Leto VIL V Celji, dne 2. aprila 1897. I Štev. 14. DOMOVIN Ifahaja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se izvolijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 50 kr. temeljne pri-»Ujbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina sa celo leto 3 gH, m pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se poSilja: Opravništvu .Domovine" v Celji. Prestolni govor presvitlega cesarja Frančiška Jožefa I. dne 29. marca 1897, s kterim se je slovesno otvoril državni zbor. Častita gospoda obeh zbornic državnega zbora! Ob začetku nove in imenitne dobe ustavnega življenja zbral sem vas okoli svojega prestola, pozdravljam vas s svojim cesarskim pozdravom in rečem vam iz celega srca dobro došli. Zastop države je v pretekli dobi opravičil moje zaupanje, koje sem stavil v njegovo ljubezen do očetnjave in v njegovo previdnost, kajti dovršil je kljubu obstoječim nasprotjem na mnogih področjih državnega življenja, mnogo plodovi-tega dela. Pričakujem, da bodete tudi vi srečno začetemu dali pravo podobo, in je nadaljevali, lotili se novega koristnega dela, in tisto tudi vspešno dovršili. V tej nadi podpira to, da se je postavoda-jalno delovanje v oziru na razširjenje volilne pravice dognalo in se je posrečilo, širokim plastem ljudstva, dovoliti ustavno zastopništvo. Od sedaj dalje bode mogoče, koristim vseh krogov na podlagi tiste zmernosti, ki izvira iz odgovornega sodelovanja za blagostanje celokupnosti, v kolikor so opravičene, pripomoči do veljave. Ce prav je ta popolnitev sestave za državno celokupnost imenitna, dobi ona pravi pomen še le v naporu po zdravih socijalnih preosnovah. Zato bode vašemu delovanju skrbeti za prebivalstvo v gmotnem in izobraževalnem oziru, da se pomanjšajo obstoječa nasprotja znotraj okvirja obstoječega družbenega reda, ne da bi se glede gmotnih doneskov podjetnikov za socijalnopoli-tične namene preveč zahtevalo, s čemur bi se jim oslabila tekmovalna moč od katere imajo tudi delavci koristi nasproti inozemstvu. V tem smislu predložila bode moja vlada pred vsem načrte za preosnovo postave o zavarovanju za slučaj nezgode in bolezni. Predmet resnobne skrbi bode državnemu zboru dejanska okrepčava obrtniškega stanu, s tem, da se mu bode podpiralo zadružništvo in da se mu ohrani stališče, ktero se mu v gospodarskem oziru spodobi ter da se mu le-to ob umnem delovanju obrtnikov samih poboljša. Industrijelni delavnosti, ki ima v gospodarskem življenju tako odlično mesto, potreba je tudi pomoči. Naloga moje vlade bode s taisto ji iti nasproti. Največjo pazljivost zahteva pa grozna beda, v kterej se nahaja kmečki stan, ta mogočni izvor državne kreposti in blagostanja. Skrb bode moji vladi, da bode delila podpore in kmetijstvo, dostojno branila grozečih se m v nevarnosti. Glede organizacije kmetijskih poklicnih zadrug predložil se vam bode dotični načrt. Najvažneja in najbolj nujna pak je za bodočo dobo državnega zasedanja vravnava pogodbe z deželami ogerske krone glede ponovitve carinske in trgovinske zveze, glede vravnave vžitnine na podlagi enakomernih načel v obeh polovicah države, dalje glede vravnave bankinega vprašanja in nadaljevanje preosnove valute, ko-nečno pa, koliko da naj vsaka polovica prispeva za skupne stroške države. Polni domoljublja bodete vladne predloge pravično in modro presojali, kajti vse je na tem ležeče, da se točno rešijo. Vrh tega obračati pa vam bode pozornost v teku nove dobe tudi še na dolgo vrsto druzih važnih nalog. V področju notranjih zadev pečati se vam bode s predlogami moje vlade, kterim bode na- men zavarovalništvo na razne stroke gospodarskega življenja razširiti. Posebna skrb bode moji vladi gojiti vedo in umetnost ter si bode na polji javnega poduka prizadevala mirnim potom dosedanje razširiti in splošno omiko dvigniti. Najplemeniteja naloga šole pa i na dalje izgojevalno delovanje ostane. Da ji bode to nadalje mogoče, skrbelo se bode na primeren način po učiteljiščih. Moja vlada predložila vam bode načrt vojaškega kazenskega reda, ki se prav posebno ozira tako na vojaške zadeve, kakor tudi na zahteve modernega pravoslovja; tudi bode prišla z načrtom postave glede molčečnosti o vojaških tajnostih. Oziri na obče državno gospodarstvo nujno zahtevajo red v gospodarstvu posameznih kraljevin in dežel. Prizadevaje si, deželam odpreti novih finančnih virov, določilo se je postavno, da se vdeležujejo prebitkov, kar bi se jih pokazalo, pri direktnih davkih in moja vlada namerava tudi iz užitnine velik del prebitkov deželam nakloniti. Podpirala bode tudi dežele krepko, kedar in kjer bi se pokazala potreba, vpeljati nove deželne davke. Ako naj se vam toraj rešitev tolikanj mnogoštevilnih in važnih nalog posreči, pač narodnostna nasprotja ne bodo smela vaših posvetovanj in dejanskih določeb obteževati in motiti. Ploaonosna rešitev teh nalog bode na korist vladi, deželi in narodnosti, bode pomagala odpravljati obstoječe težave in bode združila vse moči na skupno delovanje v službi državne moči in koristi. Moja vlada si bo nepopustljivo prizadevala zapreke odstraniti, ki so medsobojnemu približanju narodov na poti in se v okvirju ustave, LISTEK. Idealizem in šola. Govoril nadučitelj M. Iglar pri zborovanji učiteljskega društva za celjski in laški okraj dne 7. marcija 1897. Kakor ljubezen do svojega naroda, mora se vcepljevati že v mlada srca naše mladine ljubezen do domovine, da bode ta enkrat imela zvestih in pravih sinov, ki bodo ji poma-gali k sreči, branili, če treba, njene pravice, pospeševali narodni razvitek po božji volji, pospeševali s tem napredek človeštva. — Ko bi domoljubje bilo pri nas bolj razvito, ne iskalo bi toliko naših ljudi goljufive sreče v dalnej Ameriki in drugje, ne bilo bi jim treba potem, vra-čaje se domov, vlačiti se od odgonske do od gonske postaje kot berači. Ne nehajmo mladini ponavljati prelepih in globoko v srce segajočih besed Erjavčevih: ,Ako želiš sreče, prave sreče, ako želiš biti srečen med srečnimi: ostani v svoji domovini, ostani v hiši svojega očeta. Kjer si se rodil, tu delaj do smrti. Verjemi mi, da si boljšega mesta na vsem svetu ne najdeš. Svoje domovanje poznaš iz otročjih let: tu se nad teboj razpenja staro sinje nebo, tu ti sije zlato solnce, ki ti je sijalo v otročjih letih, tu poznaš vsako drevo, vsak grm, ki raste ob potoku, tu ti izvirajo studenci stari. V zemljo, katera te je rodila, — vlezi se k počitku. Le v domovini poznaš vse ljudi, poznaš njih misli in želje, poznaš njih dejanje in nehanje, ker si med njimi rastel, ker jih poznaš s trate, kjer ste skupaj igrali. Le doma ti je jasna božja previdnost in osoda človeška. Le doma med svojim najdeš prave sreče. Blagor sinu ki ne išče daleč od doma svoje sreče." — Prevažno je domoljubje za razvitek premile naše Avstrije. Ne zabimo tudi, odgajati učenca k res ničnosti, k resničnosti tudi v takem položaji, če bi na prvi hip tudi njemu samemu vtegnila neprijetna biti. Kako grdo je, če je človek tako malo možat, tako strahopetljiv, da si resnice povedati ne upa! Prav je, da se sramuje, svoj pregrešek razodetij pa resnico mora toliko možati ljubiti, da jo govori, če ž njo tudi svoj lastni sramotilni pregrešek izpove. Zato se naj varuje pregreškov, da sam sebi sramote delal ne bode. — Kedor pa iz bojazljivosti laže, je pravi figamož! — Sailer pravi, da imajo otroci nespačen obraz, ker izrazuje notranjo resničnost; Campe pa nasprotno, da se otroci že pri treh letih h lini ti znajo. Ako je to resnično, kako I se znajo že hliniti, kadar jih (če so bili doma napčno izrejeni) v sedmem ali osmem letu v šolo dobiš! — Tukaj se je treba z vso močjo dela poprijeti. Ne pripusti, da bi otroci občutke hli-nili. Svet sicer hoče, da je človek gladko olikan; ljudje le preradi sleparijo za resnico vzamejo in skremženo občutenje velja že za srečno čutenje. Najboljši ljudje se vijejo in pripogujejo ter uklanjajo, kakor svet tirja, jjker je že enkrat navada, da se človek veseli brez veselja in sočutja in hvali ali pa graja, kar je njegovemu notranjemu prepričanju ravno nasprotno. — Če ne zadušiš takega neresničnega čutja, odgojil boš hinavce in hlince! Nikdar otroku ne zameri, ako ti prav odkrito svoje srce pokaže, kajti le tako zveš, kje najbolj potrebuje tvoje zdravniške roke. — Bolje je, da otrok nima pravega občutenja, da lepega in blagega prav ne občuti, bolje je robata resničnost, kakor pa, da bi si otrok prizadeval tako govoriti, kakor drugi radi slišijo ter blatil ideal resničnosti! Tako se odgojujejo ljudje, ki ne po resnici, ampak po vetru svoj plašč obračajo. Vsaki dan molimo: »pridi k nam tvoje kraljestvo!" To kraljestvo se bode širilo po svetu, ako bode svet koprnel posnemati božji ideal resničnosti. Potem bode izginjevala hlimba in lokav poslancev. Tako številen klub že more kaj do- | seči, ako ume izrabiti svoj položaj. Po našem skromnem mnenji bi se tak klub tudi bil dal lahko osnovati. Vse južne Slovane naše državne polovice veže ista narodna vez in vsi morajo gledati na to, da pridobe svojemu jeziku veljavo, ki mu gre. Vzlic temu se pa misel jugoslovanskega kluba nekaj krha, kakor posnemljemo iz poročil, ki jih dobivamo iz Ljubljane. Katoliška stranka je že pred volit-vijo nekako mlačna za jugoslovanski klub postajala in sedaj pa že po svojih glasilih proglaša, da v jugoslovanski klub ne gredo. Sklicujejo se na to, da so poprej Slovenci tudi sedeli v Hohenwartovem klubu in mnogo v njem dosegli. Toda noben novi klub se ne more primerjati Hohenwartovemu klubu. Ta klub je bil še sestavljen iz mož, ki so se v državnem zboru borili še pod staro federalistično zastavo, na kateri je bila zapisana tudi narodna jedna-kopravnost. Vedeti je pa tudi treba, da je grof Hohenwart bil slovenski poslanec in da je imel | velik vpliv. Nemci se že zaradi njega niso upali pokazati svoje nenaklonjenosti Slovanom. Ker je bil klub pravičen vsem narodnostim, so ga zapustili razni nemški politiki, katerim je bil premalo nemšk. In baš ti politiki hočejo sedaj igrati važno vlogo pri nemških katoliških strankah. V sedanjih nemških klubih za Slovence ne bode ugodnostij, kakeršno so imeli v Hohenwar-tovem klubu. Noben načelnik ne bode zanje zastavljal svoje veljave. Za to mi nikakor ne odo-brujemo, da se Slovenci na Dunaji zopet razcepijo. Katoliška stranka naglaša, da se je tudi v zadnji dobi še od neke strani zahtevalo, da Slovenci vstopijo v mladočeški klub. Pokazalo se je, da so Slovenci prav ravnali, da se niso Mla-dočehom pridružili. Tedanje razmere bile so pač drugačne, nego so sedanje. Mladočehi tirali so proti vladi tako opozicijsko politiko, da bi Slovenci ne bili mogli ž njimi hoditi. Jugoslovanski poslanci pa ne mislijo na taka skrajna pota. Za vstop v mladočeški klub, so pač bili le malo-brojni slovenski politiki, državnih poslancev se ni menda nikdo Segreval za mladočeški klub. Za jugoslovanski klub so se bili izrekli poslanci obeh slovenskih strank. Mi mislimo, da so poslanci dobro premislili, predno so se za to odločili. In na tak sklep poslancev bi se pa vendar moralo nekaj ozirati. Razmere se od tistega časa niso dosti pre-menile. Voljeni so največ prejšnji jugoslovanski poslanci. 0 novih poslancih se tudi ne more reči, da je kteri posebno nevaren. Nad dvornim svetnikom Šukljejem se nekaterniki izpodtikajo. Ta poslanec je pa na Dunaju dolgo let sedel v jednem klubu s pristaši katoliške stranke. Nikdo se ni nad tem izpodtikal. Zato tudi sedaj ne najdemo pravega uzroka, zakaj bi nekateri slovenski poslanci ne mogli ž njim sedeti v jednem klubu. Jeden sam tudi ne more vsega prevrniti in vsem zapovedavati. Da imajo Jugoslovani svoj klub, bi vlada in razne stranke se morale ozirati nanje. Večkrat bi pa moč njih kluba bila potrebna tej ali oni stranki in zato si izgovoriti primerne protiusluge. Če bodo pa razdeljeni v raznih klubih, se nanje ne bode nikdo oziral. Oni poslanci, ki bodo v kakem nemškem klubu, tudi ne bodo imeli potrebne svobode, kajti klub bode jim vedno delal ovire v narodnem oziru. Mi nismo proti temu, da slovenski poslanci tudi podpirajo konservativne Nemce. To podpiranje ne sme nikdar postati hlapčevanje. Če bodo slovenski poslanci v jugoslovanskem klubu, bodo morali nemški konservativci se pogajati s tem klubom, če bodo hoteli slovensko podporo. Klub bode pri tem za Slovence lahko marsikaj dosegel. Slovenski poslanci v nemškem klubu ne bodo mogli tako odločno postopati, ker jih bodo vsi imeli za nekake prisiljence. Sicer je pa po našem mnenju bila dolžnost kandidatov, da se javno izrečejo o jugoslovanskem klubu. Volilci so pač imeli nekako pravico, vedeti, kako mislijo postopati njihovi poslanci. Ob volitvah se ni nikdo naravnost izrekel proti jugoslovanskemu klubu. Slišale so se le izjave, katere se dajo tolmačiti, da ijaislijo dotični kandidati vstopiti v jugoslovanski klub. Neka izjava se je bila sicer izdala, iz katere so politično izvedeni ljudje slutili, da nekaterim gospodom skupno delovanj o Jugoslovanov ni po volji. Pa tudi ta izjava je bila tako zavita, da so jo manje vešči ljudje tolmačili v smilu za skupni jugoslovanski klub ugodnem. Volilci so tem manje mogli dvomiti o tem, ker so vedeli, da so se na Dunaji tudi poslanci slovenske katoliške stranke izrekli za osnovo tacega kluba. Na besedo tacih mož ljudje tudi kaj dajo. Mnogi volilci bodo sedaj prevarani. Kdo ve, če bi volilci bili za tega ali onega poslanca glasovali, da so vedeli, da se misli obrniti kakemu nemškemu klubu. Zato mi jako obžalujemo, da se jugoslovanski klub ne osnuje. To utegne imeti jako slabe posledice za jugoslovanstvo. Vlada se pripravlja, da uravna jezikovno vprašanje. Za Češko in Moravsko se priprarljn jwaiku *HU mredba. Nadejamo se, da bode vlada se tudi ozrla na Slovence in Hrvate. Baš v takem času bi bilo potreba popolne jedinosti jugoslovanskih poslancev, ker le tako bi mogli vplivati na vladne odločbe. Odnošaji na Primorskem in vlada. Brezobzirnost in nasilstvo italijanske manjšine nasproti veliki večini slovanskega prebivalstva na Primorskem dospelo je do vrhunca. Nečuveno nasilje godilo se je pri zadnjih držav-nozborskih volitvah od strani lahonske stranke, katero je podpiral, kakor vsikdar, seveda tudi zdaj v trdi volilni borbi proti primorskim Slo- ki je v veljavi, pot pripravi, da se poravnajo napori, ki so si navskriž in se tako pripravijo tla, kjer se bode mogoče nasprotnikom ob med-sobojnem pripoznanji svojih pravic in svoje moči sporazumeti in — kjer se bodo tudi res sporazumeli. Vehkega truda bodo zahtevale od vas vladne predloge tako po svoji obsežnosti kakor po številu, zanašam se na vašo voljo in delavnost, da se bodete potrudili, prej ko prej rešiti jih, da se na ta način dovoli deželnim zborom več časa in prosteje gibanje reševajočim svoje zadeve. Ta zahteva pokaže se že, ako se ozremo na pravo rešitev zadev, o kterih je govoriti samoupravno deželnim zborom, in ktere se vteg-nejo v teku časa iz ozira na urno opravo in iz dejanskih uzrokov le še pomnožiti. Kar se tiče zunanje politike, posrečilo se je velesilam ob mejsobojnem sporazumljenji zajeziti nevarnosti, ki so se vspele nedavno na iztočnem obnebju iz homatij ondi nastalih, in nadjati se smemo, da bodo koraki preti nemirom namerjeni pivedli do konečne ugodne in bistveno zadovoljivne rešitve te zadeve, če tudi so bila mnenja v teku razprav tu pa tam različna in tudi ne brez pomislekov. V prvi vrsti to velja o nepremišljeno iz trte zvitem kretskem vprašanji, ktero je dalo moji vladi povoda dovolj, da je v sporazumljenji z našimi zavezniki in v zaupni dotiki z drugimi nam velesilami marsikaj vkrenila, da se ohrani dosedanja posest in da se v spodobne meje zavrnejo vse nakane in napori, ki bi kalili mir. Kakor se Grški potemtakem v sedanjem položaju nikakor ni nadjati odobravanja svojih korakov s strani velesil, prav tako si mora tudi Turčija vzeti k srcu, da bi si nakopala veliko odgovornost na glavo, ako bi kljubu soglasnim dobrim so vetom evropskih velesil ne hotela spre-videti, kar ji je v največjo korist in ne hotela odpraviti žalostne zlorabe svoje moči, s čemur se podpira položaj, ki je kal vednega vznemirjenja. Nadjati se smemo, da se bode tudi v tem oziru vse zagotovilo, kar je neobhodno potrebno. Bodi vam toraj, častita gospoda obeh zbornic državnega zbora, sreča mila, da opiraje se ob miroljubni razvoj zunanjih in notranjih razmer v jedinosti in stvarno sodelujte na prospeh očetnjave! Bog vsemogočni dodeli vašemu delovanju svoj blagoslov! Jugoslovanski klub. Še je zboroval prejšnji državni zbor, ko so se bili sešli slovenski in hrvaški državni poslanci in se posvetovali ob osnovi jugoslovanskega kluba. Vsi so bili tega mnenja, da bi bilo tako skupno delovanje jugoslovanskih poslancev po: trebno in koristno. Tedaj smo se nadejali, da se ta misel uresniči. Klub bi bil štel biku trideset stvo, deležni bodemo sreče, ki izvira iz zaupanja človeka do človeka, iz zaupanja do ljudi V resnici srečne ljudi odgojevati, pa je ideal vzgoje. Doseči se le da, ako se tudi približujemo sredotočju idealno nravnega značaja: — praktični ideji dobrohotnosti. Dobrohotnost druži našega bližnjega bitnost z našim boljšim „jaz", sili nas, njega blagor pospeševati, ravna se po evangeljskih besedah: „Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe." Dobrohotnost je najboljši boritelj zoper najhujšega sovražnika idealizma, koji se v srcu rodi, zoper sebičnost. Egoizem in samopašnost sta grobo-kopa idealizmu; ona sta moralični strup posamezniku, celemu narodu! — Glavna naloga od-goje je tedaj tudi, iztrgati strupeno zeljad sebičnosti in samopašnosti iz src naših odgojencev, ter tja zasaditi milo cvetlico usmiljenja in kot kraljica vseh cvetlic roža humanitete. Za prihodnji zarod naj bi ne veljale več besede Hamerlinga, ki toži: „Ni mostu od enega bitja do druzega. Vsak je sam za se. Vsak se ozira le na se, in hoče le sebe, in pozna le sebe, razumi le samega sebe." — Le tisti, ki čuti veselje in gorje svojega bližnjega v svojem srci kot lastno, zmožen je najplemenitejših čutov, najplemenitejših činov. Naša sreča je v trdni zvezi se stanjem našega srca; v njega spreminjajočem se Čutenji leži naše veselje in gorje. Skrbimo zato, da bode v otročjem, duhu in srci vladala tista tiha, mirna, si vedno jednaka, zadovoljna veselost, ki je podlaga dušnega blagostanja in o katerej Jean Paul pravi, da je nebo, pod katerim vse zori, samo strup ne. Ne pu3timo, da bi se otročjega duha polastila dolgočasnost in lenoba, — zato mora poduk biti zanimiv, nazoren; — pa pre-napenjati ga tudi ne smemo, sicer se ga polasti nevolja in onemoglost, vzrok čmernosti. Branimo tedaj otroka kolikor je mogoče vsega, kar bi mu vtegnilo srce mračiti, ali zdivjati ga. — Škodljivo pa bi bilo, ako bi otroka tako rekoč pod steklom shranili, ter ga hoteli obvarovati vsake zopernosti in neprijetnosti, kajti le prepo-trebno je, da se že otrok vadi pretrpeti in prenašati trpljenje in britkosti življenja, da pozneje ne bode obnemogel in obupal, ako ga bodo trle nesreče in britkosti, da bode junaško vzdignil glavo, če bodo leteli po njem osode ljuti vdarci. Primanjkuje mi časa, označiti tukaj način, kako obravnavati v šoli učne predmete, da bi služili v prav velikej meri idealni omiki. Le najvažnejše hočem imenovati. V prvej vrsti imenujem veronauk. Navadno se v ta pojem mešate dve reči, med seboj zelo različni: vera srca in vera razuma. Vera srca določuje naša djanja, dolžnosti človeka; vera razuma pa se peča s čeznator-nimi in prihodnjimi rečmi. Ta je prav za prav stroka vede in se mora v ljudski šoli več ali manj vmakniti veri srca. Zaradi tega ne bi zadostovalo, da bi učenec verske navke in nravstvene navke razumil in memoriral, temveč okleniti se jih mora s celo svojo dušo, s celim svojim srcem; veronauk tedaj ne sme biti le telo-vadišče spomina ali uma, temveč živelj srca. Tudi veronauk se mora začeti kot nazorni veronauk. Za nazorovanje nam tukaj lahko služi vse kar je Bog vstvaril: živali in rastline, hribi in doline, zemlja in nebo, solnce, luna in brezštevilno zvezd, ki molče na nebu leskečejo in vendar tako glasno govorš. Ko otrok z začudenjem vse to gleda, se v ponižni ljubezni vda Tistemu, ki je vse to vstvaril. Sedaj je čas, otroka seznaniti s tistimi prečudnimi zgodbami svetega pisma, z zvišenimi izgledi človeške popolnosti; zdaj bode čas, da se otrokom razviie posebni ideal vsakega kristijana, življenje Odrešenika sveta. Ta ideal naj ogreva in ogreje mladini srce, da v življenja borbi iz njih src nikdar izginil ne bode. čin zagrizenih iredentovcev in v obče neznosne odnošaje na Primorskem. Praša: Smo li v Avstriji ali v Abrucah v Italiji? Moramo li mi res mirno gledati in trpeti dolgoletno izzivajoče in predrzno vedenje tržaških gospodov nasproti državni oblasti? Gospodu Nabergoju namenjena »zaušnica" zadene tudi avstrijsko državo in ta kaj tacega ne sme trpeti. Mera je polna. Še plapola na tržaškem kastelu črno-rumena zastava, katero bodo sinovi te države vedno složno branili. — V tem smislu nadaljuje omenjeni list ter z najodločnejšimi besedami obsoja vladni sistem na Primorskem na čelu z namestnikom vitezom Rinaldini jem. Pritrjamo z zadoščenjem izjavo in zahtevek vladnega lista, da je v očigled neznosnim odnošajem na Primorskem potreba hitrih in odločnih korakov, da mora zavladati v tržaškem namestništvu nov duh in če bi bilo treba marsikaj starega temeljito preosnovati in predru-gačiti. Pričakujemo pa tudi, da bodo tej opravičeni obsodbi lahonskega gospodarstva kmalu sledila tudi — dejanja, da bodo brezobzirni in drzni italijanisimi enkrat čutili in spoznali, da ima avstrijska prizanesljivost in potrpežljivost svoje meje. Vajeni smo pa preveč lepih besed z Dunaja, ki so le prazno in brezuspešno strašilo za tržaško iredento, kedar preveč neprikrito in predrzno izvaja svoje protiavstrijske težnje. Zato tudi sedaj dvomimo na resni volji dunajske vlade, da bi hotela z vso odločnostjo napraviti red in storiti konec krivicam, ki se gode našim slovenskim in hrvatskim bratom na Primorskem od izvržene manjšine lahonskih nestrpnežev. Pričakujemo pa od naših jugoslovanskih poslancev v državnem zboru, da v sedanjem ugodnem času, ko jih bode vlada potrebovala, njo energično opozoriti na tržaške in primorske razmere ter da odločno zahtevajo postavne pomoči proti nečuvenemu italijanskemu nasilstvu. Pa tudi nas štajerskih in koroških Slovencev naj o tej ugodni priliki ne pozabijo. Kajti tudi nemško nasilstvo na Štajerskem in Koroškem ne zaostaja mnogo za onim italijanske iredente. Tudi nam je treba pomoči proti nemškemu napuhu, kakor zatiranim naši m bratom na Primorskem. Celjske novice. Vse p. n. 6. naročnike, katerim smo pridjali nakaznice, prosimo, da nam pošljejo naročnino. (Protest.) Zoper volitev v mestni skupini celjski vložila je narodna stranka v državnem zboru obširen in stvarno, korenito utemeljen protest, v katerem se dokazujejo nepostavnosti, vsled katerih se je uradnim potom od okrajnega glavarstva število narodnih glasov zmanjšalo in pa velika sleparija, katero so provzročili nemški Celjani, da si število glasov pomnožijo za kacih 60 in si zagotovijo tako — takrat vsaj še — zmago. V protestu se zahteva konečno, da se izvolitev izvoljenca celjskih Nemcev in nemšku-tarjev dr. Pommerja vniči. (Slovenci v Celji in okolici) ne pozabite, kadar nakupujete svoje potrebščine na narodne trgovce v Celji in ti so: Milan Hočevar, Dragotin Hribar, Anton Kolenc, Peter Kostič, Josip Matič, Anton Mlinerič, Kari Vanič in Toplak in Pečnik. Obljubimo in storimo sklep, da nihče od nas ne sme v bodoče prestopiti praga nam sovražnih trgovcev, kteri nas poznajo le takrat, če vidijo, da dobijo naš groš, inače pa pri vsaki priliki pokažejo, koliko marajo za nas Slovence. Ravno isto velja tudi glede gostilničarjev in obrtnikov. Narodni obrtniki, ki so naši in za nas so sledeči: Štefan Boucon, stolar, F. Dolinar, zaloga porila, Ferdinand Gologranc. zidarski mojster, Ivan Gosar, akad. slikar, Martin Gregorinčič, krojač, Josip Hočevar, krojač, Matija Kalan, mizar, Ivan Kapus, brivec, Luka Keber, čevljar, Franc Kmecl, krojač, Jakob Kobilca, marelar, Martin Kolšek, čevljar, Jakob Križman, strugar, Melhior Kronovšek, pletar, Srečko Magolič, fotograf, Ignac Oblak, podobar in pozlatar, J. Prelog, čevljar, Ivan Radaj, gostilničar na Bregu, Ivan Rebek, ključavničar, Franc Šribar, klobučar, Avgust Šviga, mizar, Boštjan Selišek, krojač, Štefan Strašek, čevljar, Matevž Sinkovič, mizar, Franc Ed. Vošnjak, pek, Josip Zabukovšek, krojač. Narodni gostilni sta v Celji le ona v »Narodnem domu" in gostilna »pri jelenu" in le te in nobene druge izvzemši Štrausove bi ne smeli Slovenci pohajati. Gledd dobave mesa pa priporočamo mesarje: Karlovšeka, Pleterskega in Štraus-a. Vsi drugi naj prodajo svoje meso nem-škutarjem in dr. Pommerju, ter jim svetujemo da naj pokupijo tudi nekaj nemčurskih bikov, kteri krulijo noč in dan po mestu, da bode enkrat tega rjovenja konec. (Po volitvah.) V predzadnji številki dokazuje »Siidsteierische Post" v svojem uvodnem članku, da izid volitev v celjski mestni skupini ni za našo stvar nikakor povoljen in pravi, da nismo prav nič napredovali. Žal, da je temu vsaj glede prve zgorajšnih trditev tako. Če in koliko smo pa napredovali, o tem smo že izrekli svoje mnenje in da nismo napravili večjega koraka do zmage, na tem zadene nas gotovo najmanjša krivda in se mora krivda temu iskati čisto drugje. Osupnil pa nas je drugi in zadnji del zgorajšnjega sestavka. Namah je sprevidela »S. P.", da imamo na naši strani in za našo stvar premalo obrtnikov. Da, gospoda, res je tako in žalostno je, a zakaj jih nimamo, to je drugo vprašanje? — V mestih in nekterih trgih so razmere take, da ni kmalu še misliti na to, pridobiti za našo pravično stvar sedajšne obrtnike, ker so ti preveč navezani na naše nasprotnike in na drugi strani pa tudi vidijo, da jim to nič ne škoduje, če trobijo v nasprotni rog, ker Slovenci zbog gole brezbrižnosti in popustljivosti iste še vedno podpirajo in moramo povdarjati, da se glede tega tudi mnogo greši zlasti od inteligence in deloma vencem in Hrvatom ves — vladni aparat v na-mestniški palači tržaški. Le te temu krutemu nasilstvu in uprav čudnemu postopanju vladnih krogov je pripisovati nepričakovan poraz slovenskega kandidata, zaslužnega avstrijskega rodoljuba Ivana Nabergoja. Zgodilo se je z vladnim privoljenjem in odobravanjem, z vladno, pomočjo, kar se je vsakomu zdelo neverjetno, nemogoče. Zmagala je iredenta nad avstrijskim rodoljubjem. Neslišano je izzivanje, skrajna lahonska predrznost je dogodek v seji mestnega sveta tržaškega dne 23. sušca t. L, ko je bila na dnevnem redu verifikacija ali odobritev volitev. Odobrile so se vse volitve, le volitev slovenskega mestnega svetovalca Ivana Nabergoja, moža, katerega je za njegovo nesebično delovanje v prid narodu in državi, za neomadeževano zvestobo do najvišjega prestola večkrat odlikoval Nj. Veličanstvo presvitli cesar, ovrgli in uničili so iz gole naga-jivosti in demonstrativno protiavstrijsko navdahnjeni italijanisimi in garibaldinci jednoglasno. To je dogodek, ki je mogoč le pod sedanjimi gnilimi razmerami in pod sedanjim vladanjem Rinaldinijevim na Primorskem. Tudi poraz slovensko-narodnega državno-zborskega kandidata grofa Coronini-ja v skupini veleposestva na Goriškem je posledica nečuve-nega nasilstva, nepostavnega postopanja na la-honski strani in neprikrite naklonjenosti vladnih organov nasproti laški stranki. Ogorčenost in razburjenost slovanskega prebivalstva na Primorskem prikipela je do vrhunca, slovanska potrpežljivost zlorabila se je do skrajne meje. Osrednja vlada na Dunaji bila je dozdaj slepa za vse izgrede lahonske klike na Primorskem, gluha za vse kričeče krivice, ki so se dozdaj godile in gode primorskim Slovanom. Vladna popustljivost nasproti izzivajočemu postopanju primorske iredente prinaša sad, ka-koršnega vlada sama ni pričakovala. Njena ne-brižnost za očividno protiavstrijske težnje in iredentovske nakane omogočila in pospeševala je na Primorskem odnošaje, ki so že naravnost neznosni in ki še znajo delati vladnim krogom obilo preglavic. Primorska iredenta, ki se že tako dolgo in neovirano šopiri pod okriljem in zaščitom c. kr. namestnika Rinaldini-ja, vajena je vedno zmagovati s svojimi proti avstrijskimi nakanami, ne le proti opravičenim zahtevam slovensko-hrvaškega prebivalstva na Primorskem, nego tudi proti izrečnim željam osrednje vlade same. To so javno pokazali dogodki v zadnjem času na Primorskem. Po vsem tem bili smo res iznenadeni, ko smo minuli teden čitali v polvladnem dunajskem listu „Reichswehr" uvodni članek, v katerem piše ta list, ki je v ozki dotiki z ministerskim predsednikom grofom Badenijem, o postopanju italijanske večine tržaškega mestnega sveta o priliki razveljavljenja izvolitve g. Ivana Nabergoja. Z najostrejšimi besedami obsoja ta nedvomno z višjega mesta prirejen članek junaški Za veronaukom imenujem sedaj pouk v maternem jeziku. Gospoda moja! kedor svoj materin jezik zaničuje je gotovo grd nehvaležneš, je egoist in materialist ali še kaj druzega, tako nas vsakdanja skušnja uči. Kedor pa take »lepe" lastnosti ima, ta nikdar ni bil in ne bode pravi idealist, ki je steber človeške družbe. Zaradi tega naj učitelj skrbi, da se bodo otroci, količkaj v ljudski šoli pri naših razmerah le mogoče, izobrazili v svojem jeziku, ki je podoben pisanej livadi. Na tej livadi se naj skrbno gojijo vse lepe cvetlice in sadunosna zelenjad, plevelj pa povsod izpuli. V maternem jeziku je gotovo lože hitro napredovati tudi v drugih predmetih. Ljubimo in negujmo tedaj naš mili materin jezik, on nam naj bode lestva, po katerej se bode ves naš narod spel na višjo stopinjo kulture. — Pa jezik je le sredstvo, višja kultura je cilj. Zato je ljubezen do njega relativna, omejena in podrejena višji ideji splošnega napredka. Ne morem si kaj, da ne bi tukaj navedel besed, v tem smislu zgovorjenih po slovenskem Felbigarju, našem Slomšeku. Glase se doslovno: (Considera-tion an die Alumnen 1861:) »Liebet die Mutter-sprache, das Erbtheil unserer Eltern, das theure Vademeceura unserer geliebten Mutter. — Docb i vergesset nie, dass sie zur Mittel — kein Selbst- j zweck sei — und ziehet nie am Joche jener j Ultras, die Ailes — sogar den Glauben fiir die Sprache aufs Spiel setzen — Alles, alles feinden und verachten, was nicht ihre Zunge spricht. So ein Ultranismus bringt uns eine neue Men-schenfresserei — und bereitet uns den furcht-barsten Vertilgungskrieg. Die Extreme beriihren sich und bringen nie etwas gutes. — Unsere Aufgabe ist nicht andere Sprachen zu vertilgen — sondern unsere Muttersprache zu Ehren zu bringen." Naš jezik pa se bo tembolj čislal in spoštoval, čimbolj bodemo omikani, čimbolj bo demo duševno in materijalno močni, čimbolj bodemo našemu narodu in tako tudi človeštvu splph pripomogli na višjo stopinjo kulture. Zato se naj uči mladina svojega materinega jezika, naj srka blaženost iz milih pesmi in spisov domačih pesnikov, naj srka iz njib estetično čutenje, naj se napije iz njih tistega idealizma, ki je navduševal tudi naše najboljše pesnike. Kaj pa petje? Kant pravi: razven pesništva ima glasba največjo moč do srca, in Plato filozofira: glasba je nravstveni zakon; njej se zahvaljuje svet za svojo dušo, duh za peruti, fantazija za let, žalost za milobo, vse za veselje in življenje; godba je duh redu in je v zvezi z vsem blagim, pravičnim in lepim, kojo nam predočuje. Pesništvo v družbi z glasbo, to je petje, očara človeško srce. Znamenita je podoba grškega Tirteja, ali Arijona, ali Orfeja, ki je se svojim petjem ganil ne samo ljudi in živali ampak celo rastline in kamenje. Mogočno vpliva petje na razvitek moralič-niga čuta. In naša narodna pesem, ali ne dokazuje dovolj, kako globoko in milo, kako krepko in plemenito da čuti slovensko srce?! Spominjam se predlanskega potresa. — Veliko bede: — veliko pomoči; v nesreči se skuša človeško srce. Marsikatero, posebno v pre-stolici našega cesarstva, se je pokazalo kot plemenito in blago, kot zlato srce! — Drugo je znano! — In tako nam še vsem veselja utriplje hvaležno srce, da je naše petje pred kratkim še bolj zaslovelo po mili Avstriji in še dalje po svetu. (Konec prihodnjič.) tudi od čast. duhovščine. Ker je razmerje toraj tako, treba nam je gledati na to, da se naseli v mestu dovolj obrtnikov vsake stroke in da privabimo take od drugod. In take obrtnike, gospoda, take je treba podpirati, če hočemo, da bodemo konečno dosegli zaželjeni vspeh. A kdo naj ima veselje, naseliti se v mestu ter popustiti šilo in ognjilo in se podati na nevarno polje v dvombi, je li ima tudi tam siguren kruh. Ravno celjski narodni trgovci in obrtniki znali bi povedati na ušesa onih gospodov, kateri se zbirajo okoli „S. P." marsikaj zanimivega glede zlatega gesla: »Svoji k svojim". Kdo naj bode naroden, odločno naroden, kdo izmed obrtnikov naj stopa na polzka tla politike in javnega delovanja, če vidi, da ima žeti od one strani, za ktero se zavzema in za ktero deluje, nehvaležnost ter se mu je bati, da bode lastna stranka, če se kteremu glavaču zameri, delovala strastneje proti njemu, kakor vsakemu nemškutarju in Nemcu, samo da ga ukroti ali uniči negledaje na narodnost. Kdo naj ima veselje nastaniti se v mestu kot obrtnik ali trgovec, ko se mu je vedno bati, da se mu bode očitalo »privandranec" itd., sem si se priklatil, ostal bi raj še tam, od koder si prišel' — Tu nas čevelj žuli in to nam je odpraviti prvo. In še eno. V zgoraj navedenem članku »S. P." se povdarja, kakor omenjeno, da je pridobiti, iz-pustivši izpred oči izključno narodni program, za nas obrtni stan. Kdo naj veruje tem besedam »S. P.", ker je ravno ta najbolj pobijala pri ravnokar minolih državnozborskih volitvah kandidaturo obrtnika za V. volilno skupino, ktera je v prvi vrsti namenjena obrtnemu in delavskemu stanu. Vprašajmo se, komu je bolj natanjko znano stanje dosedaj skoraj še brezpravnega delavca in rokodelca, kakor ravno onemu, ki je izšel naravnost iz tega stanu, ki je sam rokodelec in obrtnik? Temu stanu je bil namenjen mandat V. kurije in kdo se je najbolj protivil, da ga ne dobi? — Odgovor na to je lahek in mi nečemo, da se nam ne bode očitalo, da netimo razpor, o tem nadalje razpravljati. Govoriti zna vsakdo, delovati pa jih zna le malo! (»Svoji k svojim!") Celjski Nemci postopajo tako-le: »Herrn Josef Hočevar, Cilli. Nachdem in unserer »Deutsche Wacht" kein Raum ffir Ihren jiingsten Insertionsauftrag ist, mussen wir von der Fortsetzung der Einschaltung absehen. — Fiir die erfolgte einmalige Veroffentlichung be-rechnen wir nichts. Achtungsvoll Verwaltung »Deutsche Wacht" Cilli". »Slovenski Gospodar" pa pridno prinaša priporočilo trgovine »G. Schmidl-novih naslednikov", dasi smo mu jedenkrat natanjko povedali, kako je s to firmo. Res najboljši pripomoček osvojiti si trgovce in obrtnike za našo slovensko stvar. Kdaj li bomo Slovenci zreli za rek svoji k svojim!? (Zadruga »Rinka") je imela dne 7. t. m. v »Narodnem domu" v Celju ob 11. uri dopoldne tretjo odborovo sejo, v kateri so se odobrili predloženi načrti za zgradbo hotela ter vkrenilo vse potrebno za nakup lesa, kamenja itd. Načrte, ki so jako lepi, je napravil g. arhitekt profesor Sigmundt v Gradcu. Sedaj so na ogled v naši društveni sobi v »Narodnem domu" v Ljubljani. (K protestantizmu prestopajo ceijski Nemci), da zgledajo bolj nemško nemški. G. Ernst Faninger, svečar v Celji pustil je svojo rodbino krstiti po protestantovskem obredu. Kaj bi bilo napotilo moža do tega koraka, ne vemo druzega kot edino le to, da je sličneja njegova rodbina velikonemškim v »rajhu". Vzgled ima posnemovalce, ker se čuje, da nameravajo drugi storiti isto in so se nekateri vže obrnili s prošnjo do pastorja in mu sporočili svoj sklep. Obred vršiti se ima o veliki noči. Častito duhovščino opozarjamo na ta prvi slučaj rodbine Faningerjeve — svečarja v Celji — s katerim je ista nedvomno kot svečarjem v zvezi. (Kam so nas privedle nemške šole.) Tistim, ki imajo še sedaj lupine na očeh in zamašena ušesa in kateri še vedno trdijo, da le nemški poduk osreči slovenske otroke, naj bere tale izvirnika: »Geerte Her. Ich gebe inen, das ich nicht andarst zu innen kumen kan, ven si mir 10 f pi 15 f schiken forschiis. Unt vensi fr gute ferdinst gut schten zu de Ostem. Doh mir nicht sogen virt alsbi das vinggangene Jar. Vai mir da auch nikc felt ih kregi da auch auch vas ich vil auch das gelt. Achtunkcvol Martin Bucha". — »libes knediges ferau in bin in najkloster mih hat genamen frir aus gehilfteri aber ti kehi is glajh fort gegangen jec misen ih kehin plajben mir folt si gar niht das ih niht in di kirhe kan ti ander kehin vam fon vin si var aijne vohe hir Terezja Videmšek in Sslosnajkloster". Komu se ne obrača po želodcu, prečitavši tak izvržek jezika. Sram mora biti človeka, da konec de vetnajstega veka še niso uvidela merodajna oblastva, da tudi Slovenec je človek in potrebuje poduka v maternem jeziku in da je Slovenec vsaj toliko dober kakor divji Culukafer, kateremu so vendar privolili šole njegovega jezika, da ga omikajo. Tužna nam majka! (Tamburaški zbor »Celjskega Sokola") Vsem onim p. č. tamburaškim društvom, ktera so obljubila sodelovati pri velikem tamburaškem koncertu, kteri se bode priredil tekom letošnjega poletja, usojamo si naznaniti, da nam ni mogoče preskrbeti, kakor smo to svojčas obljubili, partitur za one komade, kteri se bodo igrali pri koncertu, ker bi bilo to za nas zvezano s prevelikimi stroški. Zaradi tega prosimo vsa ona društva, ktera so obljubila svoje sodelovanje, naj si naroče sekirice direktno od: »V. G. Brož-a, kapelnika in učit. pjevanja kr. vel. gimnazije Rijeka — Sušak". kteri pošlje na zahtevanje rad vsakemu cenik svojih skladb. Sekirice pa se lahko prepišejo tudi pri našem tamburaškem zboru. Ostale točke, ktere pridejo na vspored, bodemo naznanili pravočasno, istotako dan, kedaj se ima koncert vršiti. Ona društva, ktera bodo sodelovala, pa prosimo, da nam naznanijo, kedaj da žele, da pride naš kapelnik gospod dr. Hinko Šuklje, da bode prisostoval vsaj enkrat njih vaji, ter da bode dal vsakemu posameznemu društvu osebno potrebna pojasnila glede proizvajanja, udarjanja itd. za skupni nastop. Odbor. (V luknjo gredo.) Kedor je bil pri volitvi v okolici celjski za V. kurijo navzoč, ta je moral kar strmeti nad nesramnostjo, s katero je celjska mestna sodrga postopala. Vse kar je barabstva v Celju, vse je bilo po koncu pri Simi »na zelenem travniku". Napadali so naše vrle kmete, rilci oropali ubito. Zatožencema se je djanje dokazalo, porotniki spoznali so ju krivim in sodišče obsodilo je oba v smrt na vešala. — Pri drugi obravnavi tožen je bil 251etni hlapec Fran Kolar iz Strasgojnce, da je pobil z vozno ročico Franc Veraniča. Toženi se zagovarja, da se je le branil, ker je imel Franc Veranič nož v rokah in ni imel namena koga ubiti. Priče pa so dokazale, da to ni resnica in da je Franc Kolar le v svoji' razbojniški sili pobil Veraniča. Porotniki potrdijo stavljeno jim vprašanje in sodišče obsodi Ko-larja na tri leta težke ječe. — Pri tretji obravnavi zagovarjal se je 211etni mizarski pomočnik Mihael Belak iz Sepana pri Sevnici. Ta je z materjo svojo storil več sleparij v Sarajevu in oškodoval dva trgovca nad 300 gld. Toženi taji djanja, vendar se mu dokaže krivda. Porotniki ga spoznajo krivim in sodišče ga obsodi na tri mesece težke ječe. (Dalje prih} jih psovali, in konečno jih začeli suvatiintfrcafi, odkoraKarv ~pHstan, kjer je defiftnrf-precl voja r n IT /~\ W n r. ■ M nn J_- _ * i i u _ u ■ . . . _ tako, da si nazadnje ni nobeden več upal blizo, ker se je bal, da si ni življenja varen. In tako so, ker se žal, od okrajnega glavarstva ni pravočasno poskrbelo, da bi bili navzoči žandarji, ki bi čuvali nad svobodno volitvijo, združeni socijalisti in celjska sodrga, zmagali s svojimi volilnimi možmi. Veliko je bilo veselje nad to s pestjo priborjeno zmago v Celju in izvan Celja, a to veselje je bilo za nekaternike le kratke dobe. Napadeni in razžaljeni kmetje kakor Franc Krašovic, Franc Lipovšek, Lednik, Kompan vložili so tožbo in pri kazenski obravnavi dne 12. marca bili so obsojeni celjski Oechs na pet dni luknje, Jože Dovečar na tri dni, in Franc Čeme na tri dni. Toženi Rebernak Leopold iz Pečov-nika je prav ponižno prosil za odpuščenje ter plačal stroške, za kar se mu je kazen za takrat odpustila. Ob enem toženi Miha Ocvirk je pa še pred obravnavo nekam popihal, tako, da se obravnava ni mogla sedaj vršiti, ampak se bode, kedar ga bodo dobili. (Celjski novi poslanec Pommer) se je že oglasil v državnem zboru. Prašal je ministra, s katerim denarjem bode plačal stroške slovensko-nemške gimnazije v Celji in kdaj ta preneha. Ta čvekarija ga pač ne bode povzdignila in mu pridobila ugleda. Drugim vsim že preseda bodisi Nemcem ali Slovencem ta gonja proti zavodu, ki v splošnem nima nobenega pomena in je le vladi na tem, da to »muho" dela političnim slonom, ob katerim naj zbrusijo, zelo po ceni, politične stranke svojo moč, da jih potem pri važnejših vprašanjih lahko vodi za nos. (Krido je) napravil pek Josef Witlatzil v Celji. Kakor ime kaže je bil rodom Čeh, a v Celji strasten Nemec. Tako je nemštvo v Celji. (Porotne obravnave v Celji) pričele so se 29. t. m. Prvi dan stala sta pred sodiščem radi uboja in ropa 231etni hlapec Jakob Dobnik in pa 261etni hlapec Martin Kaiser oba z Rudeč-brega, okraj Maribor. Dne 2. januvarja t. 1. našli so mrtvo gostilničar!co Viljelmino Schlenz v veži na tleh. Bila je pobita in imela več sunkov z nožem. Preiskava pokazala je tudi, da so mo- Spodnje-štajerske novice. (Duhovniške spremembe.) Provizorjem k Sv. Marjeti na Pesnici poklican je č. g. Jernej Frangeš, kaplan pri Kapelah pri Radgoni. — Prestavljen je č. g. kaplan Anton Mojžišek od Sv. Jurja na Šavnici k Sv. Ani na Krembergu. — V začasni pokoj stopil je č. g. Jakob Bindiš, kaplan pri Sv. Ani na Krembergu. — Razpisana je župnija Sv. Marjeta na Pesnici do 4. maja t. 1. Patron štajerski verski zaklad. (Odhod slovenskih vojakov na Kreto.) V zmislu dogovora mej evropskimi velesilami odposlala je tudi Avstrija jeden bataljon vojakov na Kreto, in sicer jeden bataljon slovenskih vojakov, kateri se po vsi pravici štejejo mej naj-hrabrejše in najvrlejše, kar jih ima naša država. V četrtek popoludne je odpotoval iz Trsta drugi bataljon spodnještajerskega pešpolka št. 87. Bataljon broji 22 častnikov in 656 mož. Poveljnik je polkovnik Guzek. Odhod naših vojakov iz Trsta je bil jako slovesen. Polkovnik Sluka je vojake z lepimi besedami vzpodbujal, naj delajo čast cesarju in avstrijski vojski, potem pa je bataljon škimi dostojanstveniki in namestnikom in se na to vkrcal na ladjo »Elektra". Oh 4. uri je ladja odrinila v morje. Ko je vojaška godba zasvirala cesarsko pesem, se je zastava nagnila odhajajočim vojakom v pozdrav, dokler niso zadoneli akordi Radeckega koračnice. Takrat je vse oživilo in mogočni „živeli"-klici so grmeli slovenskim vojakom v slovo. »Elektro" spremlja ladja »Tiger". Odišli bataljon se odpelje najprej v Kanejo, kjer ostane jedna kompanija, tri kompanije pa bodo stacijonirane v Sudi. (Društvo za olepšanje trga Žalec) zborovalo je dne 1. aprila t. 1. Storilo se je več važnih sklepov, o katerih se nam je obljubilo poročati. (Laški trg.) C. kr. štajerski deželni šolski svet v Gradci izrekel je v svoji seji dne 18. t. m. gosp. Andreju Elsbacher-ju, veletržcu na Laškem, pohvalno priznanje, za trudapolno delo, s katerim je kot načelnik kraj nega šolskega sveta za okolico laškega trga, pripomogel, da se je tukajšnje novo šolsko poslopje brez vsakih zaprek, tako hitro in uzorno dozidalo. (Iz Št. Petra v Savinjski dolini) se nam piše: Naša občina je za čas brez župana. Ko je • bila namreč volitev volilnih mož za kmetsko skupino, propal je naš mnogoletni župan in ljub ljenec nemških in nemškutarskih Celjanov Jože Lenko popolnoma, tako, da je uvidel, da ne vživa med kmeti nobenega zaupanja. Ker je pa 31etna doba njegovega županstva potekala, videl je s tega propada, da so dnevi njegovega žu-panovanja šteti. Da ne bo pri novih volitvah v kot postavljen, umaknil se je toraj sam, ter županstvo odložil. — Ena tolažba pa je vender le ostala Lenku: Če tudi posestniki in kmetje iz domače občine Št. Peter ne marajo zanj, ima pa za to popolno zaupanje narodnih poturic občine Št. Pavi v Sav. dolini. Tam so narodne barabe skilijoče v nemškutarski koš izvolile volilne može, kateri so pri volitvi poslanca 17. marca t. 1. glasovali proti narodno — za Lenka. Neomajano zaupanje teh šentpavlskih modrijanov sicer ni mnogo vredno, nekaj malega pa je vendar le. (Z Vranskega) nam pišejo: Tukajšnje županstvo storilo je vse, da bi bili dobili nov slo-vensko-nemški poštni pečat. Pa v Gradcu se branijo, kakor bi šlo rešiti Avstrijo. Ker se poštno ravnateljstvo v Gradci sklicuje na neki odlok ministerstva, bode županstvo rekuriralo na ministerstvo in ob enem naprosilo našega poslanca, da stori potrebne korake v dosego te ,, velike" koncesije. — Res lepe razmere pri nas na Štajerskem in sploh po Slovenskem. (Sadje- in vinorejsko društvo za šoštanj-ski okraj) ima dne 11. aprila t. 1. ob 3. uri popoludne v Skalah svojo glavno občno zborovanje s sledečim dnevnim redom: a) Pozdrav, b) Poročilo blagajnika, c) Poročilo tajnika, d) Volitev novega odbora, e) Predavanje potovalnega učitelja gosp. I. Bele-ta. f) Vsprejem novih udov. g) Različnosti. K mnogobrojni udeležbi se naj-uljudneje vabi. (Huda Luknja.) V spominsko knjigo „Slov. plan. društva" pred nadvojvode Ivana jamo se je vpisalo 1895. 1. 10, 1896. 1. pa 225 obiskovalcev, ki so bili iz 13 dežel in sicer: Štajerskega, Kranjskega, Koroškega, Hrvaškega, Slavonskega, Češkega, Istre, Moravskega, Avstrijskega, Tirolskega, Ogerskega, Bavarskega in Belgije. (Novi pošti.) Z dnem 1. aprila t. 1. jela je poslovati pošta v Solčavi in bode imela vsakdanjo zvezo z Lučam. — Ravno ta dan jela je poslovati pošta v Šetalah, katera ima vsakdanjo zvezo z Rogatcem. (Pošto v Solčavi) je dobil gosp. Kristijan Germel, pd. Šturm v Solčavi. (Posojilnica v Brežicah) ima svoj občni zbor dne 11. aprila t. 1. ob 4. uri popoludne v poso-jilmčni pisarni. Člani se uljudno vabijo. (Brežki trgovski pomočniki) so baje po večini ,, veliki" Nemci, samo da nemški ne znajo. Prejeli smo o tem večji dopis, katerega pa ne priobčimo, ker take ničle pač ne zaslužijo, da bi se pisalo o njih po listih. Svetujemo pa vsakomur, kateremu bi postali ti pobalini nestrpni, da pripelje jednemu ali drugemu tako zaušnico, da jo bo čutil in se je spolnil, kadar bi hotel napadati poštenega Slovenca. (Posojilnica v Trbovljah) obdržava svoj letni občni zbor dne 8. aprila t. 1. ob 10. uri dopoludne v lastnih prostorih. Vsi člani se uljudno vabijo k polnoštevilni udeležbi. (Ormoška čitalnica) priredi dne 4. aprila t. 1. gledališki večer, pri kojem se uprizorite igri ^Gospod Zamuda ali kako hitro mine čas" in „Kje je meja?" Vstopnina: Sedeži 30 kr., stojišča 20 kr. Začetek ob 7. uri popoludne. („Bralno društvo" pri Kapeli blizu Radgone) izreka tem potom svojemu bivšemu, mnogo-zaslužnemu podpredsedniku in blagajniku č. g. I. Frangež u, za neumorno in požrtvovalno delovanje v povzdigo tega društva in sploh vsake dobre stvari, — najiskrenejšo zahvalo. Za vse dobro vnetemu, a žal, prezgodaj odšlemu gospodu želimo na novem mestu vse najboljše; nam pa daj mili Bog njemu enakega naslednika! (Ljutomer), dne 30. marca. (Nemška šola.) Vkljub pritožbam, dovolilo se je razširjenje tukajšnje nemške šole v dvorazrednico. Čujemo, da se bode vložila pritožba na upravno sodišče. Zdaj pa bodejo naši Posilinemci šli zopet na lov, pa ne na kljunače, ampak na slovenske otroke iz okolice. Pazite Slovenci, da ne bodete za kakšne obljubljene cunje svoje dece izdali. — Čudna pravica res! V Ljutomeru ima 28 trških „ nemških" otrok dvorazrednico, v Cezanjevcih pa na stotine slovenskih otrok čaka že leta in leta, da se jim sezida šolsko poslopje, kjer bi vsaj toliko prostora imeli, da bi drug poleg drugega sedeli. (Iz Ljutomera.) jjLalitve.) Pri zadnji dr-žavnozborski volitvi smo z začudenjem opazili, koliko tacih je volilo neznanega nemškega kandidata, ki samo od slovenskih kmetov živijo. Krčmar Štrman iz Noršinec, usnjar Novak, pek Albert Novak, sedlar Žmavc, sodar Mord in krčmar Zidarič. To so sami taki možje, ki bi radi Nemci bili, pa še nemški ne znajo. Okoličani zapomnite si to in ravnajte se po geslu: „Svoji k svojim!" (Iz ljutomerske okolice.) Ta nesrečna meja proti Ogerski je zopet enkrat odprta. Naši mesarji in živinski prekupci so mesca februvarija in marcija posebno veliko lepe ogerske živine na kolodvor v Ljutomer postavili in v Gradec in na Dunaj odposlali. Pri tem smo opazili, da so nas Prekmurci in Medjimurci v govedoreji že zelo prekosili. Videli smo čuda veliko lepih pincgavskih bikov-plemenjakov. Tudi teleta od one strani so velika in močna. Velika škoda, da se naš okraj ne poprime z večjo ljubeznijo govedoreje, ki v današnjem času jedina obeta kmetu lep in gotov dobiček. (V Mariboru) pričeli so sodarski pomočniki štrajk. Zahtevajo zvišanje plače. Kakor se čuje bodo mojstri ugodili njih želji. (Iz Gradca.) Jeza slovenskih akademikov v Gradci je prikipela do vrhunca, ko so slišali, da g. Oton Vidic v Celji ni maral iti volit brez vsakega uzroka. Slovensko dijaštvo izraža tem potom svoje obžalovanje na takem nastopu akad. izobraženih gospodov, ki so še le pred kratkim zapustili vseučilišče, da bi delovali v prid in blagor naše domovine. Vsakega takega „moža" hoče akad. dijaštvo odslej postaviti javno na „pranger", zakaj mi dobro znamo, da je olika-nec s takim ravnanjem nižjim stanovom v narodnem oziru le v pohujšanje, a tudi dobro vemo, da je čin gosp. Vidica povzročil marsiktere pomisleke v Celji pri mnogih obrtnikih, na ktere on nekako „hofrathlich" gleda iz višine. Večina slovenskih dijakov v Gradci. Druge slovenske novice. (Važna stoletnica.) Letos dne 30. marca je minulo sto let, kar so bili prišli Francozi v Ljubljano. Ljudje so imeli velik strah pred njimi, a so se kmalu bili pomirili, videč, da jim Francozi nič hudega ne store. (Zboljšanje stanja učiteljev.) Deželni odbor kranjski je na podlagi sklepov in resolucij deželnega zbora jel proučavati, kako bi se dalo zboljšati stanje učiteljev. Želeti je pač, da bi ta proučavanja imela kaj dejanskega vspeha. (Žida — krstili.) Dne 29. marca t. 1. je v stolni cerkvi v Ljubljani stolni župnik Flis krstil Žida d . Josipa Hellerja, c. kr. nadzdrav-nika pri deželni brambi v Ljubljani. (Požara.) Dne 17. t. m. je zgorel kozolec posestnika Jožeta Primca na Pristavi na Kranjskem. — Dne 23. t. m. je bil na Koslerjevem gozdu pri Ljubljani nastal požar, katerega so pa ljudje hitro pogasili. (Bratomor.) Dne 20. irarca t. 1. sta pila Janez in Blaž Hafner iz Grenca v neki gostilni pri Svetem duhu in se sprla. Blaž je sunil brata v roko, vsled kamere rane je umrl v bolnici, kamor so ga prenesli. (Visokost Triglava.) Vojaški zemljepisni zavod je izmeril z nova visokost Triglava in našel, da meri 2865 metrov. (Razveljavljen sklep občinskega sveta.) Tržaško namestništvo je razveljavilo sklep, s katerim se je bila zavrgla Nabergojeva volitev. Italijane je to razdražilo kakor sršene. Sklenili so proti ukrepu namestništva pritožiti se na ministerstvo notranjih stvarij — Slovenci so izjavili, da ne vstopijo v trgovski, obrtni in kmetijski odsek, ker se ni volil noben Slovenec v magistratni odsek. (Zatirani Italijani) Italijani v Paznu so se neki obrnili do tržaškega namestništva s pritožbami, kake krivice se jim gode. (Volitev tržaškega župana.) V seji dne 24. marca je tržaški občinski zastop izvolil no vega župana. Pri dopoldnevni seji je trikratna volitev bila brez vspeha. Popoludne so pa izvolili dr. Karla Dompierija za župana. Za podžupana sta izvoljena dr. Luzzato in Benusi. Izvolitev novega župana je mnoge jako presenetila, ker on ni bil niti kandidat za županstvo. 0 novem županu se govori, da je učen mož, jeden najboljših tržaških odvetnikov. Po svojem političnem prepričanji pripada italijanski napredni stranki. Slovenci tudi od njega nimajo ničesa dobrega pričakovati. Druge avstrijske novice. (Prestolni govor.) V ponedeljek otvoril se je državni zbor s prestolnim govorom, katerega prinašamo na uvodnem mestu. Prestolni govor je v političnem oziru jako nejasen. Iz njega je popolnoma nemogoče posneti, iz katerih strank se nova večina sestavi in v katerem smislu, da bode vladala. Našteva se cela vrsta jako važnih predlog. Vlada predloži državnemu zboru načrte zakonov o zavarovanju proti nezgodam in za slučaj bolezni. Pripravljajo se predloge v prid kmetskega in obrtnega stanu, mej drugim predloge o upeljavi kmetskih zadrug. Prestolni govor obeta preosnovo kazenskega zakona, in vojaškega kazenskega postopka. Pripravlja se zakon o znižanji pristojbin pri prepisih. Da bode pa mogoče uspešno delovanje, prestolni govor naglaša, da bode vlada delovala na pomirjenje mej avstrijskimi narodi. — Glede vnanje politike se izraža nada, da se evropskim velevlastim posreči ohraniti mir na Jutrovem, a mora Turčija odpraviti povode nemirov. (Predsedstvo zbornici poslancev) voli se jutri. Predsednik bode voljen dr. Kathrein, prvim podpredsednikom Poljak Abrahamovič, glede drugega podpredsednika se pa vrše še pogajanja mej parlamentarnimi strankami. Mlado-čehi, krščanski socijalisti in nemški liberalci bi bili tudi radi zastopani v predsedstvu. (Pravosodno ministerstvo) je sklenilo poslati več avstrijskih pravnikov na Nemško, da si ogledajo tamošnjo uredbo sodišč. Izmej slovenskih pravnikov je za to izbran dr. Babnik, znani pisatelj pravniške terminologije. (Dunajski župan Strobach) je odložil to čast. Gotovo je, da bode novi župan dr. K. Lueger, katerega se vlada sedaj ne bode branila. (Socijalisti proti češkemti državnemu pravu.; Ko so češki in hrvaški poslanci v državnem zboru izrekli v torek svoja državno-| pravna zavarovanja, so češki socijalisti se odločno izrekli proti češkemu državnemu pravu. Ugovarjali so, da se izskopujejo take stare listine. Vsa država naj se preustroji po novodobnih zahtevah na podlagi jednakopravnosti. Potem bode mogoče tudi sprava mej Čehi in Nemci. Mlado-češki poslanci so na to jako reško zavračali napade na češko državno pravo. (Klub katoliške ljudske stranke) se je osnoval in šteje nekaj čez 40 članov. Predsednikom si je izvolil barona Dipaulija, podpredsednike pa dr. Elenhocha, Karlona in dr. Fucbsa. Klub je sklenil, da bode v vseh važnejših vprašanjih vzajemno postopal s krščanskimi socijalisti. Dela se na to, da se klub razširi, in vanj stopijo tudi Rumuni in Slovenci. Potem bi bil nekoliko podoben nekdanjemu Hohenwartovemu klubu. Seveda Slovencem bi ne bil tako prijazen, ker vanj neki ne vstopijo češki veleposestniki. (Za osnovo vseučilišča) na Moravskem delajo se baje v učnem ministerstvu baje že priprave in so celo že nekatere učne moči določene. Mi jako dvomimo, da bi stvar že bila tako daleč. Minister Gautsch ni posebno nagel, kadar gre za Slovane. Vlada Čehom vseučilišča na Moravskem ne napravi, nego če se jej bode to videlo potrebno, da si zagotovi češko podporo v gotovih slučajih. (Krščanska socijalna stranka) ima v novi zbornici poslancev 34 članov. Načelnikom svojega kluba je izvolila dr. Luegerja, njegovima namestnikoma pa dr. Gessmanna pa princa Liechtensteina. Ta stranka je sicer opustila misel, da bi se iz nje srede vzel zbornični predsednik, a si prizadeva dr. Pattaia spraviti vsaj za podpredsednika. Njen klub ima v pravilih, da je za vse obvezne sklepe klubove treba navzočnosti najmanje dveh tretjin članov in dvetretjinske večine navzočih članov. V klubu bode torej vladala precejšnja svoboda. K krščanskosocijalnemu klubu pristopijo vsi poslanci, ki priznavajo krščanskosocijalni pro gram. Klub stojina stališču pozitivnega krščanstva, ter bode pobijal židovski vpliv na vseh popriščih javnega in gospodarskega življenja. Klub bode torej zopet v prvi vrsti protisemitski. (Socijalisti) se pripravljajo za jako ostro postopanje v državnem zboru nasproti vladi. Če dobe potrebnih 40 podpisov, bodo predlagali, naj se grof Badeni toži zaradi vladnega postopanja pri volitvah. Če pa potrebno število podpisov ne dobe, L odo predlagali naj posebna parlamentarna komisija preišče vladno postopanje pri volitvah. Dejanskega uspeha ta dva predloga ne moreta imeti. Za nobenega se v zbornici ne dobi potrebna večina. Socijalisti jo bodo storili jedino zaradi tega, da bodo imeli priložnost napadati vlado. — Ravno tako malo uspeha imajo priča kovati od svojega predloga, naj posebni parlamentarni odbor preiskuje zakonitost vladnega ukaza, s katerim se je razpustila organizacija železničarjev. Nadalje hočejo socijalisti predlagati, naj se uvede občna in jednaka volilna pravica in naj se razširi varstvo delavcev, zlasti upelje osemurni delavnik po rudnikih. Poslednji predlog je jako umesten, a vendar dvomimo, da se zanj dobi večina v zbornici poslancev. (Jezikovni naredbi za Češko in Moravsko.) Vlada je izdala dve jezikovni naredbi za Češko in Moravsko. Te dni je bila povabila nekaj čeških in nemških poslancev in se je ž njimi posvetovala o tej stvari. Nemci so se jako upirali jezikovnim naredbam in nekda (žJttegi <5JfoZ£> B v svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim odse- .....tri« oblast- ovano varstveno znamko. Jediio pravi Balsam (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne far-macevtičnih preparatov A. Thierry-ja y Pregradi pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od Zdravstvenih oblaste v. Najstareje, najpristneje, naj-reelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu \ ak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tisi ..ne varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Ponarejalce in posnemovalce mojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko do vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. W Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. (12) 20—3 Adolf Thierry, lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. „THE GRESHAM" zavarovalna družba za življenje v Londonu. Filijali za Avstrijsko: Dunaj, /., Giselastrasse 1., v družbeni hiši. Filijala za Ogersko: Budimpešta, Franca-Jožef a trg 5 in 6, v družbeni hiši. 147,562.080 — 27,120.589 — 321,644.530 — 82,267.300 — Prospekti in cene, po katerih se ravna družba pri izdavanji polic in prijavni obrazci dobe se brezplačno pri generalni agenturi v Ljubljani, Tržaška cesta 3 pri GVIDONU ZESCHKO-tu. (236) 12— Aktiva družbe dne 31. dec, 1895 Letni zavarovalni dohodki z obrestmi do 31. decembra 1895 . Izplačanja za zavarovanje, za rente in odkupe i. dr. odkar posluje družba (1848) .... Med letom 1895 je bilo od družbe izdanih 8761 polic v znesku .