje pa nas njegova duhovna oporoka. Žalovanju svojcev se pridružuje. Slovenska skupnost. Zveza slovenskih kulturnih društev se klanja spominu prerano umrlega Predana, zaslužnega kulturno-politi-čnega voditelja Slovencev v Benečiji. Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta izražam globoke in prizadete sožalje. V težkem trenutku naj vas tolaži dejstvo, da je tudi zadnji trenutek svojega življenja podaril za širše slovenske družine. Bog naj mu bo stoteren plačnik. Predsednica SSO Marija Ferletič Profondamente addolorati della prematura scomparsa del nostro amico Isidoro vo gliamo esprimere a lei signora e ai figli tutta la nostra stima per un uomo che ha saputo dare impulso organizzativo concreto nel campo dell’emigrazione e soprattutto brillan te estimatore del canto popo lare. Nediski puobi Innumerevoli messaggi di cordoglio per la scomparsa di Dorič Fu tenace combattente per la libertà dei popoli É ancora vasto il cordoglio per la scomparsa di Izidor Predan - Doric, uomo simbolo dell’impegno politico per il riscatto sociale, culturale ed economico della Slavia, prematuramente scomparso alla festa degli sloveni a Montemaggiore /Matajur. Dorič è stato uomo che non si è mai risparmiato, è stato sempre in prima fila nella battaglia per diritti dei più deboli, per la giustizia sociale, per il diritto degli sloveni a mantenere la propria identità, ad essere riconosciuti e tutelati. E ciò a partire dai difficilissimi anni del dopoguerra quando nella Slavia era imperante la paura di dichiararsi sloveni perchè chi osava “tanto” si trovava la terra bruciata attorno, isolato, senza possibilità di lavoro e come unico sbocco la via dell’emigrazione. E stato un uomo che ha pagato un prezzo molto alto, addirittura con il carcere, perchè non si è mai piegato ed è sempre rimasto coerente con i suoi principi e fedele all’insegnamento materno che gli aveva ispirato un a-more profondo per la propria lingua: “Chi rinnega la propria lingua, rinnega la sua stessa madre”. Nel lavoro giornalistico, nell’impegno politico e culturale era mosso da grandi passioni, ma si è sempre impegnato perchè si affermasse il linguaggio della tolleranza e del rispetto, sempre pronto a far passare in secondo piano interessi personali o di partito rispetto all’obiettivo di difendere i diritti culturali, sociali ed economici della Slavia. E ciò gli è stato riconosciuto anche al suo funerale, doye si sono raccolti per rendergli l’estremo saluto esponenti delle più diver- se opzioni politiche, sacerdoti ed ex-partigiani, cattolici e comunisti, politici e persone semplici. La grave perdita subita dalla famiglia e da tutta la comunità slovena forse è in parte mitigata anche dalle numerosissime espressioni di cordoglio pervenute e di cui è impossibile dare pienamente conto. Qui accanto pubblichiamo i messaggi di solidarietà pervenuti alla famiglia da istituzioni ed associazioni a partire da quelli del Ministro della cultura della repubblica di Slovenia, del presidente della Comunità montana Valli del Nati-sone e dell’Anpi. Tanti, tantissimi i messaggi di solidarietà di persone che anche a titolo personale si sono strette attorno alla famiglia, da don Ivan Oballa ad Antonio Qualizza, da Bruna Dorbolò a Michele Carlig, dalla filiale della TKB di Cividale all’A.S. Savognese, al prof. Giuseppe Jacolutti che ha scritto “piango con voi l’amico Isidoro, il tenace combattente per la libertà dei popoli ed i loro diritti”. Družina Predan se zahvaljuje Družina Izidorja Predana se toplo zahvaljuje vsem tistim, ki so mu bili blizu in pomagali v zadnjih trenutkih življenja in tudi vsem, ki so ga spremljali k zadnjemu počitku. Na izrecno željo Doriča ni bilo na pogrebu vencev. Kdor želi pa lahko v njegov spomin daruje za Dvojezično šolo v Spetru. La famiglia di Izidor Predan - Dorič ringrazia di cuore quanti gli sono stati vicini e gli hanno prestato aiuto negli ultimi momenti di vita. Un sentito grazie anche a coloro che gli hanno reso l'estremo saluto. Per espressa volontà di Dorič al funerale non c’erano corone. Chi desidera rendergli omaggio può farlo con un contributo alla Scuola bilingue di S. Pietro. D Domačih dedov kraje in ljudi 0 oznanjal vrednost si in lepoto Benečije. R Razdajal dušo svojo mladim za prihodnje čase 1 in častil globoko težko zgodovino strmih lazov. C Človeka vsakega si v srcu mehkem nosil svojem, U urokov sil sobražnih nisi se ustrašil. V Vsem sedaj postajaš mož srca in misli neugnan! S p o M N Slovencem vsem sveta prelepe Benečije ponos ostal boš Dorič na vse večne čase! O, in ni je sile, ki bi v tem pozabe mogla te pahniti! Med nami dela tvoja ostala bodo trajno živa in rod za rodom Benečanov slavno bo povest/ o tebi pravil v neskončnost časov utripov src te je vsadil! Družini, svojecem in vsem Benečanom izražam globoko sočustvovanje in žalost! Ivan Rutar, Kobarid Dorič bo ostal živ v našem spominu zaradi svojih idealov Veliko se nas je zbralo za slovo Doriču. Prijateljev, tovarišev in tudi takih, ki so mu grenili življenje in ga preganjali. In ti lahko sedaj vidijo, kako priljubljen je bil naš Dorič. Rekli bi, da je umrl slovenski komunist, pravzaprav “slavocomunista”, kakor so dejali vsem, ki so se borili za pravice svojega ljudstva. Dorič je bil srčen komunist, brez sektaštva, široko odprt k drugače mislečim in z jasnim ciljem ustvariti čim večjo enotnost v boju za naše pravice. Pri tem se je naravno srečal in povezal z zavednimi duhovniki. Bili so različnih idej, toda govorili so podoben jezik. To je bil bibljiski jezik, ki ga je ljudstvo dobro razumel. Ker v Svetem pismu piše: “Govorite preprosto: da, da, ne, ne, vse drugo je odveč”. In zgodilo se je, da sem še mlad poslušal na neki manifestaciji našega slovenskega duhovnika in Predana. Ce sem zaprl oči, ju nisem več ločil. To ni bilo dobrikanje, temveč smisel za enotnost. Predanu ni bilo treba razlagati zgodovinskega kompromisa s katoličani, on ga je živel vsak dan. In tega mnogi niso razumeli, in še danes ne. Dorič je znal prepričati s prilikami in prijetnimi zgodbami. Nič čudnega ni bilo, da je na partijskem sestanku povedal tisto, kako sta Jezus in Sveti Peter hodila po Benečiji in se je Peter ustrašil, ker je imel Jezus pod lasmi, od zadaj, tretje oko. Z njim je motril, kaj se dogaja za njegovim hrbtom. In še drug spomin. Iz časov, ko so se v svetu dogajale velike spremembe in rušili sistemi. Mnogi »o mislili, da je konec boja. Dorič ne, ker je bil globoko prepričan komunist in je vedel, da je v teh trenutkih še kako potrebna bojevitost. Na srečanju komunistov Benečije je dejal: “Ko se spušča rdeča zastava, se dvigne gospodarjeva palica, da bi nas tepla”. Zato je predvsem mladim dajal zgled večnega upornika za pravico. Ki se je boril proti gospodarjevi in vsaki drugi palici, ki je tepla njegove ljudi. Dorič tega ni dopuščal. In se je veselil za “beneško pomlad”, zmago naprednih list na upravnih in drugih volitvah. Tako se od njega posla-vljamo in vemo, da bo ostal v našem spominu živ zaradi svojih idealov. In tisti, ki so ga preganjali bodo pozabljeni. Dorič pa bo ostal v delu mlajšega pokolenja. In če mi je dovoljeno na koncu izraziti še Zeljo: iskreno upam. da bo nekega dne tu v Benečiji, v rojstni občini poimenovana ulica ali trg po Izidorju Predanu. Da bodo zanamci vedeli, kaj vsega nam je dal. Hvala ti, Dorič. Stojan Spetič Četrtek, 29. avgusta 1996 Poseg Doriča na televizijski oddaji “Pri nas doma” februarja letos Ne praskajmo se med sabo in delajmo enotno Zadnji krat je Doric nastopi! pred javnostjo v S-petru, februarja letos, ko je deželna RAI snemala v slovenskem jeziku televizijsko oddajo “Pri nas doma” . Zdi se nam primerno prepisati njegov poseg, tudi zato ker predstavlja neke vrste oporoke in poziva vsem Slovencem. Kaj pomeni biti in kaj je pomenilo biti Slovenec v Benečiji? To je bilo težko, vendar smo vstrajali in, če po domače poviem, smo bugali nase starSe, ko so nam pravli, da ne smemo zatajit materinega jezika in da tisti, ki zataji materni jezik, zataji tudi svojo mater. Nas ni bilo dosti ampak smo vstrajali in posebno po osvoboditvi, po vojni, smo se začeli organizirati. Se je začelo tudi ostro, kruto preganjanje proti vsemu temu, kar je bilo slovenskega. Ni bilo pomoči od nikoder, napadi na beneške Slovence pa iz več strani. Se spominjam, to je bilo pred mnogimi in mnogimi leti, ko sem bil prisoten v delegaciji na RTV Ljubljana, prav v prostorih radiotelevizije Ljubljane in so nas približno isto vprašali: kako živijo zamejski Slovenci. In jest sem predstavljal beneške Slovence. Spominjam se, da sem nekako takole povedal. Prišli so tudi iz matične domovine, od daleč nas gledali in ugotavljali, daje otrok mrtev, da mu ni pomaganja in so odšli. Nek- ttmm *«wb matu IVANU TRINKD PAN tom» •.(« rh. Na otvoritvi spomenika Ivanu Trinku v Čedadu daj so poslali zdravnika, je šel po stopnicah, prišel je na vrata, pogledal in isto tako je ugotovil, da je otrok mrtev. Potem, kar se je spustu po stopnicah, prišel na dvorišče je zaslišal na vrhu, da je otrok začel jokati. “Pa če joče, je še živ!”, je pomislil. In se je spet vrnil, mu dal nekaj kapji, nekaj zdravil in otrok je začel lepo rasti. Zdaj pa otrok, v prispodobi Benečije, je zrastel v velikega otroka in ima že sinove in precej sinov, ki so razstreseni po vsi Benečiji. To so, spet v prispodobi, naša kulturna društva, ki rastejo kot avgustne lune. Gremo naprej in smo tudi dobili več konkretne pomoči. Ta konkretna pomoč beneškim Slovencem je posebno prišla do izraza po hudem potresu, ki smo ga doživeli 1976. leta. Te-krat so mnogi beneški Slovenci, čeprav niso imeli narodnostne zavesti, spoznali, kdo jim je bil prvi na strani v hudi nasreči. In takrat smo napravli tudi velik skok naprej. Začele so se ustanavljati tudi gospodarske celice, ker ne more nobena kultura vstra-jati in se ne more razvijati, če ne hodi z roko v roki in skupnimi korakom z eko- nomijo, z gospodarsko močjo. To velja tudi danes in bo veljalo za nove društva, ki so nastale. Kajti če dela ni, če kruha ni, človek ga mora iskati drugje in če ga ne poišče, želodec začne krulit, protestirat. Tako po sili razmer je prišlo do prisilne emigracije, saj oblasti niso skrbele za razvoj, za gospodarski razvoj naših vasi, za naše doline. Nasprotno, so hoteli uničiti še kar smo imeli. To je prisililo večino naših najbolj delažmo-žnih ljudi s trebuhom za kruhom, po svetu. No, zdaj videm tukaj predstavnike našega ljudstva, prave predstavnike, vidim naše Zupane, vidim precej mladih ljudi. To mi daje upanje, da se bo Benečija razvila, da se bo Benečija rešila, da se bo prebudila iz zimskega spanja. Jest bi želel tu dat vsem en nasvet. Ker nas je ostalo tako malo, bi želel, da bi se ljubili, da bi delali enotno, da se ne bi praskali med sabo, ker za to, da bi postavili enega proti drugemu, so že drugi ki skrbijo. Jest bi želel, da bi za vse veljal nie-ki slovenski oltar, nieki žr-tvenik na katerega bi polagali vsi Slovenci, pa naj jo mislijo kakorkoli, svojo oholost, svojo sebičnost, svoje osebne interese, strankarse interese, da bi pač razumela tudi matična domovina, da smo pripravljeni vsi skupaj nekaj žrtvovati za našo bodočnost. Izidor Predan Bil je med ustanovitelji Beneškega gledališča, zanj je pisal in večkrat tudi uspešno nastopil Ljubezen Doriča za gledališče V njegovem publicističnem delu posebno mesto gotovo zasluži njegov “Petar Matajurac” Posebne obravnave je vredno publicistično in literarno delo Izidorja Predana. Prav gotovo v njegovem plodnem ustvarjalnem delu izstopa rubrika “Piše Petar Matajurac”, v kateri je kakih 25 liet obravnaval sprotno politično dogajanje, predvsem v satiričnem in polemičnem tonu, saj se je prav tu loteval nacionalističnih in desničarskih krogov. Drugi vir navdiha so mu bile ljudske zgodbe in pripovedke, smešnice, ki so mu dostikrat služile, zato, daje na ljudski način, v duhu ljudske kulture obravnaval resna politična vprašanja in predvsem manjšinsko problematiko. Večkrat je bil govor, da bi izbor spisov Petra Mata-jurca objavili v knjižni obliki, zaradi vsebine seveda, pa tudi zaradi jezika, preprostega in sočnega, ki bi bil dostopen za vsakega beneškega bralca. Zal ni Dorič dočakal tega trenutka. Ideja, projekt objave pa je še vedno aktualen in upamo, da do knjige pride. Pravzaprav je to postala obveza. Izidor Predan je imel tudi velik smisel za teatralnost, tako v kretnjah, v gibih, kot v načinu pripovedovanja, predvsem pa je bil človek gledališča. Prvič, zato ker je sam napisal več tekstov za Beneško gledališče in tako poskrbel v prvih letih delovanja naše gledališke skupine, da so ljudje lahko užival ob domačih zgodbah in domačem jeziku. Prva njega komedija “Modar hlapac”, ki jo je predstavilo na Dnevu emigranta Slovensko stalno gledališče, je iz leta 1970. 2e naslednje leto je bila predstavljena komedija “Beneška ojcet” in to je bil velik dogodek za beneške ljudi, ki so ob njegovem prvem nastopu vzljubili Beneško gledališče in odt akrat mu stalno in z navdušenjem sledili. Tretja 7 Ustvarjal je jezik politične tolerance Ko sem se vračal s pogreba Izidorja Predana -Dorica in z avtomobilom zapuSCal ozke beneške doline, so me spremljali mešani občutki. Bilo mi je pri srcu tesno, a hkrati sem vedel, da sem prisostvoval pomembnemu dogodku. Dorica so na pogrebu spremljali številni beneški duhovniki. Hodili so za krsto in nato stali v ma-šniških haljah ob odprtem grobu. Nad njihovimi glavami je bil prapor borčevske organizacije VZPI-ANPI. V cerkvi je Marino Qualizza dejal, da so se duhovniki in Predan borili za isto: za slovenstvo beneških dolin in za pravico Slovencev do materinega jezika in za pravico do boljšega kruha. Potem je ob grobu Stojan Spetič spregovoril o Predanu komunistu. Med množico, ki je spremljala pokojnika k počitku, so bili imenitniki najrazličnejših političnih barv. Kako je to mogoCe? Politične delitve znajo biti med Slovenci zelo globoke. Zaradi politike so se na Tržaškem razdirale družine. Ideološki spori so se zasekali med Slovence tako, da v Gorici in Trstu levi Slovenci niso šli / in še ne gredo / na koncert v Katoliški dom, desni pa noCejo na prireditev v Gregorčičevo dvorano. Tudi po osamosvojitvi Slovenije se nadaljuje oster spor med vsaj dvema velikima političnima taboroma, ki se med sabo delita še na veliko strank in strančic. Po časopisih se ljudje obdelujeo z grožnjami in dosjeji. Politične krivde znajo pasti iz roda v rod. Kot narod si nismo edini glede nekaterih bistvenih zgodovinskih dejanj, kot je bila Narodna osvobodilna borba. Levica ne bi smela imeti težav ob priznanju, da komunistična oblast v Sloveniji in Jugoslaviji ni bila liberalna. Komunizem je bil nekaj povsem drugega, kot so ga sanjali Predan in tovariši. Ljudsko voljo je zamenjala proletarska monarhija, kjer delavci niso imeli politične teže. Prav tako bi lahko desnica priznala, da je bilo sodelovanje domobrancev z okupatorjem in Nemci proti interesom slovenskega naroda. Sprava je najprej v priznanju lastnih zablod. Slovenska politika pa uporablja stare grehe za nove boje in obračunavanja. Medij so zamazani z jezikom politične intole-rance. Zato je bil DoriCev pogreb posebnost, kot je bilo posebno njegovo življenje. Predan je iz dneva v dan ustvarjal jezik politične tolerance in spoštovanja. Njegov jezik je ob odprtem grobu ganjeno in hkrati zagrizeno branil Viljem Černo. Doric je uporabljal preprosto govorico, prispodobe je črpal tako iz svetega pisma kot iz delavske epopeje. Trplenje ljudi ne pozna ideoloških mej in zato je lahko Predan hodil za križem na Golgoto ali pa za rdečo zastavo v delavski povorki. Vedel je, da je borba za narodove pravice tesno povezana s socialnimi pravicami. V beneških dolinah so se mnogi Slovenci hali biti Slovenci, ker so jim država in gospodarji grozili, da bodo zaradi slovenske besede izgubili kruh. Zadeva je bila preprosta in kruta. Zato Predan in duhovniki niso nikoli posejali dolin z ostrim vprašanjem: “Čigav si ti?”. Odkrit Slovenec je v Benečiji avtomatično prevzel zastavo boja za družbene, narodne in državljanske pravice. Ta boj se mu je zapisal v srce, a tudi v tajne policijske dosjeje. Predanov jezik politične tolerance je bil in ostaja v Benečiji predpogoj slovenske besede in kulture. Tega jezika bi se morali učiti vsi Slovenci. V Trstu in Ljubljani pa je danes veliko napuha in mnogi politiki mislijo, da si skupnost in država lahko dovolita takšne spore, ki dajejo nasprotnika na križ. Jezik politične tolerance pa je perfiden kot hudiC. Obljublja nam moč in oblast, na poti do nje pa postavlja pasti za lisice in volkove. Izidor Predan je to dobro vedel in zato je živel v spoštovanju do drugega. S tem si je zaslužil naše spoštovanje. Ace Mermolja predstava je bila tragedija “Emigrant”, s katero je Beneško gledališče potovalo po deželi in gostovalo na Koroškem ter med beneškimi emigranti v Belgiji. Se danes se je vsi spominjajo kot izjemnega kulturnega dogodka, kot ganljivo in bolečo predstavitev grenke usode naših ljudi, ki so bili prisiljeni v tujino “s trebuhom za kruhom” kot je pravil Dorič. Sledile so igre “Z-ganjarji”, priredba Kaplana Martina Čedermaca in “Prepoved”. Izidor Predan pa je bil človek gledališča tudi kot igralec, saj je večkrat prepričljivo in v nosilnih vlogah tudi sam nastopil, kot vidimo na zgornji sliki. Zbuogam Dorič Zmieram se zmislem, kuo si biu veseu, kadar sem ti parnesu kajšno mojo pesmico, kajšno poezijo, an kuo zvestuo si jo publiku na Novi Matajur. Za-tuo, za tisti dragi spomin, an za te zahvalit za vse kar si za nas nardiu, ti bom dau s kratko pesmico muoj zadnji pozdrav: Hvalimo Boga, ki tej’ rodiu an na Stari gori Marijo, ker velike reči si nardiu za našo malo Benečijo. Žalostna je dolina toja, zemlja ki premalo si uživu, pa naj bo mila Božja voja de boš v nji u mieru počivu. Guidac 8 novi mata] u r Četrtek, 29. avgusta 1996 Aktualno Inaugurata sabato, alla presenza del vescovo, la casa di accoglienza “Mirna” Solidarietà a Clastra segue dalla prima Il vescovo, nella sua omelia, ha sottolineato soprattutto il messaggio d'amore che si manifesta nell’iniziativa umanitaria che avrà sede nel grande edificio denominato Mima, invitando le famiglie all’accoglienza, alla solidarietà con chi soffre ed esprimendo l’auspicio che “cresca il quoziente d’amore per realizzare la giustizia sociale”, altrimenti - ha aggiunto -nel nostro paese anche con la seconda repubblica o le riforme costituzionali non cambierà nulla. Il sindaco Lorenzo Zanut-to si è soffermato invece sulla volontà di riprendere il filo della tradizione e di salvaguardare le nostre antiche tradizioni. Ma non ha mancato di evidenziare anche i problemi in cui si dibatte la comunità, quelli del lavoro, dei paesi che si stanno svuotando - succede purtroppo anche a Clastra - quelli che ha definito i problemi di i-dentificazione e di povertà culturale. “La solidarietà è un nostro modo di essere, di vivere la vita”, ha proseguito, “ma alla nostra comunità si continua solo a chiedere di capire, di sacrificarsi. Noi abbiamo sempre dato, nulla o troppo poco abbiamo ricevuto. Purtroppo anche noi abbiamo bisogno di aiuto e in tutta sincerità mi chiedo se siamo nelle condizioni di poter offrire solidarietà”. Un appello il suo che non è caduto nel vuoto. “Grido per voi, per la montagna, in tutti gli incontri che ho con le istituzioni, - ha replicato il vescovo - per dare il segnale che qui sta per morire un popolo, una cultura”. Mons. Battisti in precedenza, rivolgendosi ai numerosi chierichetti, aveva toccato anche il problema delle vocazioni. Abbiamo bisogno di sacerdoti del posto, ha detto, che sappiano conciliare fede e cultura, anima e cuore. Durante la messa l’assessore alla cultura del comune di S. Leonardo, Rosetta Lau-retig, ha presentato il libro di don Caucig, già autore di u- no studio su don Faidutti, mentre due bambine hanno fatto a nome della comunità un omaggio a Mario Laurino, definito cittadino onorario di Clastra, cosa che ha destato anche qualche mugugno tra i presenti. Dopo la benedizione del centro Mirna la manifestazione è proseguita con la festa paesana sul piazzale antistante l’ex osteria, allietata dalla musica di Ližo e Gu-sto.(jn) He blizu ljudje na vaškem prazniku v Hlasti, gor na varhu an del doma ‘‘Mirna" an blizu njega gaspuod don Paolo Caucig t - ■*. Vabilo na izlet v soboto in nedeljo V Kamniške Alpe s PDB »mattto !)»<»,'£ S Lani je Planinska družina Benečije organizirala izlet na Ojstrico, v prelepe in za marsikoga nepoznane Kamniške Alpe, ki so med drugim znane zaradi naravnih lepot in etnografskega bogastva Velike planine. Prvi dan, vsaj v zadnjem delu poti do Kocbekovega doma, je deževalo, naslednji dan pa smo v lepem sončnem vremenu hodili po snegu pa Čeprav je to bilo avgusta. Lepota tistih vrhov nas je moCno prevzela in zato smo si rekli, da bomo letos spet Sli odkrivat tiste Čudovite kraje. Taka možnost se nam ponuja prihodnjo soboto in nedeljo, ko je v programu dvodnevni izlet in osvojitev kar treh vrhov Kamniških Alp. Poglejmo, kako se bo odvijal izlet. Zbirališče planincev bo v Špetru, pred hotelom Belvedere v soboto 31. avgusta ob 6.30. uri zjutraj, nakar se bomo z osebnimi avtomobili napotili do Kamniške Bistrice (600 m.), kamer raCunamo, da pridemo ob 10.30. Tu se zaCne hoja - približno tri ure in pol - proti Kamniški koci (1864 m), kjer bomo tudi prespali. V popoldanskih urah, je predviden za tistega ki želi, vzpon na bližnjo Brano (2252 m.), kamer se pride po dveh urah hoje. Torej bo dosti Casa tudi za počitek in uživanje v naravi. Bolj zahteven je nedeljski program. Zelo zgodaj je predviden odhod iz koCe proti Turski gori (2251 m.), na vrh katere se pride po dveh urah hoje. Nato se bo pot nadaljevala do Skute (2532 m.), kar pomeni dve uri in pol hoje. Pri tem je treba povedati, da je sicer krajši del te poti zelo zahteven. Naslednja postojanka bo pri Cojsovi koCi, odkoder se potem spustimo nazaj v dolino do Kamniške Bistrice. Kot reCeno, ne gre za preprost sprehod, kar je prav vedeti, vendar narava in okolje bodo poplačali ves trud. Pridite z nami! “Takih in podobnih srečanj si moramo tudi v bodoče želeti” Še živ spomin na srečanje planincev na Matajurju SreCanje na Matajurju je bilo zame nekaj posebnega, zelo pristno, prijateljsko - planinsko. Vsi smo se zlili v eno samo družino, ki je sicer različna in vendar v enem enaka - v prijateljstvu. Takih in podobnih sreCanj si moramo tudi v bodoCe želeti in jih tudi doživljati. V tem upanju vas vse tudi na koncu teh vrstic Se enkrat prav od srca prijateljsko pozdravljam. Vaš bralec iz Škofije Loke Edvard Erzetič Prijatelj Eržetič, ki se mu prav lepo zahvaljujemo, nam je poslal tudi par slik, posnetih na srečanju obmejnih planinskih društev junija na Matajurju. Strinjamo se z njim ko pravi, da imajo že skoraj zgodovinsko vrednost in z veseljem objavimo - kar svojcas nismo storili - sliko mešanih pevskih zborov Pod lipo, Rečan in Matajur, ki so na vrhu Matajurja peli sveto mašo. m- Pietà maša na varhu Matajurja na srečanju slovenskih planincev junija lietos Odhod škofa Bellomija je pustil veliko praznino v Trstu Bilje človek, ki se je zavzemal za sožitje in vrednotenje manjšin V stolnici sv. Justa so vCeraj slovesno pokopali tržaškega škofa Lovrenca Bellomija, ki je po daljši bolezni umrl prejšnji petek v kraju Negrar pri Veroni, kjer je bil na bolovanju. Umrl je na dan, ko bi se moral ponovno vrniti v Trstu svojim vernikom, za katere se je razdal in storil veliko dobrega v 19. letih Škofovskega poslanstva. Z Bellomijem odhaja prvovrstna osebnost povojne tržaške in deželne stvarnosti, ki je s svojim delom dokazal, da obstaja tudi tisti “drugi Trst”, ki zna ceniti večjezičnost, spoštuje bližnjega in je prijazen do sosedov. Taksen je bil Lovrenc Bellomi, ki se je rodil pred 67. leti v Rivi del Garda. Leta 1951 je bil posvečen za duhovnika, dve leti kasneje je postal Škofijski tajnik najprej v Veroni in po- Pokojni tržaški škof msgr. Lovrenc Bellomi tem v Livornu in Gorici. Veliko let je delal z mladimi in postal ravnatelj srednje Sole Don Mazza. Za Škofa tržaške Cerkve je bil izbral oktobra 1977. Odtlej je odigral eno pomembnejših vlog in se postavil vedno v bran tistim, ki so bili izpostavljeni, tako s socialnega, kot tudi s kul- turnega in jezikovnega vidika. Veliko je storil za slovenske vernike in za našo skupnost nasploh in to je Se posebej pomembno, Ce pomislimo, da so njegovi predhodniki glede teh vprašanj ubrali precej drugačno pot in niso docela valorizirali tržaškega jezikovnega in narodnostnega mozaika. Kronaka CRAMRO. {im - aos««?o)i Praznik v družini Stiefna Lejonovega Vpandiejak 2. setemberja dopune ...2 liet! Stefano Rucchin - Stiefan Lejonu za parjatelje, se je rodiu v Gniduci 2. setemberja lieta 1924. Je biu mlad puob, kar je muoru iti v Belgijo, tudi on!, služit kruh. Kopu je karbon an s tem zaslužu penzjon. Varnu se je damu an Su živet v San Giovanni al Natisone, ku puno drugih naših emigrantu. Nikdar pa ni pozabu na njega koranine, ne kar je biu v Belgiji, ne kar je Su živet v Laške. Ljubezan do njega vasi, do njega ljudi an jezika je velika, že od nimar je naroCen na Novi Matajur an težkuo čaka, de mu pride v hiso. Telekrat, dragi Stiefan, ste tudi vi na njim. An na njim preberete uoščila, ki vaša družina vam jih želi narest za vas rojstni dan. Vaša žena Angelina (Man-kicjove družine iz Gorenjega Tarbjà), vaše hčere Gianna an Jole, vaša zeta Mauro an Gianfranco an navuoda Angela vam žele vse narbu-ojše. Tudi mi vam uoščimo puno liepih reči an biešte le napri kuražno an veselo: kar se ima okuole sebè tako lepo družino, kot jo imate vi, se lahko prenesejo vse težave. Smo Sigurni, de nam na zamierte, če napišemo le v teli novici dvie besiede za vašo hči Iole: le v pandiejak 2. setemberja bo praznovala parvo lieto skupnega življenja z nje možam Gianfran-cam. Jole, te bi ti šlo vse le-puo napri, takuo, ki ti želiš, sa’ si zaries zaslužila vse kar imaš donas: zdravje, srečo an ljubezan. Takale pa jo nismo še videl Tisti, ki so šli v Kravar na vaški senjam, ki je biu od petka 23. do nedieje 25. vošta, so se pred vasjo za-butal tu tablo, ki jo videta tle na fotografiji: “Varta se, kakuoša na poti!”. Čudno, kenè? Pa ne previe, sa’ kje drugod lahko videta take table, kjer so na nji krave na paši, sarnjaki... Kakuoša pa še ne! Ankrat po naših vaseh so ‘Senjam’ po družina za parvo obhajilo an bieram Na parvim svetim obha-jile, ki je biu na Liesah v nediejo 28. luja so se zbrali vsi otroc iz lieške fare, pa tudi iz Kozce, kjer je le lieški famoštar Azeglio Romanin, ki opravlja božjo službo, an tisti, ki žive kje drugod, pa imajo koranine po garmiških vaseh. Biu je liep senjam za otroke an njih starše, pa tudi za vse farane, ki še ankrat so se zbral v velikem številu v njih cierkvi. An na koncu svete maše, ni mogla manjkat fotografija za vse otroke, ki so se obhajali, kupe z gaspuodam Azegliam. V parvi varsti, s čeparne roke so Francesca Pascolo an Angelina Sittaro (oba-dvie Balentarcjone iz Seucà, ki pa žive ta parva v Cedade, ta druga v Dolenji Miersi), Isabella Chiabai (Kuosova dol z Vodopivca), Erik Chiabai (Na koncu tih iz Lies), Isabella Mamuša (paršla je z nje družino iz Bosne an živi v Kozci), Valentina Zufferli (Balonarjova iz Hlocja), Sara Crisnaro (Matijacova iz Seucà). Ta zad, le s čeparne roke so Nicole Giro (Ta za rojo tih iz Hlocja, ki pa živi v Selvis), Antonella Trusgnach (Cekova iz Ma- lega Garmikà), Tania Vo-grig (Konšorjova iz Hlocja), Manuela Feletig (Juo-žulnova iz Hlocja), Ilaria Vogrig (iz Platea), an Veronica Trusgnach (Tarbja-nova iz Seucà). V nediejo 28. luje je bluo parvo sveto obhajilo, tisto vičer priet, v saboto 27. so bli na varsti pa tisti buj veli- ki, ki so se biermali. Takuo se je zgodilo, de v kajšni družini so imiel dva dni praznika! Na fotografiji so, v parvi varsti, s čeparne roke Alessandra an Orietta Feletig (Juožulnove iz Hlocja), Ro- sa Giuzio (iz Lies), Martina Chiabai (Uogrinkna iz Velikega Garmikà, ki živi na Liesah), Erika Floreancig (Kokocuova iz Hostnega), Sandra Primosig (iz Lies); ta zad so Rudy Chiabai (Na koncu tih iz Lies), Alessandro Chiabai (Na koncu tih iz Velikega Garmikà), Piero Chiabai (Na koncu tih iz Lies), Germana Zufferli (Balonarjova iz Hlocja), Emanuele Angelini iz Lies, Angela Dreszach (Kocajnarjo-va iz Lies), Sara Scuoch (Blažova iz Lies), Alberto an Massimo Bucovaz (Suo-štarjovi iz Gorenjega Barda) an Stefano Chiabai (Kuosu iz Vodopivca). Biermu jih je “vicario generale” Marco Del Fabro, ki je kupe z njimi an s famo-štram Azegliam Romanin na fotografiji. vsi imiel kakuoša, guse, dindjote... an čez dan so jih gaspodinje puščale fraj po vasi an vsa tala žvina je napri an nazaj letala po vsi-eh ciestah an klancih. Seda jih je manj an po navadi so zaparte cieu dan v kajšnim duoru. V Kravarju pa jih šele puščajo fraj an kar pride kajšan avto v vasi, vse kakuoša začnejo letat pred njim, al pa z adnega kraja do druzega poti. Kar jim gre dobro zgube an par peruoti, kar jim gre slaviš... gredo rau-no v kako ponu za dobro župo. Skoda, predvsem, če so znašale puno jajc. Vse tuole je poštudieru Paolo Gariup iz Topoluo-vega, ki an dan je paršu v Kravar an pred njim je imeu veliko precesijo telili kakuoš. Sam ni viedeu kje an kakuo vepejat njega avto brez imiet na viesti kakega “marliča”, an še bruo-zar, de ni šu hitro. “Tle bi muorli nastavt parmierno tablo, de kar se pride v vas z avto, se zažlajfa” je poštudieru. Vasnjani so ga Cul an brez počakat še an moment, so jo hitro napravli an nastavli. Tuole bo pomagalo rešit kako kakuoš od smarti pod avtom, pa le-sice, ki hodejo v vas, al jo bojo videle an spoštovale tudi one? Pridita v Kozco Napravli so senjam Jesen parhaja, pa naši ju-dje na obupajo an se šele zvestuo srečavajo na sej-mah na odpartem. Zadnji tiedan je biu v Kravarju, tel tiedan bo pa v Kozci. Praznoval bojo svetega Sinžiliha. Začnejo že v četartak 29. vošta, ko odprejo kioske an zvičer bo ples. Tajšan program bo tudi v petak 30. an v saboto 31. V nediejo 1. setemberja bo ob 11. uri sveta maša. Popudan igre za otroke, kros s konj an nagrajevanje, premjacjon, tistih, ki so udobili. Zvičer spet ples. Vsaki dan bota lahko pokušal domače dobruote, ki jih napravejo domačini. Skupina mladih je pa na-pravla lepo razstavo, mostro, s fotografijami an slikami. Pridita vsi v Kozco! rave Giovanin an Bepin sta šla v gostilno pit dva merlota. Parstavla sta ze za bankam an se začela poguarjat go mez dno an drugo stvar. - Al vieš ti Giovanin - je vprašu Bepin - kera žena ima te narbuj duge noge tle par nas? - Ne, ne viem, po-viejmi! - je hitro odguoriu Giovanin. - Haha, je Marica gor s Kobarida, Zua-nova neviesta. - A ja? An kuo vieš ti telo stvar? - je rado-viedno poprašu Giovanin. - Zatuo, ki takuo , ki vieš, gor s Kobarida se j’ oženila v Čedad, an kadar jo vprašajo, če se stoji buojš v Sloveniji al pa v Benečiji, za na za-žmagat obednega, prave, de darži adno nogo gor v Kobaride an adno pa v Cedade! - Orpo di bako - je pogodernju Giovanin - srečni tisti, ki stoje v Spietre! ! ! - An ti, Bepin - je poprašu Giovanin - al vieš, kera rieč gre narbuj naglo na svie-te? - Sigurno, de viem, je luč, ki nardi tristu-otaužint kilometru na šekond! - je smehe an nomalo ponosno za tako znanje odguoriu Bepin. - Ne, ne, nie luč -je hitro doštulu Giovanin - je griža! - Kuo more bit griža? - je poprašu pre-čudvan Bepin. - More bit! more bit! Se kakuo more bit an tuole ti morem še paršežt, sa’ sem ist naredu, na moji koži, esperimenti - Kada? - je radovi-endo poprašu Bepin. - Tu saboto sem biu šu na targ v Čedad an na placu, kjer ženske predajajo zelenjavo an sadje, sem kupu an kilo niekšnih cimberju, ki so bli takuo dobri, de sem jih Zlagam vse sniedu. Malo cajta potlè, nisem biu napravu še par štupienji ne, mi je začeu trebuh takuo krulit, ma takuo krulit, de so se vsi ogle-duval an sem muoru letiet na vso silo v stranišče tu oštarijo. Zaparu an zaklenu sem vrata na vso silo, sem gledu luč par-žgat. Pa še priet, ku je paršla luč, sem jo naredu tu bargeške!! ! Recimi seda, če ni buj nagla griža! Četrtek, 29. avgusta 1996 Discorso sulle ragioni ultime della Creazione - Epilogo 6 Spero che il lettore perdoni questa ultima parentesi, in cui abbiamo introdotto le riflessioni di Andrej Lukežov sulle ragioni ultime della vita e delle raffinate sofferenze riservate dal Creatore alle sue creature. Senza questa parentesi il nostro racconto risulterebbe manchevole e di dubbia utilità per una riflessione generale sulle ragioni ultime dell'Uomo. Ora il Lukežov analizzava questo aspetto: l’Artefice dell'Universo, deve aver a-vuto le sue buone ragioni per procedere alla Creazione. 11 cui Fine non poteva che essere il Gioco, in evidente risposta al fatto che Lui non aveva niente da fa- re. Olga Klevdarjova Il grande Gioco fra l’Artefice Per la medesima ragione il Grande Artefice creava l’Uomo (e dopo di lui la Donna), e tutto il resto: il Paradiso Terrestre con l’Albero della Conoscenza del Bene e del Male, e gli Angeli con Lucifero, il Portatore di Luce, postosi poi a capo della ribellione e cacciato nelle tenebre e nel fuoco dell'Inferno. E il Nemico non si dà pace per essere stato defenestrato per il fallito golpe con i suoi. Stando al Lukežov l’input creativo (il neologismo è nostro), in sintonia con l’onniscienza dell’Artefice, risulterebbe un programma aperto al contributo delle Creature, di modo che nulla venga sottratto al godimento offerto dal Gioco. Concetto che possiamo sintetizzare con le belle espressioni slovene, spesso complementari, di ‘norčija’ (in greco ‘paidfa’, latino ‘lu-dus’) e ‘igra’ (greco ‘agón’, latino ‘certamen’). L’Artefice dunque non si limitò ad attrezzarsi per il gioco solitario, ma preordinava la partecipazione al gioco del Nemico, il Grande Competitore, sull’immensa scacchiera dell’Infinito. La posta del gioco è funzionale alla gratificazione in qualsiasi ‘igra’, e quanto più importante sarà la posta, tanto più essa, la ‘igra’, sarà gratificante. Lo spie- gherà Paolo Maurenscig in “La variante di Lùnenburg” dove la posta di ogni partita a scacchi, giocata in un la-ger tedesco, sarà la vita di un uomo. Nel caso della partita tra il Sommo Artefice e il Nemico la posta è, invece, un’anima. Chi vince la partita si prende un’anima. E qui gli elementi probanti non mancano, sebbene la Sacra Scrittura non sia proprio prodiga di esempi riguardanti l’intervento del Nemico. Più presente nel Nuovo Testamento dove, in modo sfrontato, Satana va a tentare addirittura il Figlio di Dio. Guardiamo una delle sfide rivolte dal Nemico al Signore: la messa in gioco della pazienza e della sotto-missione di Giobbe diventata, a ragion veduta, proverbiale. Leggiamo nella Scrittura: «Or un dato giorno, venuti i figli di Dio a presentarsi al Signore, vi andò tra loro anche Satana» e dopo qualche scambio di parole «...il Signore disse a lui (a Satana, il Tentatore) “Hai notato il mio servo Giobbe, e come non vi sia sulla terra chi gli somigli, uomo semplice e retto, timorato di Dio e alieno dal male»? Di qui la sfida, che Satana propone con queste parole: «Ma stendi la tua mano a toccare tutto ciò che possiede, e vedrai se non ti maledice in faccia», al che il Signore dichiara di andare a vedere: «Ecco ogni suo bene è in tua balia...» \ Seljakmo (1943) - Gli alpini nella ritirata si sono impadroniti di una capra L’ipotesi del gioco, per quanto crudele, suona come forte appoggio (all’insaputa del nostro pensatore) al pensiero LukeZoviano. Satana infatti si mette a stuzzicare Giobbe, possidente di settemila pecore, tremila cammelli, cinquecento paia di buoi e un gran numero di servi. Satana fa in modo che Giobbe perda tutti i suoi armenti, i suoi greggi, i suoi cammelli, i suoi servi, la ca- sa e i figli, eccetera. E lui, Giobbe? Niente. «Allora Giobbe si alzò - narra la Scrittura - e stracciatesi le vesti e tosatosi il capo, si gettò per terra ed esclamò “nudo sono uscito dal seno di mia madre, e nudo vi tornerò. Il Signore ha dato, il Signore ha tolto: sia benedetto il nome del Signore!” In tutto questo Giobbe non peccò colle labbra e non disse nulla d’insensato contro il Signore». Può bastare? Non basta. Satana si presenta per la seconda volta Satana al cospetto del Signore, e Lui ricomincia «Hai notato il mio servo Giobbe?... eccetera eccetera». E il Gioco riprende: «Or Satana colpì Giob- be con piaga maligna dalla pianta dei piedi fino al vertice del capo. Giobbe, preso un coccio, si raschiava il marciume seduto sopra un letamaio». Giobbe non vacilla nè di fronte alle contumelie della moglie, nè di fronte a tre amici venuti a trovarlo. Tuttavia nelle sue preghiere - malgrado Elifaz gli abbia raccontato la rivelazione di un angelo, dal quale ha saputo che tutti gli uomini sono colpevoli, ed i successivi rimproveri -Giobbe trova il coraggio di rivolgersi al Signore per chiedere ragione di tutto questo. I versetti delle sue riflessioni (Come non paragonarle a quelle del Lukežov?) occupano parecchie pagine della Scrittura: «...Fammi sapere perché mi giudichi in questa maniera. / Ti pare giusto calunniarmi, / ed opprimere me, opera delle tue mani, / e favorire i disegni degli empi?», e via dicendo. Il Signore - parlando anche Lui per diverse pagine, e sempre in versi, peraltro di rara bellezza - indovina nelle parole del poveretto u-na punta di contestazione e, visibilmente stizzito, ribadisce la sua potenza facendo a Giobbe domande puramente retoriche: «Hai tu un braccio come quello di Dio? / E tuoni con voce uguale alla sua?» E poi: «...Potrai forse tu unire le brillanti stelle delle Pleiadi / o interrompere il corso di Arturo? Sei forse tu che fai apparire a suo tempo la stella del mattino / E fai nascere Vespero sopra i figli della terra? / Conosci forse l’ordine del cielo / e potrai spiegare la sua influenza sulla terra? Alzerai tu la tua voce alla nube / E ti ricoprirà l’acquazzone? / Manderai tu le folgori, ed esse andranno, / E al ritorno ti diranno: Eccoci? / Chi pose nel petto dell’uomo la sapienza / e chi diede al gallo il discernimento? / Chi spiegherà l’ordine dei cieli / E farà tacere la loro armonia?...», e 10 interroga, il Signore, intorno alle capre, alle cerve, all’onagro, al bufalo, allo struzzo, all’ippopotamo e al coccodrillo, al cavallo e all’aquila «Forse al tuo cenno l’aquila si leverà in alto / e porrà il suo nido nei luoghi più elevati?». Il disgraziato non saprà cosa rispondere e, ovviamente, ritratta. Giobbe sarà riabilitato, con raddoppiata felicità, e tutti verranno di nuovo a trovarlo con regali. Avrà sette figli e tre figlie e «non si trovarono sulla terra delle donne così belle come le figlie di Giobbe». E Satana? In tutta questa storia non compare più. Tutto lascia pensare che fu 11 Signore a vincere la cru- dele partita, sia pure facendo ricorso, con Giobbe, alla voce grossa. La nostra impressione è quella di una partita truccata, dove uno dei giocatori funge in ultima analisi anche da giudice di gara. Cose lontane, si dirà, che si perderebbero nel buio del passato se la Scrittura non fosse tuttora patrimonio della cultura religiosa. Ecco allora un caso storico, direi di cronaca. Il fatto risale al 1864, quando due fanciulli alsaziani furono colti da una misteriosa malattia. Anche monsignor Antonio Bertoni, vicario foraneo di Spietar per diciotto anni, studiò il caso. Amava infatti documentarsi con quella lettura allo scopo di irrobustire i suoi già infervorati sermoni. L’interessante volumetto (l’edizione italiana è del 1935 quando monsignor. Bertoni stava per arrivare a Spietar) riporta nel racconto 'tj la ricca documentazione del vescovo di Strasburgo, tratta dagli archivi parrocchiali di Illfurt, dalle relazioni di senatori, sacerdoti, dalle testimonianze di «uomini di grande competenza ed alta virtù», del sindaco di Illfurt, fior di dottori e medici, e di vari testimoni ecclesiastici. L’area geografica era altresì interessata alla concorrenza dei protestanti. Nella prefazione P. Sut-ter parroco di Wicker-schwihr autore del libro intitolato «Il Diavolo / le sue parole, i suoi atti nei due Indemoniati di Illfurt (Alsazia) / secondo documenti ^ storici» sostiene dogmaticamente l’esistenza dei diavoli, e ne dichiara lo scopo, quello di «affermare la fede nella realtà delle influenze misteriose degli spiriti infernali, e per ispirare un salutare terrore di Satana e del peccato, che il racconto semplice e verace delle orribili scene di ossessione, avvenute in poveri piccoli innocenti». (segue) M.P. Tako sta se mačka in pes začela sovražiti Veste otroci, zakaj se mačka in pes tako postrani gledata? No le posluSajte. Bil je pred tolikimi in tolikimi leti kmet, ki je pridelal vsako leto veliko pSenice. Spravljal jo je seveda v velike vreCe in nato v kaščo. Ko se je nekega dne podal v kaščo, da vidi, koliko je Se v njej pridelka, je z začudenjem opazil, da so vreče veliko manjše, kot so bile. Začel je rentačiti proti grdemu tatu, ki mu je kradel pšenico. Da se to ne bi več ponovilo, je zvečer pripeljal v kaščo svojega psa, da bo čuval vreče. «Glej, da pridno čuvaš in da mi uloviš tatu. Nagradil te bom z lepim kosom svinjine in še z dobro kostjo». Pes ga je zvesto poslušal, pri sebi pa si je dejal: «Nič ne skrbi, gospodar, za svoje žito. Pripeljal ti bom tatu, da mu naviješ malo ušesa». Gospodar je modroval in se jezil po svoje, pes pa je tudi, po pasje, obljubljal svojo pomoč. Zvečerilo se je in pes je postajal utrujen. Ker ni slišal nič sumljivega, je lepo zadremal in sanjal o svinjini, ki mu jo je kmet obljubil. Tako dobra in slastna je bila, da se ni mogel in ni mogel prebuditi. Drugo jutro se je kmet takoj podal v kaščo. In, joj, kaj ga je tam čakalo! Pes je lepo spal in sanjal o sla-tnem prigrizku, vreče s pšenico pa so bile zopet na pol prazne. «O, ti mrcina, mrci-nasta. Tako čuvaš moje žito!» se je kmet začel hudovati. «Figo ti bom dal, ne pa kračo. Spal si, namesto da bi čuval. Nič se ne morem zanesti nate. Kar sam bom moral stražiti tu v kašči». Jezno je psa odvlekel iz kašče in prav nič se ni oziral na lo, da je bil pes zelo potrt in žalosten. Zvečer se je sam podal v kaščo, da čuva svoje žito. Skoraj je bil zadremal, ko je med vrečami zaslišal rahlo šumenje. Skočil je pokonci in zagledal v svoji pšenici kopico malih mišk. «Miši, to so tatice, ki mi kradejo moj pridelek. Kaj naj seda sto- rim?» se je domislil. «Mačka bom poklical, da jih bo uničil». Stopil je iz kašče, zgrabil velikega mačka, ki se je grel ob peči. «Kaj samo lenariš, tri sto vragov. V kašči so miši, ti pa dremaš in počivaš. Glej, da mi jih takoj poloviš». Zgrabil ga je in odnesel v kaščo. Ko je naslednje jutro stopil v prostor, je našel tu mačka, ki je ves zadovoljen in ponosen predel ob kupu mrtvih miši. Mačka je gospodar od tedaj dalje vedno nagradil s skodelico mleka, ubogi pes pa je lahko le sanjal o tisti lepi in dobri krači, ki mu jo je gospodar obljubil. Tako vidite, se je začelo sovraštvo med psom in mačko. Jožko Lukes (iz Galeba 1-2, 1991) Šport La sfortuna frena Bellida Ai campionati europei di mountain-bike disputatisi sabato e domenica a Bassano del Grappa, c’erano anche due atlete locali: Maria Paola Turcutto e Laura Bellida. Quest’ultima, dopo aver ottenuto la qualificazione, è partita forte nella discesa di sabato facendo registrare uno dei migliori tempi a metà gara. Purtroppo un guasto meccanico (la caduta della catena) l’ha penalizzata impedendole di usare i pedali. Nei metri finali ha concluso la sua fatica a piedi. Nella classifica generale la Bellida si è classificata trentaduesima, preceduta dalle compagne di squadra Giovanna Bonazzi e Stefania Baù. Ad aggiudicarsi il titolo è stata la giovane francese Anne Caroline Chausson. Confermando il suo felice momento, Paola Pezzo, olimpionica ad Atlanta, non ha avuto problemi ad aggiudicarsi il titolo europeo di cross-country. Ha preceduto la trevigiana Nadia De Negri e la svizzera Silvia Furst. Sfortunata la prova di Maria Paola Turcutto, che si è vista sbalzata dal podio all’ultimo giro, quando in terza posizione è stata superata dall’elvetica. Maria Paola Turcutto e Laura Bellida in azzurro La società valligiana non risulta iscritta al campionato di Terza categoria della Figc regionale Éd il Pilifero getta la spugna Primi rinforzi per la Valnatisone in attesa di un attaccante - Gli azzurri inaugurano domenica la loro stagione - La Savognese cerca il sostituto di Chiacig in panchina Sydney: pozitiven obračun V Sydneyu se je konec prejšnjega tedna zaključilo svetovno mladinsko atletsko prvenstvo, na katerem so nastopili najboljši predstavniki iz vseh celin, o katerih bomo sliSali precej govoriti v naslednjih letih. V Avstralijo je odšla tudi veCja skupina slovenskih atletov, ki se je pomerila z najboljšo svetovno elito. Čeravno slovenski predstavniki niso dobili niti ene medalje, velja povedati, da so zbrali tri peta mesta, kar je vsekakor dober rezultat, Se posebej če pomi- slimo, da so nekateri izmed njih le za las zgrešili medaljo. To je primer skakalke Anje Valant (na sliki), ki je v troskoku le za centi-menter zapravila bronasto medaljo. Dobri poznavalci atletskih stez pa so si edini v ugotovitvi, da bo Valantova kaj kmalu postala zelo uspe-Sna in to ne samo v mladinski konkurenci. V nedeljo so odigrali že 4. kolo v slovenski nogometni zvezi. Dokaj presenetljiva je doslej pot ljubljanske Olimpije, ki je z dvema porazoma in dvema remija na predzadnjem mestu lestvice. Povsem drugaCe pa je v tem prvenstvu Startal velenjski Rudar, ki je prvi na lestvici, (r.p.) La notizia del giorno è la rinuncia dell’As Pulfero all’iscrizione al campionato di Terza categoria. Lo ha reso noto, nel comunicato ufficiale, la Figc regionale. Sono stati intanto diramati i gironi di Terza categoria. La Savognese è stata inserita nel girone C ed avrà quali avversarie Stella Azzurra di Attimis, Nimis, Faedis, Moimacco, Ciseriis, Gaglia-nese, Cormor Udine, Fortissimi Udine, Fulgor Godia, Rangers Udine, Celtic Udine, Lumignacco e Libero A-tletico Rizzi. Per quanto riguarda la guida tecnica dei gialloblù è ancora tutto in sospeso, vista la rinuncia per motivi personali di Flavio Chiacig. La società del presidente Bruno Qualizza è alla ricerca di un attaccante di peso dopo l’addio di Zarko Rot. Il capitano dei savognesi Fabrizio Floreancig ha nel frattempo deciso di chiudere la sua carriera dilettantistica, dopo oltre una decina di anni trascorsi nelle formazioni delle Valli del Nati sone. Novità tecniche riguardano la Terza categoria e gli Juniores, che durante le gare potranno usufruire di cinque cambi. Domenica inizierà la stagione ufficiale della Valnatisone che sarà impegnata sul proprio campo ospitando la Torreanese per la prima gara di Coppa Regione. Il calendario di coppa proseguirà con l’incontro in trasferta a Percoto con l’U-nion 91, in programma domenica 8 settembre. La domenica seguente (la Valnatisone osserverà il turno di riposo) la coppa concluderà il primo turno eli-minatorio. Il 22 settembre avranno inizio i campionati di Eccel- lenza, Promozione e Prima categoria. La Terza categoria partirà il 6 ottobre . Sono tre gli arrivi che rinforzano la rosa a disposizione del tecnico Coppetti. Sono Segalina, Chiabai e Scidà. Alla Valnatisone sembra mancare ancora un attaccante che sappia finalizzare la mole di gioco svolta. Tanti nomi ma, per ora, nessuna certezza. Tutto si dovrebbe risolvere nei prossimi giorni. Per quanto riguarda la formazione Juniores della Valnatisone, in settimana verrà presentato il nuovo tecnico. La squadra farà parte del girone D assieme a Sovodnje, Cussignacco, Ci-vidalese, Corno, Azzurra Premariacco, Natisone S. Giovanni, S. Gottardo, Serenissima, Faedis, Fortissimi Udine, Pro Romans e Fogliano. Hanno preso il via ieri gli Fabrizio Floreancig allenamenti della squadra Allievi, che sarà guidata da Bruno lussa e Fabrizio Vo-grig. Per questi ultimi, che parteciperanno al campionato provinciale, sono ancora da definire le avversarie. Da oltre una settimana stanno sudando invece i Giovanissimi dell’Audace m agli ordini dell’allenatore I-vano Martinig. Prossimamente li seguiranno anche gli Esordienti, che vedranno in panchina il giovane allenatore Antonio Dugaro. Concluderanno la serie i Pulcini dei riconfer-matissimi tecnici Pio Toma-setig e Michele Podrecca. Sabato il rally Alpi orientali Si correrà sabato 31 agosto il 32B Rally delle Alpi o-rientali. La manifestazione, organizzata dalla scuderia Friuli, sarà valida quale prova per il campionato italiano due litri e per i campionati Triveneto e del Friuli-Venezia Giulia. Gli equipaggi dovranno affrontare 372 chilometri sulle strade delle Valli del Torre e del Natisone. Le fasi più interessanti riguarderanno le nove prove speciali per un totale di 150 chilometri. La prima, quinta e nona vedranno la partenza da Canalutto, nei pressi di Torreano, per arrivare a Ca-nebola. La seconda e sesta avranno luogo tra Canebola, Subit e Attimis. La terza e la settima partiranno da Merso di Sopra per arrivare nei pressi di Tribil inferiore. Infine la quarta e ottava prova speciale si svolgeranno da Tribil superiore a Cras di Drenchia. I riordini in programma sono tre. Il primo a Faedis, Trekking di tre giorni organizzato dal Circolo Friuli orientale I cavalieri sul Carso Una vacanza dopo le prove ippiche tenutesi a Clodig e Osgnetto il secondo ed il terzo a S. Pietro al Natisone, nel piazzale antistante il collegio. In gara ci saranno anche le auto storiche. La partenza alle 8 e l’arrivo, previsto per le 19.30, verranno dati dalla centralissima piazza Libertà di Udine. Lo scorso anno ad aggiudicarsi la gara sono stati i piloti Baumsch-lager e Loidl. Sabato 31 e domenica 1® settembre avrà luogo a Ci-vidale la tradizionale gara di Tiro al cinghiale, giunta ormai alla sua 18" edizione. Saranno due giornate e-saltanti per tiratori e cacciatori che punteranno i loro fucili a palla liscia su un cinghiale di cartone, a dimensioni reali, ad una distanza di 45 metri. Lo scorso anno a prevalere è stato Angelo Paci di Vii-lesse, mentre tra le squadre Drenchia aveva spodestato la forte compagine ducale. Dopo il cross ippico di Clodig, vinto dalla ventenne fantina cividalese Gabriella Sandrini, e la gara sociale di Osgnetto, che ha visto primeggiare la stessa fantina, i cavalieri del Circolo ippico Friuli orientale si sono presi una vacanza con un trekking a cavallo di tre giorni. La meta è stata Doberdò del Lago, nel Carso isontino. Partiti il venerdì da Corno di Ro-sazzo, i 52 cavalieri dopo un interessante itinerario nella valle dello Judrio hanno raggiunto Ruttars. Il giorno seguente sono giunti a Pollaz-zo, nei pressi di Doberdò. La domenica, dopo la messa al campo, è iniziata la marcia di rientro attraverso il monte S. Michele e S. Martino del Carso. Nella passata edizione un tiratore si prepara alla gara Da S. Pietro al Matajur Organizzata dall’Unione ciclisti cividalesi “La S. Marco” con il patrocinio della Provincia di Udine, del Comune di Savogna, del Cai di Cividale e della Comunità montana, si correrà domenica primo settembre la 199 e-dizione della corsa ciclistica S. Pietro-Ma-tajur valida per l’assegnazione del trofeo Macellerie Beuzer. La partenza è prevista per le 11 di fronte alla sede comunale. Il percorso toccherà le località di Ponte S. Quirino, Ver-nasso, Loch, S. Pietro, Ponte S. Quirino, Savogna e Montemaggiore. L’arrivo al rifugio Pe-lizzo è previsto per le 12.40. četrtek, 29. avgusta 1996 SVET LENART Skrutove Novici V nediejo 18. vosta je biu zadnji dan sejma svetega Roka v Skrutovem, biu pa je parvi dan skupnega Življenja mladega para, ki se je oženu tle par nas. Novica je Fabiola Scaunich iz Skrutovega, novič je pa iz Vidma, Eugenio Plazzotta. Mlademu paru Zelmo vse narbuojse v skupnem življenju. DREKA Sant’Andrat-Praponca Zbuogam Dario Nasi ljudje, ki žive dol po Laškem an še posebno tisti iz dreSkega kamuna so se v petek 23. zjutra zbrali v velikem Številu v cierkvi v Sant’Andrat za dat njih zadnji pozdrav Dariu Pra-potnich - Stengarjou iz Pra-ponce an se stisnit okuole Žalostne družine. Dario je i-meu 68 liet an je umru po dugi boliezni. Njega Življenje je bluo težkuo an tarduo. Ko je biu malo vic ku otrok so mu Niente i le v tistem dnevu ubil tata Amedea, požgal hišo an vso vas Praponco. Potle je muoru iti po sviete an je vic liet biu emigrant v Kanadi. Oženu se je z Almo Cicigoi - Sjorovo z Laz, ki mu je rodila dva otroka: Nicolino an Marina. Mlada družina je ku puno drugih sla živet v Laske, blizu dielu an šuo-lam. Kar je Su v penzion an bi mu uZivat mier an pocitak v ljubezni svoje družine ga je ZaCela maltrata pa boliezan. Zeni Almi, hčeri Marini, sinu Nicolinu z Zeno Sonjo, navuodi Marti an vsi drugi Zlahti naj gredo naše kondo-ljance. Trinko Žalostna iz naše vasi NaS kamun Stieje nimar manj ljudi. Tele dni nam je za venCno zmanjku Se an c-lovek. V videmskem Spitale je umaru Giuseppe Trinco -Tamazou iz naše vasi. Do-punu je biu 80 liet. Na telim svietu je zapustu sinuove, neviesto, zeta, sestre, kunja-de, navuode an vso drugo Z-lahto. Njega pogreb je biu par Devici Mariji na Krasu v petak 23. vosta. SREDNJE Zapustila nas je Irma Lurinova V pandiejak 26. vosta je biu par svetim Pavle go par OerneC pogreb Irme Laure-tig- Irma se je rodila v Luri-novi družini v Varhu lieta 1924. Oženila je bla Vigja Qualizza - Karjolinovega iz Sriednjega. Preživiela sta puno liet v Belgiji, potlè on je umaru. Irma se je vic liet od tega vantila v rojstne kraje an Sla živet v Sriednje. Zadnje caj-te ni bila pravega zdravja an Sla živet h sestri Liviji dol v Vidme. Z nje smartjo je v žalost pustila otroke, tri sinuove an dvie hCere, zete, nevie-ste, navuode, sestre Livio an Melanjo, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Naj v mieru počiva. SPETER Barnas Pogreb v vasi Na svojim duomu so uSa-fal martvo Giuseppino Ce-darmas, uduovo Specogna -Koliesovo tle z naSe vasi. I-miela je 75 liet. Giuseppina ni imiela lahkega življenja. Imiela je sa-muo 32 liet, kar je ostala uduova. Sama je muorla ve-redit štier otroke. An puob, ki je Ziveu dol na Buri, ji je na naglim umaru nomalo liet od tega. Z nje smartjo je v žalost pustila sinuove Albina an Bruna, hci Mirello, nevie-ste, navuode an pranavuoda, sestre, kunjade an vso drugo Zlahto. Nje pogreb je biu v Bar-nase v torak 27. vosta. Barnas Smart mladega mota Na nasreCi na diele je u-maru Franco Morandini. I-meu je samuo 46 liet. Na telim svietu je zapustu Zeno Enzo, hčerkico Patrizio, brate, sestro, kunjade (adna kunjada je Lucia Bu-drinova iz CemeC), navuode an vso drugo Zlahto. Franco se je rodiu v Rua-lisu, zadnje cajte je parSu živet z njega družino v Barnas. Pišemo telo novico, ker Ceglih ni biu tle z naših dolin, je biu vseglih puno poznan miez naših judi. Biu je vserode, kjer so se zbieral tisti, ki jim je uSeC hodit s konji. Kjer je biu kajsan se-njam s konji, on ni nikdar parmanjku. Poznan je biu tudi kot nogometaš (kalCa-tor) an rallyst. Njega pogreb je biu v Rualisu v pandiejak 26. vo-šta popudan. PODBONESEC Podboniesac - Čedad Umaria je Vilma Cedarmas V torak 20. vosta nas je za venCno zapustila Vilma Cedarmas, poročena Maco-righ. Imiela je 68 liet. Vilma je umarla potlè, ki je padla iz okna v Cedaj-skem Spitale. Kakuo je moglo prit do tega, ni Se jasno. Na telim svietu je zapustila moža Artura, hci Anno, zeta, brata, navuodo an vso drugo Zlahto. Nje pogreb je biu v Ce-dade v petak 23. vosta. GRMEK Seucè - Pozzuolo Žalostna novica Žalostna novica nam je paršla tele dni iz vasi pod Vidmam, iz Pozzuola. V tistim kraju je biu v petak pogreb adnega našega vasnja-na, Danila Dreszach - Ue-liha po domaCe. Umaru je ko je biu dopu-nu 71 liet. Na telim svietu je zapustu Zeno, sinuove, nevi-este, navuode, brate, sestro, kunjade an vso drugo žlahto. ČEDAD Umaru je od vsieh poznan barbier Lepuo ga je poznalo puno naših moZi, ne samuo iz Čedada, pa tudi iz Nediskih dolinah, saj venepart od njih je hodilo se strist Cah njemu, v njega butigi na trgu Garibaldi. Bepi, so ga vsi k-lical, al pa po taljansko, za se poskercat nomalo, “il barbiere di Siviglia” zak mu je bla ušec lirika. Na anagrafe je biu Giuseppe Chial-chia an je imeu 70 liet. Za venCno nas je zapustu prejšnji tiedan. Naj v mieru poCiva. Ka’ seje gajalo 25 liet od tegà GRMEK Liesa Športno igriSCe Pred dnevi sta naš Zupan Lucio Zufferli an ka-munski odbornik Dante Clodig Sla h deželnemu odborniku (assessore regi- novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF T rst / Trieste Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 42.000 lir Poštni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedati - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Ziro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: I modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% onale) Giacomu Romanu, da sta prosila za deželna podpuoro, s katero bi mogli narest športno igriSCe na Liesah. Odbornik je obljubu, de hmalu pridejo do tega, de bojo mladi Športniki pod Kolovratom imiel Športno igriSCe (campo sportivo). (Matajur, 15.5.1971) SREDNJE Telefon tudi po naših vaseh ZaCel so z dieli, da napeljejo telefon tudi v naše hribovske vasi: v Preserje, Raune an v Gorenji Tarbi. Takuo bojo v kratkem tudi tele naše vasice povezane po telefonski žici z ostalim svetom. (Matajur, 31.5.1971) SPETER Novo športno igriSCe V Spietru so tele dni za-Cel gradit novo športno igriSCe. Do seda so mogli igrat samuo nogomet, na balon. Od seda napri bo novo igriSCe parmierno tudi za druge športne igre in sem bo parhajala tudi mladina iz drugih kraju. Dielo bo koštalo okuole deset milionu lir. (Matajur, 15.6.1971) GRMEK Ciesta Cez Prievaio Nova ciesta bo povezovala garmiško dolino občino Sovodnje. Ciesta bo vozila iz vasice Platea do Konauca, Cez prelazom Prievaio do CepleSišCa v sovodenjskem kamunu. Ta ciesta bo velikega pomiena, ker bo tudi turistična. Nucali jo bojo tudi naši kimetje, ki tam okoli imajo svoje njive, pašnike an hosti. Ciesta bo koštala 30 milionu lir an jih bo vzela v svoje breme deZela, re-gjon. (Matajur, 30.6.1971) ‘LA MARMI Dl NEVIO SPECOGNA LAPIDI E MONUMENTI S. Pietro al Natisone Zona industriale 45 tel. 0432-727073 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Guargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 doh. Valentino Tullio Matajur: v torak ob 9.00 do 10.00 SPETER doh. Edi Cudicio Spietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan:tel. 750771. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 2. DO 8. SETEMBERJA Spietar tel. 727023 - Como di Rosazzo tel. 759057 OD 31. VOSTA DO 6. SETEMBERJA Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali cas in za ponoc se more klicat samuo. Ce riccia ima napisano »urgente«. CAMBI-MENJALNICA: martedì-torek 27.08.96 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 11,00 11,60 Ameriški dolar USD 1492,00 1531,00 Nemška marka DEM 1014,00 1039,00 Francoski frank FRF 295,00 304,00 Holandski florlnt NLG 899,00 927,00 Belgijski frank BEF 48,70 50,70 Funt šterling GBP 2316,00 2387,00 Kanadski dolar CAD 1085,00 1118,00 Japonski jen JPY 13,70 14,30 Švicarski frank CHF 1249,00 1287,00 Avstrijski šiling ATS 143,20 147,60 Španska peseta ESP 11,80 12,50 Avstralski dolar AUD 1173,00 1209,00 Jugoslovanski dinar YUD — — Hrvaška kuna HR kuna 265,00 290,00 BČIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA A CIVIDALE - V CEDADU Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 I rendimenti del risparmio Alcuni rendimenti ottenuti la passata settimana: * BOT - Buoni Ordinari del Tesoro, 6,37% a 3 mesi, netto * PT - Pronti contro Termine della Banca 6,85% di Credito di Trieste, 3 mesi, netto * CD - Certificati di Deposito della Banca 7,40% di Credito di Trieste, 13 mesi, lordo * Fondo comune CISALPINO CASH, 8,90% negli ultimi 12 mesi * CD - Certificati di Deposito in Dollari, 12 mesi, lordo 4,75% (Rendimenti soggetti a variazione) MOJA BANKA