PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CITATE!JE PROLETAREC ^ImmîIo J ugoslo vanske Soeialisiiéne Iveie in Prosvetne Msdlee OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST—NO. 1857. MM, Dm. i MM, «I Ik. pM dto Ik« Act of Cw* •> Muk V lilt «I Cbkai«, CHICAGO, ILL.. 14. APRILA (April 14), 1943. Published Weekly at 2S01 8. Lswndsle Ave. LETO—VOL. XXXVIII. y OVCJEREJCI v Wyo mingu s« v sedanji stiski, ko prininnjkajo mesa in delavcev, vesele "kooperacije" ovc. Strokovnjakom wyominskeVa afr». kulturnega oddelka se je poerečilo ovca pripraviti, da so lotos oddale svoj "*r**i»j meseca marca namesto aprila kot doaedaj. Tudi pašo, striženje \olne in drufa opravila s ovcjerejo so preuredili tako. da ne bo prišlo v nobenem slučaju preveč dela naenkrat. Nesoglasja med zavezniki voda na Hitlerjev mlin HITLER IN MUSSOLINI KONFERIRALA "NA RUSKI FRONTI". — ŠČITENJE EVROPE PRED "BARBARSKIM KOMUNIZMOM" IN PRED — "NEWY0RSKIM 2IDOVSTVOM" Ko sta se pričela Mussolini in Hitler prvič shajati skupaj, j« po svetu zavela groza vselej, kadar sta se sešla, ker je vedel, da ne bosta govorila o miru. Vojna ?reča pa se je zaobrnila tako, da so njuni sestanki seda i brez dramatične važnosti. Prej tako bahata, izzivajoča moža, ki sta kazala jezik vsemu svetu in pljuvala vanj, fta v defenzivi. Namesto groženj skrb in apeli Na njunem zadnjem sestanku, ki je trajal od srede pa do minule nedelje, se nista baha-la s .samozavestjo, pač pa sta .«k u sala dotipati tiste sloje v Evropi, Ameriki in v Angliji, katere branita "pred ruskim komunizmom". Sicer je Hitlerjev minister propagande v imenu svoje vlade že tedne pred tem sestankom izjavil, da Nemčija in Italija ne pričakujete v Ameriki za svojo veliko misijo nobenega razumevanja, ker je ameriška vlada, ameriški radio, tisk, denar in film pod kontrolo Judov, Anglija pa mora capljati po ameriških stopnjah. "Mi sami smo dovolj močni izvršiti to poslanstvo",, je rekel, "pa tudi če bomo morali Evropo braniti ne samo pred ruskimi hordami neiyo tudi ameriškimi fn angleškimi četami". I)o<$edaj jim slednjega še ni bilo treba. Po Evropi sta Hitler in Mus-solini svobodno gazila čim se je angleški armadi vsled nemške premoči posrečilo saj po- nJ trinajst milijard dolarjev novega vojnega posojila! To cilj vlade v tekoči kampanji. Vsakdo naj pomaga, pa bo gotovo uspehi begniti iz nje, ker braniti se ne bi mogla. Zasedla sta vso Evropo proti njeni volji in jo oropala. Sedaj stojita ob nji, izkrvavljeni in lačni, ter ji prisegata, da jo bosta branila nred barbari s severa in pred newyorškirr.. Židi ter ji ohranila civilizacijo, krščanstvo in "neodvisno; t". Kaj sta se menila? Uradni komunike pravi o njunem sestanku le, da se je vršil v Hitlerjevem glavnem stanu, o katerem trdijo, da je nekje ob ruski fronti, in da so se ga udeležili vrhovni poveljniki italijanske tw nemške o- Po novi postavi se sme zvezna vlada zadolžiti do 210 milijard dolarjev Zadnjo soboto o polnoči je prišla v veljavo brez predsednikovega podpisa postava, ki zvezni vladi dovoljuje, da se sme zadolžiti do vsote 210 milijard dolarjev Omenjenega večera je namreč potekel čas, ko je imel predsednik pravico to postavo vietirati, ali pa jo podpiscti. Kadar ne stori ne prvega ne drugega, pride po določenih dnevih avtomatično v veljavo i Predsednik ni nasproten tej postavi. Denar moramo nekje vzeti in poleg davkov si more vlada pomagati za zmagovanje sedanjilr ogromnih izdatkov samo s posojili. Vzrok, da jo je predsednik pustil v veljavo brez svojega podpisa, pa je k nji pritaknien dodatek, s katerim e kongres razveljavil njegov odlok, da ne sme po odbitju vseh davkov nihče prejemati več plače kot $25,000 čistga na leto, oziroma oženjani $50,000. Z nobeno drugo potezo ne bi mogla večina sedanjega kongresa pokazati svojega razrednega značaja bolj kakor ga je s to klofuto predsedniku republike Plače delavcem za nadure vodijo v inflacijo, torej se naj jih odpravi (ne nadure nego plačo čas in pol zan»e). Ce pa se direktorju korporacije zniža plačo na $25,000 čistega letno, je to atentat na pravico kongresa, diktatorska naredba, "boljševizem" in kar še drugega hudega bi lahko rekli predsedniku, ker si je upat biti toliko drzen. Predsednik korporacne Bethlehem Steel Euge-ne Grace na primer je dobil lam plačo zvišano z $271,224 na $537,724, bonus pa mu je bil v isti dobi zvišan z $298,144 na $557,724. Kongresnik Leo-nard iz Louisiane je poslancem prečital pet strani imen direktorjev, katerim je bila "plače zvišana" sorazmerno toliko kot predsedniku Bethlehem Steel Co. Tu nimamo prostora, da bi jih mogli navesti. Glavno je, da imamo primero, in da vemo, čemu imajo v konqresu več vpliva tisti "volila", ki prejemajo nad $25,000 plače na leto, kot pa vsi milijoni onih, ki se preživljajo s trdim delom iz dneva v dan. In vendar bo dolg 210 milijard dolarjev koncem konca padel na njihova ramena Milijarde papirnate vrednosti slo v enem dnevu v nič Ko je Roosevelt oznanil svoj najnovejši dekret za zajezitev inflacije ter odločil takozvane d ost rop ne cena za tiste potreb* ščine, ki jih dosedaj še niso imele, nekatere prejšnje pa znižal, je špekulante z delnicami tako oatrašil, da so na newyorški borzi akoro povzročili paniko. V enem dnevu se je na podlagi borznih cen S. aprila znižala vrednost delnic in raznih bondov okrog tri milijarde dolarjev. To je bil prvi veliki borzni naval v treh letih. Zadnji se je dogodil dan po japonskem napadu na Pearl Harbor. Sedanji slučaj je značilen radi tega, ker dokazuje, kako zelo je ameriško gospodarstvo zgrajeno na načelu neoviranega dobička. Cim vlada stori kak korak, a katerim mlati pro-fitarstvu pri stric i peroti, pa se špekulanti z delnicami ustrašijo m se skušajo iznebiti svoje robe. Ker jim je predsednik določil, po do kolikšnih cenah smejo prodajati žito, bombaž itd.. so jim špekulacije tudi s temi potrebščinami unesle. Ni čudno, čemu toliko jeze zeper državno kontrolo in proti zatiranju "privatne iniciative"! Unije imajo le še malo časa, ako si hočejo pomagati LEGISLATURE V TtKMI ZA SPREJEMANJE PROTIDELAVSKIH ZAKONOV. — HOBBSOVA PREDLOGA PROTI "LABOR" RAKETIRJEM NAPERJENA ZOPER VSE DELAVSTVO Pater Urankar novi član SANSovega odbora V soboto 10. aprila se je v hotelu Sherman v Chicagu vršila seja SANSovega odbora, katere so se udeležili vsi razen Rev. Omana, Marie Prislando-ve in Franka Zaitza. Navzoči so sprejeli resignacijo Rev. Za-krajška, ki jo je podal Že na prejšnji seji, in odločili, da ga izmed namestnikov nasledi v odboru pater Aleksander U-rankar iz Lemonta. Vprašanje novega tajnika je ostalo nerešeno. Tajniške posle" izvršuje pomožni tajnik Mirko G. Ku-helj in njejov pomočnik v SANSovem uradu v Chicagu. Diesovo tolmačenje so pomik m komunist, ako se je! Poštarji dobili zvišanje Kongresnik Dies je skupno s svojim odborom za preiskovanje protiameriških aktivno- ________________..v,...™*; v- ^ dognal, da ima vlada v borožene sile, nemški poslanik 1 Washi«gtomi v službi polno ta-iz Rima in italijanski poslanik ' kih ki ameri»ki svobodi. lojalnosti in patriotizma *daj J^Mvoval v kaki stav- D|a¿c ' r ki; posebno št, če je n napisal knjigo ali brošuro, v kateri je slikal sedanjo ekonomsko u- S 30. junijem dobe poštni delavci zvišanje plače, ki bo redbo za krivično in propaigi- j * naša In povprečno $300 več ral socializem. To je na vsak ! na leto kakor dozdaj. Tudi način "protiameriško". Diesu1 mnogim drugim vladnim na-ideal amerikanizma taki j mefcčeneem je kongre« pri Zadnjo soboto je župan Frank Lausche ob priliki gostovanja Metropolitan operne družbe v Clevelandu po radiu med drugim dejal, da je naloga vseh nas storiti v vojnih naporih kolikor kdo more in da se moramo v ta namen vsi enako žrtvovati. V teh prizadevanjih ne sme biti posebnih privilegijev ne za unije, ne za korporacije, ne razlik vsled vere ali plemena, je poudarjal v svojem apelu. Unije ob privilegije Bilo bi dobro za deželo, če bi načelo, kakršnega je propagiral, res obveljalo. Tako pa besede so lepe, a kje so dejanja? Ko je nastala zadnja kriza, se je ameriško delavstvo znašlo po dobrem letu v tolikšni brezposelnosti, v pomanjkanju in brezpravnosti kot še nikoli prej v tako velikem obsegu. Vzrok temu je bilo dejstvo, da ni imelo sebi v korist nikakršne organizacije, razen nekaj unij z okrog tremi milijoni članov, ki pa so bile vsled ogromne množice neorganiziranih in brezposelnih brez moči. Bossi so najemali in plačevali kolikor se je 'komu z ljubil o. če ta ni hotel, je bilo sto drugih pripravljenih vzeti njegovo mesto, neglede kako slabo je bilo plačano. Tak je bil položaj, ko je vanj posegel Roosevelt in proglasil "new deal" tudi v odno-šajih oblasti do unij. Unije so bile sicer vedno legitimne, če niso bile preradikalne, in če delavcev niso vabile v organizacijo in v stavko. Zato se je velika večina u-nij pečala le s strokovničarji. Za industrial ne delavce pa so se vsa ona leta brigali le socialisti in pa tisti unijski voditelji, ki so vedeli, da delavstvo brez organizacije ne pride nikamor. Pravica do organiziranja • Seje ko je Roosevelt spravil skozi preplašeni kongres, ki je strmel nad gospodarskim polomom, par postav za ščitenje delavcev pred delodajalci tudi če pristopijo v unijo, so se nekatere, njiim na čelu UMW, poslu žile priložnosti in to svoje gibanje potem še zelo pospešile z ustanovitvijo CIO. Polagoma so se kongTesniki osvestili in poslušali ukore, ki »o jih prejemali od korpora-cij, lokalnih in drugih trgovskih komor, od zvez tovarnarjev itd. Tako se je pričela kampanja proti unijam v vsem kapitalističnem časopisju, ki pa ob času Pearl Harbor j a še ni dosegla zaželjenega učinka. šele ko se je radi vojne ves naš industrialni aparat raz* mahnil, in so delavci d ob H i stalno zaposlitev, pote hi pa še plačo za overtime, je kampanja proti unijam začela dobivati gnojna tla. Vsakdo lahko dobi delo, torej čemu mora v unijo vsled tega? čemu ji plačevati člana- (Nadaljevanje na 3. strani.) Rima in italijanski poslanik* «-Kun» ki amenski svobodi, j 40 ideal amerikanizma taki, mescencem je Kongre« pri-Berlina, nemški ter italijan- dem°kraciji. in ameriškim u-1 "politikanti", ki vrte cigaro v maknil k plači. Vsega skupaj i tm.n^t a_______. «tmnvam ijmnrlLnnovain tla in4ih in ki imoin i««« ho zvišani;» deležnih noldrucr 7. ski vnanji minister, razni" ve-ščaki in drugi taki, katere je potrebno imeti pri rokah. Kaj sta se Hitler in Musso-lini menila med sabo in z njunimi ministri ter poveljniki, si ----M- } * "' 'lit Vi^aiu — ,------------ ------ • "" ----1—" *tanovam izpodkopavajo tla. I ustih, in ki imajo raztegnjeno zvijanja deležnih poldrug Med zaznamovanimi imeniid,an. dokler jim kaj ne pade milijon delavcev v vladni slu-je tudi precej bivših sociall-1 v«njo. S socialnimi problemi t listov, "militantnih" in "desni-ne pečajo, ker nimajo dni-j čarekih", ki so prav tako "pro- ¡*c*a ci,J* kot koristi; in Kampanj a za nakup 13 tiameriški" kot komunistični kadar »Tovore, Pripovedujejo, ¡.¡j j j . • lahko s precejšnjo gotovostjo I "crackpof" birokrati. kako smo lahko srečni v tej j TT?™ ao,ariev -- sounostjo Načelniki prizadetih oddel- ,™čni deželi, in da ji bodimo! V0|nih bondov kov so potem še sami preisko- zvfsti kakor je ona nam. To je vali, v nekaterih slučajih pa so molitvica, ki jo znajo, si dobili v pomoč FBI, a posle- i če je kdaj kak kongresni dica je, da so obtoženci osta-1 odsek svojo nalogo popolnoma h v*i na svojih mestih. zgrešil, se to lahko neoporeč- Diesu je ¿lovek "crackpot",1 no trdi o Diesovem odboru * predstavljamo. Vemo tudi, da nimata oba enakih, ne»go vsak povsem drugačne skrbi. Hitler ni v tej vojni še ničesar izgubil. Svojo moč nad (Nadaljevanje na 5. strani.) Dne 12. aprila se je pričela kampanja zveznega za klad ni-čarja za nakup nove izdaje vojnih bondov v vsoti najmanj trinajst milijard dolarjev, či-kaška kvota je $370,000,000. V korist farmarjev je, da ne nasedajo hujskačem »MMMIM»M»MM»M»MM Takozvani "farmski blok" se v svojem boju zoper Rooae-vcltov new deal zelo rad poslužuje ščuvanja farmarjev na industrialne delavce, češ, glejte, koliko zaslužijo, ne da bi kaj tvegali! Vi pa imate dalo od zore do mraka in ko je leta konec, še vedno ne veste, če fceate za pridelke dobili toliko, da vam bo plačalo stroške in pieživljanje. Tem "farmarjem" je nedavno odgovoril predstavnik zveze tistih farmarjev, ki zemljo tudi obdelujejo in ki jih farmski h/ok • svojimi špekulanti izrablja, kakor izrabljajo delodajalci in ves velebiznes vse delovno ljudstvo. Dejal je, da imajo kongreaniki, ki ao glavarji takozvanega farmskega bloka, malega farmarja samo takrat radi, kadar ga vabijo voliti zanje. Drugače pa zastopajo veleposestnike, katerim vsa ogromna posestva obdelujejo dninarji in pa veletrgovce t farmskimi pridelki. Delavec v jeklarni gara, e-enako morajo delati drugi v industriji, Id le premnoge predčasno izčrpa in bodo stotisoči takoj po vojni spet., zaznamovani . za . med "staro šaro". Tudi farmar ima težaven boj. Razlika med njim in in-dustrialnim delavcem je, da slednji ve, koliko bo prejel plače, farmar pa aa le pribli. Žno predstavi svoje dohodke, če bodo cene take tn take ter pridelkov pa kolikor jih pričakuje. Ker je tudi on, kot vsi drugi, odvisen od sistema, v katerem se gre v prvi vrsti o vprašanju, koliko bo dobička, se je že dogajalo, da je dobil za trud svojega dela manj kakor je obdelovanje njega stalo, in na pomoč mu je prišla država, seveda v manjši meri, kot pa vele-bankirjem, veleindustrialcem in železnicam. Vseeno, nekaj pomoči je le bilo. Farmar želi, da se take razmere več ne ponove. A je nevarnost, da se lahko dogode kmalu ko bo te vojne konec, če se že aedaj ne zavarujemo proti njim. Vn prav v tej točki hi lahkp i me I o organizirano delavstvo in pa farmske organizacije . (namreč v takih, v katerih so pravi farmarji) svoj skupen program, kakršnega bi niti reakcionaren kongres ne mogel ignorirati. V dobro malemu farmarju je, da si je že marsikje razvil zadružništvo toliko, da lahko tekmuje s velekupci, oziroma jih je s pomočjo zadrug pri-moral. da farmarjem ne morejo narekovati cen za njihove produkte po mili volji, kot je bilo včasi. Induatrialni delavci to farmarjev glavni odjemalec. V korist obojih je, da to odvisnost spremene v vzajemnost v kongresu in v legislaturah, v zadružništvu m v javnosti. Nekoliko o vsebini in o sotrudnikih letošnjega Majskega glasa "Volčje dlake" je povest iz naših domačih krajev v prejšnji vojni. Napisala jo je Katka Zupančič. Joško Oven je zastopan z monologom "Glas iz groba" Ivan Molek z dramsko satiro "Zidarji tešejo" in s člankom "Med nočjo in zarjo", Frank Kerže pa opisuje, kako je njegova skupina študentov praznovala prvi ipaj na Šmarni gori. Louis Beniger je zastopan s črtico "Pomladne misli", Joseph Chesarek s spisom iz zgodovine slovenske naselbine na Calumetu, John Šhular piše o Gorici in Goriški kakor je bila pred prejšnjo vojno, Mirko Kuhelj je napisal črtico "Kopelj pod posteljo" in Anton Shular o "Sitni poti" agitatorja, ki potrka na vrata tu, potem tam — ne vselej z najboljšimi občutki. V tem Majskem glasu bo prevod zgodovinskega govora, ki ga je imel dne 8. marca podpredsednik Henry Wallace in posvetil v naše odnošaje z ostalim svetom in kaj je potrebno storiti, da bi bil mir po tej vojni res to kar pričakujemo in želimo. "Gorje premaganim" je naslov A. Slabetovega spisa, Boris Furlan pa je napisal razpravo o nacionalizmih na Balkanu. Fred A. Vider je zastoDan s člankom "Ali imamo aogum iti naprej" in Anton Garden s "Ko bodo topovi utihnili". Naš edini klub JSZ v vzhodnem Ohiu in njegovo delovanje opisuje Joseph Snoy. Obljubili so nam spise še Janko Zega, Etbin Kristan in por sotrudnikov v Clevelandu. Posamezen izvod Majskega glasa je 30c. Pri večjih naročilih popust. ♦ t «r Proletary, April 14,-1*43. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. tadsja Jt|«iUviMb D«lâ?ikâ TUUtm Dmika, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAUST1CNE ZVEZE NAROČNINA * Zedinjenih državah za celo leto IS^fialofleSTIRsl u ietrt let* «l.M. Inozemstvo: u celo leto $3.60; u pol leta |2.00. Val rokopisi in oglasi morajo biti ▼ naiem ijradu najposneje do pondeljka popoldne sa priobči te v v številki tekoče** tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Ine. Established 190«. Editor............. Business Manager. .........Prank 2aits Charles Pogorele« SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $8.00; Six Months fl.TB; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Montks $2.00. % PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO. ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 ■-- Čemu bojazen vsled jacanja in zmag Sovjetske unije? Tajnik čehoslovaškega narodnega sveta Joseph Martinek je v enem svojih predavanj pred Slovenci v Chicaigu razlagal, čemu je bila Masarykova-Beneševa republika tako obsovra- zena posebno na Ogrskem in v Poljski. To, da je bila čehoslov^ska poleg Švice najbolj demokratična država v Evrooi, to je bil en vzrok, ampak samo radi tega fci se v Varšavi in v ^udapesti ne vzrujali posebno. Bolela pa jih je SOCIALNA politika čehoslovaške. Ako lahko češka vlada razdeli veleposestva med one, ki ,:ih OBDELUJEJO, namesto da bi TLAČANIL1 za gospodarje, čemu bi ne bilo to mogoče tudi pri nas, so vpraševali garači na Madžarskem in Poljskem, kjer so veleposestniki še vedno vodilni element v ekonomski uredbi. Fevdalci so smrtni sovražniki socialnih reform—še veliko večji kot pa modemi kapitalisti, ki so v razumevanju potreb %Moveške družbe od fevdalcev daleč naprej. * Ko ¡¡o poljski industrialni delavci primerjali čehoslovaške socialne zakone z onimi svoje vlade, »o se enako, kakor poljski tlačani, vpraševali, "če je to mogoče tam, čemu ne pri nas?" čehoslovaška jc bila ;ned ogrskimi magnati in «poljskimi velikaši obsovražena samo -zato, ker je dajala potlačenemu madžarskemu in poljskemu ljudstvu "slab vzgled". Poljaki in Madžari so na mednarodnih konferencah gledali Cehe prezir-ljivo, čes, glejte jih, z navadnimi plebejci in proletarci se družijo! Enak strah preveva sedaj poljske velikaše fpred Rusijo. Seveda ne priznajo, da so proti nji iz tega razloga, nego jo prikazujejo za imperialistično in zahtevajo, da naj po nemškem porazu ščitijo Poljsko ameriške in angleške čete. Pri tem ne mislijo na demokracijo, pač pa na SVOJA posestva, ki jih izgube, če bo nova Poljska sledila češkemu ali pa ruskemu vzgledu? Toliko v boljše razumevanje, čemu sedanja pritajena kampanja zoper Sovjetsko unijo. Tisti, ki to v ospredju fooja proti nji, se sklicujejo na atlantski čarter. Na vsak način mora veljati tudi za Rusijo! Sklicujejo se na verske svobodščir.e in na demokracijo. A če pa si te ljudi ogledate, vidite v njih kandidate za stebre, ki i»aj pod- pro sedanji ekonomski sistem, ko bo vojne konec. Kaj na primer se burbonci na ameriškem jugu brigajo za demokracijo v Rusiji, ko vendar vsadko ve, da jo baš oni ovirajo kolikor morejo v svojih lastnih državah zato, da REVNtf in NEPOSEDUJOÖI ne bi prišli do besede proti gospodarjem in si s pomočjo demokracije izvojevali nekaj človeških pravic? Čemu na primer ameriški coughlinovci tako vpijejo za svobodo verstva v Rusiji, kot da tam žgo duhovnike in vernike žive na .grmadah? Jasno! Vzrok ni zatiranje vere, pač pa privatna, v tem slučaju cerkvena svojina. Ali je bila cerkev zato proti španski republiki, ker je vero zatirala, ali radi tega, ker je bila demokratična? Nekaj radi slednjega, da, a največ je bila proti nji vsled strahu za cerkvena bogastva. Kajti cerkev, ki gre v "real estate business", postane prav tako posvetna kakor tu na primer United States Chamber of Commerce. Nič več ni diplomatična tajnoet dejstvo, da ko je Anthony Eden sklenil v imenu angleške vlade dvajsetletni pakt prijateljstva s Sovjetsko unijo, so mu mnogi v Washingtonu silno /umerili in odnošaji *o postali kaj hladni. Odgovor angleški politiki v Rusiji je bil naš darlanizem v francoski severni Afriki. Ko se je za kulisami le preveč sušljalo in se spora javnosti ni moglo več zakrivati, je prišel Eden sem na ndv uradni po-set, po radiu pa je našim burboncem Churchill zagotovil, da njihov pakt z Rusijo ne pomeni vstop Anglije v socialistično uredbo. Ohranila si bo torej "svoj stari način življenja". Angleška delavska stranka je a tem tudi dobila migljaj, da glede svojih socialnih zahtev lahko ve pri čem je. Glede intrig v tej deželi proti Rusiji se je oglasil tudi predsednik Wallace. Tiste, ki se jih tiče, je posvaril, da naj se ne igrajo z ognjem, naj ne ustvarjajo kali za tretjo svetovno vojno. Tudi on bi rad, da Moskva neha uporabljati komintemo za orodje svoje vnanje politike, in da uravna svoje odnošaje s svetom v duhu strpnosti in sožitja. Ob enem svari kapitalistične \1ade, da tudi če Rusija zavrže vse svoje komunistične agente po svetu, socialna nezadovoljnost bo vzlic temu ostala dokler pi iradete vlade ne odpravijo vzrokov zanjo. Skozi do te vojne so se visoki preroki v bttršvaanih de4e-fah o Rusiji do kraja motili. Je brez diplomacije, »z navadnimi zastopniki pa ne bo mo- JOSKO OVEN : RAZGOVORI ZIME JE V RUSIJI konee in Mci)! se pripravljale m običajno letno ofenzivo, zdaJ tjft- Vsi 80 b,li bo' na realna gimnazija s pravico javnosti — Osnovna šola — Korepetitorij. Onkraj ceste se je vlekel botanični vrt. Drevje je stalo že pol golo; orumenelo listje je padalo na grede in napade. Prihajali so ucenci, pc.staja-li /pred *olo in se pozdravljali. V konferenčni sobi so se zbirali profesorji. Bili so stari znan- gatih meščanskih hiš, vsi enako leni in brez najmanjšct/a zanimanja za knjige in uče-1 nje. Prezirljivo so se ozirali po| ^plentkinem nenašmin kanem obrazu, po krilu, ki se je zadaj svetilo od sedenja, nogavicah. ki so bile nad peto po-, Jite — t naslado »o njihovi pogledi brskali po vseh teh pomanjkljivostih v toaleti. šolska ma.iu — suplentka se ci in tovariši, ki že leta priha-, . . ., „ ... . . -; • ,, ♦ .u 4 <4 Jc na-mehnila. Koliko et že ni fajO \ t:> sobi» in v te razrede. L».______TLiZ *___ Ob oknu je stal katehet, Dal-matinec, skuštranih las in dobrodušnega obraza. Ravnatelj je odklepal omaro. Ko je sklonil glavo, se mu je zasvetila bila v cerkvi? Koliko let že no verjame v božanstvo kipov, razpostavljenih po oltarjih? blazno točnostjo ponavljala? i Saj to je njena «ura! čutila je, kako jo tisoč nevidnih rok peha tja, — misel, da sedi morda Štefan prav zdajle sam v . sobi, in si želi, da bi prišla, ta misel je postala neznosna. O-prijela se je mize. Ni mogla vzdržati. Sedla je na kolo in , se odpeljala. Ni ga našla doma. lAifla je na posteljo, saj je moral kmalu priti. Počasi se je začelo v sobi temniti. Njena bela bluza se je svetila , — in roki, ki sta ležali nepremično na odeji. Na vratih je visela njegova kožnata suknja. Bila je kakor živ človek, | kakor vroč, iž srgt iztrgan kes njune ljubezni in še vedno ni mogla razumeti, da je zdaj te ljubezni konec. Zunaj so se odprla vrata. Zdrznila se je in posluhnila. Koraki so šli mimo. Potem ni pleša. Ravnateljičin ribji po- in pričkali, po kateri ulici imajo najbliže do cerkve. Naenkrat so šla ob suplentki tri velika, elegantno oblečena de- gled je počasi meril drobno postavo suplentke, ki je iskala v razporedu predavanj svoje ime. — Čas bo, gospodje, — se je obrnil ravnatelj h katehetu. — Gospodična bo šla z vami, šjor, — naj ne bo preveč hrupa po ulici. Otroci so se zbirali na hodniku. Ravnatelj je stopil iz konferenčne sobe. Izpregovo- Zavili so za ogal, prešli slišala korakov, pač pa dve tramvajsko progo, se pomešali besedici, izgovorjeni tik vrat: Dober večer — Glas je bil njegov, utrujen, žalosten. Odprl je vrata, a je ni takoj opazil. Prižgal je luč. kleta. za celo glavo višja od nje. Začutila je sovraštvo do njih in vedela je, da jih bo sovražila do zadnjega. Pred cerkvijo *o se zbrali in počakali. Katehet je stopil prvi na prag in odprl vrata. Kre- Le še, ko se je obrnil k postelji. jo je zagledal. Toplo se ji je nasmehnil. Objel jo je in | dejal: — Lepo, da si prišla, Katja! Oklenila se ga je in pritisnila lice k njegovemu. Zopet med dolgimi vrstami I je bil dober z njo. jo poljub- T« «lika, ki j« bila priobčen* v n«ki od Nemcev kontrolirani francoski reviji, prikazuj« razvaline v Lorientu. Francija, ki »o jih poviroiili aaveaniški letalci. Lorieat j« baza nemikik podmornic. Besedilo v originalu pravi: "Civilno prebivalstvo Lorienta se umika ia mosta prod brutalninimi angleškimi letalci." nili so šolarjev, ki so bili že tam — proti glavnemu ol Ijal na oči, na lica, na usta in ji gladil lase. Udarci ure so TT UNIJE IMAJO LE SE MALO ČASA, AKO SI HOČEJO POMAGATI (Nadaljevanje s 1. strani.) rino, ko pa nima delavec od tetga nobene koristi? Poboljiavanje unij V vseh ameriških unijah je sedaj okrog 15,000,000 delavcev. Med njimi je precej krajevnih in par takozvanih narodnih unij, ki jih iziemajo ra- . ketirji. Vse skupaj, kar je "ra-ketirskih", imajo k večjemu par sto tisoč članov. S temi unijami v mislih se je pričelo s sistematično kampanjo proti vsemu organiziranemu delavstvu. Vse unije so i "raketirstvo", od katerega * imajo delavski žepi milijone dolarjev škode na leto, in še I večjo škodo pa dežela v celoti, ker jo unije neznansko ovirajo v njenih vojnih naporih. Poboljševalci, kritiki in I "razkrivatelji" kot so Kaltenborn, Rickenbacker, Pegler itd., so s pomočjo svojega pro-tidelavskega časopisja, katerega delavci največ berejo, torej le uspeli. Že marsikatera legislatura je sprejela za "reguliranje" u-nij tako drastične zakone, da I se jih bo lahko s pomočjo pro-jtidelavskih šerifov, sodnikov in drugih oblastnikov zadušilo čim bi postale bojevite. Hobbaova predloga Kot da postave «posameznih legislatur ne pomenijo zadosti, je zvezna zbornica poslancev nedavno sprejela takozvano Hobbsovo predlogo, ki defini- ril je nekaj strogih opbminov, i naravnest . nasvetov in groženj. Pokimal | tarju. Posedli ho se po klopeh, glasno padli v sobo skozi polje prvima in cela vrsta se je i Maša se je bila že pričela. Za- i odprto okno. prestopila. Zdrveli so po stop-\ donele so orgije, izpred oltar- — Ti dve noči nisem niti za niča h. Zunaj je teklo življenje !ja se je dvignil dim. Suplentka trenutek zaspal. Sit sem tega je sklonila glavo. Zvoki orgel prokletega življenja, — je to- kakor sleherno jutro, drdrali so vozovi in ljudje so se prehitevali v vseh smereh. Po dva in dva so šli majhni spredaj, se prerekali in kričali. Zadaj so šla dekleta v gručah, se držala pod roko in se med pogovarjanjem nasmiha- roko, ji je ždel v grlu in jo davil do smrti. — Saj ti bom pisal, — je dejal in ji še enkrat poljubil oči. njem, ki se bo začelo s tistim da je to Došenov oče. A Došen | Knez ali pa pri blagajni. trenutkom, ko bo zapustila to je zopet manjkal. Po mizi so Naše ženstvo se za social- ra. kaj je raketirstvo v unijah. ležali drug čez drugega kata- no delo zelo zavzema. Za A- Bila je sprejeta z 270 proti logi. Ravnatelj je klical iz meriški rdeči križ so rojakinje 107 glasovi. Vsi kongresniki, konferenčne sobe: Antonija Ločniškar, Mary Jur- ki so jo pobijali, so dokazova- — Gnječ! Kje je Gnječ? ca in Mary Knez nabrale Ii, da je njen namen unije o- Ob peči je stal Gnječ oče. *107.57. Katherine Junko, Ka- nemogočiti, ne pa iztrebiti ra- žil. so jo mučili. Zopet so bili tu spomini na dogodke zadnjih mesecev, ko je brezkončno zasovražila življenje... Na stolu je stal odprt kov- i čeg. Majhna soba je bila natlačena s pohištvom. Zlagala ; se Obšlo jo je bolestno sočutje, a ni mu mcrla pomagati. Za cerkvijo je vzhajal me- sec. — Morala odpelješ? boš iti. Ali boš ,. Jutri huda v bo šoli ? — jo je podražil. Morala je iti. Počesala si je la druga drugi. Cisto zadaj je je v kovče? obleko, ki jo šel med dvema osmošolkama! treba vzeti s sabo. Pogled ji je katehet; vsi trije so se smeja-' obvisel na uri, ki je tiktakala lase pred ogledalom, se poli. Suplentka je šla ob maj- na mizi. Zdrznila se je. Celo! slednjič ozrla po sobi, po kož-hnih, ki so se skrivaj ozirali \ minuto jo je držala v roki, nati suknji, ki je obvisela na nanjo. Vsi so bili skrbno na- preden jo je položila v kovčeg vratih kakor obešenec. pravljeni v nove obleke, oko-1 med obleko. Tiktakala je — Spremil jo je do križišča, pani, počesani; bili so zdravi,i kaj je vendar neprenehoma, z| Nepopisen strah pred življ?- Sedla je na kolo. Ko se je Debel, s tremi podbradki in therine Kraintz, Mary Rant.1 ketirstvo iz njih. Lobisti vseh ozrla, je še stal tam in gledal vsi trije so se mu tresli. Polona Krall in gori imenova- unijskih zvez so rotili poslan- za njo. Takrat je začutila vso — Ubil ga bom! Tu — s te- ne tri so zelo pridne nabiralke ce, naj glasujejo proti. Samo neizmerno bolest Človeka, ki mi rokami, tako gotovo, kot (članstva in prispevkov za 107 poslancev so dobili na svoje nenadoma izgubil vse. kar,sem mu oče! SANS. Brez njih bi naša po- jo stran, 270 ostalih "delav-je imel lepega v življenju, in j Katja in tovarišica Piroška i družnica slabše orala. jskih prijateljev " pa je glaso-si želi smrti. Ne več živeti, ne sta ne nasmehnili. Gnječ sin je Naša podružnica SANSa št. valo v korist izžemalcev. Po več živeti, ne več živeti... ji je | plašno stopil v sobo. 1 je imela v nedeljo 4. aprila tej predlogi, če kdaj postane zabijalo v sencih in bolelo, da,__^ tu bij0 ÄI sejo. Na žalost udeležba ni bi- polnomocna postava, bo lahko je jokala kot otrok ... .j matematiko, a ? _ Ravnatelj 1la kot Äe Pr^^ovalo in kot vsak sodnik prepovedal orga- Orgle so pele. Ministrant je ; je prjtianil prst na gumb zvon- ^ morala biti, če bi vsak storil nizatorično delo, in tolmačil zvonil k povzdigovanju. 1'iu- Ca. Došen in ravnateljica sta ÄV°j° dolžnost." Odbor je bil na podlatgi Hobbsove predloge, dje so poklekali, sklanjali gla- j ^ stala ob oknu in se pogovar-1 ™>Prijetno presenečen, pa se da je to izsiljevanje. Tudi če bi ve. Nastala je tišina... jaj*a Gnječeva lica so bila rde- kmalu potolažil, ko je naša delavec prostovoljno pristopil Potem je prišlo kratko pi- ¿Ä ^ zaušnic Jokaje je š 1 vrla rojakinja Mary Rant po-j in prostovoljno plačeval prizmo, načeckano z razvlečeni-1 |)rot >{ razredu '"¡klonila v imenu Slovenskega j stopnino, bo sodnik lahko ugo-mi črkami: ' ....... ¡delavskega doma $15 SANS- tovil, da je delavec to storil u\4ow I /biti nove perice, *ato pMii name, da vzdržim do zaključka vojne. Tudi vi storite, kakor ona. — Prvo je, kar «i zapomnite, o i i a t i t« pralnico po uporabi. Umite in oauAite valjarje, ki ožemajo. obenem r»zpu*tite valjarje. da ne poatanejo plHHhiti od stiskanja. Umijte kad.—Kad, ki driT vodo mora biti pomita, ne pa ostrgana. Rabite lahko milo z gorko vodo. Po umi-tvi jo osušite z mehko cunjo. Odstranite vrtilo in umijte pralnico tudi sprdaj. Cr* podi nje bodite previdne. — Nikdar naj vam vrtilo ne pade i* rok v kad. ker to vam lahko odkrhne porcelan. Pleh bi vam začel potem rjaveti in kad puttati. Pazite na enamel na pralnici, kakor pazite vaAo fino pohlAtvo. Čuvajte električni ko- nopec.— Električni ko-nopec ne pustite nikdar leftati na tleh in nikdar ne za vozite pralnice preko njega. Kadar premikate ma-*ino okrog imejte sti-skače na vrhu, da se vam ne prevrnejo In ne padejo na tla. — Prijateljstvo je edini modus vivendi med nama Katja. (Konec prihodnjič.) ovi blagajni. Oba slovenska vsled strahu pred batinami or-domova. Narodni in Delavski, ga niza torje v. sta zelo naklonjena SANSu, | Vrh tega ima zakon vse pol-ga podpirata gmotno* in daje- no vrzetf, ' ki dajejo unijam Pralnico imejte pokri to. Kadar zgotovite |e:ilo, jo pokrijte platnom, «ia jo f>b\ai-| jete pred pra*enj<»m.| Ol) prvrm znaku kakef nepravilnosti pokličite popravljala. Kaj pa glede mazanja? Nikaka splosna navodila ne krijejo vneh tipov. Radi tega priporočamo nlcdeča izdclovalče-ve navodila glede mazanja vafte pralnice. A\u teli navodil nimate tpč, potem idite h vaftcniti prodajalcu električnih pvedmetov. In najbolje je, da greste k njemu čimpreje, če va&a pralnica ni bila namazana v kratkem, Commonwealth Edison Company Ne vem, kaj je z mano . . . | Drobiž ¡Z Dctroita Morda — če bi bil'zdrav, bi .. f i ~ . -------~-------- — —-- , — -----. bilo vse drugače ... tako pa bi' Kcnferenca Mich .janskega ta prostore za seje brezplačno, možnosti, da se na sodiščih bila krogla v glavo najpamet- kcm,teja eslovanskega l;on- TekrmjjeU med ^0 v naku- branijo, ali pa da vlagajo pri- nejši izhod iz tega ... ave^a je dobro uspela. Velika poVanju USA vojnih bondov. žive proti odlokom nižjih in- Pred oltarjem dviga duhov- ^vorana Book Cadl,,ac ho*cla Vse prispevamo po možnosti,! stane, nik hostijo. Suplentkin pogled bi,a po,na dele«atov ,n ; da bo kruti sovrag človeštva Torej novo sijajno polje za »tov. Vse delavske grupe so bi- ,trt cimnrviv. armado največjih ameriških strmi v tenak bel, obroč. Bog? In zopet jo davi isti nerazložljivi strah pred življenjem, neizmerna bolest osamljenosti jo kakor koščena roka davi... II. Pričeli so s poukom. Ravnatelj je hodil po konferenčni sobi in opominjal. — Ne pozabljajte polnit rubrik, gospoda! Pišite datume! V katalogih je vse narobe! Ravnateljica se je s sladkobnim nasmeškom ustavljala ?daj ob enem, zdaj ob drugem, izpraševala o zdravju, o oblekah in zamahovala s torbo, podobno cekarju, ki ji je visela čez roko. Ustavila se j? ob suplentki, ji dala nekaj nasvetov glede frizure in nogavic: — Saj veste, v razredu je treba hnponirati tudi g obleko, ne samo z znanjem f IJurca, Mary Knez in Lia Men- Potem jo je poklical ravna-1 *on. teleti bi bilo malo več za-telj, stopil z njo v kot sobe in i nimanja za to koristno slovan- ftrt Čimpreje. le častno zastopane. Demon- Slovenski dan. V nedeljo 18. striralo s? je edinost, da se!ar,ri]a ob 4 popoldne ste vsi armado največjih raketirjev — za advokate, ki bodo dobili še lepše prilike čimprej doseže zmaga zavez- Slovenci >n Slovenke vabljeni | prazniti unijske blagajne, nikov. F. N. I-bey, polkovnik v slovenski nar. dom. 17155 j še celo taki listi kot je Chi- Strong in George Addes so po- J()hn R obhajali bomo Slo- cago Sun, opozarjajo unije na vdarjali v svojih govorih kon- venski dan. žalosten spomin, nevarnost in jih rote, da se naj struktivno vojno delovanje k() ^venski narod postal Michganskega slovanskega PUŽenj krvoloka. Tudi naši1 kongresa in mu ¡»rekli prizna- biižnii SOSedie Slovenci iz Kanje. Leo Krzycki, Uuis Ada- nade fte prošoni, da se udele-mič in Zlatko Balokovič so po- fe naAt manifestacije. Pokaži-slali konferenci svoje pozdra- mo fJa rcs hočemo pomagati ve in najboljše želje. Za raz- nH*omu junaškemu narodu, tr-vedrilo je skrbelo nekaj iz- pečemu na rodni grudi in razvratnih slovanskih pevskih, kropljenem širom sveta. Poš-glasbenih in akrobatskih sku- |jimo mu resolucije, ki ga bo-pin. Mnogo priznanja So žele do ^)(irile v. težkem boju, do ruske in čehoslovaške Plesne j korrfne pravične zmage. SANS skupine. Posebna zanimivost bo preskrbel, da sliši sleherni je bil sovjetski film "To je naš 1 ^ živ| Slovenec in Slovenka ' kak "delavski prijatelj-, sovražnik". nH$ jr|as ¡n ^azna našo oblju- Na konferenci so bili izvo- bo Odbor je preskrbel za lep. združijo dokler je še čas in pokažejo svojo silo v solidarnosti. Murray in Green se sice» posvetujeta, konferirata s kongresniki in dajeta izjave tisku, a samo to ne bo zadostovalo. Cemu si ne vzameta za vzgled angleškega «unijskega gibanja? l>e v tem posnemanju bi ameriško delavstvo kaj štelo in v kongres bi prišli delavski zastopniki, namesto tu pa tam Ijeni v upravni odbor tudi Slovenci Frank Hraščak, Mary pe^er priigram. Tudi zabave potiho dejal: — Samo nekaj vam hočem položiti na srce — mel si je roke in jo trenutek molče gledal. — V razredu ne dovoljujem nobenih pogovorov, ki ne bi bili v zvezi z gradivom, posebno pa ne nobenih privatnih po-menkov z učenci. Dal ji je roko: — Saj razumete, ne? V razredu je sedelo pred njo deset, petnajst lepo oblečenih, krepkih fantov in pol-odraslih deklic, fcvečili so gume, bonbone, se pozibavali na stolih ali brez zanimanja gledali skozi okno. V odmorih so prinajali starši. Prišel je postaran gospod, stopil v konferenčno sobo in se sko gibanje. Podpirati bi se ga moglo vsaj s tem, da vsak zaveden Slovenec naroči mesečnik "Michigan Slav". Naročnina letno je $1, zanimivo čti-vo v angleščini in malenkosten prispevek za to pomembno vseslovansko o-riganizacijo. Opozarjam tudi na prireditev združenih ruskih organizacij v prid "Michigan Slav komiteja" v nedeljo 25. aprila v Art Institute avditoriumu, Woodward & E. Ferry Ave. Predvajalo se bo pet izvirnih sovjetskih vojnih filmov, med ne bo manjkalo. Vstopnina je prosta. Pridite vsi, prav ysi, tudi bratie Srbi in Hrvati. Razveselite nas, da bomo skupno v lepi harmoniji izrazili svojo globoko simpatijo in zagotovilo našim herojskim bratom in sestram, da jih nismo pozabiii. Hočemo m bomo jim pomagali do skorajšnje SVOBODE. Lia Menton, tajnica. Snovanje kampanje proti četrtemu terminu Senator Vandenberg ima v kongresu predlogo, ki določa, da ne sme nihče biti predsed-njimi obleganje Uningrada.1 nik Zed. držav dalj kot dva Predstave se prično ob 2. in ! termina. Nekatere legislature bodo trajale do S« vsaka po 2 so resolucijo v tem smislu že uri. Izberete si lahko Čas ob 2., 4., 6. in 8. uri. Vstopnice za rprejele. Ves ta boj proti "četrtemu terminu" je v renici Phillip Murray svari pred brezposelnostjo V svojem predavanju 10. a-prila v Washingtonu je predsednik unij CIO Philip Murray svaril, da bo po vojni že v prvih treh mesecih deset milijonov delavcev ob službe in potem čezdalje več, pred no se veleindustrijo preuredi za pro-duciranje potrebščin civilnega l>rebival»tva. Le a ko se kongres skupno z vlado že sedaj resno potrudi spremeniti produkcijo iz vojne v mirno industrijo ko hitro mogoče, se bomo ognili kata-strofalni brezposelnosti. Murray je ob tej priliki reporter jem dejal, da bo iz vojnih obratov že v prihodnjih treh mesecih odslovljenih o-krog 650,000 delavcev, zato ker je tistega materijala, ki ga izdelujejo, že dovolj v za- Siopil V KO PH leno .SODO n Se , »» " . ---r . V. , . D^i.Hn llnirnh I odkril. Katja je takoj ve,lela,' ™ebo I»be ae pn Mary boj *amo proti Ro^oltu. 'lo*ah. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • e Kam s Mussolinl jem? Ako | ll?tično uredbo je vzel komaj hi izjava združenih narodov o (toliko prostora kot srednje ve- vojnih zločincih obveljalla, hi on moral po padcu Italije pred lik stenski koledar. Stali smo pred tistim načrtom, zrli v čr- zavezniški tribuna), če bi sodil te in v besedna pojasnila ob pošteno, je ni kazni, ki bi bila dovolj težka za odtehtanje njegovih zločinov. Ampak iz- jave za takczvano domačo u-porabo — za tolaženje javnega mnenja so eno, dejanja pa drugo. Neka depeša iz Berna pravi med drugim: Iz dobro poučenega vatikanskega vira se Je doznalo, da čim ne v Ita- vlada v Londonu (sedaj je baje v Kairu) na primer o primorskem vprašanju? Seveda, Slovenci bi morali vedeti! 1 Prejšnji premier v Simovič je čul to vprašanje in odkrito, kot odkrit Srb, od«ro™>tl\l so ga, da je zelo "dober j dni s podrobnimi načrti tudi1,. ... . .u:niAm.t» ... ... ... , človek", ni pa "diplomat . veliko ukvarjali. VSTrivic, K({n nefc| mu je da, pravlco (>b. Trst nekomu brez družabnega sistema so razložili s piramidi podobno sliko, skoro enako kakor IWW. In vsak kandidat, pa če se je potegoval za še tako malo važen liji dogodi "preobrat", ^e Al us- uradt ^ obljubljal pokojnine soliniju omogoči "beg" V Bra- udovam> ?krb za airote( prosto soliniju cmogoči "beg zilijo, kjer bi v miru preživel ostala svoja leta. ljubi jati vednosti tajništva vnanjlh zadev? Tako je moral Simovič v ozadje In v pozabnost. Plačo prejema kot jo je prej in dolgočasi se, ker se z načrti ne sme pečati, drugega dela pa šolstvo, brezplačno stanarino njma I VI v slučajih ! Chicago Tribune z dne D. Kajzer je bil sto m stokrat plac ,u> bolniško oskrbo, kraiŠi | ^ ^ na , dtrAnj Q obsojen v ljudskih manifesta- delavnik itd , itd. Same^take LJ^J«* 8hodu proti um0ru reci, ki prijajo ušesom Člove- r • t r- ^ ka, ki nima ničesar razen rok cijah v itnrt in v raznih igrah je bilo ubijanje kajzerja naj- de bkkcnosnejši "Šport". Ko in volje za delo. *'To je naš je bilo vojne konec, je v "mi- program," so rekli, "če ste iu" pobegnil in potem v "miru" cepil drva do konca svo- zanj, volite zanj." Ko so taki risarji načrtov postali resnejši. jih dni. Vseeno, že to, da bi (i>olj skušeni, . so Sli čestokrat moral du*e "pobegniti", bi bi- prav na drugo stran ceste in la težka kazen za človeka, ki pobijali kar so prej priporo-se je toliko ustil in potisnil v čali. smrt "v slavo obnovljenega lim-ke/a imperija" stotisoče nedolžnih ljudi. Vatikan in Mussolini sta si bila nekoč smrtna sovražnika. To je bilo takrat, ko je bil Be Hemryka Ehrlicha in Victorja Alterja, ki ju je pokončala sovjetska oblast. O njima je bilo v tem listu že večkrat omenjeno. Kadar mi obsojamo justič-ne umore, jih obsojamo iz prepričanja. Tribuni pa so taki incidenti le sredstvo za ¿čuvanje proti državi, ki jo sovraži bolj kot karkoli na svetu. Bila je n* i Chicago Tribune, ki je uetano- omenjenem templu, kjer je I in zemljo onim, k» obratova-prostorna dvorana, z mizami nja niso bili zmozni voditi ta-in sedeti, s točilnico in kuhi- ko uspešno kakor vlada, njo, vse na enem "floru". | Konservativec- W. W. Aetor Igral bo Gradiškov-Omer-' je nedavno od vlade zahteval, zov orkester. Torej godba iz-j da naj jasno pove, kaj name-borna. Postrežba tudi, lahko se rava z zaseženo privatno imo-zanesete! In zabave v izobilju, vino po vojni.^To žele vedeti kakor smo jo imeli doslej Ae na vsaki naši družabni priredbi. ne samo tisti, ki so najbolj prizadeti, nego tudi delničarji drugih, še nezaseienih korpo- Vstopnice so po 35c in se do-j racij, be pri članih in članicah ter v j Churchill jim je javno odgo- klubovih prostorih v Centru. Precej naših članov bo ta večer cdsotnih, ker so v službi strica Sama. Pijejo, da se nas radi spomnijo in kadar se kdo Izmed njih vrne na dopust, se gotovo oglasi v klubu. Tudi naš klub se jih spominja s pismi, cigaretami in kakor že. Naše geslo je družabnost. Povabite na zabavo v soboto 24, aprila svoje prijatelje in znance. Prostora je dosti za vne. In vsi so nam dobrodošli! Arley Božicnik. tajnik. KAJ POMENIJO navali trgovin«, so Newyorcsni uvideli udnj« dni marca, k« j« moral* ¡»pred mosnic odganjali Ijndi policija. V Now Vorku jo namroč kilo moto it dolgo toijo dobiti kot pa na primor v Chicago. Cvotola pa jo r-krt v tistih mesnicah, ki so dobivalo salog« s "crnegs trga**. Oblast so nadoja, da 90 ba kmolu odpravila. Komunistična peto kolona v Californiji Novo svetovno uredbo I bodo skovali ali zrisali na kaki|vila kovačnico laži vRigi. Ne-ladji, ali na temu ali onemu ¡glede kako idealistična bi bila zboru bivših. državnikov v Moskva, In tudi če bi bil Stalin New Yorku, ne na tajnih sestankih v Vatikanu, pač pa si zor. ko se je vrnila z dela Sa-jničara Milan Petrak. Domo- nito še socialistični ekstremUt1 *>° udarca do udarca sko-med ekstremisti. Ko pa je po- val 8Vet *am-stal krmar Italije, j'e bilo prvo ! Kapitalizem si zamišlja no-njegovo veliko dejanje pobo- vi svet v starih tokih izkorišca-tanje s cerkvijo. Jasno, da bi nja. Vsled izpopolnjene tehni-Vatikan svojega prijatelja ne ke mu ljudi ni več treba naga- njati kot nemo živino, in tudi več drobtin jim lahko da. Je Združeni narod." - tride- i Zf beračijo in .demokracijo. zapustil niti v najtežji njegovi uri. set jih je. nimajo še nikakega ako mcr« to ?.V(>je s,užiti. nj?- tin Die., ki striže iz iasopisov . ffAVPmll tAniollnamn umn^i t ____».Li. _ . _ t L . J___ _ L J _ 1 humanitarec Debsove nature, McCormickovi ¿lahti ne bi u-stregla, ker je zoper kapitalizem, McCormicki pa »o postali pod njim multimilijonarji. Kolonec Edwin A. Lahey se tudi peča z omenjenim umorom in meni, da ne ena ne druga stran v tej deželi, ki se o tem prerekati, ne ve, kaj je na stvari. Vesel pa je lahko Mar- rah De Matteo v New Yorku. Vsako jutro je pustila svojega dve leti starega otroka v varstvu pri priletnemu paru, ki sta pazila nanj do večera. Ti- brancem, ki so do Pearl Har-borja odprto delovali za "ne-zavisno", se je s tem jako prikupil. O Petraku pravijo, da je bil nekoč socialist, potem je voril, da čim bo vojne konec in * pride dežela v normalne gospodarske toke, se vlfda ne bo več posluževala izjemnih pravic, ki jih je dobila med vojno, in imovina bo vrnjena z odškodnino vred privatnim lastnikom. Tudi delavska stranka ve, da se bo to zgodilo, ker imajo toriji v parlamentu sedaj večino. Toda po vojni politično premirje med strankami v Angliji preneha in vršile se bodo volitve v parlament. Ena izmed zahtev delavske stranke je socializacija velike industrije in prirodnih bogastev v korist vsega ljudstva. Opazovalci političnega življenja v Angliji pravijo, da ima ta točka programa delavske stranke sedaj več pristašev ko kdaj prej. Konservativci ji bodo morali — hočeš nočeš — po vojni veliko popustiti tudi če delavska stranka ne bo zmagala na vsi črti. sto popoldne je bilo mrzlo, pa .sel 3 komunisti, od njih pa je združenja, ne programa, ne ' govemu temeljnemu smotru, i zmerjanja s teh shodov, obdol- sta užgala vtaro plinsko peč, da bi se greli. A plin je uhajal, napolnil sobo in ko so udrli v njo, so dobili vse tri mrtve. Mati je vila roke, radovedni ljudje so ne nabrali in razšli in zanje je -bilo tragedije konec. Žen sitih zastopnikov dolarskega patriotizma ni bilo zraven. So v Floridi. krenil nekam na "desno." Kam drži njegova "des.na" je lahko sklepati iz glasila Hrvatske Katoličke Zajednice, "Naša Nada", kjer je "bivši" domobranec Rev. Domladovac Pe-trakovo držanje jako pohvalil. Domladovac je urednik "Naše Nade". določnih ciljev, razen Roose-1 Najbližje raznim zamislim, ütve in protiobdolžitve. O Ru- Californijska letgislatura ima svoj takozvani odbor za preiskovanje neameriških aktivnosti, ki ga imenujejo "little Dies committee". V začetku aprila je californijski "mali Diesov" odbor izdal o »vojih preiskovanjih knjigo podatkov, ki obsega 445 strani. Na videz je preiskoval aktivnosti vseh neame-j - riških (bolje, protiameriških) Gržka v|Q(ja Kajru elementov, a ni potrebno po knjigi kaj dalj listati, da bi človek ne mogel takoj uganiti, da je pšica preiskovalcev obrnjena v glavnem proti komunističnim organizacijam in komunistični peti koloni. Razni provokatorji, ki so v svojih pustolovščinah to kar jim v dani priložnosti najbolj prija, so dali preiskovalcem veltovih - Churchillovih izjav, in par svojih, niti še niso imeli nobene skupne seje v tak namen. Prva se bo šele vršila in njen dnevni red bo vseboval samo eno točko: Vprašanje prehrane po vojni. Jesti morajo vsi, torej to ni sporno vprašanje. Problem je le, kdo naj plačuje, kdo naj razdaja in kno naj nadzira, da bo šla distribucija živil po gladkih, poštenih tokih, med tiste množice, ki so najbolj v bedi. Povojni načrti se množe ko gobe po dežju, ali kot pod-zem ki raki v južnem Kansa-fu. česar ne zmorejo niti najboljši državniki, se lahko posreči vsakemu, ki zna pisati in dobiti založnika. Je prav enostavno. Danes med sebo v klanju, jutri vsi v objemu kot ena sama velika svetovna družina. Kar tako. Unija !WW je nekoč tudi imela svoj "blue-print". Ves načrt za novo, idealno sindika- za novo ureditev sveta je —¡siji pa pravi Lahey: "Tu jo USSR. To se glasi čudno, pa imamo, kakor imamo radio in ni. Ni sicer idealistična, ne de-1 zvočne filme. Nič ne pomaga, mokratična kot se to reč razu-1 ostala bo tu. Taka je. pa se me in tolmači pri Timesu v | prerekajmo za ali proti." New Yorku ali pri Tribuni v "E*tra! Vatikan in Kremlin Slovenski katoličani z revi-Nemško vrhovno poveljstvo j jami njmaj0 težav. Izdajajo I res veliko gradiva, posebno še. ker je bil marsikdo izmed njih v Ukrajini se pripravlja pod- tri: Eno frančiškani v Lemon-vzeti novo ofenzivo proti Sta- tUf druRO janez Jerič v Chica_ lingradu in'na Kavkaz od tam gUt in tretJO Slovenska ženska _________________________ kakor lani. V Moskvi se boje,' 7ve7a> ^ „ikoll ni bil katoliški in sopotniških skupin, da z "drtrgo fronto" tudj letos^tii,k med Slovenci v Ameriki, Vendar pa californijski (ali pa so še) na vodilnih mestih takozvanih komunističnih Chicagu, niti ne bi hoteli risarji načrtov za svetovno federacijo priznati, da jim je pri za-mišljanju bodočnosti človeštva Kremi in sploh prišel v mhel. A vzlic tejnu, če priznajo ali ne, ga kopirajo. I,e da njihov ni spremljan z vojnami, s procesi, smrtnimi obsodbami in sklenila konkordat!" Na to možnost opozarja Lahey tiste ameriške klerikalce, ki venomer vpijejo proti "brezbožni-*ki" Rusiji, če je bila sposobna leta 1939 skleniti pakt s Hitlerjem, čemu bi ga letos ali f drugo leto ne mogla s papežem, vprašuje Lahey in se nor- drugimi za oči in za ljudi ne-|čuje. da kričači spuščajo veli« prijetnimi stvarmi. ko svoje sape po nepotrebnem. Gerilci na Hrvatskem so bili v zadnjih treh mesecih straho- Tudi jugoslovanska vlada bi mrrala imeti nekak načrt, kakršen že, pravijo ne samo nje- ne bo nič, vojne v Afriki pa ne motre tako resno kakor v A-meriki. V Tuniziji je samo fce kakih 50.000 nemških vojakov in morda nekaj več italijanskih. Kaj je to v primeri s sto* I (¿¡tati tisoči in milijoni nemških vojakov na vzhodni fronti? Nejevoljo Moskve je t njenega stališča prav lahko razumeti. Švedska je "nevtralna" tako zelo. da je Nemčiji pred do-j ^ Zajednii8r , dne 7. t»nm letom dovolila prevažati • .. IVicn/la i ua {A iialu^Hi vito tepeni, je dejal berlinski ni kritiki, nego tudi mnogi nje- f»^0, T-apriU, in »e poni prijatelji. So na svetu vlade, ki načrtov ne smejo imeti, poe:bno ne zamejne vlade, kakor je jugoslovanska. Pa tudi če bi ga smela, kaj pomaga, ko pa ima vsak minister svoj plan! Da — kaj misli zamejna -=. — PRISTOPAJTE K 1 SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI 66 NAROČITE SI DNEVNIK. PROS VET A USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO S I Noslov zo list in tajništvo je: m S 20.17 So. Laundok A ven ne ( fhieago, tllinoift S Naročnina sa Zdruieno drisvs (isvon Chlcaga) in Kanado $6.00 •a leto; $3.00 sa pol lotai $1.50 sa fotrt letat sa Chicago ia Cicoro $7.50 sa celo leto, $3.75 mm pol lotai sa Inosemttvo $9.00. S bahal, da je padlo v tistem ča-5U trinajst twoč komunističnih tolovajev. Pittsburški Srbo-bran pa je venomer pravil, da so vsi Hrvati s Paveličetn. Tudi Merry Fahmey se zanima sa Rusijo. Kdo je Merry? Notorično dekle, ki je podedovalo bogastvo in uživa. Doma je iz Illinolsa. Poročala se je s princi in z natakarji — kdor ji je bil že bolj pri rokah. V svojih pustolovščinah se je na-vdudušila za nacijske agente in se družila z njimi. Ko je Hitler napovedal Zed. državam vojno, so nekateri njeni nacij-ski prijatelji odšli v Argentino. Merry je hotela za njimi, a državni oddelek ji ni hotel izdati potnega lista. Ni se pustila ugnati. V neki restavraciji je videla natakarja, Šveda po rodu, ki še ni bil ameriški državljan. Dala mu je poldrug tisoč dolarjev, da jo Je poročil in se takoj na io "ločila". S poročnim listom je šla k švedskemu konzulu, ki jI je izdal za v Argentino švedski potni list. Tako je Merry srečno prišla v Buenos Aires. Med tem se je o tej njeni peti poroki izvedelo in ameriAki reporterjl so jo v Argentini vprašali to in ono. "Hitler je velemož," je rekla. "Bog se usmili vse«ga sveta, če on (Hitler) pade predno opravi z Rusijo." Reporter bi ji lahko odvrnil: "In bog se usmili takih gospodičen kot si ti, ako zmaga ruski kolektivizem. Prvič v življenju hi morala delati." kooftttnlki, ki se zgražajo nad delavci zaradi fz<*tajania s šihtov, bi morali vifoi pri- nemške Čete — ranjence in do-pustnike, iz Finske na Norve-žko in obratno. V restiici prevaža oborožene čete in opremo v napadalne namene. O tej Skrivnosti" se je izvedelo slučajno. Vladi v Stockholmu je neprijetno. A če hoče biti nevtralna, naj pogodbo z Nemčijo prekliče in ji pove kar ji gre. Puerto Rico je za vlado Zed. državah precejšnjo "manjšinsko" in ekonomsko vprašanje. Otok je vsled vojne obubožan in prebivalstvo t nami jako nezadovoljno. Notranji tajnik Ickes baje misli, da bi domačini postali nam prijateljski, ako bi se jih učilo angleščine name«to samo v španščini. Šolskemu komisarju Gallardu je naročil že dolgo tega uvesti obligatni pouk angleščine V vneh ljudskih šolah, česar pa ni izvršil. Poročilo dela Ickesu krivico, ker ni še nikoli učil. da se more z znanjem kakega posebnega jezika odpraviti ali pa omiliti nezadovoljnost. na tem polju tako močan kot "mali Die^" dobro ve, da nje-je sedaj. Lenobe se urednikom govi solnčni deželi taki "eks-(urednici) teh revij—neglede tremisti" ali politični avanturi-kaj mislimo o vrednosti njiho- sti niso nevarni. Njegov namen vega gradiva — ne bi moglo terej ni udariti po tej "peti koloni", nego po delavskem gibanju v sploinem. Califomia je bila dolgo "zlata dežela" za take delodajalce, ki se z unijami niso hoteli pečati in so se rajše poslužili za poravnavanje stavk oborožene sile kot pa da bi na zahteve svojih delavcev kaj popustili. Po njihovem mnenju je petokolonec vsakdo, ki nagovarja delavce, da se naj organizirajo in se bore za izboljšanje svojih življenjskih razmer. Uslužbenci HBZ so se končno le osmellli in organizirali v unijo pisarniških nameščencev (CIO), ki jo je glavni odbor pri tnal meseca marca, kot a- prila. Dosedaj se je uslužbence HBZ najemalo in odslav-ljalo večinoma po takozvanem "sporls" sistemu. Ko je bil izvoljen nov gl. odbor, se je smatralo službe nameščencev avtomatično razveljavljenim in pričele so se med odborniki "trzavice", kateri Izmed njih naj ostane in koga naj se na novd najame Po zadnji konvenciji je iz tega nastala afera, ki je stala Članstvo Zajednice precej tisočakov. Ako bodo uslužbenci vzeli svojo unijo za resno stvar, se jih ne brt moglo več uporabljati za Žbgo kbt ie jih je po zadnji konvenciji. Družobni klub S. C. vos vdbi no zobovo 24. oprilo Chicago. — Zadnjo nedeljo sem poslušal v radiu nekega gtvornika, ki je poudarjal, kako potrebna je ljudstvu zabava tudi v vojnem Času. Se celo v tistih deželah, ki so premagane in ljudstvo terorizirano po osvojevalcih, ni-Kruppove tovarne v Essenu zabav popolnoma opustili, so angleški letalci do malega ^e ne drugega, pridejo Iju-uniČili. A Nemčija ima še dru- dje skupaj In zbijajo šale na ge ogromne municijske tovar- m^n okupatorjev, ne, na primer Skodove na če-1 y državah ljudstvo za škem, do katerih angleški le- razvedrilo ni še nič v stiski, talci Še nfco mogli priti. Za no- Tud! plesnih zabav ne manjka, vo ofenzivo v Ukrajino ima j nhš Družabni klub Sloven-NetnČija ne le vojaštva temveč c^i center (Šlovene Center So-tudi dovolj materijala. cja| Club) jo1 priredi v soboto Prijatelj vprašuje, čemu ni 24. aprila v Lawndale Masonic bilo v Proletarcu nfč poročila Temple na oglu Millard Ave. o Hrvatskem narodnem kon-1 in 23. ceste, torej tik Sloven-gresu. Stvar ni^ namenoma fz- skega delavskega centra, ostala. V tem listu je bilo po- To je prva zabava, ki jo ročano o pripravah za HNK, priredimo izven Centra, ker Angleško vlada bo vrnila zaseženo imovino privatnim lastnikom Kakor v Zed. državah, tako je tudi angleška vlada v svrho pospešenja vojne produkcije vzela tu in tam tovarne, rudnike, ali zemljo privatnim last-! Ameriški bombož ZO nikom in jih obratuje v svojem crHn^nx/n področju. t-rdneovo Španijo Konservativnim bizniškim veljakom to ni všeč. Boje se. da bi ljudje začeli vpraševati, čemu sploh vračati industrijo Grška vlada . je bila prve mesece po svojem begu v Kairu v Egiptu, potem se je nastanila v Londonu, koncem marca pa se je v sporazumu z angleško vlado — bržkone po njenem navodilu — preselila nazaj v Kairo. Iz Aleksandri-je v Egiptu do grškega otoka Kreta je samo 400 milj. Invazija zaveznikov na Grško nudi eno možnost za "drugo fronto" v Evropi. Zaeno s preselitvijo so se v ?rški vladi izvršile precejšnje spremembe. Grški kralj Jurij TI. je bil notoričen Hitlerjev sopotnik in se je odločil za zaveznike šele pod pritiskom svojega ljudstva, posetono še grških republikancev. Republika je vsakemu monarhu trn v peti. posebno takemu, ki je moral že bežati radi nje. Cenijo, da je okrog polovico grškega prebivalstva odločno za republiko. Kralj pa je imel v svojem kabinetu zgolj mo-narhiste. Zato so angleški diplomati poskibeli, da se je dogodila v tej gr^ki vladi potrebna "kriza", da je prišlo v njo tudi par takih politikov, ki so bili že v Venizelosovi republikanski vladi in so baje sprejemljivi tudi za sedanje grške republikance, i če ta poročila položaj med Grki točno opisujejo, potem je grška vlada veHko bolj dale-kovidna in bližje ljudstvu, kot pa je na primer jugoslovanska, vlada. . Spanfka vlada se je pogodila z ameriško in angleško za dovoz 50,000 ton ameriškega bombaža v Španijo. Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, J Ciceru in Berwynu. ■ I Parkview Laundry Fo J FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno É I II fl ■ Telnfonl: CANAL 7172 1727.1731 W. 21st Street -7178 ------------------CHICAGO, I Li*, l ■■«IIIIIIIIIIMCIli w m m ...............................IM......mi...... H in o napadih nanj iz klerikal nih-domohranskih virov, čudno pa Je, da je hrvatski kongres ignoriral urednik Zajed- pričakujemo velike udeletbe in je treba v ta namen večje dvorane. Tako bomo imeli slavnost sedemletnice kluba v j ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALTED STREET, CHICAGO, Hi- Tol. MOHAWK 4707 FROLETAREC SE TISICA PRI NAS .................i..................mum. POROČILO S SEJE ODBORA J. S. Z., PROSVETNE MATICE IN PROLETARCA dne 4. morca 1943 Glavna skrb SANSa bi morala \ v tek, bo baš temu namenu po biti ki a svojo propagando v angleški tiak in v ameriške po- litične kroge. To poudarja tudi Godina in drugi. F. Zaitz pravi, da ae to vrši kolikor pač s temi močmi mogoče, in ko odbor spravi stvar koliko vzroka, da ae je poto-svečena glavna- skrb. Koliko žil nad "nehvaležnostjo aovjet-bo odbcr uspel, pa je seveda «ke vlade" pri prejemanju po-odvisno od zvez, ki jih bo imel, šiljatev iz Amerike. MAJKKI od sredstev, ki bodo na razpolago in taktičnosti onih, katerim bodo te naloge izročene in še od marsičesa. Navzoči so Filip Godina, Fred A. Vider, Frank in Angela Zailiz, F. S. Tauchar, Anton Zaitz, Ivan Molek in Chas. Pogorelec, skupaj osem članov. Odsotna Jo¿ ko Oven in John Rak. Predseduje Vider. Zapisnik prejšnje seje sprejet s popravkom F. Godtne glede razprave o predlogu (na prejšnji seji) za slovenski dan. JDTD--Upravnik Pogorele« poroča med drugim, da pri listu nl?mo kaj posebno napredovali. Marca smo dobili 17 navih naročnikov, črtali pa smo jih 12. Torej nekaj prebitka v številu je, čeprav majhen. Glavno delo upravništva je sedaj z Majskim glasom, ki bo trajalo še skozi ves mesec april. Oglasi povoljno* prihajajo. Zdi se, da bomo z njimi presegli 7\ par stotakov lansko vsoto ako ne več. Posebno dobro se naši prijatelji odzivajo s pozdravnimi oglasi. Pošiljajo jih večinoma po dolarju. Smatram, da je bil zanimali zanjo. Zadnja knjiga, ki jo je izdala Prosvetna matica, "fcenin kz Amerike", se mu ne »zdi, da bi spadala v tako vr.Uo. I. Molek pravi, da | ■ lil ima omenjena knjiga socialno (Nadaljevanje 8 1. strani.) šamo na prUpevke, pa ae počasi odzivajo. Mnogi pošljejo stvari šele ko bi morale forme že v stroj. Neprijetno je tudi ker mora vršiti tudi vse rutinsko delo v zvezi z uredniškimi stvarmi sam. Dokler smo bili v uradu trije, je bilo veliko laglje. Sedaj, ko tiskarna Adria, kjer tiskamo list, hrani na Času, ne pošilja tolikokrat po kopije kot prej, in kadar list vlagamo, smo bili s tem delom po starem načinu gotovi do polnoči, sedaj pa vzame do zgodnjega jutra. Za tiskamo pomeni ta način prihranitev, ker izvrši toliko več dela v enem dnevu in noči, a urednik pa mora potrošiti vsled te preu-redbe toliko več ur in delati ob pondeljkih od zjutraj pa * I ¿^gi straai nič kaj prave vo-malim presledkom do torka ,je |>rlrnllti stvar v tir. Najpr- snov v našem smislu in da če tudi ni kako posebno Kterarno dek), rlaba tudi ni. Angela Zaitz ugotavlja, da kolikor nji znano, so jo članice njenega društva čitale z užitkom in meni, da enako tudi člani tu in drugod, torej je bila knjiga v tem oziru zelo posrečeno izbrana. Več o delu za prihodnjo knjigo bo poročal odbor^ P. M. na jiri hod nji seji. Rasno.—F. Zaitz govori o NESOGLASJA MED ZAVEZNIKI VODA NA HITLERJEV MLIN Evrojo je lansko jesen še povečal, ko je okupiral Francijo do kraja in končal z vichy*ko farso. Nemški 4ivik'ki problem je zadovoljivo rešen na stroške okupirane Evrope in a ao-delovanjem Španije ter dragih "nevtralnih" dežel, vštevši Turčije in «švedske. Mussolini je izgubil vse svoje cesarstvo v Afriki. Niti ene ped i zemlje nima več tam, v Evropi pa je njegova le Att)a Gospod ar »k apolitičnih nazorov ni mogoče sakriti V Moikvi poznajo to nevo-Ijo. Vedo pa tudi, da z Londo nem, Rusiji laglje izhajajo kakor z Wash-ingtonom. Odlašanje z drugo fronto me n j ene strune. On rešuje Ev- precenjujejo v Rusiji drugače ropo in njeno civilizacijo pred 1 Pa poveljniki, ad- ruskim ignoranstvom, brutal- hirali in državniki Tam eno-nortjo in ropanjem. stavno mislijo, da nočemo iz- datno pomagati, in se tako spomnijo znova in znova tiKtih zjutraj, dokler ni delo «končano. Včasi so nam pošiljali odti-ske za koregiranje v urad, da je nam lahko pri tem kdo pomagal. sedaj pa se mora tudi to delo izvršiti v tiskarni. Lani je nam bodisi pri liftu sedanjem položaju z ozirom, n|ja, lasti si črno goro, dobil na politično akcijo SANSa in 1 je Dalmacijo in kos Slovenije, smatra, da ni ne na eni ne na Okupiral je nekaj malega Francije in na Grškem smejo strafciti domačine tudi njegove čete. ' / I' : ' : Vsi ti kraji eo v pridobivanju živil sami pasivni ga je Italija za uv sna od nemškega vrnovnega vo je potrebno, da se stvari urede v odborj ramem in da potem funkcionira ne le formalno ampak s takim ognjem, kakor se je delalo na obeh Nemčija edina pozna gvojo nalogo v tem silnem boju med kulturo in divjaštvom, med u-; mitim, počesanim človekom ter umazanim, ušivim barbarom, kliče Berlin. ,| Berlin ve, da ta njegova pro-1 preganda naleti v zavezniških deželah na mnogo ušes, ki jo radostno poslušajo. In ker v Moskvi niso tako barbarski in ignorantni, kot jih Hitler prikazuje, zato tudi tam vedo, da je v zavezniških deželah veliko politikov, dostojanstvenikov, uradnikov, žurnalistov in drugih vplivnih, Nadal j na naroČili so do 10. aprila poslale sledeče oitaniiacije in po-itamesnikij Frank Cvatan, Tir« Hill, Pa., 160 iS tiso v; Klub it. 27 JSZ, Cleveland, O., 100; po 90 ist.: K lab it. 222 JSZ. Girard, O., in Anion Ud< »i¿, La Salle, III.; Frank Pod ki ië bil-prvotno pro», i ¡^J»***-' £ " 'p¿ zelo spletkar*!, «e- V-led podražitve tiska, papirja in tiskovin smo na eni prejšnjih sej sklenili ceno zvišati na 30c za izvod. V kolikor morem raz videti do sedaj, med naročniki ni u-govora proti temu, ker pač razumejo, da imamo tudi mi večje stroške. Ako bo šlo tudi v naprej vse po reči, bo letošnji Majski glas nov uspeh na polju naših publikacij. Finančno stanje lista. — Tiskarni dolgujemo (do 30. marca) za tiskanje lista $1,161,-43, denarja pa smo istega dne imeli na čekovnem računu o-krog $500. Presodil sem, da nam bo prireditev v korist Proletarca, ki smo jo imeli 28. marca, prinesla kakih $250, morda kaj več, in dobiti imamo $100 iz drugega vira. Slika torej ni ravno razveseljiva a obupna tudi ne da se bi bilo treba bati kake katastrofe. Tskarna nam je zvišala ceno za tisk $10 na teden kar bo znašalo $500 na leto več. To je za nas precej hud u-darec in treba bo poiskati pota za povečanje dohodkov. Ena sugestija za zvišanje naročnine s $3 na $3.50 ali $4, druga pa. da se podvzame kampanjo za tisoč novih naročnikov. S to agitacijo bo treba pričeti takoj ko bomo akon-čali dela z Majskim glasom. Anton Zornik je koncem marca sporočil, da je priprav-1 Ijen potrošiti par tednov časa za agitacijo v vzhodnefn Ohiu, v bližnjih naselbinah v W. Va., in v Sharonu, Pa., ter okolici. «Uredniško delo. —- F. Zaitz pravi, da je upravnikov načrt izdati letošnji Majski glas na 84 straneh; lanski jih ima 16 strani manj. Odvisno je koliko bo oglasov in pa gradiva. Tiskarna nas prigania, da heče imeti vse postavljeno in pripravljeno za tiskanje strani do 19. ali do 20. aprila, toda sotrudniki, na katere se zana- Katko Zupančičev ona dva utegnila (Munagati več, kar sta obljubila. Urednik upa, da bo vilic wem tem težavam de4o mogoče pravočasno dovršiti. Godina meni, da povečanje Majskega glasa v teh časih ni priporočljivo. Priporoča, naj se ga izda v isti velikosti kot lani. Vprašuje, Če bomo glede kampanjskega načrta razpravljali že na tej seji. ijih zadevah. Godina: Da, v preišnji vojni se je re* bolj delovalo, a imeli smo tudi več sposobnih ljudi med nami, ki so bili na razpolago in pomagali, bodisi sklicevali shode, jih oglašali, raz-našali revijo Jugoslav Review, nabirali prispevke, delali v u-ladu itd. Od takrat do sedaj so vsi, kar je Še živih, nad dvajset let starejši, mladih pa nimamo, a katerimi bi jih drugega kot Italijo, ki pa jo Washinston in L*>ndon silita, j naj se umakne iz vojne, in da ji ne boda storila nikake krivice. Torej so zavezniki za Italijo le dozdevni sovražniki! ' čimprej sklene mir z njimi, toliko boljše zanjo. V interesu Hitlerjeve °fe- gla postati znova nevarna, m Rusijo bi se z novimi razdelitvami zemlje med male dežele, in s samostojno Ukrajino potisnilo še bolj proti Aziji. Moskva je ameriški vladi zelo zamerila njeno apizanje vladi v Vichyju in po invaziji »kUdk Proletarca. v Afriko pa njen sporazum z ondotnifni fašističnimi glavar-! ji. Vsi so sovražniki Rudije, ker žele, da Francija v gospodar-, skem sistemu ostane kakor je bila do te vojne. V Moskvi kot v Londonu in v VVashingtonu vedo, da je ameriška vlada prevzela v francoski Afriki vodstvo tudi nad politiko, in da sodeluje z ljudmi, ki so pometali v zapore vse, kar je bi-, lo protivichyskega in radikalnega. Res jih je bilo nekaj ti- PcKorelec pravi, da ne ker , VeTnekaj jih je. načrta še nimamo, pričakuje pa. da ga bomo predložili na prihodnji seji. Za i ta govori glede Zomiko-vega priporočila za zvijanje ki znajo pisati in govoriti v o-beh jezikih, ki naše ideje razumejo, toda ali naj sedaj pu-Fte svoje stalne službe in gredo k nam za nekaj mesecev? naročnine. Najboljše bo, da o Tegg ne bj Si moramo tem povedo svoje mnenje pomA4pati kakor bo pač šlo. predvsem t:*ti naročniki, ki imajo opravka z agitacijo, če bi rekli, zvišajmo naročnino toliko in toliko in bi jo tudi vii olačali, tedaj bi to res blo zvišanje dohodkov. Toda kaj pa. če radi tega izgubimo recimo sto ali celo več naročnikov? Z zvišanjem bi pridobili le teoretično, a v resnici bi bili na izgubi. Njegovo mnenje je, da se naj najprvo preudari vse možnosti glede pridobivanja novih naročnikov po sedanji višini naročnine, in pa kako pospešiti zbiranje prispevkov v tiskovni sklad. Pričakuje, da se do prihodnje seje snidejo predsednik odbora J. Oven, upravnik Pogorelec in urednik, ter sestavijo načrt, ki bo dal podlago za razpravo. JSZ.—Tajnik ugotavlja, da ni bilo od prejšnje do te seje v Zvezi nič posebnih sprememb. Za nekdanje aktivnosti v sedanjih razmerah ni polja, ob enem so delovni člani klubov zaposleni v pomožnih odborih, društvih, v SANSu in v Anton Zaitz vprašuje navzoče, če čitajo razne slovenske liste, od kje prihaja največ prispevkov v SANS in kdo so prispevatelji: centralne organizacije v prvi vrsti, ali društva, ali posamezniki? Pojasnjeno, da so se v principu izrazile prispevati SANSu kake štiri ali pet podpornih organizacij, nekatere so vsote že določile. izmed društev pa so se do sedaj najbolj odzvala društva SNPJ, kot je razvida o iz Izkazov. Dalje Anton Zatiz in par drugih kritizira zaradi za-pozn dosti zapisnika prvega slovenskega narodnega kongresa. Vršil se je decembra, a zapisnika še sedaj ni. Godina graja sklep, da se ga izda v brošuri, prvič ker je sedaj že tako pozno, in drugič, ker so s tem stroški. Kakšen vtis naj napravi zapisnik štiri mesece po kongresu? F. Zaitz pravi, da je imel vao to stvar v rokah eklicatelj-ski odbor kongresa. Zapisnik Mnogi poznajo nevarnost To, da je v Angliji in pose-stunge" je, da se to ne zgodi, bno pa v Zed. državah mnogo In ker fta z Mussolinijem o takih ljudi, ki sovražijo Rusijo tem gotovo obširno razprav- veliko bolj kakor Hitlerja in Ijala, kaj mu je mogel Hitler njegov tretji rajh, je vsakem« ¿e a so ¿'y*, obljubiti? Afriko? Brž-kone! , znano. dno ^ takozvanim policij- Ampak obljubljati nekaj če-. Manj znano je, da Rusijo ti ; ^kim nad-zorstvom. sar nimaš v iepu, to tudi pri elementi zelo vznemirjajo in Mu&solmiju nič več ne vleče, da vami v iskreno^, te dežele v celoti. Zato je ameriški podlegava bo zmaga? predsednik državnemu oddel-Glavna točka sestanka, kar ku namignil, da naj to sumni-se Hitlerja tiče, je bila ruska čenje na kak način odpravi, in Binder pravi, da ne ve, če je res kdo izmed ameriških poveljnikov rekel, da ko opravimo z Nemčijo, se bo treba u-dariti z Rusijo, toda v Moskvi verjamejo, da je med ameri- - ' » j . » I JUIHVJH, V..» ,|V I.IVU "•■■v fronta, če kdo, je pač on. ki trdijo, da je prišel sem na svoj ^kim¿ ¿a¿tntt(i ,precej takih. M n îknl â «.n s Aa iKíin U/\l> Í ni _ m lloinï nlvi.lL- Anlhanv «. > « ________ Kakšen namen ima politika ameriške vlade z ozirom na Ottonom najbolj ve, da če zbije sovjet- nedavni obisk Anthony Eden sko armado in razkosa sovjet- baš s tako nalogo. sko Unijo, bo on vojno dobil. Kajti če se bi začeli odnosa- j Odnošaje tudi če zavetnikom ne bi mo- ji med državnim departmen- j jjabturškim? Ali se gre mor- gel narekovati svojih pogojev, tom naše vlade in Moskvo o- dg ?ft ugtan0vitev velike kato-pač pa bi z njimi mesetaril za hlajevati, bi imel od tega Hit- j^ke ki naj bi o- mir. V tem slučaju bi bü en ler koristi. In seveda tisti ele- rroiaja varnost Rusije? DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nova knjižica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vpra&anj, ki jih navaJno sodniki stavijo pri iipitu ra državljanstvo, vsebuje knjižica Se v It. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod našlo-vom RAZNO, pa Proglaa neodvisnosti. Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki ed i nje nih držav in Poedine države. €rai knjižici fe uma 5« centov a paitnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 SO. LAWNDALE AVE.. CHICAGO, ILL. »»S«......... Čemu toliko vzrujavanja v POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra* njegov pogoj, da Italija dobi me nt i v Ameriki, ki se ruske v riiru v Afriki več kakor je imela, in zmage boje bolj kakor pa po- Washingtonu in v raznih ame- Hio uro V ChiCOOU od 9 <30 pa da dobi v evropski "fe tun- raza zavezniških dežel. 1 .......... • * - ■ « giM večjo besedo. Ako se postavimo na kapi- Ko je MtiasoUni udaril na talistovo ali na izkorisčevalče- Francijo že ko jo je zbil Hitler vo stališče, tedaj njuno politi- na tla, je bil prepričan, da je ko lahko razumemo. Njima je vojna s tem do maletga konča- za ohranitev sistema, kakršne- na. Posegel je vanjo le toliko, ga v Rusiji ni več, in če ona da bo lahko sedel s Hitlerjem zmai?a, ali ne vodi to morda v pri mirovni mizi na stolih za nevarnost, da prideta tudi ona- riÄkih listih glede Poljske? Ali ! 10 dopoldne, p0StO|0 zato, ker jih poljske meje res ¡ 'K ^ 1 zanimajo, ali raditega, da se WGES, 1360 kilocycles. javnost pripravi v Rusiji sov- Vodi ¡0 Georcje Marchan ražno mnenje? I ____________.. . 4 Kakšen namen imajo pota ..................... ameriških poslancev v teku te Vatikan? .......................... agitaciji za list ter za Majski sta vodila pater Unankar in £las. Jakob Zupan. Slednji Iga je v Prosvetna matica.—Gradivo «^n i h oblikah uredil ter po- za . knjigo, ki jo bomo izdali za članstvo društev, ni še izbrano. Anton Zaitz priporoča, naj bo snov privlačna in poljudna, da se bodo čitatelji res PRISPEVAJTE POZDRAVNI OGLAS V MAJSKI GLAS! Letos nabiramo v našo prvomajsko revijo poleg trgovskih tudi pozdravne oglase. Vsakdo, ki pošlje en dolar, dobi poleg oglasa tudi izvod te revije, ne da bi mu jo bilo treba posebej naročiti. Ako pozdravnega oglasa še niste poslali, izpolnite »ledečo formo: Upravi PROLETARCA: % Priloženo pošiljam $1 za pozdravni oglas in s tem za en izvod Majskega glasa. Naslov .........................................................-........ Mesto ...........................drftava........................... slal SANSovemu uradu. Končno delo je izvršil Z. Novak, a SANSov odtjor je na svoji prvi seji, pred katerim je W1 zapisnik prečitan, smatral, da ga je treba še zelo izpopolniti, pre-dno bo za objavo. Ko se je vršila druga seja to delo še ni bilo skončano zato so sklenili izročiti zapisnik J. Zupanu, da ga izpopolni iz svojih beležk. Je ros neprijetno delati na ta način, in krt je rekel prej Godina, Če nimaš ljudi, ki bi vse to znali delati, kaj hočeš, zamude so tu, čeprav kritiziramo. Ivan Molek izvaja z ozirom na takozvano splošno atmosfero glede te akcije, da Če bi bilo nekoliko manj drezanja tudi s te strani, pa bi bilo gotovo boljše razpoloženje. F. A. Vider pravi, da v svojem poslu ofočnje z mnogimi ljudmi, ki med drugita radi kaj rečejo tudi o tej akciji. Za svojo osebo je skeptičen glede vsega tega, ker se je akcijo pričelo z napakami, pa je naravno, da se tudi ponavljajo. zmagovalce, če pa bi bil ostal 4'nevtralenM, bi moral sedeti ob steni kot "cpazovalec". Kaj neki dučeju roji po glavi, kadar se domisli te svoje zmote, ki je bila tako pogubna zanj in za Italijo? Namesto dva ob svoja bogastva? Državniki, če imajo široko obzorje in koristi ljudstva vojne v . »v.««... Izmed zamejnih vlad je Be-^; nešev režim edini, ki je v teh ; sporih odkrito z Moskvo in vs- ; led tega v hladnih odnošajih s « pred očmi, ne presojajo stvari po]j^kimi imperialisti, kakor ! s tega ozkogrudnega stališča. kakar jih imenujejo v Moskvi. ! V Moskvi menijo, da jih je Za udarjanje zaupnosti v ameriški politiki mnogo, ki med temi tremi zavezniškimi kako bi > as "kratke" vojne, ki bo za Itali- mislijo edino na to, Kako oi|s¡iami deluje največ Anthony jo trajala k večjemu "par Rusijo ogoljufali dni", jo čezdalje bolj čuti, ker zmage. za sadove je prišla že do njenega praga. In kako je Hitlerju, kadar se domisli svoje največje zmote? Jugoslavijo je razbil v enem tednu. Nato pa 22. junija 1941 v Sovjetsko unijo in do Bmderjeve razlage K temu je napisal obširen tedenski pregled Carroll Binder, urednik čikaških Daily News v oddelku za tujezem- jeseni je ne bo več; posebno ske in vnanjepolitične zadeve, njene armade bo konec za Kot znano, izdaja ta dnevnik Eden in v Ameriki Wallace, ki pa je za tako nalogo v napačni flužbi. On ve, dai jim je Rusija potrebna ne samo v vojni, ampak tudi ko nastane mir. Tudi ve, da če jo bode odrivali, kot so jo po prejšnji vojni, se bo morda spet sporazumela z Nemčijo, kot se je v Livornu z zastopniki nemške republike. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1 NAROČITE SI DNEVNIK 99 < Stana sa calo leto $6.00, pol lata $3 00 Ustanavljajte druJtva. pešat članov(ic) }t treba za novo društvo. Naslov za list in ta tajniitvo je: ' 2657 Š. Lawndale Ava. CHICAGO, ILL. '♦MM»»SS»tS««»SM I »»»•♦• zmerom. In Ukrajina postane tajnik ameriške vojne morna- jn ¡cta 1939 8 Hitlerjevimi od- obljubljena dežela tretjega rice Frank Knox. Je konserva-rajha. tiven, je za kapitalizem, a ob enem vendar toliko širokogru-Za milostne sovražnik* ^en ¿n je sposoben razumeva- O vneh takih rečeh lahko ti svet in tfeto, kar se na nje-premišljujeta, a dejstev bi to mu godi. nič ne spremenilo. Zato se oba-1 Binder priznava (v izdaji z dva prizadevata oteti zase in dne 10. apriia), da imamo tu-njuni deželi čimveč tudi v po- di na tej strani nekaj vzrokov razih. biti nejevoljni na Moskvo. Na • TUlijo rešuje iz zavoženosti primer, sovjetsko vrhovno po-vatikanrka diplomacja s po- veljstvo ne dovoli nobenemu močjo katoliške hieararhije in zavezniškemu vojaškemu ve-klerikalnih politikov v Ameri-lščaku iti na fronto, da se na poslanci. Maksim Litvinov je v društvu narodov ponujal zastopnikom drugih dežel v sprejem načelo brezpogojne kolektivne varnosti in jamčil, da se bo Rusija ravnala po njemu. Ni uspel in je padel. Eden in Wallace delujeta, da se te zmote več ne ponove. ki in drugje. Slikajo jo za enako trte v Hitlerjevega gesta pa kakor so okupirane dežele, zato da s tem mečejo naivnemu ljudstvu pesek v oči. Italija je bila fašistična prej nego Nemčija in Mussolini je izzival na levo in desno, italijansko Ijud-atvo in organizirana cerkev pa sta mu pomagala. Hitler pa igra valed «vajega položaja na druge« fte prej o- lastne oči prepriča, kako se brani, in kako napada sovjetska armada, in kako učinkuje njeno orožje. Drugič ko sta Roosevelt in Churchill Stalina povabila na sestanek v Cassa-blanco, ali pa v kak kraj bližje Rusije, ki si ga naj sam izbere, je povabilo zavrnil s izgovorom, da je »nezaposlen na fronti. In ameriški poslan?« je potrdilo tudi mehiško mini-Lahey je morda tudi imel ne- strstvo sa vnanje zadeve. Caballero v Hitlerjevi ječi Vest iz Berna v Švici, datirana 10. aprila, pravi, da je | meral bivši španski premier socialist Francisco Caballero iz ječe v Franciji, kjer ga je ime-1 la zatprtega Lavalova4*etain-ova vlada, na ukaz nacijskega poveljstva v nemške zapore« j kakor pred njim Leon Blum in > drugi visoki politični jetniki. Resničnost te vesti iz Berna Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN mmd SURGEON 3724 West 26th btreet Tel. Crawford 2X12 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Fun.) 6:90 to 6:30 P. M. (Except Wed., Sst. and Sun.) Re». 2219 Sa. Ridf*w«T Ave. Tal. Crawford 6440 II aa antwor — Call Aatfln 6700 tMMMMIMIHIMHHI^ j BARETINCIC & SON : POGREBNI ZAVOD Tal. 20 361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ...................T A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker» OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPBRAT1VK COMMONWEALTH NO. 1857. Published Weekly «i 2301 Se. LtMndaU Am. CHICAGO, ILL., April 14, 1943. VOL. XXXVIII. THE WAR AFTER "DURATION" TBE MARCH OF LABOR REFJ£CTIONS WHY RUSSIA DOUBTS ÏQA STtWAKO, A tOCKMMACHMKT, WRM10 INC FIRST 6-HOUIt LIA4US IN 1864 UNDtRTHt MAMtOFlHl'LAtOft REFORM ASSOCIATION? MlSTNtORX EXPRESSCD IN RMVMt t »I _ TO SCVTfRlMi L0V 4P IM i»BirroNiy HXtyiCTORV? RXNUNAIimr} 10% Of KX* MY KX MM >01*3!! When wi' persist in harping upon the necessity of establishing a demc* «ratio Socialist order NOW—before the war end«—we have no conscious desire to be the ••one-tracker*" we may seem to be. We sound that r»»»t»* because of our deep conviction, that, unless Socialism doe» become the way of life before hostilities end, the post-war period will see growth of the hateful fascism we have been fighting against, just as surely as "the w.r to end militarism" was followed by the greatest armament race in history Somebodu has sagely remarked that "this war will last much longer than duration." What was meant, of course, was that the after-effects of the war aro likely to be at least as burdensome upon the common people of even ».he victor nations as are the actual sacrifices of war itself. That whoever it wss that made that prediction is likely to be a true prophet hss already been demonstrated by a poll conducted by the Notional Opinion Research Center of the Univemity of Denver. The question was: 'Would you be willing to stay on rationing after the war to help feed starving peoples in other countries?" The important thing about that poll is not whether it is true, as has . » been reported, tha 82 out of every 100 persons queried were favorable to" the proposition. The important thing is that the question has been raised j already. The post-war picture is a menacing jumble of certainties and probabilities. It is certsin that this nation will be burdened by a biggejr debt than . «ny nation has been at any time in the history of the world. It is probable ♦ hat this national debt will soon gravitate into the hand* of a very few people. It is certain that the national debt cannot be stabilized without lowering the living standards of the great mass of people. And it is highly prob : able that any effective means will be adopted to accomplish that end. Asking the people of America to consider after-war rationing is at least a hint there are some people who know what will have to be done to i preserve a class economy—and are preparing to do it. Certainly there is likely to be a period of worldwide food shortages ~ which will justify rationing of the people who must supply the needs of the i less fortunate. But unless we socialize our economy now, thst fact may be used to fasten new and better-fitting chains upon the next generation. j Tkc me,nbeiship of the new wire and cable industry advisory corn- Reading Labor Advocate. „ittee in the reorganized Copper Division of the War Production Board «• a good example of the weird brand of justice Washington is dispensing these days. Of the eight companies represented on the new government committee, five were among the nine corporations which recently paid $77.500 in fines ior conspiring to fix price* on $50,000,000 worth of cable for the Navy. Needless to say they constitute some of the biggest interests in this country — Gensral Electric, the Okonite Company, General Cable Corporation, Phelps Dodge Copper Products Corporation, and Anaconda Wire and Cable Company. Three of the new officials on thc committee were named in the conspiracy indictments, but by the grace of our corporation law, which often Manages to free guilty individuals and convict a corporate gliost. those indictments were quashed by the Roosevelt-Hague court appointee, Judge Thomas F. Meaney of New Jersey. On of these new officials, it should be noted, is from the Anaconda Wire and Cable Company, at present under indictment in two states for defrsuding the government in the sale of wire ond cable and for using trick devices to deceive government's inspectors. Th indictment in one state chsrges thst officers of the compsny "well knew at sll times... thst. the use of such defective wire and cable not meeting said tests .. . would endanger the lives of men in the military r." the United States." Yes, the present Administration has adopted a strange code indoed. Apparently not satisfied that the war program has been turned over lock, xtock. and barrel to the men who stand to make millions from it, it is now Lringing to the capital conspirators against the interests of the people end men charged by one branch of the government with activities which come uarigorously close to treason.—The Progressive. WEIRD BRAND OF JUSTICE What Hoarding Means A wealthy family in Philadelphia admitted to the ration board that they had over 4,000 cans of food hoarded away in their storeroom. In the Hoarding is rife: ! whole country 80 million excess cans were declared there's no use closing our eyes to it. Hoarding mesns that a lot of food and other necessities—the nation's common supply—is being monopolized by individuals, in defiance of the law of the land snd slso of thst greater law, the law of brotherhood, which says that all shall share snd share alike during a time of emergency. But even worse, this hoarding betrays weakness in our American democracy—weakness snd ignorance on the psrt of msny of our people which leads them to try to saye their own skins even tho their country be in gravest danger. Do they believe in democracy? Yes, they would tell you they do. Then they would turn and stab democracy in the back by hoarding thousands of cans of food which, ere another year passes, may be desperately needed by our boys—their boys—on the battle line. If on a sinking ship, would one of these hoarders grab two life belts instead of one. si tho it might condemn some fellow passenger to plunge into the see without any? When Americans hoard during war time, when they seek to make profits out of war industry, when they try in any way to evade their lue share of the "blood and sweat and tears'* that go with this war for the pro- j tection of liberty and democracy, they reveal a terrifying ignorance of the nature of this democracy which was founded upon the principle that "all men arc created equal."—The Co-Operative Builder. By rhc Editor of the Reading Labor Advocate j L bor dr »ft proposals, aa exempli! iod by the Austin Wads worth Will, are bgnging up the basic ques-i tion of human slavery. Opponents of that method of meeting the need for properly-em-ployed manpower sre invoking the ! Constitution and quoting thst sec-1 tion of it which forbids involuntary | servitude except for the punishment of crime. Some of them are coming out flatly with the declaration that to draft l^bor under any circumstances is slavery. Others sssert thst the element of private profit for an owring class—that is, the faet that workers are to be drafted for work in industries from which certain people will derive dividends—is what makes a labor draft a slave procedure; eliminate the profit system und produce entirely for the national welfaie instead of for the private profit of anyone and the draft would be right and entirely democratic, the litter concede. Then there are the advocates of the draft who pooh-pooh the charge of slavery and dare their opponents to say that Americans who have been drafted to fight, suffer and, if need bo, die on the battle line are slaves. * The question of "slavery" is one that can be argued from any side of the street, of course, since its final settlement depends largely upon definitions. It is a fact that, being inhabitants of a social world in whi.h each of us is dependent upon all of the rest of us for our *tsndsrd of living, we owe certain allegiances to our follow men—allegimces which are so deep-rooted that it is possible i to come to the philosophical conclu-( sion that a., of us are slaves to all ' the rest of us. Soviet Russia has accepted the invitation to the United Nations foe J cor.lereiicc in Washington April 27. That makes a start toward the 1 in J of collaboration we must have if the war is to be followed by a dursWj I esce and economic well-being. But we cannot afford to forget that a fuU-►o«ile Anglo-American Invasion of Europe this year would do a hundre I times us mush in cementing friendship with Russia. Hitler is moving immense reserves into the Ukraine, according to Moscow report*, in a final effort to break the Jtussian Armies before they l>et effective help from the west. If they don't get help, only one exphna-tion will seem reasonable in Moscow—that we want Rusaia to win the wsr ior us and destroy herself in doing so. That is not true, but is may look like truth to Russia. The average American may think that Stalin is unduly suspicious of our great faith. But do we know Soviet-American relations as they are known in Russia? Go out on the street and ask the first 10 persons you meet whether the United States ever sent an army into Russia to fight against the revolutionary government. All 10 will either say "no," or that they don't know. Ask 10 Russians and they will all say "yes." And so we ittd-%t Archangel in 1018-19. Every schoolchild in Rusaia knows that Lenin offered in 1919 to aa-.«ume the czarist debts and receive and send ambassadors, in exchsngo for ie.ognition of the Soviet government and withdrawal♦ of Allied troops. The offer was rejected by Clemenceau and Wilson. Stslin knows tbst the United States refused to Recognize Russis for nine years after smbasssdois iiad been exchanged with Great Britain. He knows that even tod^y, while the United States and Russia are fighting a common foe, congressional committees try to drive men out of public office by stamping them as friend* of the Soviets, and newspapers of the McCormick stripe plant tuspiction and hatred of our ally. . Such a record enn be offset by a second front. It can't be offset without one. And it must be offset. The future has to be built on the friendship of tho United States and Russia, or it will be a future of competitive military aggressions founded on needless fears.—The Chicago Sun. Magic By The NAM We read somewhere once about a magician who made six elephant* disappear from the stage of the New York Hippodrome by merely waving his wand and mumbling some mysterious incantation. It later turned out that the magic words consisted of nothing more thsn resding an underwear ad in the Sears and Roebuck catalogue backwards and that the whole trick had been done with mirrors. It was a great trick, but it can't compare to the one the National Association of Manufacturers has been able to pull by replacing the elephants with the insecurity and poverty of the wage earner and the mirror,« v ilh a statistical machine. The latest feat of statistical magic performed by the NAM is a re rent study, liberally spangled with charts, graphs, and solenm academic But the question of a labor draft I pronouncements by some professors, demonstrating that the American ■ 1« a practical proposition and a phil-| rsophical appioach to the problem will got nobody anywhere. * What is slavery in the American . sense of the word? If we accet the wis Join of Abraham Lincoln, we must conclude that: "If oai man can say to another] 'You work and produce broad and I working man is wallowing in wealth. In order to perform the trick, the NAM created the "average man" a ho, like the "reasonable man" whom the lawyers have santifird, is nowhere to bo found. This "sversge man," says the NAM, has had a 41.4 i»cr cent increase in real wages since August, 1939, and is faoej with tho fiospeiate plight of finding something to do with all his newly acquired riches. Of course, this "sverage man" is not the one who was making 30 ccnt* an hour in 19?9 and who could take a 200 or 300 per cent increase and still have trouble keeping a roof over a family of four. Nor is he the will oot it, lb* one men is tHo m««ter I fellow who was making $2 an hour. He is—well—he's a sort of s—well. and the other is * »lave'." But that description the opponents of a labor draft have all the bettor of the argument. For, when tho draft is instituted within a priv- i kind of s—well, let's put it this way: If you didn't have to pilfer the baby's bank to help meet the first quarterly installment ef your income taxes and if you're sitting in the plu*h waiting for the cost of living to catch up to you, brother, you're ibe "average man" as distinguished from the "average industry" which, nc- atc-profit economy, the government i cording to the NAM's own figures, is struggling along on a more 113 pe most certainly is functioning to add j ccnt increase in profits since 1940.—Tho Progressive, j a brrnd new compulsion to a social ,____ INTERNATIONAL CO-OPERATION When the wsr is won great masses of food, agricultural requisites and general consumer goods will have to be moved into Nazi-devastated Europe as speedily as possible. Co-oprative organizations all over Europe which the Nazis have not dared to destroy because they arc built into the fabric of national life will hsve to be re-invigorated and "rc-co-operativizcd." In the United States—just advancing along the stony path of war economy—co-operativc societies are confronting the same difficulties over staffs, supplies, snd war-time controls that the British movement faced in 1939, and quite brssihly they may make the same mistakes. In Britain for two and a half years we have been cut off from all contract with the new ideas in distributive methods that so often have their beginning across tho Atlantic. These four apparently uncon-nected points together mskc a complete esse for immediate efforts to establish some Intor-Allie.l co-operative council that will link together the co-opermtor* of the countries that now are fighting Hitler, and provide a platform for the exchange of experiences and the planning of joint action when the war is won. What contribution can our movement make to the rescue work of feeding Europe sfter the wsr? Can the Inure economic machine of peas-snt, consumers', and producers' cooperatives thst covered the fscc of pre-war Europe be utilized to revitalize the lives of countries paralyzed by the Nssi occupation? Are the Government and the many different international agencies already engaged in drawing up plans for feeding the liberated countries, such as the Allied Relief Committee, aware of the posaibllties that lie in the cooperative system? Hsve we offered to them the experience and resources of the great orgsnizationa of cooperative consumers and producers that still flourish in Britain snd America? Can we begin even to think of an internstionsl co-operative contribution to world rebuilding unless and until the co-operators of the free nations have worked out together their preliminary plans at least? Those questions emphasize the need for the closfcr international co-operative collaboration. The British Co-operative Union.ba.s already shown its willingness to develop closer contacts with the co-operators of the United States, and it certainly would welcome any pra:-ticable scheme for Inter-Allied cooperation. In America tho suggestion has been mode rocently that the forthcoming Congress of the Cooperative League should be made an international Congress. Transport is, of course, a difficulty, but will anyone say that official help woul not be available if the Cooperative Union of Britain, the Cooperative Union of Canada, and the Co-operative league of the U. S. A. now asked for facilities to permit the meeting of an inter-Allied cooperative confcrcncc? The time is ripe for s now revival of intsrnstional co-opcration; for sn inter-Allied conference of co-operators that will not only reveal unity of our world-wide movement in the fight against Fascism, but will boldly proclaim the contribution that co-operative methods can make to the rebuilding of the world. The Co-operative movements which still are free must organize for concerted post-war action now. — Cooperative News, England. Where Ignorance Is Bliss My THOMAS GJtAY To each his sufferings* all are men. Condemned alike to groan; The tender for another's pala. The unfeeling fer his own. 7et, all I why should they know their fete, Sine* sorrow never conies too lata, And Happiness toe swiftly flies? Thought would destroy their par* diss. i Nay, more, where Ignorance la bliss, Tis folly to be wise I IN THE WIND Frcm THE NATION « The Chamber of Commerce of the Unite! States announcers its war aims: "Everything must bo conditioned upon a do'.isivc military vie-' tory ... tho unrelenting pursuit of which should not suffer the loss of on® vessel, one pi ne, one tank, or one bullet due to our yen for 'looking ahead.' " Edward A. Koch, one of the men I under indictment, for conspiracy to I undermine the morale of the armed, forces, is still publishing its Guilds1 man, In a recc-nt issue he wrote, "Whatever the country's proper and legitimate objectives In war may be. we believe that the destruction of Nazism and 'fascism' generally should not bo among them." Axis propagundists, over attentive to the cultural needs of American ! workers, ore distributing thousands of copies of poems in war plants. A typical title is "Song of the Kosher Air Wardens," and typical lines are: i "You will find the Jews are ruling j you in Washington's Old White f House." "Tho Gentile soldiers go! marching proudly by," and "Damned if I don't think Hitler is right." , Man-power Note: An ad in the Boston Globe culls for one scissors ; fharpener. one man with some ex-1 perience in polishing small steel parts, two surgical-Instrument repair men, and two men mechanically inclined to learn repairing of surgical instruments. The ad is headed in large black type, "Men Under Eighty." Lewis and Conger, New York store that makes a specialty of aids to sleep, woes Isbor with this sign In its window: "Constructive note to Captain Rlckenbjcker. M».et absenteeism is not wilful—much absenteeism is due to sheer fstigue—for example . .. many night workers cannot sleep restfully during the day. Here ara twenty helpful hints from our sleep shop." I hiring debute on a bill to permit j Georgia to tax federal enterprises that compete with private industry,: State Senator Arnold said, "I don't I fcnow who drew this bill, whether it ws» drawn by the Georgis Power j Company or not, but it is a damned good job . . . Washington is control-ncd by New York Jews, as everybody knows." Festung Euro pa: A League of Nations survey shows that Germany is scrapping modern machinery snd equipment not immediately adaptable to war work . .. Norwegian clergymen and theological student* who oppos* the Quisling regime are being drafted for compulsory lsbor service . . . Italian ond German svi-ators stationed st Bsri, Italy, have their food stored in the same building, but the Germans get more and bettor rations. Rocently a group of Italians took some of the German food, and in the coure of explaining the mistake 2 several fliers were wounded and ane killed. AMERICA GROWS UP HEADLINES Some old customs have their charm as well as their uses, but they sometimes produce strange results. On January 21 the Now York Times carried a fi^e-eolumn streamer run-ning a« follows: "Nazi Ra»d Kills 34 pupils." Reading the story one wss brought up short st the foot of the column by another headline, to wit: "British Pay Honors to Dead Nazi Fliers." . .. Speaking of old customs, school ties are no longer to be made in England because of the shortage of dyes. We deeply regret their panning. What shall we substitute for that eloquent phrase "the old school tie," which has been sufficient in the psst to indicate sll the vsricolor-ed evil* of toryism st home snd abroad?—The Nation. condition which met Lincoln's ap- t praisal of slarvery even before the ONLY THE RUML ~r "UrtH ¥ PLAN DROPPED | ELUS E. JENSEN The point on which moat Aracri-I were surprised to learn th it \Vt. Americans are just beginning cans turn in the wrong direction, is , th*re People who believe t'uit to rcilnr<. that our country ha* out-not the assumption that WITH a la- f th« scrspping of thc Rumi Ux plan Rrown iUj Rhon pjmU T¡¡j rccently bor draft American workers will be of pay-as-you-go mesns that taxes wc had rcfpirdcd Europe as the ccn-slsves, but that WITHOUT it Amer-! will not be increased. Those who j lcr cf thc univerMf and ,ookeJ „ ican worker* are free. i that opinion arc due for a rude ^^u^ nio,e or ,csf5 H8 UanHp|anU Lincoln's definition would not sus-1 ^ More this year ends, becuasc ^ Europeans who had established there is no dou^H that the tax bur- j hen a tBrbon copy of Europcan den is going to be greitly increased. chrill«atlon. To be sura, who proudly by one plan or another. fcoMt„| of our superiority over Eu- It must be so—for at least two ropr in nfj,„ pioductio,lt d ^ reasons: First, and most important, i ,n(| pcr CRpjt4| W(M|lth> but jn othep tain the latter »ssumption. For the fact is that, even before the wur created abnormal needs, and even without a labor draft, the workers of this nation, with tho questionable exception of a few individuals, are still forced to serve the profit interests of a class whose power and privileges are regulated, perhaps but none the less sanctioned, by law. When it is understood and remembered that the system under which we live is, in very fact, based upon the exploitation of one class by another class, then neither a military draft nor a labor draft can be is tho necessity to reduce the buy- i respect* wo acknowledged our se- ing power of the American people? | iondary potion, it's impossible to purport a wiir and, nt the same time, leave people free r>ut *°e what l,as happened in re-to spend a lot of money for the ccnt y**n: • hoi,t of European in-good things of life. And. second.! artistis leaders have there is the necessity of keeping! come he! C unon lhp enlightened leadership. We hsve a order ... u,M,n the compulsion of s<*w«>«t P»«n now. But for tHo pre- ' hunger and economic dependency. ,cnt «P1>car to be in me*s from If the purpose of all human ef- Nvh,ch can onXV bV I'^ing fort were the common good, if none ihv of "Wood, sweat and tear*." We voted for it. We're getting it. Reading Labor Advocate. I *do not denerve more than half credit for the .battle* I have won. Soldiers generally win bsttle*; generals get credit for them.—-Napoleon. profited from the lsbor of snother. then worker* could accept assigned service and still be free. Compulsory service, whether in the armed force* ^ or on the industrial front, get* it* NEW PIPE LINE character from the kind of economic Construction of an HH«-mlle, 20-society in which such service is inch pipe line, from the Bt*ugont long and tested democratic tradition. Our people—made up a* they «re of every nationel strain and re-l'inou* afrUittion M have learned fairly well to «achieve pesce snd civic harmony. Our passion for order and justice i* deep-seated. Our/happy combination of idealism and hard-headed practicality shall stand u* in good stead. given. When we work in a private-profit economy we are the exploited *erf* of a dominant clans. When we shall be working in a social democracy we will be free, because then »ervic« will be matched by reward. (Tsxa*) oil fields to Seymour, Ind., was authorized this week by the War Production Board. The line will ITS GOLDEN Girl— What course do you think be completed by September i and I should take at aeh**lt will deliver 110.000 barrel* of gnao- Boy—Well f LZÏ i line daily, officials aaid. study dot girls should